ISSN 0351 -6407
9 77°351 "640019
Hude nevihte ne trajajo dolgo.

Zmerno do spremenljivo
kratkotrajnimi plohami.
-___—
Murska Sobota, 15. julija 1999, leto LI, št. 28, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 210 SIT
LE P R E S L I Š A N O
LOKALNA SCENA, str. 4
^Smo večkrat skupaj. Bila so trda pogajanja. Stepli pa padlo več trdih besed. Nastal je kompro-. 0 ^prej Prišli na svoje. Z izidom nisem po-p a Zadovoljen. Če sprejmemo gradivo, to še ne eni’ ^aJe zadeva za veke večno zakopana.
^Vatlu^’ svetnik Občine Razkrižje in član ko-Obč'6 delitveno bilanco prejšnje skupne skupne lne Ljutomer
Puconci dobivajo betonarno
Petelin se seli v Prekmurje
BREZPLAČNI OGLASI
MURSKA SOBOTA (069) 27 020
LUDVIK KOVAČ
■ Kaj bo s podporami?
rit bi morali že ob setvi vedeti, pod kak-sajProdali pridelek. Žal takšne prakse pri nas še red za pšenico in rž vlada običajno sprejemala šele ^hčitvi^0' ^etosie sicer nekoliko pohitela, saj smo uredbo o Vem veliljne8a red° dobili že v prvi polovici aprila, vendar je v Prid n StVar' ned°rečenih. Čeprav so že padli prvi snopi pše-Pride/V^Cem & n'povsem jasno, koliko bodo dobili za le-
*
"7W.Wvo stmškov pridelave država letos prvič uvaja nepo-v^r- iznašajo 54.000 tolarjev na hektar pšenice ali Zav intervencijskem odkupu od. 1. julija do le^kna ^n'red določa, daje najmanjša količina, za katero ^tUn °S°^a o intervencijskem odkupu, 1.500 kilogramov, Pr°b^ma- Manjših količin namreč v interna n<y tpč^kupu ni mogoče prodati, posledično pa to pomeni, ' Pr^ovalci tudi ne bi mogli uveljavljati zahtev do ^Piso^0^ Tako je, če se bodo dosledno držali sprejetih ^tere ■l,>a ni^er ne določajo, kakšne so najmanjše površine, pogodbo o pridelavi. Če ne bo ustrezno tiorai'0-	Prikrajšani predvsem mali pridelovalci, ki se
Ce^ bo pšenico nekako vendarle uspelo prodati, farjev kritno ceno, ta pa znaša ob standardni kakovosti Po ‘ Za kilogram pšenice in 15 tolarjev za kilogram rži.
skup^’ ^formacijah naj bi se mali pridelovalci dogovori državi?0Pr°^ai° in vzorčenje. Pomeni, da naj se znajdejo ^no^1 >0 nezanima- $tem se ‘se enkratpotrjuje neodgo-d^kepoli0 ^netijstva in kaže na nedorečenost slovenske
Po 5pr'.<e' ^aje z njo nekaj narobe, potrjuje tudi podatek, ^“rje Uredbe o uvedbi finančnih intervencij za
Prišit■ razv°J kmetijstva ter proizvodnje hrane v letu 1999 e do petih sprememb in dopolnitev te uredbe.
GRADBIŠČE ŽELEZNICE, str. 1 7
PORTRET
Nekdanja občina Gornja Radgona razdeljena
Končno podpis Sporazuma
o delitveni bilanci
porazum o delitvi premoženja nekdanje skupne občine Gornja Radgona so končno uspeli podpisati tudi župani občin Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. Več let je trajalo dogovarjanje, zadnjih nekaj mesecev pa so gradivo intenzivno usklajevali. Dogovorili so se, da bodo premoženje razdelili po legi nepremičnin, po številu prebivalcev in na podlagi drugih kriterijev. Vsi trije župani so bili s sporazumom zadovoljni, na presenečenje pa so jih brez večjih pripomb podprli tudi občinski sveti.
Šlebingerja, Glasbena šola in vsi drugi javni zavodi, ki imajo pomembno vlogo v javnem življenju prebivalcev vseh treh občin. Tri mesece smo se intenzivno dogovarjali in prepričan sem, da smo našli najbolj ustrezno vsebino sporazuma o delitveni bilance prejšnje občine Gornja Radgona.«
Tudi župan najmanjše občine Sveti Jurij ob Ščavnici, Slavko
ustavna kriza
Radenski župan Herbert Šefer je uvodoma povedal, da so kompromis naredili v šestih mesecih, presenečen in zadovoljen pa je tudi s tem, da so z veliko večino sporazum»sprejeli tudi vsi občinski sveti. Dodal je tudi, da bodo lahko sedaj začeli urejati stvari, ki so morale zaradi nepodpisane delitvene bilance stagnirati in mirovati, saj so bile štiri leta blokirane. Izrazil pa je zadovoljstvo glede dogovora, ki so ga v okviru delitvene bilance dosegli za sanacijo odlagališča komunalnih odpadkov v Hrastju - Moti.
Miha Vodenik, župan občine Gornja Radgona, pa je povedal, da je podpis sporazuma rezultat dela v preteklosti, konsenz pa so dosegli z izredno pragmatičnim
Slovesni podpisi sporazuma o delitveni bilanci treh županov. (ANRR)
pristopom. »Vsak sporazum ima pluse in minuse, lahko pa povem, da sem z rezultati zelo zadovoljen, saj so se stvari dobro uredile, še posebno na tistih področjih, kjer so vse tri občine soustanoviteljice, to so osnovna šola Janka
Mihalič, je izrazil zadovoljstvo, da so končno prišli do sporazuma, ter zaželel, da bi občine vedno tako plodno in dobro sodelovale, kot so pri podpisu sporazuma. •
ANRRi
Stavbna zemljišča, poslovni prostori, kulturni spomeniki, športni objekti ter objekti komunalne infrastrukture so razdeljeni po legi nepremičnin, s tem da bo občina Gornja Radgona izplačala občini Sveti Jurij ob Ščavnici 13,91 -odstotni defež vrednosti iz naslova poslovnih prostorov, občini Radenci pa 25,06-odstotni delež vrednosti. V delitveni bilanci je bilo tudi 93 stanovanj, od tega pripada občini Gornja Radgona 58 stanovanj, občini Radenci 34, občini Sveti Jurij ob Ščavnici pa eno stanovanje, s tem da slednji odstopita drugi občini še 12 stanovanj. Ustavne pravice v javnih zavodih so uredili po kriteriju števila prebivalcev. Vsa denarna sredstva pa so si tri novonastale občine razdelile že leta 1995.
»Nič se ne bojte, jaz sem nov zdravilnik. Takrat sem slišal za zdravilišče, pa sem kar rekel, da sem zdravilnik,« je rekel družinski zdravnik dr. Miloš Radašin, družinski zdravnik na Apaškem polju, pacientki daljnega leta ’71, danes pa se sprašuje, ali je izpolnil svojo nalogo in kaj je naredil za druge.
Sedaj kot upokojenec še dodaja -ostal bom v Apačah •.« 10
AKTUALNO DOMA
Kaj se dogaja z odkupom pšenice in zakaj se kmetje obračajo s polnimi prikolicami na odkupnih mestih. Ali država ne bo spoštovala kupoprodajnih pogodb, ki jih je zahtevala od kmetov?
V Lendavi je udarilo dvakrat, najprej po Logu in zatem po zlatem jajcu Ingri.	str. 3
LOKALNA SCENA
Na Tišini grizejo v gra-diško lastnino str. 5
GOSPODARSTVO
Avtoprevozniki čakajo na klic v sili, sicer so jih posli na velikih objektih obvozili	str. 7
AKTUALNO OKOLI NAS
15. julij 1999J®|
Out ov spejs
Srečanje predstavnikov treh dežel
Regionalni zakon
Sosedje iz TRI-D
G
lede na dogodke tega tedna v državnem zboru se nam za usodo Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja v Sloveniji ni več treba bati. Vrli poslanci in poslanke so se sporazu-
nedeljo, 11. julija 1999, od 9. ure pa vse do večernih ur je potekalo srečanje lokalnih predstavnikov sosednjih držav, ki sodelujejo v projektu TRI-D. Pravzaprav je bilo poimenovanje
srečanja s TRI-D nekoliko zavajajoče, kajti tako se imenuje tudi čezmejni programov, ki se sofinancira s sredstvi programa Phare (poleg tega na našem območju deluje tudi program TRI-N in Sklad za male projekte). Srečanje je bilo del aktivnosti iz projekta Spoznavajmo naše sosede, katerega nosilec je razvojna agencija Sinergija iz M. Toplic in kije le eden od 16 izbranih projektov EU Phare CBC Sklada za male projekte. Pri organizaciji srečanja so sodelovali tudi Sekretariat za male projekte (Prleška razvojna agencija) in Občina Kuzma.
meli z vlado RS, da ho v Zakonu navedena tudi konkretna številka, koliko denarja letno naj bi šlo za razvijanje ekonomsko nerazvitih regij. In kar je še posebno pomembno: predvidena je ustanovitev Nacionalne regionalne razvojne agencije.
Ce bo tudi resnično ostalo pri predlaganem, potem bo ta Zakon prihodnje leto težak približno 4,5 milijarde SIT, pozneje pa mogoče tudi trikrat toliko. V primerjavi z dosedanjo 1,7 milijarde težko vrečo, kijo je vsako leto med demografsko ogrožene razdelilo Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, je to vsekakor napredek.
Vendar tudi Ministrstvo za kmetijstvo s svojim programom Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi in nekaj sto milijoni SIT letno že nekaj let pušča opazne sledove na podeželju in torej v regijah. Potem sta tukaj še Ministrstvo za okolje, katerega regionalno delovanje se pozna predvsem pri zgraditvi okoljske infrastrukture ter skrbi za naravno dediščino, in Ministrstvo za kulturo, ki tu in tam poskrbi za regijske objekte kulturne dediščine, ki so nacionalnega pomena. Ne smemo pozabiti tudi regionalnih milijonov Ministrstva za drobno gospodarstvo in turizem in nikakor ne regionalonih milijard Ministrstva za delo; obe ministrstvi sta v regijah še kako dejavni. Ali sploh ostane še katero od ministrstev, katerega proračun se ne kaže tudi regionalno? Ministrstvo za šolstvo tako na primer pomaga pri obnovi šol, zgraditvi novih telovadnic ter plačuje vrle učiteljice in učitelje v regijah, predstavniki Ministrstva za notranje zadeve pa so tako ali tako v vseh obmejnih regijah, ki so ekonomsko najbolj nerazvite. Ali mar iz napisanega ne sledi sklep, da se delo večine vladnih resorjev že tako ali tako kaže tudi regionalno - torej prispevajo k skladnemu regionalnemu razvoju - in potemtakem pravzaprav ne potrebujemo posebnega regionalnega zakona, saj je tako ali tako vse regionalno?!
Vprašati se torej moramo, kaj je pravzaprav razumljeno s tem, ko zakonodajalec naloži vladi, da letno nameni v proračunu določeno vsoto denarja za ekonomsko manj razvite regije. Regionalci to seveda razumemo kot dodatni razvojni denar k zgoraj naštetemu. Ali to tako razume tudi celotna vlada - torej še kdo razen predlagatelja zakona, to je Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj - in ali je to tudi v smislu tistega, s čemer bodo lahko živeli na Ministrstvu za finance? Kljub načelni usklajenosti resorjev je to že dosti manj gotovo! Vendar pa v tem Zakonu nikakor ni najbolj pomemben denar, marveč sistemsko reševanje spodbujanja skladnega regionalnega razvoja v tej državi. Zakon tako ponuja evropske rešitve, omogoča večje povezovanje lokalnih in regionalnih dejavnikov razvoja ter zagotavlja večjo koordinacijo razdeljevanja regionalnega denarja med ministrstvi. To pa je tisto, kar smo v Sloveniji že dolgo potrebovali, več koordinacije in večjo učinkovi-
V
tost pri porabi proračunskih sredstev.
ANDREJ HORVATI
»Ugotavljamo, da se na ravni Diinaj-Ljubljana-Budimpešta ljudje lahko marsikaj dogovorijo na načelni ravni, vendar pa je pomembno sodelovanje ljudi na lokalni ravni, sodelovanje nas, ki tukaj sedimo. Govorimo o trilaterarnem krajinskem parku, vsi pa veste, da vsak park v posamezni državi funkcionira zase,« je povedal programski vodja čezmejnega sodelovanja Andrej Horvat. Zato bo v prihodnje še kako pomembno večje sodelovanje vodij regionalnih Pharovih pisarn, ki imajo najboljši pregled in stike z vsemi pomembnimi ljudmi na lokalni ravni. Problemi nastajajo tudi zaradi neenakih pooblastil lokalnih predstavnikov iz Avstrije, Madžarske in Slovenije; v severovzhodni Sloveniji zelo pogrešajo regijo, zato bodo poskušali to vrzel zapolniti z razširitvijo pooblastil upravnega odbora TRI-D.
Srečanje se je začelo v nabito polni sejni sobi hotela Ajda v M. Toplicah. Laszlo Bauer iz Madžarske je predstavil naravni park Orszeg. Stanka Dešnik je predstavila načrtovani krajinski
Dama na političnem odru
Hillary Clinton se podaja
v newyorško politično »kanalizacij0
Za drevesom se skriva Rudi
meriška javnost se ne bo tako hitro znebila priimka Clinton, čeprav se predsednik Bill leta 2001 poslavlja od položaja. Na politični oder bo namesto njega stopila žena Hillary, ki bo
skušala postati zvezna senatorka iz ene medijsko in drugače najbolj norih držav - New Yorka. Hillary Clinton je veljala in do neke mere še vedno velja za glavni motor Clintonove socialne politike, čeprav je v času prvega predsedniškega mandata neslavno propadel poskus reformiranja zdravstvenega varstva, ki v ZDA deluje večinoma v korist zavarovalnic, še najmanj pa v korist bolnikov.
A
Hillary nikoli ni bila le pasivna prva dama Bele hiše, ki bi skrbela le za svojega moža, v politiko pa se ne bi vmešavala, kar ji je nakopalo nemalo težav med predsednikovimi svetovalci in zaradi njenega ostrega nastopa tudi med političnimi nasprotniki iz vrst republikanske stranke. Zamisel, da bi se poskusila kot senatorka, ni zrasla na njenem zelniku, ampak so jo zato navdušili demokratski kongresniki iz New Yorka, potem ko so opazili, kako je prva dama priljubljena med newyorškimi volivci, ne nazadnje zaradi lika prevarane žene, ki si zna pravilno razvrstiti prioritete. Hillary Clin-
Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Milan Vincetič, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zaunekf r (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na: ročnina za II. trimesečje 1999 je 2.700,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v
kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Izhaja ob četrtkih.
Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89.
Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si.
. in^8
Župan občine Grad Daniel Kalamar je dokazal, da zelo dobro pozna mogočno grajsko PoS

dobro seznanjen tudi z novimi arheološkimi odkritji.
park Goričko, kjer je demografsko najbolj ogroženo in hkrati naravno najbolj ohranjeno območje. Marta Halasz - Gordos je predstavila do sedaj narejeno v
ton je namreč resno razmišljala, da bi »pohotnega« Billa brcnila v ta zadnjo, ko je bil prisiljen priznati, daje mečkal Monico Lewin-sky, vendar je ugotovila, da je tisto, kar skušata skupaj narediti za ZDA, pomembnejše od neprevidnih skokov čez plot, še posebno ob dejstvu, da to za Billa ni nič novega.
Pozitivno za pritepence
Izbira New Yorka kot odskočne deske za ameriški senat ima kopico pozitivnih in negativnih posledic. New York je država, ki ima pozitivno zgodovino za »pritepence«, kot Američani pravijo osebam, ki kandidirajo v kateri od držav, kjer nimajo stalnega bivališča. Slednje si bo morala pred volitvami vseeno priskrbeti, kar vzbuja pravo mrzlico med lokalnimi novinarji, ki vsak teden objavijo odkritje novega bivališča prve dame; od udobnega posestva zunaj mesta do luksuznega stanovanja na Peti aveniji. New York
okviru projekta TRI-D, kjer načrtujejo strategijo razvoja vseh treh regij. Goran Šoster iz PRA pa Sklad za male projekte in 16 odobrenih programov, katerih izvedba se že končuje. Giinter Monschein iz Avstrije je spregovoril o projektih Interrreg. EU-ROREGIO je predstavil Harald Lang, tam pa vztrajajo pri dialogu med Gradcem in Mariborom.
park Orszeg na Madžarskem sta že ustanovljena, krajinski pa« Goričko pa je v ustanavljanju naj se priključi tudi ktaJ'n® park Mura, kazalo pa bi pnW ti tudi Porabje z Monoštra , vsi trije koordinatorji krajinski parkov v treh deželah naj se vežejo in ustanovijo neko d 1 no telo, kar nekaj udeležene: predlagalo, da naj nosi ci nih oblasti mednarodno u jujejo svoje prostorske Pan■
Srečanje so nadaljevali 2 8 dom Pokrajinskega muzej a): Soboti, nato pa so si o« grad v Gradu, kjer jim Je' Občine Grad Daniel K predstavil potek
Omeniti velja sklepe, ki lahko vplivajo na nadaljnji razvoj sodelovanja treh dežel: krajinskim parkom v treh deželah (naravni park Raab v Avstriji in naravni
store, ki jih bodo informacijski center ga krajinskega pa^a szeg - Goričko-
BERNARDA .
je v senat poslal brata predsednika J. F. Kennedyja Roberta, zato tudi Hillary upa, da ji bo uspelo nekaj podobnega. Že zdaj je zanesljivo, da bo njena dirka za izpraznjeni sedež demokratskega senatorja irskega porekla Daniela Patricka Moynihana v New Yor-ku zasenčila predsedniške volitve leta 2000.
Mešani občutki
Priimek Clinton v ZDA vzbuja mešane občutke, ki se raztezajo od slepega privrženstva do globokega zaničevanja, tistih na sredini pa je bolj malo. V nasprotju z bolj liberalno obarvanim razpoloženjem ima New York na čelu republikanskega guvernerja Georga Patakija, mesto New Yo-rk pa prav tako republikanskega župana Rudija Giulianija, kongresni sedeži v Washingtonu pa so pomešani z večinskim demokratskim deležem. Republikance v državi in mestu, ki ima ponavadi odločilno težo pri zmagi kandidatov na državni ravni, je že zajela panika, čeprav se tega morda še sami ne zavedajo, ko se posmehljivo norčujejo iz Hillary kot prite-penke iz južnjaškega Arkansasa. Hillary sicer nikoli ni sodila v južnjaško okolje. Rojena je bila v Chicagu, v Arkansasu pa s svojim severnjaškim obnašanjem vzbujala grozo med pridnimi ženičkami, katerih edini cilj v življenju je bil poroka, kopica otrok in podpora delovnemu možu. Hillary po svo-
jem vo sodi bolj jug. Zupan mesta liani se posmeh (j • šel v »OOAArkas pUbl^ „ za senatorja, dM p0]fi jo obtožujejo, ^slila)e žbe New Yorku, da. ob : ne pa na korist’ ^poP^a pa padajo celo	je-
kljivo poznava J^ro S0 pc športa.Vnerna’ v ^Lteit0 publikanci zag ,ajihjeP dame, dokazuje, se strah. Sami^W morejo dogovo’	paH
Postavi*-5^ prav je najverj
Giulianni-

^e.^
turistka v C®« se z zemlje^ ponko »I L° jpreh^j g#
^^kotr^ bets prikazan ko'
gledom uje $e ^lik^, V Ne"' ’ . Mdo tep .utU"
vojna, v ^jnip^S po neuspe1 ffllStra ■ niliP*0^ tonovo zeI1° j dase
kaj nau^ pOpl P
ibik,
15. julij 1999
AKTUALNO DOMA
Pridelovalci krušnih žit v negotovosti pred letošnjim odkupom
Koga bo udarilo po žepu?
kmetje potrebovali tajnice za spremljanje predpisov in urejanje formalnosti?
Neoviran dostop do MS-centra
0ePrav bi morala biti žetev v tem času na vrhuncu, se niti ni še prav začela. Vzrok je slabo vreme s po-gostimi padavinami, ki žanjcem onemogočajo to najpomembnejše kmetijsko po etno opravi o.
je spravilo ječmena, kateremu je bilo vreme nekoliko bolj naklonjeno, zrela pa je tudi pšenica, venoar Preveč vlage. V Kmetijskem gospodarstvu Rakičan, kije med največjimi pridelovalci pšenice! v dr morajo letos pospraviti s 1.500 hektarjev, so nam povedali, da so začetek žetve načrtovalne v
jMendar je pšenica vsebovala preveč vlage. Okoli 23 odstotkov vlage so namerili v pšenici, zato na lepše vreme, vendar je bila ta onemogočena tudi v prvi polovici tega tedna.
teŽibn‘mi težavanh
se o-
■^jotudi drugi pomurski pri-^ki, saj so na prevzemnih v Pomurju doslej prevze-''^ekaj sto ton letošnjega prička. Prevzem bo tudi letos Potekal po že ustaljenem razpo-ustrezne mehanizacije za sMlo pridelka je v Pomurju ^1. tako da bi bilo mogoče požeti v dveh tednih, ^arbg ob vrhuncu žetve lah-" P^ajalo do zastojev pri Pre"
Zmogljivosti sušilnic so "^teč omejene, težave pa bo-zrnje vsebovalo pre-vlage.
^koje letošnjega odkupa jžit določata Uredba o tržnega reda za pšeni-
'Mžletine 1999, ki jo je vlada, in Odredba o * za intervencijski odkup J^Miletinel999,kista
Ministrstvo za eko-. e odnose in razvoj ter za kmetijstvo, goz-'P Prehrano. O teh po-že pisali, pridelovalce ^1T'e ve'ia opozor'1' na '^.novost'’ ve'iai° ob
odkupu.
S z reformo sloven-C^ke politike dobivajo Hvalci prvič direktne la P°vršine, ki zna-oOO tolarjev na hektar, ^^rednega plačila za izr-
avnavo stroškov pridelave za obe žitarici je upravičen pridelovalec, ki proda pridelek mlinskim podjetjem, mlinom ali Zavodu za blagovne rezerve ob intervencijskem odkupu od 1. ju
; Al DA POČAUffrE ua umre m-Lize, o vsEbucsri zel^o^ Iti • • • - -
»	« av
OBVfŠČAMO i/as.m/^te mo
J?azkladam^h 'PŠEJJKE mceuost
... in jo potem odpeljite domov. Foto: N. Juhnov
lija do 31. avgusta, vendar mora biti minimalna količina intervencijskega odkupa 1.500 kilogramov.
Na zbirnih centrih se ugota-
plačevanje z namenom
J akterji v ozadju
^•'iht'0^* davčm urad, katerega zastopa državno pravo
lki	davčni urad, katerega zastopa državno pravo-
Vst«ča Je že 10. junija lani vložil predlog za uvedbo V^nda! ega post°Pka zoper lendavsko zasebno firmo ING J^stečajni senat soboškega okrožnega sodisca, katere-ž Je Dezider Novak, šele v ponedeljek oklical stečaj. Ocit-saj je bilo že lani jasno, da je zasebno Sakač Plačilno nesposobno, z dolgom do države in več kot milijardo, in brez premoženja, torej ^’^ci’JOda leto zavlačevanja je moralo miniti, saj so se v lt( 1 faradi gradnje kulturnega doma znašli tudi obcin-u 3 "Mfe domačih podizvajalskih gradbenih firm, katere i a Stečaia stresla do temeljev.
^i^ki daven. .' ■ —----------------------------------
S Za^-1 davčni urad je
Ujetju ING ( dOlžni,Pr«ilni izterja-S5s±',ingg“-"“''Jonov <o-
ni mo-
predlagala uvedbo stečaja.
To pa ni šlo v račun lendavski občini in podjetjem, ki so z ING GRO kot pogodbenim izjavalcem gradnje kulturnega doma zaradi njene nelikvidnosti v »trikotniku« sklepali konsignacijske pogodbe in plačilo za opravljene storitve peljali mimo računa nelikvidnega
vlja teža, opravi organoleptični pregled ter izvede vzorčenje za analizo kakovosti, ki se opravlja na odkupnih mestih. Stroške sušenja in osuška nad 13 odstotki vlage nosi prodajalec, zaščitna
odkupna cena za standardno kakovost pa je 23 tolarjev za pšenico in 15 tolarjev za rž. Pridelek, ki ne zadovoljuje minimalnih pogojev kakovosti, se
podjetja. Stečajni upravitelj bi namreč po zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji lahko spodbijal vse sklenjene pogodbe v trikotniku v času enega leta pred uvedbo stečaja, ker so določene upnike postavljali v prednostni položaj.
Igra zavlačevanja z odobrenim postopkom prisilne poravnave v maju je torej morala biti odigra
na, čeprav je strokovni izvedenec že februarja ugotavljal, da je podjetje dolžno več kot milijardo in pol in seje blokada žiroračuna štela v letih, pa čeprav je bilo že zadnjemu v vrsti jasno, da podjetje v postopku prisilne poravnave ne bo sposobno odplačevati obveznosti.
Za stečajnega upravitelja ING GRE je sodišče imenovalo dr. Štefana Ščapa, med večjimi upniki pa je tudi družba ARDEMI Lendava, hčerinska družba podjetja ING GRA. Prvi narok za preizkus upniških terjatev je razpisan za 18. oktober.
MHI
zavrne, če se neustrezna kakovost ugotovi pozneje, pa se pšenica odkupi po 15 tolarjev za kilogram in rž po 10 tolarjev za kilogram.
Novosti ob letošnjem odkupu bodo gotovo udarile po žepu marsikaterega pridelovalca, saj mnogi s pogoji niso bili ustrezno seznanjeni.
Tako do direktnih spodbud ne bodo upravičeni tisti, ki do predpisanega roka niso oddali
izpolnjenega obrazca Podatki o kmetijskem gospodarstvu, prav tako pa tudi ne tisti, ki niso pravočasno sklenili kupoprodajne pogodbe z odkupovalcem. Ob prodaji morajo pridelovalci predložiti tudi potrdilo, ali so davčni zavezanci ali pavšalisti za plačilo davka na dodano vrči dnost ter davčno številko.
Potrdila izdaja davčni urad, vendar morajo biti izdana pred datumom prodaje pridelka, saj sicer niso upravičeni do povračila dela DDV. Ob letošnji žetvi tako ne povzroča težav le slabo vreme, pač pa jih bodo številnim pridelovalcem tudi novi odkupni pogoji. Tisti, ki bodo izpolnjevali vse pogoje, bodo dobili letošnji pridelek plačan približno po podobni ceni kot lani, trdijo oblikovalci letošnjega tržnega reda, mnenja drugih o tem pa so si deljena. Letošnji izkupiček pri krušnih žitih bo letos veliko slabši, pravijo pridelovalci, ki trdijo, da bodo pridelki nižji, slabša pa bo tudi kakovost.
Vse to je posledica težav, s katerimi so se srečevali ob jesenski setvi, marsikje so posevki slabo prezimili, k zmanjšanju pridelkov pa je svoje dodala še spomladanska in poletna moča. Lanskoletnih rekordnih količin odkupljene pšenice letos v Sloveniji gotovo ne bomo dosegli, ker pa tudi v najboljših letih s pridelkom ne moremo zadovoljiti niti polovice slovenskih potreb po krušnih žitih, bomo tudi letos precej odvisni od uvoza. Kakšna bo cena uvožene pšenice, se še ne ve, vendar kaže, da odgovornih v državi to ne obremenjuje preveč. Kmetijci so se namreč že nekako sprijaznili, da država bolj skrbi za tuje kot domače pridelovalce.
LUDVIK KOVAČI
Lačne vrane LTOja
V drugi obravnavi z vsemi spremembami sprejeli odlok o sprejetju prostorskoureditvenih pogojev
zadnje soboške seje najprej sklep, ki zadeva MS-center: svetniki so v drugi obravnavi z vsemi spremembami sprejeli odlok o sprejetju prostorskoureditvenih pogojev z dvema dodatnima sklepoma, od katerih se eden glasi, da »je pred objavo odloka v uradnem listu mestni občini potrebno predložiti notarsko overjen sporazum o neoviranem koriščenju dostopnih poti do vseh objektov, ki mejijo na trgovski MS-center, ki ga sklenejo lastniki prizadetih objektov oz. zemljišč«. To je dodatni pogoj, da se lastniki na tem območju med sabo pogovorijo ter zadeve pravnoformalno uredijo in jih vknjižijo v zemljiško knjigo.
Manj sreče je imel direktor podjetja Hosting s Ptuja Peter Vesenjak, koordinator projekta za ustanovitev Lokalne turistične organizacije. Pred kratkim smo že pisali o njegovi uspešni misiji v občini Moravske Toplice, ki naj bi bila ena od ustanoviteljic LTO-ja. Toda soboška občina seje izkazala za bolj trd oreh, saj so svetniki kar drug za drugim izražali dvom nad njegovim programom in finančnimi koristmi. Med drugim je tudi za bolj redko videno sceno poskrbel Rudi Horvat, ki seje s svojega podžupanskega mesta, kjer vodi seje, javil za besedo in stopil za govorniški oder: »V zadnjem času doživljamo pritisk na proračun, ko ustanavljamo ob že obstoječih številne nove or- | ganizacije. Zelo lepo je sprejeti zakon in prispevno stopnjo ter | I se s tem denarjem igrati turizem. Potem bo prišlo na vrsto kme- I tijstvo, nato tekstil itd. To se nam sedaj pogosto dogaja, ko ustanavljamo različna ekološka podjetja, različne Sinerg...eee, različne razvojne in druge zadeve, ob tem da še vedno ohranjamo tako imenovano gospodarsko zbornico. Oprostite, ampak to ni nič drugega kot zopet ena gospodarska zbornica. Letna prispevna stopnja za soboško občino naj bi bila več kot osem milijonov tolarjev in pol in treba seje zavedati, da bo ta denar od tod odšel. Mislim, da bi to moralo biti interesno združenje.«
Drago Šiftar seje raje zavzel za uvedbo lokalnega vodnika, ki ga imajo z izjemo Nemčije že povsod v Evropi, opozoril pa je na »prekmurski fenomen«: »Vedno se mali trije združijo proti enemu velikemu, in če se bodo lačne vrane v tem primeru združile proti nam, nas bodo že preglasovale.«
Dvom sta na koncu nekoliko ublažila Nadja Ivanc - Miloše- I vič in župan Anton Slavic, ko sta opozorila, da postaja turizem I globalni pojav, zato zapiranje za lastne plotove v Prekmurje I prav gotovo ne bo pripeljalo več turistov. Tako je bil Vesenjakov predlog sprejet kot poročilo z vsemi pripombami, o njegovi nadaljnji usodi pa se bo odločalo v drugi obravnavi.
TOMO KOLEŠ ■
Občina Puconci
KEMA mora imeti ureditveni načrt
Puconski svetniki vendarle sprejeli prostorski plan - Poleg odlagališča komunalnih odpadkov bo betonarna
a zadnji seji občinskega sveta v Puconcih v začetku julija so sprejeli kar nekaj pomembnih odlokov in sklepov. Najprej so po predstavitvi Petra Vesenjaka sprejeli odlok o ustanovitvi lokalne turistične organizacije, in sicer bodo skupaj z 12 občinami ustanovili in sofinancirali lokalno turistično organizacijo s sedežem v M. Toplicah, ki bo ena največjih v Sloveniji.
Med pomembnejšimi je bilo sprejetje odloka o dopolnitvi prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine M. Sobota za območje občine Puconci, ki je trajal dve leti. Od sto pripomb se jih je kar 41 nanašalo na posege na najboljša kmetijska zemljišča. Samo osem pripomb je ocenjenih pozitivno, oziroma vse spremembe, ki so predlagane za drugo območje kmetijskih zemljišč, se lahko vnesejo v plan, kar je na prvem območju, pa ni sprejeto ne na prostorskem in ne na kmetijskem ministrstvu. Posegov, ki niso usklajeni z republiškim planom, je okrog 33. Hkrati s sprejemom odloka so Kerni Puconci naložili, da za svoje »degradirano« območje naroči ureditveni načrt s sanacijskim programom. Naslednji pomemben odlok, ki so ga sprejeli, je Odlok o sprejetju lokacijskega načrta za razširitev in dograditev odlagališča komunalnih odpadkov Puconci in po
stavitev betonarne Petelin. Svetnike je nato Janita Kolmanič seznanila z rezultati poslovanja Specializirane zadruge Gorički sad in z načrtovano širitvijo intenzivnih nasadov in odkupom hladilnice. Pomemben je tudi sklep o prenosu zemljišča, ki je v lasti občine, na podjetje Saubermacher Puconci; s prenosom 2 hektarjev zemljišča na podjetje bo občina povečala svoj kapital v podjetju za vrednost tega zemljišča, za enako vrednost pa bo povečal svoj kapital v gotovini ali stvarnem vložku tudi partner, podjetje Saubermacher - Sud.
Sredstva, ki so jih prejeli kot plačilo spremembe namembnosti zemljišč ob gradnji železnice, se bodo prenesla na posamezne krajevne skupnosti ali vasi, kjer jih morajo uporabiti za gradnjo infrastrukture - 'te vasi pa potem ne morejo kandidirati za proračunska sredstva.
BBPi
4 LOKALNA SCENA
15. julij 1999,
Tehniški tabor na OŠ III M.
Sobota sodi med najzahtevnejše
Uporabne vrednosti znanja
Med mentorji tudi priznani strokovnjaki
malu potem ko se konča pouk na šolah, stečejo marsikje tabori, ki imajo različne vsebine. Med najzahtevnejše pa prav gotovo sodi tehniški tabor, ki poteka vsako leto na OŠ III v M. Soboti. Daje res tako, potrjuje dejstvo, daje kot edini tabor iz Pomurja dobil državni značaj, država (Republiški zavod za zaposlovanje) pa zanj namenja tudi potrebna sredstva. Največ zaslug za to ima vsekakor predmetni učitelj tehnične vzgoje na omenjeni šoli Jože Horvat, ki je ves čas tudi vodja tabora. Pri delu mu precej pomaga učiteljski kolega Miran Podojster-šek, med mentorji pa so še nekateri priznani inženirji fizike, arhitekture, elektrotehnike, elektronike in računalništva. Osnovni cilj, ki so si ga zadali za letošnji tabor, je bil, utrditi spoznanje, daje znanje človekov največji
Udeleženci tehniškega tabora si lahko pridobijo precej uporabnega znanja. (Foto: J. Z.)
kapital. Zato so v programih dali poudarek spoznavanju uporabne vrednosti znanja in razvijanju sposobnosti udeležencev tabora. Tabora se je udeležilo nekaj manj kot 30 mladih iz vse Slovenije. In kaj so delali? Reševali so tehnične probleme, si poglabljali znanje iz računalništva, radioamaterstva, elektrotehnike, strojništva in dizajnerstva. Konstruirali so načrte za model motornega čolna, izdelovali so stabilizatorje in konice iz plastenke idr. No, bilo je poskrbljeno tudi za šport, rekreacijo in zabavo, kajti sicer bi bilo ve skupaj najbrž preveč naporno.	J. G. I
Radenci
K
metijska zadruga Gornja Radgona bo zgradila v Radencih 300 kvadratnih metrov obsegajoč poslovni objekt. Ob njem bo tudi 30-tonska javna mostna tehtnica. Vred-
nost obeh naložb je 60.000.000 tolarjev. Gradbena dela so zaupali gradbeništvu Pintarič s Spodnje Ščavnice. Otvoritev naj bi bila že konec oktobra. (F. KI.)
Tabor OŠ Puconci predvsem za otroke iz mestnih okolij
Življenje na podeželju
a Puconce pravijo, da ležijo tam, kjer si Ravensko in Goričko podajate roke. Na tamkajšnji osnovni šoli je pred tremi leti nastala ideja, da bi orgamizirali tabor, na katerem bi mladi udeleženci iz različnih mestnih okolij spoznavali življenje na podeželju. Za to imajo tudi odlične možnosti.
Letošnji (tretji) tabor je potekal prvi teden julija, udeležilo pa se gaje 15 mladih. Ker je bilo med njimi tudi 7 učencev z OŠ Tordas pri Budimpešti, s katero Pucončani sodelujejo drugo leto v mednarodnem projektu Comenius, je dobil mednarodni značaj. Vodja tabora je bil učitelj Ignac
Ignac Čeh ob slovesu: »Učence smo želeli vsaj za trenutek potegniti iz vsakdanje betonske džungle in jim prikazati življenje v nedotaknjeni naravi. Mislim, da nam je to uspelo.«
Čeh. Udeleženci so preživeli en dan na Vrataričevi kmetiji, kjer obdelujejo okrog 20 hektarjev zemlje ter redijo tudi 24 ovac in veliko prašičev. Bili so tudi pri Smodiševih v Otovcih, kjer so spoznavali sadjarsko dejavnost (40 sort starih jablan, nasad breskev nektarin,, višenj, sliv, sušenje sadja, proizvodnja sokov, sadnih likerjev, žganja, kisa, jabolčnika idr.); obiskali so Šiftarjeve v Strukovcih, kjer so se seznanili s pridelovanjem oz. mehanizacijo za pospravljanje sladkorne pese, na turistični kmetiji v Bokračih so med drugim opazovali pripravo posolanke in pridobivanje domačega masla, en dan pa so imeli na voljo za zanimiv izlet po Pomurju.
J. KONKOLIČi
Razkriška občina potrdila zaključni račun iz Ljutomera in delitveno bilanco
So Ljutomerčani delali
prosto po Prešernu?
O svojem proračunu pa še enkrat
avlačevati in zahtevati čim več, kar ti pripada, ali pa nekoliko popustiti ter iti na svoje z odprtimi vrati za nadaljnje sodelovanje? To je bilo vprašanje, ki je pol leta begalo svetnike Občine Razkrižje glede zaključnega računa prejšnje skupne Občine Ljutomer in predloga delitvene bilance. Minuli petek so zadevo dali ad aeta s pridržkom.
Potem ko je vodja službe za proračun Občine Ljutomer Darja Hrga podala krajšo obrazložitev o načrtih z lanskim presežkom v višini 19,3 milijona tolarjev, je župan razkriške občine Stanko Ivanušič povedal, da zadeve nima smisla zavlačevati, kajti »ene stvari so se razčistile, ene se še bodo, tretje pa se ne bodo nikoli«. Svetnik Vlado Ivanušič pa je dodal, da je kljub potrditvi zaključnega računa mogoča revizija z odkrivanjem morebitnih grehov. Sporno naj bi bilo predvsem nakazilo sredstev stanovanjskemu skladu. Kljub vsemu so naposled potrdili zaključni račun z enim vzdržanim glasom.
Enak razplet je bil pri delitveni bilanci. Med pogajalci, ki so zastopali Občino Ljutomer, pa je posebej pohvalil Franca Štrakla in Mira Steržaja, ki sta »skrbela za partnerstvo in kulturno raven«. Svetnik Vlado Ivanušič, ki je bil prav tako član komisije za delitveno bilanco, pa je med dru-
gim povedal, da je bilo med pogajanji slišati več trdih besed, vendar se niso stepli. Nazadnje so dosegli kompromis tudi glede 38 milijonov tolarjev, ki jih je stanovanjski sklad Občine Ljutomer razdelil kreditojemalcem že potem, ko so bile ustanovljene
nove občine. Dogovorili so se, da bo 60 odstotkov sredstev, ki jih bodo morali vrniti posojilojemalci, pripadlo Občini Ljutomer, razliko pa bodo v enakih deležih (okrog 5,3 milijona tolarjev) prejele občine Križevci pri Ljutomeru, Razkrižje in Veržej.
Nepremičnine bodo prešle v last te ali one občine glede na lego; dosedanje skupne ustanove ne bodo avtomatsko ostale še naprej skupne, ampak se bodo o tem občine odločale po lastni presoji; podobno je dogovorjeno glede določenih skladov; skupne
uprave v Ljutomeru pa ne bodo imeli. To so osnovne značilnosti delitven® 1 »Razdelitev« zaposlenih šnji skupni občinski upravi
ostala na papirju. .
Letošnji proračun 0 Razkrižje naj bi zna^^ 84,1 milijona tolarjev. . cijske odhodke in inveg transferje je predviden’ ” lijonov tolarjev, od za posodobitev ces e ne Gibina, sanacijo zor ambulante RazkrizJ6' deleža za asfaltiranje _rfl. odseka Razkrižje-. 0 ^j. jektno dokumentacij0^ bi meli uveden samo?™ u. lahko povečali pr^ f rog 20 milijonovtolarj raj(
V Puconcih smetišče in betonarna
Petelin se seli v Prekmurje
Šetonarna Petelin iz G. Radgone bo gradila izpostavo pri odlagališču komunalnih odpadkov v Puconcih
uconci prehajajo v novo obdobje razvoja - če so imeli v preteklosti le opekarno (ki je propadla), hladilnico in Kemo Puconci, bo v prihodnje v tem kraju prav gotovo več manjših podjetij. Z ustanovitvijo mešane družbe Saubermacher Puconci, katere solastnik je tudi občina, in s sprejetjem lokacijskega načrta za razširitev in dograditev odlagališča komunalnih odpadkov in postavitev Betonarne Pete-
lin so prižgali zeleno luč za razvoj dveh novih dejavnosti: organizirano zbiranje, sortiranje in odlaganje odpadkov iz celotne severovzhodne Slovenije na odlagališču komunalnih odpadkov ter za betonarno, ki jo lahko čaka glede na predvidene gradnje v Prekmurju lepa prihodnost.
Prvotno je bil v puconski občini v obravnavi le lokacijski načrt za odlagališče komunalnih odpadkov. Igor Petelin, lastnik Betonarne G. Radgoni, pa sije že nekaj časa prizadeval pridobiti ustrezno lokacijo za postavitev betonarne nekje v središču Prekmurja. Od 1993. leta, odkar obratuje betonarna v Gornji Radgoni, več kot polovico betona proda v Prekmurju, zato je želel postaviti betonarno nekoliko bližje svojim odjemalcem.
V puconski občini je že kupil zemljišče, vendar je imel težave s pridobitvijo potrebnih soglasij, saj naj bi bila betonarna preblizu naselja. Potem pa je prišlo skoraj do golega naključja: ker se je prav ta čas pripravljal odlok o lokacijskem načrtu za razširitev in ureditev odlagališča komunalnih odpadkov na površini 13,5 ha, so mu občinski možje predlagali, naj si uredi betonarno v istem kompleksu, ki je že itak predviden za tovrstno dejavnost - za betonarno bo potreboval okrog 0,7 ha zemljišča. In kot po naključju bi takšno sodelovanje prišlo prav tudi družbi Sauber-macher Puconci, ki načrtuje v okviru odlagališča komunalnih
odpadkov tudi predelavo gradbenega materiala. Sedaj se odpadni gradbeni materil odvaža na skupno odlagališče komunalnih odpadkov, kar je v bistvu velika
škoda, saj bi z načrtno predelavo iz gradbenega materiala lahko pridelali zelo koristne surovine, ki jih uporabljajo v gradbeništvu. Takšne »predelane gradbene od-
- sedaj padke« moraj strjje. mojstri uvažati / jboizP^ Predvidoma je
va Betonarne Pe' L delom tudi v P^ vost radgonske J puCoiiC'^ betona dnevno- 40^% naj bi zmeša1’ o da racU . ■betona na uro- pOslnvV pu-tudinapridob^ ru gradnje zee jVrs^ conci-Hodos.
lijo s kakovost^ vati” nim betonom malcevPrekn^u
BERNARdA
eta
as
e s
Predlog odloka o nadonie^ . za uporabo stavbnih zemlji
bil pretrd oreh za svetnike
a nedavni peti redni seji občinskega sveta občine Sv. Jurij ob Ščavnici so svetniki največ časa posvetili obravnavi predloga odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč. Ker bo sprejeti odlok občanom naložil novo breme plačevanja, izognili pa se
mu bodo lahko le redki, so svetniki s posebno pozornostjo sledili razpravi. Čeprav so predlog dodobra prečesali, so sprejeli sklep, da ga bodo po hitrem postopku sprejeli na naslednji izredni seji.
Veliko manj razprave je bilo ob sprejemanju sporazuma o delitvi premoženja prejšnje občine Gornja Radgona. Po kratki razpravi, kjer je svetnikom ob priloženem materialu o delitvi premoženja na občine Gornja Radgona, Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici podrobnosti podal žu-
pan Slavko Mihalič, so svetniki sporazum potrdili. Po tem sporazumu so sklenili, da se večina premoženja deli po legi nepremičnin. Občina Gornja Radgona in Radenci sta odstopili občini sveti Jurij ob Ščavnici v trajno last stanovanja v vrednosti okrog 62 milijonov tolarjev, 7 bloko-
ni!
Ob kon iuPa^ nr3v' č
Pri SV’J trdilitud
niki so P° i j uds 1“*6	। te
direktorja^
Gornji d< tariča^J6^
nalog®- ,,iKKI ludvik

15. julij 1999
LOKALNA SCENA
Prosenjakovci
Peterle čestita
^Za čebel a rstvo
Onan6 'Z°^nega izobraževalnega centra (VIC) za čebelarstvo - k .V^ez'^n’ osnovni šoli Prosenjakovci je pika na »i« za več Majšn" .e].et*etn° «lo uspešno delo čebelarskega krožka na Čebelar^?1 □ T° Pa n> samo priznanje za šolo, temveč tudi člane , rske družine Prosenjakovci.
je že S; ‘Zobraževalni center misija 2 J\Ovrstl’ ki gaje ko-prizw nteresne dejavnosti 1 organizacij za tehnič-
no kulturo odprla na slovenskih osnovnih šolah.
Prosenjakovski krožek ima 15-letno tradicijo, uspešni so na
a
M?
skega sveta
Vinjak
oporno lastninjenje
%l • prav'lnika 0 plačah občinskih funkcionarjev -^db^en pro9ram dela za obdobje 1999-2002 - Finančne na področju kmetijstva v letu 1999 - Kdaj občinski
Spijem odloka o oskrbi z vodo - Lastnik
ne9a doma v Gradišču še ni znan
Mružnega doma v Gradišču
^jdlog Bl Seji so svetniki občine Tišina obravnavali drugi pre-"Vacab 'n na8radah, ki je, za spremembo od prej-X^reieth|j^r|kazo^ zneske v odstotkih, kar pa je bilo za svet-Svetnik> so podprli dopolnjen program dela za saj Pa naj bi bil po županovih besedah le okvir za k o Program sproti dopolnjevali s konkretnimi zahte-
\%etijPOdbude na P°' 1999
Proračun za Spod-kmet narnen-ieni po-letu Min ne Tišina. Ta-
N!!o:°0 siTejo namenili (SM 350 rastiinsko
? ’°° S1T>«
Sv?'00 Sit enjadarstvo SM nZad°P°lnilne \S°SlT a . kmetiji
i Sir a čebelarstvo v ^ijišč Prunjše sa-
Vodnjavanje
1.600.000,00 SIT ter za stroko-vno-razvojne naloge in izobraževanje 425.000,00 SIT. Največ polemik se je zvrstilo pri vrtnarstvu in zelenjadarstvu, kjer se svetniki niso uspeli zediniti, kdo je upravičen do regresiranja pri nakupu semen in sadik. Vsekakor pa so do kakršnega koli regresa upravičeni le tisti, ki imajo status kmeta.
Sedmega julija se je zbrala posebna komisija, ki je razpravljala o predlogih za občinski grb in zastavo, odločili pa so se, da k sodelovanju povabijo še strokovnjaka s tega področja,
vjt
:W.°BČANKAM IN OBČANOM
ObČINE MURSKA SOBOTA
0B '6' JULIJU, prazniku 1 občine murska sobota.
ŽUPAN ANTON SLAVIC
državnih tekmovanjih mladih čebelarjev, s katerih so se redno vračali z odličji, uspešna predstavitev na dnevih slovenskega izobraževanja v Ljubljani, za sabo imajo tudi srečanje vzorčnih izobraževalnih centrov v Šmarjeti na Dolenjskem. Slovesnosti ob odprtju so se udeležili tudi predstavniki Čebelarske zveze Slovenije, s predsednikom Lojzetom Peterletom,
tako da bosta grb in zastava občine Tišina sprejeta že na naslednji seji.
Za občinski praznik so svetniki predlagali osmi september, takrat je tudi »mala maša«. Strinjali so se, da je to že ljudski praznik, yendar ne iz verskega stališča, bolj iz tradicionalnega. Do naslednje seje bodo pripravili še kakšen predlog in potem bodo izbrali najprimernejši datum.
Z deveto točko so sprejeli odlok o oskrbi z vodo, pri obravnavi naslednje točke pa se je razvila ostra diskusija o lastninjenju zadružnega doma (ZD) v Gradišču. G. Hašaj je izčrpno predstavil vse dokaze, ki so govorili v prid temu, da postane lastnik ZD gasilsko društvo Gradišče.
Nekateri svetniki in župan so imeli glede tega pomisleke, saj so menili, da bi ZD že iz vidika finančnega zalogaja pri vzdrževanju moral biti občinska lastnina. Po mnenju g. Hašaja pa so vaščani v tem primeru upravičeni do denarne odškodnine, saj so vaščani ZD postavili sami. Sledil je srdit dialog med g. Gombocem in g. Haša-jem, ki pa ni prinesel prav nobe
Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije, drugih vzorčnih izobraževalnih centrov ter lokalnih skupnosti.
Ob razglasitvi vzorčnega izobraževalnega čebelarskega centra je predsednik
Čebelarske zveze Slovenije Lojze Peterle tamkajšnjim učencem čebelarjem podelil tudi priznanja z nedavnega 22. državnega tekmovanja mladih čebelarjev, ki je bilo v Gornji Radgoni. Srebrna odličja so prejeli Beno Puhan, Dejan Kerčmar in Renato Vukan, bronasta pa Štefan Grabar, Barbara Pocak, Tomaž Bogdan in Cvetka Grabar.
Zveza organizacij za tehnično kulturo pa je izrekla posebni pisni priznanji ravnateljici šole Jožefi Herman ter mentorju čebelarskega krožka (gospodarju šole) Kolomanu Kozicu, ki sta najbolj zaslužna, da je naredil čebelarski krožek v Prosenjakovcih tako velike korake.
Ob tej priložnosti so pripravili razstavo o čebeljih izdelkih in čebelarstvu, na voljo pa je bila tudi pokušnja različnih vrst medu iz šolskega čebelnjaka.
V obliki celice satovnice pa so izdali tudi posebno zloženko. Izčrpne podatke o življenju in delu na šoli ter pomembnih kulturnozgodovinskih in etnoloških posebnostih v bližnji okolici so sklenili z rekom: Na svetu slajšega ni, kot je med iz šole Prosenjakovci!
Da na prosenjakovski osemletki učenci živijo za čebele, potrjuje tudi ime njihovega šolskega glasila Čebelica.
GEZA GRABAR I
nih produktivnih sklepov, zato je župan njuno razpravo prekinil. G. Hašaj je med drugim navedel tudi številne konkretne primere vasi, kjer je gasilsko društvo lastnik zadružnega doma in zato je izzval župana z vprašanjem o dvojnih merilih. Po njunem »besednem obračunavanju« je bila žerjavica še bolj vroča in točko so že drugič preložili na naslednjo sejo.
Pri pobudah in vprašanjih je g. Bučak predlagal ureditev gramoznice Beli križ, saj jo obiskuje veliko turistov, zato bi morali biti postavljeni vsaj sanitarni prostori.
Verjetno pa je upravičena tudi zaskrbljenost svetnika dr. Števaneca, ki predvideva, da je voda v gramoznici zaradi velike količine svinca že zelo zastru- ■ pljena, saj imajo v bližini strelišče, odpadno strelivo pa konča kar na dnu gramoznice. Določiti tistega, ki bo prevzel pobudo za ureditev gramoznice, pa svetnikom na tej seji še ni uspelo.
DARJA TIBAOTi
Apače
irektor Pomurskih lekarn Murska Sobota je gornjeradgonske-mu županu Mihi Vodeniku odgovoril na vprašanje o možnosti odprtja lekarne v Apačah. Zapisal je, da je na območju Pomu-
rja 15 lekarniških enot in da novo lekarno lahko odprejo, če oskrbuje najmanj 5.000 ljudi. Na območju, ki bi ga pokrivala apaška lekarna, pa je vsega skupaj le 3.800 ljudi. Predloga pa Pomurske lekarne le niso povsem zavrnile, kajti sporočili so, da so se pripravljeni »pogovarjati širše in poglobljeno«. Dotlej pa bodo morali prebivalci Apaške doline v najbližjo lekarno v Gornjo Radgono. (F. KI.)
D
Sedem ustvarjalnih dni naravoslovno-kemijskega tabora
Kakšno je ravnovesje v naravi?
udi OŠ I M. Sobota vztraja pri organiziranju tabora za mlade, ki jih zanima raziskovanje v naravoslovju. Za sedmi tabor so si izbrali geslo Gozdovi so zelena pljuča mestnega prebivalstva, sicer pa so raziskovali tudi fizikalne in kemijske lastnosti tal.
Tabora se je udeležilo 26 sedmošolcev in osmošolcev iz različnih krajev v Sloveniji, ki so nosilci bronastih, srebrnih in zlatih Preglovih priznanj (tekmovanje iz kemije) ter kandidati za Zoisove štipendije. Pri raziskovalnem delu so jih vodile mentorice tabora Tatjana Car, Suzana Gomboc, Suzana Štefanec Kodila, Marija Šnurer in Maja Rubin, pritegnili pa so tudi več zunanjih sodelavcev. Poleg tega so uspeli prepričati Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, da je sofinanciral stroške za 10 udeležencev tabora.
Merjenje dreves v soboškem parku
Naloga udeležencev tabora je bila, ugotoviti, kakšno je ravnovesje v naravi - predvsem v gozdu in na polju. Tako so v soboškem mestnem parku »obdelali« drevesa (pripravili so dendrološko tabelo avtohtonih, neavtohtonih in eksotičnih dreves, analizirali so tudi vodo v ribniku idr.), z ene od bližnjih njiv pa so nabrali vzorce prsti za merjenje vsebnosti nitratov, obiskali so krajinski park treh dežel (Slovenija - Avstrija - Madžarska), podali so se po učni poti ob mrtvicah Mure pri Veržeju in v laboratorije Živinorejsko-veterinasrkega zavoda M. Sobota, dovolj časa pa so imeli tudi za družabni del.
J. G. ■
Tabor Žabec
udi OŠ Bakovci je poskrbela za organizacijo tradicionalnega tabora Žabec ’99. Potekal je od 22. do 26. junija, udeležili pa so se ga učenci iz Maribora, Celja, pomurske regije in sosednje Hrvaške. Ekipa mentorjev je bila v sestavi Olga Hodošček in Anica Horvat (vodji) ter Ingrid Fiala in Sabina Rožman. Delo tabora je potekalo v delavnicah na bakovski osemletki in njeni Okolici, osrednja tema pa je bila Hrana je vir energije za človeka. Pomembno mesto med poljščinami imajo žita, ki jih ogrožajo razni pleveli. Kako jih zatirati? Katera hranila potrebujejo za rast rastline? Kakšna je zaradi tega prst? Kako zmanjšati količino odpadkov? Iskali so odgovore na ta in še nekatera druga vprašanja.
Udeleženci taboru na zeliščnem vrtu Srednje kmetijske šole Rakičan.
Imeli so tudi delavnico z naslovom Vrednote in čustva. Za sproščanje so zelo koristne socialne igre in joga, za obrambo pa tekwando. Ogledali so si tudi nemške ovčarje v Malih Bakovcih, izvedli so ekskurzijo na Goričko, se podali k reki Muri... Poleg strokovnega dela so se torej tudi prijetno zabavali, navezovali nova prijateljstva in spoznali nove kotičke lepe Slovenije. J.G. ■
L
6 FINANCE / GOSPODARSTVO___________________________15 julij 1999,
Borza
Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 6. 7. do 13.7.1999
VREDNOSTNI	ENOTNI TEČAJI		
PAPIR	6. 7. 99	13. 7. 99	razlika v odstotkih
delnice na trgu A			
Blagovno trgovinski center	12.986,25	12.932,56	-0,41
Dolenjska banka - imenske	19.010,00	20.000,00	5,21
Droga Portorož	33.060,20	33.402,45	1,04
Emona Obala Koper	2.150,00	2.147,20	-0,13
Etol Celje	20.880,00	20.906,21	0,13
Interevropa Koper	2.291,30	2.280,36	-0,48
Istrabenz Koper	2.913,20	2.903,68	-0,33
Kolinska Ljubljana	1.915,54	2.092,78	9,25
Krka, tovarna zdravil, Novo mesto	25.938,78	26.400,00	1,78
Lek, razred A	34.269,80	34.593,21	0,94
Luka Koper	3.020,00	3.105,99	2,85
Merkator, poslovni center	9.141,50	9.104,00	-0,41
Petrol Ljubljana	24.893,58	24.751,61	-0,57
Probanka Maribor	27.400,00	27.400,00	0,00 '
Radenska	2.154,20	2.206,58	2,43
SKB-banka	2.400,00	2.400,00	0,00
Zdravilišče Moravske Toplice	1.400,00	1.400,00	0,00
delnice na trgu B			
Kovinotehna Celje	702,36	704,00	0,23
obveznice na trgu A			
BTC hipotekama obveznica	113,50	114,00	0,44
Republika Slovenija, 2. izdaja	103,00	103,40	0,39
SKB-banka, 3. izdaja	100,00	100,00	0,00
delnice na OTC			
Cetis Celje	13.800,00	13.725,40	-0,54
Color Medvode	4.996,00	4.851,00	-2,90
Fructal Ajdovščina	2.235,00	2.237,00	0,09
Gorenje Velenje	1.901,50	1.880,21	-1,12
Helios Domžale	30.406,21	31.682,24	4,20
Kerna Puconci	3.122,00	2.407,00	-22,90
Tovarna sladkorja Ormož	3.201,00	4.000,00	24,96
Veletrgovina Potrošnik	1.801,00	1.801,00	0,00
kratkoročni papirji			
del nakupnega bona NB11 (v sit)	5.980,00	5.900,00	-1,34
del nakupnega bona NB12 (v sit)	6.000,00	5.990,00	-0,17
investicijske družbe			
Infond zlat PID	350,00	n.p.	0,00
Triglav steber 1	664,32	n.p.	0,00
Nacionalno finančna družba 1	540,54	n.p.	0,00
PID Kmečka družba	311,00	n.p.	0,00
PID Zvon 1	445,60	n.p.	0,00
Atena tri PID	368,25	n.p.	0,00
Pomurska investicijska družba 1	572,89	n.p.	0,00
Pomurska investicijska družba 2	247,80	n.p.	0,00
Slovenski borzni indeks SBI	1.717,83	1.736,60	1,09
Borzni indeks obveznic BIO	106,77	106,76	-0,01
Indeks delnic PID-ov PIX	1008,15	n.p.	0,00
Dnevi brez PID-ov
srednji dogodek preteklega tedna na domačem kapitalskem trgu je prekinitev trgovanja z vsemi delnicami pooblaščenih družb. Tako je doseglo trgovanje z njimi vrhunec v četrtek po dnevnem številu poslov, kajti realiziranih je bilo rekordnih 5.900 po-
slov, največ z delnicami obeh Nacionalnih investicijskih družb.
V finančnem svetu je te dni v ospredju valutni trg, kjer seje ameriški dolar okrepil na vrednost 1,9319 marke, s tem je evro dos,egel rekordno nizko vrednost v petek pri vrednosti 1,024 dolarja.
Ob tem padcu evropskih valut so v Nemčiji objavili še novico o majskem realiziranem visokem trgovinskem primanjkljaju (7,1 milijarde mark), tako sta pomembnejša evropska indeksa izgubljala, DAX na 5573,82 in FTSE 100 na 6446,60 točk.
Na Japonskem so bili najbolj optimistični, saj je indeks v teh dneh tudi največ pridobil, Ni-kkei je vreden 18.181,09 točk, ameriški Dow Jones pa je nekoliko zdrsnil na 11.121,51 točk.
Ljubljanska borza beleži v teh dneh najnižjo prometnost v tem letu, saj je začasna prekinitev trgovanja s pidi zavrla trgovanje še na preostalih trgih. Največ sklenjenih poslov je bilo v četrtek, glavnina je bila zabeležena s pidi (IZ0S in NF2S), največ prometa pa je bilo v sredo, ko je BH Fida prijavila več svežnjev z delnicami Intare.
Delniški indeks je v petek do- I
trend zasukal v nasprotno smer, delnica Krke pa se zadržuje na območjih med 27 in 26.000 tolarjev.
Krepko rast v teh dneh dosega delnica Kolinske, ki naj bi se združila z družbo Jata. Ob tem je delnica porasla na vrednost 2.092 tolarjev.
Lepo tedensko rast sta dosegali še delnici Radenske in Dolenjske banke, prva je zanihala po dnevih brez dividend vse do 2.100 tolarjev, zdaj pa zanjo lahko dobite 2.206 tolarjev.
Ob objavi ugodnih polletnih poslovnih izidov se je podražila tudi delnica Luke na 3.105 tolarjev.
Tudi na prostem trgu je bilo trgovanje nezanimivo, med pomembnejšimi delnicami je rasla vrednost delnice Heliosa, delnica Gorenja je zdrsnila pod 1.900 tolarjev, tečaj delnice Fructala se ni spremenil, veliko trgovanja pa v zadnjih dneh poteka z obveznico Slovenskega odškodninskega sklada 2. izdaje, ta obveznica se je v zadnjih dneh podražila na 67,5 % od nominalne vrednosti.
BORZNI POSREDNIK
IGOR LEBAR I
Pooblastila neskladna s pravili in zakonom
Pokrov marijanskega

zadružnega lonca se dviga
Po odstopu predsednika do pooblastil podpredsednik zadruge Kučan - Občina se ni član zadruge, toda župan se je predlagal v kolektivno vodstvo zadruge_
upokojitvijo dolgoletnega direktorja martjanske zadruge Jožeta Nemeša konec junija se je v martjanski zadrugi začelo zapletati 30. junija na seji upravnega odbora zadruge. Na tej seji so
obravnavali kratko informacijo o Jože Nemeš,
Predložene so bile tudi nekatere racionalizacije v poslovanju in slišati je bilo opozorilo, da naj se zadruga prijavi na razpis za sanacijo zadrug, če bo ta objavljen, in poskuša pridobiti 10 milijonov lastnih sredstev, ki so deponirana na HKS-u, toda HKS naj bi za ta denar zahteval hipotekarno zavarovanje. Po tem je UO, ki gaje vodil podpredsednik Franc Kučan, sprejel sklep o razrešnici direktorja Jožeta Nemeša. Ob tem je zanimivo, da se občni zbor kot najvišji organ zadruge ni sestal in tudi ni obravnaval zaključnega računa zadruge, ki bi ga verjetno »zaposlena mašinerija« lahko pripravila. Čeprav na tej seji kljub vabilu
poslovanju zadruge, ki jo je podal
ni bilo župana občine Franca Cipota, to je sicer nekoliko čudno, saj s seznama članstva ni razvidno, da bi bila občina članica zadruge, je g. Kučan podal županov predlog, da ima zadruga kolektivno vodstvo. Politične koordinacije v predlogu ni zaslediti. Kolektivno vodstvo v sestavi Franc Kučan, župan Franc Cipot, računovodkinja Jožica Go-mboc, komercialistka Gerda Ružič in dosedanji v. d. direktorja naj bi se enkrat tedensko sestali in končali nedokončana dela ter tekoče usmerjali plovbo zadruge z določanjem navigacijskih točk. Temu sta se uprla član UO Viktor Časar in predsednik UO v odstopu Franc Deutsch. Tako je
UO prenesel vsa pooblastila na podpredsednika - resda v nasprotju z zadružnimi pravili - Franca Kučana. Ta je člane tudi seznanil, da se z možnimi kredibilnimi kandidati za direktorja za-. druge pogovarja župan Franc Cipot. Pa naj še kdo reče, da smo »kadrovske koordinacije« in odvisnost gospodarstva od politike preživeli.
Nadzorni odbor proti političnemu udaru
Na to je reagiral nadzorni odbor, ki se je sestal minulo sredo, ko je ugotovil, da je UO ukrepal v nasprotju z zadružnimi pravili. Ugotovili so namreč, da bi po odstopu predsednika UO podpredsednik moral sklicati občni zbor zadruge, ki bi neposredno izvolil novega predsednika. Prav tako je
ugotovil, da ni bil« malnih razlogov, da ,. števanju pravil ne bi m^ je ti vseh postopkov za imen direktorja. Franc Deutsc^P daril, da je odstopil. kerUO zahtevi nista bila predi nadj) nančni načrt in sistem delovnih mest v zadrug ^to bilo zaključnega stadi' dovolj, daje odstopi z rektorja zadruge. Sam Je pričan, da župan nima UO kaj iskati, saj občina še ni ustanovitelj zad^L
Opozoril je tudi, a pravila ne dovoljujejo. dnik ali podpredsedn vlja poslovodno tun so tudi ugotovili, da ji so vplačali ustan°VIi1 oViteljev vpisanih v register us . zadruge. UO so tu do 12. julija skliče i^ zbor zadruge. '
Radenci
Iščejo novo ime
Obnova najstarejšega hotela Zdraviliškega doma naj bi bila končana do decembra letos
julija 1999 so v Radencih izbrali izvajalca za obnovo najstarejšega objekta, ki je predstavljal 1963. leta, ko so ga začeli graditi, začetek razvoja novega zdraviliškega centra za zdravljenje bolezni srca in ožilja. Hkrati bodo obnovili tudi ambulante ter rece-
pcijo in sanitarije hotela Radin.
Med dvema najugodnejšima ponudnikoma so izbrali za izvajalca gradbeno podjetje GOM-BOC iz Beltinec, kajti že s prejšnjo pogodbo o nakupu Grozda (podjetje je namreč kupilo radgonski hotel Grozd, ki naj bi ga obnovilo za trg) je bilo zapisano, da bodo imeli ob razpisu za obnovo Zdraviliškega doma ob istih pogojih prednost. Med podizvajalci je veliko domačih, na primer notranjo opremo bo izdelovalo Mizarstvo Dresler. Načrte je izdelalo podjetje ARHE iz
Ljubljane, revizijo projektov je opravil PROTECH iz Maribora, ti pa bodo tudi opravljali nadzor nad izvajanjem del. Pogodbena vrednost del (brez obnove recepcije) je 370 milijonov SIT.
Do 5. decembra letos pa naj bi obnovili celotno stavbo; dimenzije sob bi sicer ostale na-spremenjene, vendar bodo zamenjali vse inštalacije, stavbno pohištvo, izboljšana bo izolacija in na novo narejena notranja oprema. Te dni so že začeli prazniti hotel, z deli pa bodo začeli
v gornjih nadstropjih. Takoj, ko bodo uspeli preseliti ordinacije -med obnovo bodo ambulante v pritličju hotela Velika Terapija -, bodo začeli prenavljati zdravstvene prostore.
Po končani obnovi bodo imeli v Zdravilišču Radenci na voljo štiri hotele različnih kategorij in različnega cenovnega razreda, Velika Terapija bo imela 2 zvezdici, Miral 3, prenovljeni Zdraviliški dom 4 in Radin 5 zvezdic. Kakor nam je sporočila direktorica Barbara Gunčar, bodo veseli vsake ideje za novo ime hotela. Sami so že razmišljali, da bi tudi tega poimenovali po vodi (tako bi imeli poleg Radina in Mirala še npr.
Logo Lendava
Stečaj po kratkem postopku
d ponedeljka, 12. julija, je Logo v stečaju. Stečaj so predlagali delavci, ki že več kot pol leta niso prejeli plače in ki so zaradi agonije podjetja in neizpolnjevanja delavskih pravic v presledkih stavkali od lanskega novembra. Stečajni senat murskosoboškega sodišča vodi Emerik Benko, stečajni upravitelj pa je dr. Štefan Ščap.
Izvir), vendar ždU	oStt
vanju spodbuditi	8jjiif
Najbolj domiselno i
Indip
Vprašani obstani . 1« d’
segel tedensko najvišjo vrednost pri 1.753 točkah in je bil ob nelikvidnosti trga ponovno vse bližje 1.700 točkam (v torek 1.736).
Že v ponedeljek dopoldne je stečajni upravitelj ob svojem pri-
hodu v podjetje delavcem v vratarnici, ki so med stavko na do-
ZEMELJSKI PLIN
Največ pozornosti na trgu A sta pritegnili delnici Leka in Krke, prva je dnevno rasla po več odstotkov do 36.000 tolarjev, potem se je njen
NAJCENEJSA, VARNA IN OKOUU PRIJAZNA ENERGIJA!
OBVEŠČAMO VAS, DA JE PO UVEDBI DAVKA NA DODANO VREDNOST CENA ZEMELJSKEGA PLINA ŠE KONKURENČNEJŠA DRUGIM ENERGENTOM, KI JIH UPORABLJAMO V GOSPODINJSTVIH. DRUGI ENERGENTI SO SKORAJ 30 % DRAŽJI OD UPORABNIKU PRIJAZNEGA ZEMELJSKEGA PLINA.
PRI UPORABI ZEMUSKEGA PLINA SO ZDRUŽENI NAJVIŠJA STOPNJA UDOBNOSTI IN AVTOMATIZACIJE DELOVANJA, EKOLOŠKA PRIMERNOST TER VISOKA STOPNJA IZKORISTKA.
PORABLJENI ZEMELJSKI PLIN PLAČUJEMO PO DEJANSKI PORABI ZA PREDHODNI MESEC.
OGLASITE SE V PONEDELJEK, SREDO ALI PETEK OD 11.00 DO 12.00 IN OD 16.00 DO 17.00 V PISARNI V SLOMŠKOVI 33 V MURSKI SOBOTI, ALI POKLIČITE: 34 550.
MESTNI PLINOVODI, d. o. o., KOPER
mu opravljali varovanje premoženja, najavil, da bo stečaj izpeljal »po kratkem postopku«. Torej predpostavlja, da v podjetju ni večjega premoženja, ki že ne bi bilo obremenjeno s hipoteko, ali katerega bi se dalo vnovčiti za polnjene stečajne mase, zato bo stečajnemu senatu predlagal kratki postopek. Ne glede na to, ali bo stečajni postopek dolg ali kratek, preprost ali zapleten, je čedalje manj verjetno, da bo še kdo kdaj v prostorih Loga opravljal proizvodnjo. Po kuloarjih se namreč že širijo govorice, da naj bi se zanje zanimalo trgovsko podjetje Marka Slaviča ali da bi bila lokacija s prostori zanimiva za carinsko službo.
Brez dela pa je spet ostalo 82 delavcev.
MHI
■ mora Ind’P jrH'* U Kopriv«ika’ ojX’ izjavil	v J
dja pri SB djetje Indip, »Jnipia^ petenc.<'lu°' oreose besedah njeg«'eg ^0^” Martina Glava djetjaA'pi nega direktorja P Vuka ni zavezal Koprivnika zaP«d|)e stvo podjetja P ^11 nikomnip««*^ ški za njegov« podjetje pokop®jp išče nekoga manjši denar z spevati k ohra oSHteV
Bolj kot zap	z.t ind P	j
svetovalca Je	Rak«
membnovpra ^pjavl in kako obstati-	tjs pf	r
vsko tekstilno P izbor	ji/’
cijo naj bi drZ za£°tl razvojne dr« žavne obvezn ^mk manjša podJ'	]ja n°
da sicer Pr*P	ni ž«a
obveznic, ven	p)
bo^iP^si? JZ odobren. Za‘deVaLd direktor strstvoza® pfedb« .pžP0 9 Sti državno P« fJ1Js
proizvodni nih mest-
GOSPODARSTVO
15. julij 1999
Terme Lendava
v vzponu
Organizacijske in
LKC - Lekop Keral Comerce Velika Polana
prostorske prenovitve
Trdoživost
n
zguba južnega tržišča, nakup lendavskega Kerala od Sklada za razvoj z mačkom v Žaklju, »igračkanje« države z gospodarstvom, predvsem izvozniki, spreminjanje pogojev poslo-
; .	-— _____________________________________________________________
vodstvom je v Termah Lendava zavel tudi nov, optimistični in delovni duh
■ avs o naravno zdravilišče je lansko leto sklenilo s 13 milijoni izgube. Skoraj neverjeten podatek ^bil?11 S° V vseb dru8'b slovenskih zdraviliščih dosegali izredno dobre poslovne rezultate. To je Posta] nov- d' en °d razl°80V’ da se je nadzorni svet odločil za zamenjavo vodilnega človeka. Spomladi je dovolj v e. °r zdrav'*išča Milan Grah, dotedanji pomočnik direktorice radenskega zdravilišča, ki ima Vhodnem n b° skupais kolektivom v Lendavi ustvaril uspešen turistični center na skrajnem
Ku države.
lansko bfS načrtuJejo dobiček, Počesan °.pabodo Pokrili iz S°^Rlavn°S °Van^a’ U80t0vili Pfeijaih. e razl°ge za izgubo: S jr .nadz°r nad stroški. lo6°stov oZ’°S Premajbno števi-Sostov v Z^°ma Preusmerjanje ^orso?/11^0 zdravil*šče f^ole^	Pred
5 kadena m Je namred posta-Stend 3 Večinski lastnik s°sezage.aVa (npbove težave Mje) ^,8radnJO v času in-
X de| ° a 'ma danes v lasti v™8' lastnik ?aP°sleni m Krekova banka in i^ovanj^1 dlre^ seje po ■i“niia konec marca (od ^odr1113 S^enjeno indivi-najprej 10til ' sprememb; raz-'lllil!impntedanje P°8odbe 0 VOdje’ in Si' 'tvica MS anitvenih objektov C**), vodjo gostin-%vodi ama (Janez Gašpa-%(dr ? Zdravstvenega pro-^v0?dislav KePe). Pre' AJ3 kopa''škega pro-fcu Wanje odkloni!. V
so uspeH iz’
i^Miiierr6 izb°ljša-Č,tcras0 n azsirili in polepša-Taverno’ uredili
m0 Ca na rekreacijskem lra11 namakalni si-
Milan Grah, direktor Term Lendava, je prepričan, da bodo z dobrim kolektivom dosegli še velike uspehe.
stem in položili novo podlago na
membnejši in opaznejši odločitvi
igriščih, prav tako so izboljšali sta bili prav gotovo ureditev po-
gostinsko ponudbo. Dve po-
vezave oziroma prehoda med
termalnimi bazeni pri hotelu in ogrevanimi bazeni v rekreacijskem centru ter odpoved najema gostišča Kolodvor, ki so ga uporabljali le za pripravo malic; od 1. junija pripravljajo 500 malic za Nafto Lendava v tovarniški kuhinji.
Ta čas se pripravljajo na prenovo restavracije, saj naj bi jo že julija in avgusta v celoti obnovili in zelo razširili ter v bližini uredili tudi zimski vrt. Hotelu in zdravilišču namreč močno primanjkuje večji prostor, ki bi ga uporabljali ne le za jedilnico, ampak tudi za organiziranje družabnih prireditev oziroma za pogostitev večjih skupin. Poleg tega potrebuje Lendava tudi urejen in nekoliko ločen prostor za poslovna kosila.
Direktor Milan Grah je še poln idej in energije. Če je bilo imenovanje v prvem trenutku zanj pravi šok, seje v nekaj mesecih popolnoma posvetil lendavskemu zdravilišču. Zaveda se, da sta povečanje obsega poslovanja in dolgoročna razširitev nastanitvenih zmogljivosti nujna, zato razmišlja o odkupu zadružnega zemljišča in gradnji novega hotela (čez cesto), tako bi zdraviliški kompleks razširili. Prihodnje leto pa naj bi med hotelskimi bazeni in rekreacijskim centrom gradili tudi nov bazenski kompleks. Le tako bi Lendava dobila res pravo termalno turistično središče.
BERNARDA B. PEČEK ■
vanja -zaradi vsega tega jih je kar nekaj let pošteno »metalo«. Kljub vsemu je polanskemu podjetju LKC, ki zaposluje sedemdeset ljudi, uspelo, da je obstalo. Gre jim na bolje. S programom obdelave kovin in izdelave strojev so se utrdili na tujem trgu, plače lahko redno izplačujejo in tudi bančni dolg so začeli zmanjševati.
»Prišli smo tudi v višji cenovni razred, tako da sedaj ne delamo le sklopov, ampak cele stroje. Sodelujemo tudi z nemškim partnerjem, ki ima razvoj in marketing, proizvodnja pa je v celoti naša,« je povedal direktor in lastnik podjetja Jože Tompa. Njihove izdelke je mogoče najti v Južnoafriški republiki, Švici, Mehiki in drugod po svetu. Prejeli pa so tudi prva naročila za izdelavo strojev za lesnopredelovalno industrijo. Načrtujejo, da bodo letos ustvarili na tujem s tem proizvodnim programom 250 milijonov tolarjev prihodka.
»Upam, da nam bo uspelo,« je povedal sobesednik, kajti delavci - pri tem programu jih dela petintrideset -, so že toliko usposobljeni in zavzeti pri delu, da reklamacij skorajda nimajo. Izvoz zagotavlja podjetju likvidnost, vse tuje kupce pa imajo tudi zavaro-' vane pri Slovenski izvozni družbi.
Z drugim proizvodnim programom, keramiko, v katerem je zaposlenih petnajst delavcev, bodo letos ustvarili 60 milijonov tolarjev prometa. Je delovno intenzivni program, katerega izdelke v glavnem prodajajo na domačem trgu.
»Zaradi relativno majhnega prometa se na tujih sejmih ne predstavljamo, saj bi nas to stalo dveletnega dela. Povabila, ko se predstavlja Slovenija, pa tudi še nismo dobili, čeprav imamo okoli tristo izdelkov, ki so priznani kot izdelki domače obrti,« je povedal sogovornik, ki pa tudi ni mogel mimo devetnajstodstotnega prometnega davka na te izdelke.
Kako se bo na to odzvalo tržišče, še ni mogoče napovedati, zagotovo pa se bo prodaja lončevine zaradi višje cene zmanjšala, kar lahko ogrozi tudi obstoj tega programa.
»Počakali bomo kakšno leto, če bo morda država našla toliko pameti, da ne bo po najvišji stopnji obdavčevala izdelkov, ki so dodatni vir zaslužka na podeželju. Če pa tega ne bo, bomo ta program pač ukinili,« je najavil Jože Tompa. Ob zdajšnji najvišji obdavčitvi se nič bolje ne piše tudi programom v učnih delavnicah za pletenje izdelkov iz ličja.
Skupščina Pomurskih investicijskih družb
MH«
'e
gra
i^obri le za »klic v sili«?
—--------------------------------T ■	:	dobiti vsaj
\Jan’ av*°Prevozn'ki vse težje dobijo mednarodne poslej ci, ki mene j^^ožnje po Pomurju _________________________'
Jj^djetjJ^^voz^ikov podoben položaju gospodarstva: če kupih več vozovnic pa se cena v ukvarja
dobiti vsaj nekaj poslov. Izvajal-
ci, ki menda svobodno odločajo
o vseh podizvajalcih, imajo svo-
jo operativo, svoje stalne pre-
Skoraj ves dobiček za dividende
Delnice obeh PID-ov kotirajo na Ljubljanski borzi
aJetja d ozn|kov je podoben položaju gospodarstva: ce kta ^^ov. °bro Poslujejo in imajo veliko izvoza, imajo veliko
J>omuPreV°ZOV tud' avtoprevozniki. Glede na številne Hukv6likihJU S° osta,i kre* dela tud' prevozniki, namesto kis avtoPrevozniških podjetjij je nastalo veliko manj-^biti lic° re8*strirani kot s. p. Prav vsi so morali v minulih l^,	v ^tu 2000 pa bodo morali imeti poskrbljeno
C	kParkirišča. Zahtev države je vedno več, zato
b° S D d n । <1	— — ■ -. — -_i _ x** ji _* 22—**
eno smer lahko zniža na 180
voznike, in se z domačimi sploh
' ne ukvarjajo.
Sedaj država pomagala tudi njim.
Turskega
M NzavJes180 km 1 ^°rošv 3J^d južno n ■’ ^'Ovenijo in s?er na kon-J%?°rskih P Se Z avt°busi b^ki pre' «1	aj0 vozila
Lp ak ali se od-kar0 °bvoznih
'feStak^ Za 1 do svo' * N	kilome-
°cene em Predo-ere Prišla
prav, saj lahko s tem opravičijo čedalje strožje predpise glede prevozov blaga po avstrijskih cestah. Poleg cestnih dovolilnic in ekotočk so si sedaj omisli še obvezno spremstvo pri prevozu nevarnih snovi skozi enocevne predore.
Te stroške in izredne stroške zaradi nepričakovanih razmer, bi po mnenju avtoprevoznikov, morala upoštevati država in jim pomagati z olajšavami oziroma subvencijami.
Oprtni vlaki predragi in nekvalitetni
Avstrijsko ministrstvo je uvedlo več oprtnih vlakov in večje subvencije zanje. Enosmerna vozovnica od Ljubljane do Salzburga stane 260 evrov, cena povratne vozovnice je 230, pri na-
evrov. V Sloveniji skrbi za oprtne vlake Adria Kombi; na relaciji do Salzburga vozijo trije oprtni vlaki.
Partnerska družba O Kombi je na relaciji od Beljaka do Wel-sa uvedla dodatnih šest oprtnih vlakov. Ob dražjih prevozih, imajo prevozniki težave zaradi strogih avstrijskih carinskih in okoljevrstvenih ukrepov, saj v Salzburgu ponoči ne smejo pretovarjati blaga in vozil.
Združenje avtoprevoznikov pri Obrtni zbornici Slovenije je na ministrstvo naslovilo še uradni protest, saj so storitve podjetja za prevoz z oprtnimi vlaki slabe in nekakovostne, šoferji pa morajo spati v neprimernih kabinah.
Pomurski avtoprevozniki izigrani
Čeprav se v Pomurju odpirajo velika cestna in železniška gradbišča, se pomurski avtoprevozniki ne nadejajo velikih poslov. Združenje avtoprevoznikov pri območni obrtni zbornici je že pred časom fioskušalo pri-
Tako lahko le opazujejo tovornjakarje iz drugih okolij. Pravzaprav so bili prekmurski obrtniki - avtoprevozniki že tik pred podpisom pogodbe z izvajalcem za nekoliko večje delo, je povedal Branko Cipot, vendar si je odgovorni zadnji hip premislil in najel prevoznike s Ptuja. »Bojim se, da bomo mi prišli v poštev le za kakšen nujen klic v sili, da bomo le servis za nujne zadeve,« je še povedal predsednik združenja prevoznikov v Prekmurju.
BERNARDA B. PEČEK«
elničarji Pomurske investicijske družbe 1 so na ponedeljkovi skupščini sprejeli letno poročilo in potrdili predlog o delitvi dobička. Pomurska investicijska družba 1 je ustvarila 69,5 milijona, tolarjev dobička, za dividende je namenila 64,663 milijona tolarjev,
del dobička pa bodo dobili tudi člani nadzornega sveta. Delničarji PID 1 bodo tako prejeli bruto 18 tolarjev po delnici, 537.700 tolarjev dobička pa ostane po sklepu skupščine nerazporejenih. V Pomurski investicijski družbi tako uresničujejo obljubo o delitvi dobička, ki so jo dali svojim delničarjem.
V torek pa so se na skupščini sestali tudi delničarji Pomurske investicijske družbe 2 in prav tako sprejeli poročilo o poslovanju v letu 1998. O deli-’ tvi dobička v tej družbi še ne morejo govoriti, saj družba še ni vnovčila vseh certifikatov (pokritih je le 14 odstotkov) in je poslovanje sklenila s 4,8 mi-
LADA CENTER JAGODIC
2231 Pernica, Vosek 6d ( ob cesti Lenart-Maribor), tel.: (062) 640 540, od ponedeljka do petka od 8. ure do 16.30, v soboto od 8. do 12. ure.
NAJVEČJI PRODAJALEC VOZIL LADA V SLOVENIJI »DESETKA« - NOV, UDOBEN DRUŽINSKI AVTOMOBIL ŽE OD 1.398.000,00 SIT
KREDITI DO 5 LET, TUDI ZA KMETOVALCE IN S. P., ŠIFRA 09 LEASING TUDI ZA ZAPOSLENE V TUJINI
lijona tolarjev izgube. V obeh investicijskih družbah so izvolili nadzorni svet za naslednje 4-letno obdobje, to funkcijo bodo opravljali dosedanji člani, revizorstvo pa so poverili revizorski hiši AUDIT iz Murske Sobote.
Obe pomurski investicijski družbi razpolagata z 8,2 milijarde tolarjev vrednostnih papirjev, od tega je v Pomurski investicijski družbi 1 43,73 odstotka vseh delnic, njihova vrednost pa znaša 3,592 milijarde tolarjev.
Z delnicami obeh pomurskih investicijskih družb je mogoče že nekaj časa trgovati na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, enotni tečaj delnice PID 1 je dosegel konec minulega tedna skoraj 583 tolarjev, tečaj delnice PID 2 pa nekaj manj kot 240 tolarjev.
LUDVIK KOVAČ ■
8
(IZ)BRANO
15. julij 1999,
Na tapeti
Etno »čundraši« v Ljutomeru
Poletni atmosferi prirejanja koncertov se je pridružil tudi Ljutomer s svojim etno rock večerom, ki se je zgodil minuli petek. Koncert bi sicer moral biti na prostem, a so zaradi slabega vremena prireditev prestavili v telovadnico osnovne šole. Obisk ni bil ravno takšen kot na kakšnih Soboških dnevih, je pa bila zato zasedba nastopajočih kar dobra: Vlado Kreslin, Beltinška banda in Mali bogovi, Zmelkoow, Ana Pupedan, Posodi mi jiirja, Mi2 in Čundraš banda (na posnetku).
TOMO KOLES
FOTO: JURE ZAUNEKER
Petrovske novine
najpomembneje - vsako nedeljo ob svetih mašah, vsakledeji?^ TJas"ne povezujejo-pctje,- šport, gasilske^vaje, v bodoče folklora in mar nimamo v okoliških vaseh - glede na izobrazbeno strukturo- dokaj visokega mesta? ^...
119 nas je trenutno in našli bomo svojo pot v hudourniku
oSi KO PZOTFSVg/lHo zjzmn todcsuh&m

golici CH?W ■ SMO mm iZOHAŽkUl . U0-

ima n
k Cveten
se
m
Up $n- k?olu n<on stMČMžii,

čKsfiVa

Slavit csržnev

Okrogli jubilej Ribiške družine Ljutomer
ibiška družina Ljutomer je bila ustanovljena pred štiridesetimi leti v Ljutomeru, pred tremi leti pa so sedež preselili v Gezove jame na Cvenu, kjer ima sedež tudi Zveza (štirih) ribiških družin Pomurja.
V nedeljo, 11. 7., so v tamkajšnjem ribiškem domu praznovali okroglo obletnico delovanja in v ta namen so podelili zahvalne listine, priznanja ribiške zveze Slovenije in priznanja Ribiške družine Ljutomer. Prerezali so tudi trak pred novim prizidkom, s katerim so pridobili potrebne večje prostore za svoje delovanje. Po kratkem kulturnem programu je bila pogostitev vseh povabljenih z ribjimi specialitetami. Predsednik ribiške družine Ljutomer g. Jože Moravec je bil številnega obiska zelo vesel, saj so se prireditve udeležili tudi predstavniki ribiških družin iz Madžarske, nekateri župani, sponzorji in predstavniki raznih institucij ter društev, s katerimi ljutomerska ribiška družina sodeluje.	D. T. ■
Viktor Voršič: "Lep dan želim!"
Veseli Trije kralji pričajo o svetli prihodnosti po zgraditvi železne ceste. Iščejo še Jezusa, ki bo po izvedbi Črijevih načrtov, porabi Šbiilovih financ in uporabi Novakovega zemljišča poskrbel za atrakcijo, ki bo potnike na romanju prepričala, da v Pomurju čudeži še živijo. Naj živi »štreka«! P. S.: Potrebujejo tudi Marijo.
Ljutomerski vodovod
Potrebne so obnove, denarja pa ni
Ljutomerski vodovod ima v dveh vrtinah sicer dovolj vode, ki pa jo morajo čistiti - Problematične stare cevi bi morali zamenjati
I uša in srce ljutomerskega vodovodnega omrežja je Vili Vrbnjak, tehnični vodja Komunalno-stanovanjskega podjetja Lju-J tomer. Razvoj vodooskrbe spremlja že 27 let, tako da pozna res vsako cev in priključek na največji vodovodni sistem na ljutomerskem območju, ki je zrasel iz mestnega vodovoda v mestu Ljutomer pred petdesetimi leti. V prihodnjih dneh bodo prešli na avtomatsko spremljanje omrežja in črpališča, zaenkrat bo nadzorovan le del omrežja. Kljub temu bodo morali obdržati okrog deset zaposlenih, kajti zaradi dotrajanega vodovodnega omrežja imajo kar precej.
Javno vodovodno omrežje, je last petih občin: Ljutomer, Križevci, Veržej, Razkrižje in Sv. Jurij ob Ščavnici. Ta čas poteka delitev premoženja po kriteriju teritorialne lege, skupni objekti pa se bodo delili po porabi pitne vode. Pokritost je različna, na primer v Občini Razkrižje dosega 100 %, v Občini Sv. Jurij ob Ščavnici pa so priključena na ljutomerski vodovod le tri naselja Bolehnečici, Žihlava in Slaptinci. Od skupno 4919 priključkov, odpade na občino Ljutomer 2984, Križevci 1059, Veržej 414, Razkrižje 394 in Sv. Jurij 68 priključkov. Vaški vodovodi in občine bodo morali te javne službe zadovoljivo organizirati, saj bodo v nasprotnem plačevali kar velike kazni. Tudi upravljalci ljutomerskega vodovoda imajo probleme zaradi neustreznih kadrov, manjka jim odgovorni vodja za vodooskrbo, saj naj bi bila po zakonu odgovorna za javno vodovodno omrežje (to pa je vsako omrežje, ki oskrbuje več kot 5 gospodinjstev) oseba z visokošolsko izobrazbo naravoslovne usmeritve. Prejeli so od-
ločbo inšpekcije za zdravstvo, da morajo to vprašanje urediti; na to
odločbo so se pritožili. Za vodovod skrbi Vili Vrbnjak, ki zadeve obvladuje, problem je le stopnja izobrazbe, ker ima le višjo in ne visokošolsko izobrazbo in tudi smer verjetno ni prava. "Če nisi pri vodovodu z dušo in telesom, nimaš
kaj nadzorovati, če ne veš, kaj se dogaja, je to zgolj formalnost, kar se tiče varnosti vodooskrbe, pa s tem niso rešili nič. ■ Vsaj za moje pojme,« je komentiral predpis g. Vrbnjak
Črpališče se je selilo iz Ljutomera v Lukavce v letih 1958-64, ko seje zgradil primarni cevovod od Lukavec do Ljutomera. Šele kasneje, po letu 1970, se je razširilo omrežje tudi iz mesta, najbolj intenzivno so gradili v letih 1972-75, tako da imajo danes 420 km javnega omrežja, od tega je primarnih 120 km, drugo
uporabo na območju, kiča®^ bujejo. ,	■
Pripravljajo se na gradnjo ; datnega vodnjaka v Luka’ ; Tehnično je izvedljivo, i projekti že obstajajo, do rea cije pa ne pride zaradi po kanja finančnih sredstev, poma obnavljajo glavni ^ Lukavci-Ljutomer, pns‘ j Noršinecin prihodnje leto naj o zgradili 2,5 kilometra, en ter obnove takega cevovoda stan od 70 do 80 mio SIT.
Na vprašanje, ali r32®^ novih vrtinah zaradlod-blemov s čistočo vode, govor negativen. »Ae, logov, kolikor je nam
Moti bi se to dalo i^es 1 damo rešitve, ki soji 1'	$
Črenšovcih, Trnju in tehnologijo čiščenja sm odpravili. Nitriti in mlia dovoljene meje. Na sti naraščajo, vendar' povedal Vrbnjak. ihPa-Odloki o vodovars sovih za Lukavce so
Vili Vrbnjak že 27 let skrbi za ljutomerski vodovod.
Aeroklub Mavrica
I ar okrog petdeset članov, seveda skupaj s podpornimi, med ka-I terimi je okrog deset pilotov za letenje z zmaji in ultralahkimi I letali (napravami), sestavlja aeroklub Mavrica, ki bo prihodnje leto praznoval desetletnico obstoja. Aeroklub, katerega vzletišče je v Mostjah pri Lendavi, se lahko ponaša s številnimi naslovi: tako so bili člani dvakrat državni prvaki, letos so to lovoriko osvojili tudi v kategoriji motorni zmaj, na vidne uvrstitve pa računajo tudi na letošnjem svetovnem prvenstvu na Madžarskem.
pa so sekundarni in hišni priključki. Črpališče imajo v Luka-vcih (zmogljivost 70 1 na sekundo) in Moti (25 1). Voda iz obeh črpališč je pridobljena iz podtalnice, vendar ni primerna za neposredno uporabo. Na Moti vodo najprej biološko čistijo in odstranjujejo železov mangan, v vodi v Lukavcih pa je preveč peska, mivke; pred nekaj dnevi so priključili avtomatski filter za odstranjevanje mehanskih delcev. Količina in zmogljivosti obeh črpališč trenutno zadoščajo za
Murska Sobota
v
Minuli konec tedna so se udeležili že tretjega rallyija Mura ’99, na aterem so sodelovali skupaj s hrvaškimi in madžarskimi piloti. Mi-ko Lebar, sicer blagajnik AK Mavrica, je dejal, da bodo piloti prele-:li okoli tristo kilometrov, se je pa potožil nad mačehovskim odno-om sponzorjev in občinskih inštitucij, ki sicer podpirajo šport. Letos i, je dejal, mnogo manj sredstev, pomoči pa tudi ni s strani države.
Toliko. S fotografinjo N. Juhnov sva za hipec postala na vzletišču Mostju, kjer sva ujela v objektiv (od leve proti desni); Mirka Le-arja, blagajnika AK kluba in pilota, Alberta Kovača, prihodnjega ilota, Tomislava Kepeja, prihodnjega letalca na UL-letalih in pilota lojza Pršo, (mv)
DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545
ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO!
'li
vendar je po
dnjakov prišlo do oVih KPotrebno^^ rokovnih pod S občin' membe odloka' javn3^' ževci poteka taca va;okM5ta) «
P«J‘‘ *
pas okrog - 1 u ^0 zemljišče, zato uSpe ti; dva hektarj' .^ujel0 preostalo Pa skodnTEBNA»’‘B''^
Imenovan direktor UNH ____	- kije je na Pf
I inister za notranje zadeve Borut Su J ^jrej8 generalnega direktorja slovenske
____I šiča pooblastil Milana Horvata, da ^licij^^^ ga direktorja opravlja naloge direktorja	^ejj j£■ ^6'
Murska Sobota. Dosedanji direktor ^rjoj-vati6^' pje^ našel novo zaposlitev v Radenski. Milan K0^ novanja načelnik inšpektorata in višji ha/ 1957, po končani kadetski šoli je opravi vm soh, nato pa 1985. diplomiral na Pr*	-6 op
ni. Pri policiji je zaposlen že 25 let, .°gp^ora murskosoboškem območju uprave. Na ' naioge’ leta 1982, 1990. postal inšpektor za P°s® gastNy IT načelnik inšpektorata milice. Prejel je z a af)je za e publike Slovenije. Na ministrstvu za no'	leta
bljani so še povedali, daje Milan Horvat jn je z sno nadomeščal direktorja policijske up	p
delom dobro seznanjen.
SSLdŽ-julij 1999
(IZJBRANO
im republiške in Zoisove štipendije v šol. letu 1999/2000?
Število štipendistov pada
Anketa
Nouvo
^nzus za nove prosilce je 48.158,50, za dosedanje J^diste pa 52.974,35 tolarja bruto na družinskega člana
a/?na osnovnošolske generacije pri nas se odloči za na-je ^Vanie 'z°braževanja v srednjih šolah. V zadnjih letih pa se šole in	tudi vpis srednješolcev na visoke strokovne
Pro8ran’e, šolanje pa je čedalje dražje. In kak-znosti za pridobitev štipendije?
dokaJ ugod’ z zahtevanimi po-ma' ibresni družm (četudi *dolX U8aČe)’ imajo mož-n°«)štir> ^P^hško (»social-
Minče"'Sk adl za štipendi-vPrečno S1 nadarjen oz. nadpo-Moči, Pesen na določenem štipendija’ 7 ponuJa Zoisova i>0^anek^ ^ipendiir. ° ld tud' kadrovsko
štipendije ni. Povsem nova pa je vloga, ki jo bo potrebno izpolniti. Obvezno pa bo potrebno priložiti tudi dokazila o vseh bruto dohodkih, ki sojih dosegli družinski
navedeno. Štipendijo bodo odobrili vsem tistim vajencem, dijakom in študentom, ki ob vpisu v 1. letnik niso starejši od 18 oz. 26 let, ki nimajo kadrovske štipendije ali posojila za študij, pri katerih dohodek na družinskega člana v letu 1998 ni presegel celoletnega zneska 130 % zajamčene plače. Preračunano na mesečni
'dJ'CČ "h
šilila nJI kljub vsemu lahko raznJ^^ško štipendijo,
^°Veniie 7UJe ^avod Republike SšokLZapOidovanje- V mi-^inšt 'etu Je bilo med '«63.500 Pomurja ok-^»sicer^.^ V1°S Pa 1Zu Pred kra-t-aZP'S za šolsko leto
^“bniočn' Ot so nas seznanili ^Zazan"^ Republiškega N, banjev Murski ^Mev Ve.n’d novosti glede Pridobitev republiške

člani kandidatove družine v preteklem koledarskem letu, ugotovljenih v odločbah o odmeri dohodnine in odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti, pa tudi dokazila o neobdavčljivih dohodkih. Vse to je v vlogi podrobneje
znesek je to 48.158,50 tolarja bruto na družinskega člana.
Pri dosedanjih (starih) štipendistih je lahko ta znesek 52.974,35 tolarja bruto. To je podobno kot lani, zato bo med zavrnjenimi kandidati spet največ tistih, ki
imajo zaposlene starše, četudi prejemajo le-ti dokaj nizke plače. Še nižje pa si jih prikazuje in prijavlja večina samostojnih podjetnikov in obrtnikov, tako da bodo njihovi otroci skoraj gotovo med prejemniki »socialne« štipendije. V mnogih primerih je to neupravičeno, vendar so pravila žal tako nastavljena. Število štipendistov pa sicer pada. In kdo lahko računa na Zoisovo štipendijo, ki jo prav tako podeljuje Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje? Kot je navedeno v razpisu, so za dodelitev te štipendije lahko predlagani vajenci, dijaki in študenti, če so dosegli najmanj prav dober šolski uspeh oziroma najmanj povprečno oceno 8,0, izkazujejo intelektualno ali umetniško nadarjenost, so državljani Slovenije ali tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje v naši državi in je izpolnjen pogoj vzajemnosti ter če so dosegli javno priznan uspeh ali izjemen dosežek v zadnjih dveh šolskih letih (dijaki, študenti). Predlog za dodelitev Zoisove štipendije poda predstojnik izobraževalnega zavoda, lahko pa tudi pooblaščeni delavec zavoda (psiholog, svetovalni delavec za poklicno orientacijo).
Rok za vložitev prošenj za štipendijo je najkasneje do 5. septembra za dijake in do 30. septembra za študente. J. GRAJ ■

srečanje

oša
?lar Ciril Mir izdelal kočijo
kolarjem spet boljši časi?
Al Hi61*1 Se V°Zd gor ’n do' p0 makadaniski cesti P° Grabono-^iska«6 S° tod raztresene daleč narazen. Namenil sem se ‘Strj ai 61'letnega Cirila Mira,ki se ie nekoč izučil za kolaria °JZu Dolinšku v Presiki blizu Ljutomera.
kolarskiobr-C.n^k°č precej kolta' ^ke ■ mi ko,es’so 'zde‘ Hs?’ročne 111 tov°rne vozove, ^.u^tVaT^ indrugaPr°-\^Slte stiski so tudi "■ Ska niceJarme, kolo-g .
Sit Je ZaČe'° P°Ve’ ,'n z|asti ob pro-'l® delav nastajsle kolarske
Jal Mir kolarsko 1 k°les v ' ^ajVeč je izdelal N. Plugov.
me. In v začetku
šestdesetih let so se pojavili “gumi vozovi”. Kmetje so začeli uporabljati kovinska kolesa z gumijastimi zračnicami. Vozovi so bili nekaj časa še leseni, potem pa so začeli izdelovati kovači in industrija kovinske vozove in prikolice. Po pripovedi Cirila Mira je bilo tako kolarstvo izpodrinjeno. Sogovornik je bil potem dvaindvajset let hišnik Osnovne šole Radenci.
Kolar Mir se tu in tam še vseeno napoti v delavnico. Predvsem oblikuje les za stopniščne in balkonske ograje, izdeluje držaje za motike, kosišča ... Lani je po dol-
gem času izdelal zapravljivček. Pred leti je dve tudi obnovil.
Pravi muzej je njegova kolarska delavnica. Orodja in naprave v njej so stari tudi prek sto let. Do leta 1960 je delal v tej delavnici stric njegovega očeta. Sin mu je umrl za tuberkulozo in je ostal brez potomstva. Tudi leta so ga začela dajati in nekoč se je znašel pred mladim Cirilom, ki je živel na bližnji domačiji. Prosil, da prosil je mladega sorodni-
ka, da naj prevzame njegovo delavnico, posestvo...
In Ciril v delavnici še vedno
uporablja orodje svojega že davno pokojnega sorodnika. “
Stolica” za izdelovanje koles
ima vgravirano letnico 1907,
gonvzstayenye
Mdrszke republike
gralci gledališča Torpedo so v soboto odigrali v soboškem mestnem središču komedijo, bolje rečeno, parodijo s pomenljivim naslovom Morska republika. Vsi, ki smo si predstavo ogledali - in bilo nas je kar precej -, smo se nasmejali do solz, saj se igralci niso le posmihali naši prvi republiki, temveč tudi sodobnemu času. Naj osvežim spomin: 29. maja 1919 je črenšovski (madžarski) poročnik Vilmoš Tkalec razglasil na balkonu hotela Dobray (soboška Zvezda) Prekmursko republiko, ki pa je preživela le šest dni. Vilmoš Tkalec je kasneje izginil na Madžarskem, v naš prostor pa se je zarisal kot neke vrste »rdeči gardist«; njegova »reberija« je z današnjega vidika morda res smešna, je pa napovedovala vroče poletne politične dneve, katerih 80-obletnico letos praznujemo. In prav ob tej priložnosti so mi igralci v šaljivem tonu odgovarjali na vprašanje: Ali bi bila danes mogoča samostojna Prekmurska republika, kakšna bi bila in kakšne odnose bi gojili s sosedi.

Gorazd Žilavec - Nedvomno bi lahko danes obstajala Prekmurska republika, samo nekaj stvari bi bilo treba spremeniti, ki sedaj veljajo. Prvič: postaviti bi morali pravega človeka, ki pa ga že imamo, samo domov ga je treba potegniti. Drugič: orientirati bi se morali na kmetijstvo, in to samo na določene kulture, ki sicer prinašajo dobiček, a so sporne. S Prleki bi
gojili takšne odnose, kot se pač gojijo s sosedi: sovražne. Imeli bi močno armado, tudi letalstvo, slonela pa bi na goričkih koreninah, se pravi na šmarnici ali na kakšnem rizlingu.
Vlado Vlaškalič - Danes bi lahko obstajala neka nova Prekmurska republika, saj smo vendar glava zemljepisne kure. Seveda ne bi bila podobna Tkalčevi republiki: imela bi več vojske pa tudi urejena bi bila bolje. N6, ja, danes nam ne bi dajali denarja graščaki, temveč kakšni Pavlinjeki. Ja, imeli bi tamponsko cono do Mure, da ne bi bili neposredno mejili na Prleke. Vojska pa bi bila takšna, kot ste jo videli danes.
^tinskim folklornim festivalom
ze utečenih tirih
stružnica za les na nožni pogon pa 1912.
Otroci so zapustili dom. Ena od hčera je strokovnjakinja lesne stroke, a živi v Ljubljani. In tako teče življenje iz roda v rod...
FRANČEK ŠTEFANECI
Nogomet
p |> eh, sa- a strem'mo k temu, da bi festival ostal domač in *eta naiPrei kulturna prireditev in šele nato za-k Predsednik kuda Beltinci Stanko Sraka na liliji fom>n erenc* °b začetku letošnjega že 29. beltinskega > Sin °rnega festivala, ki se bo začel 22. julija in končal ,^'^ke folklore.
\ nadaljeval
in tis-
Prpna
,Sprem|jal° lS;,n razjsL d Ajdiči ’8radu. po.
-''"Kan?” mpjom naj-
X^^chinDm eje>n eda ze tradi-are °brti Prav
ob slednjem se bojijo, da se bo spet »vmešala« bižuterija, ki seje vsakič kar opazno »vtihotapila« na stojnice.
Kot poseben dogodek najavljajo, seveda poleg že videnega (tamburaši, slovenske folklorne skupine v nedeljo popoldne), tudi češke plese v izvedbi FS Jaro Usti ter afriško folkloro FS Co ba to iz Toga (v petek zvečer).
Tudi sobotni etnovečer obeta: poleg beltinskih naraščajnikov (Mala beltinška banda) ter že uveljavljene Marko bande naj bi nastopili še pevci iz Bolgarije,
Istre, Prlekije in Češke, posebej pa se bodo predstavili tudi slušatelji etnodelavnice. .
Vse bo torej v znaku etno in Beltinci bodo v času festivala zares živeli. Le Lipovčani so jim malce »ponagajali« ob predstavitvi starih običajev in kulinarike, ker pač imajo novomašnika ...
Kakorkoli: festival bo (s)tekel v bolj ali manj znanih kolotekih, tudi kakšen cvenk bo padel, kljub temu da prireditev ni prido-bitniška; poleg sponzorjev ji je namreč, logično, največ sredstev odrinila domača občina, ki u-pravičeno ponavlja, daje to pravzaprav edini slovenski folklorni festival. Resje, a ob prihodnjem jubilejnem tridesetem bo treba malce misliti na kakšno novost.
Blaž Bejek - Morska republika , bi bila brez dvoma zelo dobra.
Osamosvojitev Prekmurja ni slaba ideja in bi jo bilo treba takoj uresničiti. Prekmurci' smo le Prekmurci, povsem drugačen narod od preostalih Slovencev. Na petanjskem mostu je treba lepo postaviti rampe, pa potne liste uvesti in tu ni »irte-mrte«. S Prleki pa bi imeli diplomatske odnose, vse bi šlo »prek papirjev« in
ne več na lepe oči. Vojska pa bi bila takšna, kot je bila na predstavi: domača, preprosta, nič strogosti, če nočeš izpolniti povelja, pa nič.
Boštjan Lačen - Seveda bi bila mogoča nova Prekmurska republika, saj smo močni in veliki. Demokratična ne bi bila, mi bolj navijamo za anarhijo. S Prleki pa bi imeli zelo dobre, rekel bi, prijateljske odnose, ker imajo pač dobro vino. Predsednik pa bi lahko bil Kučan, ker je od tod in tudi mandat mu kmalu poteče. Ja, ja, vojske pa ne bi imeli, kaj bi z njo.
Zares.
MVi
Mura premagala Hajduk
ogometaši Mure, ki so se vrnili z gorskih priprav na Rogli, so odigrali medna-
rodno prijateljsko tekmo s hrvaškim prvoligašem Hajdukom iz Splita in zmagali z 2 : 1 (1 : 0). Sobočani so prikazali lepo igro in s številnimi akcijami navdušili gledalce ter zasluženo zmagali, čeprav je trener Tarbuk v drugem polčasu poslal na igrišče povsem drugo enajsterico. Strelci: Cifer (39) in Fras (71) za Muro ter Sablič (85) za Hajduk. Pred okrog 1.200 gledalci je sodil Crnkovič s Krajne. (FM)
Simon Glavač - Takole mislim: če bomo spet »vkiiper stoupi-li«, bo to spet vse naše. Mi imamo to, česar drugi nikoli ne bodo imeli: če smo imeli šest dni republiko, bi jo lahko imeli tudi danes. S Prleki pa bi šlo na tesno: vize, svoj denar, ki bi, se imenoval vilmoš in vil-ma. Grb bi bil prav gotovo kakšna steklenica šmarnice, ovita s trto, zraven pa še žitno klasje, ker vojska ne more biti
lačna. Imeli bi letalstvo in seveda tudi morsko mornarico. Kupili bi podmornico ali pa dvestolitrski sod, s katerim bi patruljirali po Muri.
MILAN VINCETIČ, FOTO J. ZAUNEKER ■
1O PORTRET  15. julij 1999, VgB
S
koraj dvanajst let sem delal v večji vasi, rojstnem kraju moje žene v Vojvodini, kjer sem tudi opravil
specializacijo za zdravnika splošne prakse. Potem smo prišli v Novi Sad, moje rojstno mesto, ampak v velikem mestu se
nisem najbolje počutil. Pogrešal sem osebni stik z bolniki. V tistem času pa je tukaj delal dr. Alojz Toplak, njegova hčerka, ki je tudi študirala medicino, pa se je poročila z mojim bratrancem, ki je prav tako študiral v Ljubljani. Ko sta doštudirala, sta se oba zaposlila v Gornji Radgoni. Tako smo z dr. Toplakom prišli v sorodstvo in večkrat je prišel k nam ter mi
govoril, da bom njegov namestnik. Kdo bi si takrat mislil, da se bo to res tako kmalu zgodilo. Ni še prišel v pokoj, ko je umrl. Takrat mi je bratranec, s katerim sva si bila zelo blizu, saj sva skupaj odraščala pri babici, poslal telegram, naj si pridem pogledat, kje bi lahko delal, da bi
si bili bliže,« je povedal dr. Miloš Rada-šin, ki je skoraj trideset let opravljal delo družinskega zdravnika na Apaškem polju.
Mesec dni po tistem vabilu, v januarski noči leta 1971, je na dvorišče vile v Apačah, v pritličju katere je zdravstvena postaja, v nadstropju pa stanovanje za I
OBVESTILO PRIDELOVALCEM GROZDJA IN VINA
23. 6. 1999 je začel veljati nov pravilnik o registru pridelovalcev grozdja in vina in katastru vinogradov (Uradni list RS, št. 44/99). Skladno z njim in zakonom o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina so se.dolžni vpisati v register pridelovalcev grozdja in vina vsi, ki obdelujejo več kot 0,05 ha vinograda in tudi manjšo površino, če pridelek tržijo.
Rok za vpis v register in za prijavo manjkajočih podatkov v skladu s tem pravilnikom je 3 mesece po uveljavitvi pravilnika, kar je 23. 9.1999.
V register se vpišete na upravni enoti.
potrebna zaradi upoštevanja predpisov s področja varstva osebnih podatkov. Izjave so na voljo pri kleteh, ki odkupujejo grozdje.
V nasprotnem primeru je dolžan pridelovalec ta pridelek grozdja prijaviti na upravni enoti sam.
Novost v novem pravilniku je tudi napoved obnove. Pravilnik določa, da je med 1. januarjem in 1. septembrom tekočega leta treba napovedati vsako obnovo, ki se jo namerava izvesti v naslednjem letu. To pomeni, da je treba za obnove vinogradov, ki se jih namerava izvesti v letu 2000, podati napoved na upravno enoto najkasneje do 1.9. 1999. Če ne boste napovedali obnove vnaprej, ne bo mogoč vpis vinograda v register, prav tako pa ne bo mogoče pridobiti subvencije za obnovo vinogradov.
Zaradi zgoraj naštetega Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poziva vse pridelovalce grozdja in vina, da se pravočasno vpišejo v register pridelovalcev grozdja in vina oziroma da pravočasno dopolnijo manjkajoče podatke v registru.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Vsi pridelovalci grozdja m vina, ki svoj pridelek tržijo, so vsako leto dolžni podati prijavo pridelka najkasneje do 29. 11, Pogoj za prijavo pridelka je predhoden vpis v register, kar pomeni, da vsi, ki se v register ne bodo vpisali oziroma dopolnili podatkov v skladu z novim pravilnikom v roku, ne bodo mogli opraviti letošnje prijave pridelka in zato pridelka tudi ne bodo mogli oceniti pri pooblaščenih organizacijah za oceno vina, to pomeni, da ga ne bodo smeli tržiti.
Prijava pridelka obsega tako prijavo pridelka grozdja kot mošta in vina. Pridelovalcem, ki celoten pridelek grozdja oddajo kleti (zadrugi) in ki pred tem kleti (zadrugi) podpišejo izjavo, da dovoljujejo kleti (zadrugi) vpogled v njihovo prijavo v register, ni potrebno prijaviti pridelka grozdja na upravni enoti, ampak obrazec za prijavo pridelka grozdja oddajo kleti
Ker naveden sistem prijave pridelka grozdja bistveno olajša delo pridelovalcem grozdja, kleti in upravni enoti, ga priporočamo. Tudi vaš odkupovalec grozdja - klet - vas bo najverjetneje pozval k takemu načinu prijave grozdja - prek kleti -, za kar pa je prvi pogoj podpisana izjava, da dovoljujete vpogled v vaše podatke iz registra pridelovalcev grozdja in vina. Ta izjava je
Prgišče lepih spominov
Človek obrača, usoda obme
Zanimiva so pota življenja, prav zato, ker je človek le njihov popotnik in izpolnjevalec, zarisane in tlakovane pa so tam nekje med zvezdami. Čas teče, sonce zahaja, senca pada - le delo, ki ga je opravil človek na poti svojega življenja, in dota, ki jo je s tem dal novim rodovom, ostajata neuničljiva.
zdravnika, zapeljal tovornjak in odložil novega zdravnika in nekaj kosov pohištva. Ker takrat še ni bilo toliko telefonov, da bi se prišlek lahko najavil, je noč moral prebiti na prostem. Ob šestih zjutraj, ko so delavci začeli odhajati na delo, seje nekoliko potuhnil, da jih s svojim
stikanjem okoli hiše ne bi vznemiril. Prišla pa je tudi Micka iz soseščine.
»Prišla je s kolesom, in ko meje zagledala, seje tako prestrašila, daje skoraj padla z njega. Spomnim se, da sem ji rekel: Nič se ne bojte, jaz sem nov zdra-vilnik. Takrat sem slišal za zdravilišče, pa sem kar rekel, da sem zdravilnik.«
Marca 1971 je potem dr. Miloš Rada-šin začel z delom zdravnika splošne prakse v Apačah in tu služboval vse do februarja letos, ko seje po štiridesetih letih dela upokojil.
»V začetku mi je veliko pomagala zaščitna sestra, kije bila tukaj, Marjeta Kapun, bolnike pa sem začel spoznavati tudi sam. Prihajali so v ordinacijo in prvo, kar so me vprašali, je bilo, kako se tu počutim in ali mislim ostati dlje časa. Imeli so občutek, da bom ostal mesec, dva, potem pa odšel. Prepričeval sem jih, da sem prišel zato, da bom tu delal in živel.
Nekega večera so me povabili v šolo. Tam so bili ravnatelj šole in pomembnejši krajani in drugi, ki so mi pripravili zelo lep sprejem.«
Prgišče lepih spominov
Ljudje Apaškega polja so novega zdravnika sprejeli za svojega in kaj hitro se je udomačil tudi sam. »V Apaški dolini so živele družine, ki zaradi svoje pri-seljenosti niso bile zaprte, ampak zelo odprte do vseh, tudi do mene. Nikoli nisem imel občutka, da me zaradi tega, ker sem prišel od drugod, ne bi sprejeli. Ravno nasprotno. Zelo lepo so me sprejeli.«
Še vedno pa je živ spomin na tiste prve mesece dela in življenja v Apačah in prve obiske bolnikov na domu. Spominja se, daje bil že prvi mesec službovanja gost radijske oddaje, kije potekala v živo iz vrtca. Klepetal je z otroki in tudi pel slovenske pesmi, kijih je žara-
di sorodnikov veliko poznal že od prej. Povabili so ga tudi v šolsko dvorano v Segovcih, kjer je predaval o alkoholizmu, ne da bi prav vedel, kako velik je zares problem alkoholizma v tamkajšnjih krajih in družinah. In od takrat, ko je slišal, da so vaščani verjeli, da morajo piti, ker potem lažje delajo, in da k pitju navajajo tudi otroke, je postal zavzet borec proti razvadam in zasvojenostim, ki uničujejo zdravje in življenje ljudi. Prepričeval in pregovarjal je svoje bolnike, če je bilo treba, se je tudi razhudil, naj opustijo pitje in kajenje, ker je zdravje najdragocenejše, kar imajo.
»Naredil sem, kar seje tu pač dalo narediti. Res je, da sem včasih z njimi tudi sam popil kakšen kozarček, saj sem bil vendar del njih. Toliko sem bil realen, da sem vedel, da se v trenutku in povsem ne morejo spremeniti.
Bil sem zdravnik dveh, treh generacij v družini. Dolga leta sem zdravil nekega Žana, ki je bil kronični pijanček in zelo težko kar nekaj let umiral. Hčerka seje z mojo pomočjo zaposlila v Avstriji, sin pa je bil elektrikar. Nekega dne pa je tudi on ves rumen prišel k meni. Vprašal sem ga, ali pije, in res je bil že globoko v alkoholu. Zabičal sem mu, da mora opustiti alkohol in tri štiri leta res ni pil. Potem pa je spet začel. Ko sem ga vprašal, zakaj, mi je odgovoril, da mu tako nič ne manjka. In tako je končal na pokopališču. Takšnih zgodb je bilo v času mojega službovanja dosti, dosti je bilo ljudi, ki so si sami skrajšali dolgost življenja, pa čeprav sem se boril za njihovo zdravje. Ob tem človek ne more, da ne bi čutil kančka razočaranja in bolečine.«
Delo je dopolnjeno
V tistem času, ko je dr. Miloš Radašin prišel v Apače, je v Radencih delal še dr. Kline, vendar potem zaradi bolezni kmalu umrl, v Vidmu pa je bil dr. Dobec, ki pa je po enem mesecu odšel. Tako sta na tako velikem svetu, ki je segal od zadnje vasi na Apaškem polju pa vse do Rade-nec z okolico in do videmskega konca nekaj časa dežurno službo opravljala le dva zdravnika, dr. Ostan in dr. Radašin.
SE
DOBROVNIK
Skladen razvoj brez
večjih stroškov
d 4. do 11. julija je v Dobrovniku potekal ekološko-razis^^-|;0 gi ga poimenovali ERT '99. Organizirala sta ga Slovens Pomurski ekološki center ob sodelovanju številnih sP°^ega ce11^ dino, Občine Dobrovnik, dvojezične osnovne šole in Regi°na	J
Devetnajst udeležencev tabora, od tega štirje iz Madžarske. s°avanja Pf0 nah. Rezultati raziskovanja naj bi prispevali k izboljšanju PreP°p skup>na ob ? .e(n magali ustvariti razmere za skladen razvoj brez večjih str0^°VJ.va]Skihs (ar/sl^ (mentorica je bila Marjeta Bagola) je proučevala razširjenost niškem jezeru; skupino za varstvo kmetijskih rastlin je vodila nekajdnevnem proučevanju pa so želeli izboljšati svoje znanje s P° tj pa ‘ f sredstev in težkih kovin ter spoznati regionalno kontaminacij0’ ^jcah- ^ša^ p nom možnost integralnega varstva pred škodljivci na zeliščni nanje z odpadki, ki jo je vodil Karel Lipič, se je ukvarjala s pr° y načinU^staa'.^ dkov pri izvoru, njihov cilj pa je bil, raziskati potrebne spretnem ^arjnka imele za posledico manj odpadkov. Skupino za prehrano je vo 1 način cilj pa je bil, ugotoviti raznolikost hrane v družini, hkrati pa u?0	Raj^^P2
in kompostiranja pri domačinih. Zadnjo foto-video skupin0gradi^ celotno dogajanje zabeležila z videokamero in fotografijami, z aZiSlcovain la za razstavo. Kmalu bo izšel tudi zbornik z zbranimi rezultati
ureja Štefan Huzjan.
ERT '
0
Na pomoč pa soju klicali tudi krajani bližnjih vasi spodnješčavniške doline-»Tu pred hišo je tudi ponoči ve gorela luč in prihajali so, da sem J®? magal. Trudil sem se, biti vedno na v ter jim pomagal, kolikor seje da o-‘
Prgišče spominov, kijihJeUS!l skupno življenje z ljudmi Apa* polja. Sobivanje v dobrem ins a ® . med domačini in zdravnikom v s treh desetletjih spletlo nepozabno
In takrat, ko je delo dokon^ sebi radi naredimo obračun. $e®* nalogo, ki mi je bila zaupana? Ji tisto vredno na tej poti življenja.
naredil za druge?	rejj'
»Če se to šteje, sem mnog®
življenje, zelo veliko ljudi pa je jem prigovarjanju nehalo ka i n so številne prijateljice moje zen Ini moji prijatelji, pa sedaj m c ... kadi. Resnično si to štejem z
dosežek.«
Slovo	ot
Sodelavci dr. Miloša ^a<^a^^oina so njeradgonskega zdravstvenega mu ob upokojitvi pripravi 1 e »Bilo je zelo lepo in s solzni1" se poslavljali od mene, ^e s3j jokale sestre. Dobro smo sera vai pesem tudi njihovemu delu Pf> men in poudarjal, da le 0 |S0j delo lahko rodi nekaj dobrega-tudi to navado, da sem zjutra j prej in skuhal kavico, da sm° aV[|| spili. Lepo zahvalo pas0 :soiii^ tudi krajani. V Črncih proslavo, ki so jo povezali z m dom v pokoj. Sredi vasi se1” $
Na dražbi so kupili kang1 ’ je stoletnik Leon Štukelj v a	to
trto, in s to kanglico sem mo	#
lipo, ki sem jo posadil, mioj selje.«
Čas za mali svet
Je čas otroštva in odrašča U ustvarjanja in dela in P° žetve in življenja le se za‘ bV Ijenjske radosti. Predala s kd> Miloš in Jolana. Več cas imela zase in za številne pr obiskujejo, pa za naravo, i ^jl» vse do Bobrov in Mure. .^1 znan kot dober ribič, pa 0 sVoj^ dovitem vrtu, ki sta ga o tjstesti doma ustvarila sama-	j«.
gosti in popolnosti, kot J° prijetne narska služba, ampak * ^lall mačnosti in urejanja, 0 oko in srce.	. jih
»Dosti je rož. in dosti ^te tudi drugim. Zelo lepes0e]jj pa se^1 seme sem nosil z morja-te lepe hortenzije, ki^ pred hišo raste tudi ga i” ■je pod zaščito države,	,
gujemo. . anoust^C^
Rad sem tu. Še na tu v AP drugam. In upam, dJ «	,
ostal do konca svojih
15 julij 1999
KULTURA
^letošnjem festivalu komorne glasbe v Radencih
Država ostaja gluha
lil skeletni festivali komor-Une glasbe v Radencih so od začetka presegli dr-'ne in nacionalne meje, a za Osnjega je sploh vprašljivo, ali t/?11' Staknilo se je nam-v ^drugje pa-pri denarju. h/V ?aSU rainke skupne dr-sbn’ ° h’*3 Radenska v bi-narJU®?Sl0Vanski gospodarski de'ez financiranja Ueri^'^ zalo§aj Pa tudi raz-»o to lnanc'ranja je bilo pošte-•dDoJr11101’miie deial eden t "udn|kov in promotorjev
. S PF°k Ladislav Vo-ieoLCasU Nacionalizacije in ^P°letu pa se strem ? Nnciranja bistveno ^•etosnajbiMinistr-ioSt?U,turo Prispevato le peti-tetine eV’ de'ež’ torei ^^iliii^o2 nos'*a Radenska, ^jel« 11 ensk* seveda na'
n ak<imU načinu financi-sltst,’ 6 k°PUšča pa tudi Mini-^kuitnro.
8a spoj^ P^šlo do pametne-stavjla ZUlna in se ne bodo po-razmeria. letoš-ll.u. , ru načrtovanega že Me Se a a kratko malo ne bo. %at° Z8od’'°> naša '^rntf Postala> vsaj na gla-^tlisa est'VaRkern) področju.
°P°zorili na ta pereč ^%a°\z.aV'''am° P'smo Pr°t-^roša, s katerim že-iavnost na nesmi-te kulturne prire-
P°stavlja ob bok ve-iSk'm festivalom ko-festivala komorne v Radencih ?%n?.šestdesetih let. ko %ej6 / ' ®lasbeni prostor avel veter sodobnih te-
tokov evropske in svetovne glasbene kulture.
Slovenska glasbena javnost se
je namreč takrat še plaho spogledovala s prihajajočim svetom novih stilnozvočnih izrazov. Medtem pa so Radenci postali mesto, kjer je slovenska ustvarjalna in poustvarjalna glasba, ki je sledila tem tokovom, dobila možnost potrjevanja ob živem srečanju z evropskim glasbenim snovanjem.
Festival je dobil ob tem kaj kmalu jasno podobo, saj je v svoj koncertni program zajel glasbo 20. stol, vseh stilov in smeri, domače in tuje dosežke, in to z avtentičnim prikazom na najvišji poustvarjalni ravni. Odprl je vrata prvim izvedbam skladb in tako nenehno spodbujal glasbeno ustvarjalnost. Z izvedbo simfo-
Ranica in kronika
ZeLknji« Cilke Di-*°: slikah 'n je ’zšlo to ,e"
Vrt JCa ^okro morje S/ wicCnied goricami. jo je lično \ h>Jan ^vec, je zbir (!>$• ’ bolje rečeno J elj Matej, Moj
apljač sem, Ala-ldaktičn’ 1 avtorica nad-otroka »po-t Vrnejo k vsebi-j^ ker so Ht%jai^davse-\r?Xik
kij° ^^onika vrtca
na Janževem Vrhu, ki letos praznuje Abrahama. In zaradi jubileja je morda nastala ta knjiga, ki je razdeljena na dva dela: v prvem, Korenine našega časa, teče beseda o zgodovini in geografskem položaju radgonske občine ter Janževega Vrha, v drugem, Vrtec med goricami, pa se avtorica ne dotakne le zgodovine otroškega vrtca, temveč spremlja tudi njegovo delovanje skozi oči pričeval
cev in zaposlenih. Posebej zanimivi so zapisi ob praznovanju tridesetletnice delovanje vrtca, ki se gaje udeležil s priložnostno verzifikacijo tudi Manko Golar.
Med drugim je zapisal: Se sonček na nebu vedeli smeji, saj danes naš vrtec svoj praznik slavi.
Ali:
Mi smo majhni cicibani, z Janževega Vrha smo doma. Tu pri nas se zlato sonce z nami'radostno igra.
Seveda so se v kroniki oglasili tudi nekdanji varovanci. Njihovi spomini so iskrivi pa tudi nostalgični. Za primer naj navedem le odlomek iz pričevanja Silve Fekonja:
nijskega dela pa je venomer dajal prostor znanstveni veji obravnave glasbenih snovanj tega sto
letja.V skoraj štirih desetletjih delovanja se je prav gotovo potrdil kot glasbeni festival z najbolj jasno programsko usmeritvijo na Slovenskem.
Dosežki so imenitni: doslej se je zvrstilo skoraj dvesto prireditev - od teh 153 koncertov in 32 simpozijev ter drugih spremljevalnih prireditev; doslej je bilo izvedenih prek 1300 skladb, od teh skoraj tretjina slovenskih. Obsežen del koncertnih sporedov zavzemajo mojstrovine svetovne glasbene literature. Visoko poustvarjalno raven je prikazalo že več kot tisoč izvajalcev, med njimi tudi slavna imena, kot ,so Anton Dermota, Cheti Berberian, Carol Plantamu-ra in številni drugi.
CILKA DIMEC-ŽERDIN
MOKRO MORJE
ilustriral' Datn(j an Sovec
Spomnim se dne, ko so nas prišli iz zdravstvenega doma cepit. Tiste igle smo se strašno bali. Drli smo se, kot da bi nas iz kože dajali. Drug za drugim smo začeli teči domov, in to kar med goricami. A kaj, ko so nas starši vse objokane vrnili v vrtec in iglam se nismo mogli umakniti.
Toliko. Slednja knjiga nam torej odstre kanček najbrž že pozabljenih časov in prav zaradi tega je prav, da je knjiga, čeprav bi ji lahko malce očitali zaradi neselektivnosti, izšla. Kronika vrtca je album slik in doživetij, ki se bere tekoče, saj je pisana, kot pravi avtorica, »z iskreno naklonjenostjo, kot so bili iskreni ljudje, ki so soustvarjali zgodovino tega okoliša«.
MVI
Ena od značilnosti festivala so koncerti, namenjeni godalnemu kvartetu. Doslej se je tukaj zvrstilo že šestindvajset kvartetov iz skoraj vseh evropskih glasbenih središč, med njimi sloviti kvartret Alban Berg, kvartet Ar-ditti...
Če pomislimo na spodbujanje in pospeševanje glasbene ustvarjalnosti, lahko ugotovimo, da je tukaj doživelo svojo prvo izvedbo več kot sto glasbenih del, od tega polovica slovenskih. Programski odbor hkrati ves čas posreduje slovenska glasbena dela tujim izvajalcem, ki jih nato uvrščajo v svoje redne koncertne sporede, kar je prav gotovo dragocena potrditev slovenske glasbe zunaj naših meja.
Posebno mesto v festivalskem programu je namenjeno skladateljskemu opusu Slavka Osterca, rojenega v bližnjem Veržeju, sicer pionirju sodobnih tokov v slovenski glasbi.
Festivalu so dale s svojo navzočnostjo in aktivnostjo priznanje številne pomembne glasbene osebnosti, med njimi slavni skladatelj Gydrgy Logetti, Claus Huber in drugi.
Ob vsem navedem je treba posebej poudariti, da so vsi koncerti posneti. S posredovanjem RTV Slovenija so ti posnetki posredovani in predvajani v številnih radijskih sporedih dvajsetih držav sveta, kar je prav gotovo neprecenljiv prispevek k spoznavanju in potrjevanju slovenske glasbene kulture v svetu.«
Vestički
Že peto leto zapored organizira v začetku julija lendavska galerija delovno srečanje dijakov srednjih oblikovnih šol ter študentov likovnih smeri. Letos se ga udeležuje dvanajst mladih iz Madžarske, Avstrije in Slovenije, mentorji pa so Dare Birsa, Ja-nos Lipovics, Laszlo Nemes, Drago Milič in Istvan Hagymas. Letošnje tendence so fotografija, modeliranje v mavcu, slikanje na platno in grafika. Prav slednjo so prakticirali v ateljeju pokojnega Štefana Galiča, od koder je tudi posnetek in videti je, da bo mojster dobil naslednike, ki bodo nadaljevali njegovo tradicijo. Ustvarjena dela bodo na ogled od sobote, 17. julija, ko bo otvoritev, v prostorih lendavskega gradu.
Kulturnica
Več kot le spomin
□ e malo, pa bomo praznovali. Tokrat samo naš praznik, neke vrste rojstni dan naše okrogline. Da ne bom ovinkaril: praznovali bomo 80. obletnico priključitve Prekmurja k matični državi. Poleg osrednje manifestacije, ki bo 1. avgusta, bo izšlo tudi nekaj publikacij na to temo, Pokrajinski muzej pa pripravlja jeseni tudi simpozij o tem zgodovinskem dogodku.
Janez Mataj, ki je vse svoje življenje posvetil letalstvu, pa bo ravno tiste dni objavil zanimivo knjigo Letala nad Prekmurjem, v kateri bomo brali o prekmurskih letalskih asih, o katerih pišejo tudi svetovne letalske enciklopedije.
A tokrat, na pragu našega praznovanja, objavljamo nekaj kitic iz njegove daljše pesnitve o naši zgodovini:
Leta so tekla v neskončnost božjega hotenja...
V daljavi mračni Mura je zaznala: krvava mladost bo očakov mojih.
Takrat zadonele so fanfare, žuljave roke prednikov mojih krvave so postale. V tihoti galicijskih,
Kulturni tabor Pomurje ‘99
Bodi kreativen in sodeluj!
il 3. do 10. julija je v Pomurju potekal kulturni tabor s sloganom »Spoznajmo Slovenijo«, ki se ga je udeležilo 35 študentov —J obeh slovenskih univerz in varovanci Ozare, nacionalnega združenja za kvaliteto življenja. Projekt so organizirali Študentska organizacija Fakultete za družbene vede, Kulturno društvo Študentske organizacije Univerze v Mariboru in Klub prekmurskih študentov. Udeleženci so ustvarjali v likovni, fotografski, literarni in novinarski delavnici. V literarni so se seznanili s prekmursko književnostjo, kolektivnim in kreativnim pisanjem ter diskutirali o impresiji in ekspresiji. Organizirali so okroglo mizo z naslovom Pišejo ženske drugače? in pogovor s pisateljem Ferijem Lainščkom.
Fotografi so razpravljali o pojmu dobre oz. arhitekturne in reporterske fotografije, na foto ses-sionu pa so delali s fotomodelom Alenko Vindiš. Osrednja tema novinarske delavnice je bil položaj slovenskega novinarstva in študentskih medijev, televizijsko in radijsko novinarstvo pa je podrobneje predstavila gostja Jagoda Džordževič. Akademski slikarji Viktor Šest, Natalija Šeruga in Simona Šuc so dali pečat likovni delavnici, kjer so udeleženci ust
karpatskih in doberdobskih grobov ostala mladost mojih je očakov.
Gospoda, iz nam daljne ogrske pustote, ostal je le spomin na sanje moreče.
Na pšeničnih poljih, ob topolih in tolmunih moje Mure se rodil je novi človek...
varjali z različnimi tehnikami: slikanjem na svilo, z akrili, ogljem ter oblikovanjem iz gline in potiskanjem majic s krompirjem. To je bil drugi tovrstni tabor (lani v Kranju), njegovo bistvo pa je, spodbuditi mlade h kreativnosti in medsebojnem sodelovanju, saj, kot je dejal vodja projekta Beno Fekonja, »tega pri nas manjka«. Spoznanja s tabora bodo objavljena v posebnem elaboratu najkasneje v enem mesecu.
TOMO KOLES ■
Od 1. do 4. julija je v Nyir-bartorju na Madžarskem potekal 7. mednarodni festival uličnega gledališča, imenovan Krilati zmaj, na katerem je sodelovala tudi lendavska gledališko-lutko-vna skupina Pupila. Umetniški vodja festivala je Zs-olt Szasz, sicer tudi režiser predstave Belofront in Pegaz, ki smo jo že videli na lanski podelitvi nagrade večernica v M. Soboti, na Klemenčičevih dnevih in seveda tudi v Lendavi. (TŠ)
12
AKCIJE
15. julij 1999,
Dobimo se pod trto v Polani!
Umirajoči grad
V Drvanji pri Benediktu v Slovenskih goricah stoji gradič, ki že desetletja »umira«. Poslopje je mogočno in je večinoma zgrajeno iz ostankov gradu, ki je nekoč stal v neposredni bližini. Poslopje je sedaj last lenarškega agrokombinata. V njem je nekaj stanovanj. Njegov lastnik je bil nekoč znani slovenjegoriški sadjar in živinozdravnik Čolnik. O njegovi dobroti ljudje pripovedujejo številne zgodbe. Vsakomur je pomagal. Njegova dobrota pa je bila zaman, saj je umri tragične smrti, narava pa mu je vzela tudi vid.
V bližini grajskega poslopja je značilen gorenjski »kozolec« in hlev, kjer vzgajajo plemenske žrebce. Naselje Dr-vanja ima zelo lepo lego. Tukaj kraljuje mir in bi lahko bil gradič veliko bolje izkoriščen kot je. Potrebno bi bilo poslopje obnoviti. Če za to nima denarja lenarški agrokombinat, bi naj zgradbo prodali. (Foto: F. S.)
a mestu drvanjskega gradu stojita dandanes le kozolec in drevo. Pred dvema letoma ga je namreč dal, ker je v njem že hudo natekalo, pa tudi stene so se že začele podirati, podreti vnuk Konrada Bernjaka, ki ga je sicer podedoval. Ta grad, ki ga je zgradil Čolnik in od Ploja kupil veleposestnik Ber-njak,« kot mi je dejal Franc Fekonja iz bližnje Ihove, »je imel zelo lepo notranjščino. A kaj, ko je takoj po drugi vojni, ko je postala graščina državno posestvo, začel vidno propadati. V njem je bila sicer trgovina, tudi nekaj stanovalcev je še živelo za lepo poslikanimi zidovi, v samostojni Sloveniji pa so ga dobili spet v last Bernjakovi. Sicer pa so k predlanski porušitvi veHko pripomogli tudi krajani, saj je marsikateri pred tem odpeljal na svoje dvorišče grajske stebre, kamelije in opeko ... Pa to še ni vse: hlevi so kmalu po vojni pogoreli zaradi strele, a sojih obnovili in nekaj let še gojili konje in krave. Tudi sam sem,« nadaljuje pričevalec, »pasel naše krave skupaj z njihovimi. Kmalu so hlev prodali zasebniku, a ga je porušil.«
Franc Fekonja iz Ihove: »Na ta, žal porušen grad, me vežejo lepi spomini.« (Foto:JZ)
Toliko. Aha, pa še nekaj. Moj sogovornik mi je zaupal, je bila graščina znotraj poslikana s šaljivimi prizori in verzi. Na stranišču pa si lahko prebral tole:
Preljubo ti človeče, kaj se s tebe vleče, kake muke ti trpiš, ko na luknji tu čepiš.
MV!
Na tem mestu je stal gradič, od njega ni ostalo nič. (Foto: JZ)
a smo uspeli! Odločitev je bila težka, toda nekdo mora biti prvi. Tako smo obljubili tudi sponzorju Pivovarni Union, ki bo z nami v petek, 16. julija, ko bomo podelili znak za naj... poletno teraso v Pomurju. Ta laskavi naziv bo letošnje poletje dobila terasa gostišča Horvat -Lovenjak iz Polane, vsem drugim pa želimo več uspeha prihodnje leto.
Pungrad bar v Beltincih ima prav prijetno teraso, verjamemo, da
Tokrat objavljamo fotografije še treh teras, ki so po mnenju bralcev vročici poletnih dni najbolj sovražne, to so terase gostilne Vereš pri mejnem prehodu v Gederovcih, gostišča Kuzmič od Sv. Jurija in Pun-grad bara v Beltincih. Skupno smo
vam torej na straneh Vestnika predstavili deset teras, za katere smo prejeli največ glasov (skupno smo prejeli več kot tisoč prijavnic za več kot 50 gostinskih lokalov). Poleg danes predstavljenih so bile to gostilne Horvat - Lovenjak Polana, Ajda
Gostišče Kuzmič pri Sv. Juriju na Goričkem je priljubljeno »os-vežišče« mnogim, najsi bo popoldne ali zvečer.
osvEzisče
Prijetna, senčna in prijazna, vročici pasjih dni sovražna
PETEK, 16. julija, ob 17.00 v gostilni HORVAT - LOVENJAK v Polani pri Murski Soboti
razglasitev NAJ... TERASE 1999 po izboru
VESTNIKOVIH bralcev
- CIGANSKA GLASBA - zabava z NOVO LEGIJO .
-	žrebanje VESTNIKOVIH kupov za najprijaznejšo teraso - nagradne igre za obiskovalce
-	vol na žaru, odojki, domače specialitete in pecivo -posebno ugodna ponudba gostilne HORVAT - LOVENJAK
-	brezplačna poskušnja proizvodov Pivovarne Union - vstopnine ni
judje se od nekdaj radi lepotičijo, urejajo, predvsem za pomembne dogodke v življenju. Pri tem ima pričeska zelo pomembno vlogo. V ta namen je bil 12. julija pod kostanji hotela Zvezda prikaz, poimenovan »Lepota cvetja v laseh«.
Pričeske so bile delo gospe Verice - njenega frizerskega salona v Lendavski 51 in BTC-ju Nemčavci. Za obleke je poskrbela Penelopa, modni salon in servis za poročne storitve. Cvetno dekoracijo pa so dodale cvetličarke Vrtnarstva M. Sobota - cvetličarn Park pri parku, Cvet na tržnici in Roža v Blagovnici Potrošnik.
Prikaz okraševanja se je začel s prvim obhajilom in birmo. Velik poudarek je bil na maturantkah, saj hočejo imeti mlada dekleta za tak dogodek velikokrat ekstravagantno obleko, izzivalno pričesko in v laseh še cvetlični dodatek. Za večino ljudi pa je največji korak v življenju poroka, zato smo temu namenili največjo pozornost -poročni šopek je bil narejen po najnovejših trendih. Vse to pa seveda ne bi šlo brez primerne glasbe in mlade povezovalke Simone Matuš, ki je obiskovalce zabavala, poučevala in jim tudi razdelila nekaj prelepih šopkov, če so seveda bili toliko pogumni, da so ji zaupali svoje izkušnje s pomembnimi dogodki v življenju.
OLGA VARGA!
Cankova, Šinjor Martjanci, Pindža -Dani G. Petrovci, Art-Caffe M. Sobota, Pri Šariki Petišovci in Zvezda M. Sobota. Štiri, ki so prejele največ glasov, si je posebna komisija, sestavljena iz sodelavcev Venere in Vestnika, tudi ogledala. Nenapovedano smo obiskali gostišča Šinjor, Ajdo, Vereš in Horvat - Lovenjak. Vsak član komisije je zapisal svoje ocene na posebne formularje, s katerimi smo ocenjevali splošni vtis, podobo, opremo in senčnost terase, ponudbo pijače in hrane, še posebej poletno ponudbo ter hitrost in prijaznost osebja. Ne bomo pisali, kakšne so bile pomanjkljivosti, raje bomo zapisali, kaj nas je prepričalo v odločitev, da si naziv za naj... tera-
Gostisce -osvežišče
30 zasluži gostilna Horvat-Lovor iz Polane pri M. Soboti: celotna^ sa ie urejena na dvorišču gostih ^ier gostov ne moti promet s debelo« senco zagotavlja vinska trta, ki je prav umetelno speljali "brajdah«; v primeru dežja lahko raso avtomatsko pokrijejo s streli oprema, klopi in mize ter nan1^ dekoracija so enotni in poletij terasi primerni, prevladuje lesi r rolk je obogaten s poletno po^ drane, saj pripravljajo različnih poletnih jedi, izbirata^ med desetimi tipičnimi hladni^ rai (»mlečne ugorke«, “Prezvuš« naolji...), množico P. svežih gob, dnevno ponuja deset različnih pol'',n'h solat
Gostilna Vereš pri mejnem prehodu Gederovci je |e kako dobrodošla mnogim, ki potujejo čez mejo a ।
diti v hladu iz bližnjega gozda.
ribjih solat in deset sladic iz^ oziroma drugega sezonskega
Sicer pa se o. našem izb0^ Prepričate tudi vi, če pb
Potek, 16. julija, v Polano. sklepna prireditev. Tam bon’ žrebali poslane kupone mP iiovali nagrade obiskoval bralcem Vestnika.
BERNARD FOTO: JURE
PIVOVARNA UNION

- 15. julij 1999
KMETIJSKA
13
Uničevanje plevelov
na strniščih
0a1ern ČaSU vedno bol< ugotavljamo, da so se na njivah raz'6 r69.3 sektorJa pa tudi na njivah kombinatov precej ^'Vpre81^02^01113 ^bohotili nekateri večletni trdovratni ple-^nemog02 k°Vbari'b Je te večletne plevele zelo težko, če že tlrnijj^ ed'6 Un'č'tk 2ato ie ravno uničevanje plevelne flore na. ukrep jen ' 'nStVena Priložnost, da se teh plevelov rešimo. Ta osat ln° potreben pr' rnočnejšem pojavu večletnih plevelov vXpovrj9abeZ’.ačavie’ pirnica’ divi'sirek> trstika) na tistih nji-s|adkornoSlnah’ k*er narneravamo v naslednjem letu pridelovati
Peso, krompir ali vrtnine (širokolistne kulture).
Z^'ranie večletnih ^itreh= S rni^u Je P|evele po da razviiei° do-^ovanip h Vpotrebne za dobro *|ahk^ ^ereQa °Za iramo na strnišču, s dobro(jeX° ocfPeljali slamo. Za EWciSe berbicidov (BOOM ^bno ! K0R’ ROUNDUP) je 2% Pri/ S° pleveli visoki 10-Po pazifi °etnih Plevelih mora-^jožezpi^ ne osemenijo, saj Mikej i^sjhn0 rastline bele kostrebe, mu-
Xozije ’ r°9ovi|čka, navadne ^^0 nn/3ta'Pa ie kalivo Škr0> Veteniu.
s herbicidi na str-vrp/10 V suhem in ne pre-Xnih nk/V' Uspeh zatiranja XXuhSViabOljŠi’čeje p° rastr nejse Udobje, saj 'n snlne Ostanej° dalj časa Dr/P°aabne z rastlinski-Če pri n/*' berbicide v kore-Xrneri< X1™ rast|ini zaradi berbicida in visokih Xelin? rehitro odmre nad-Winv Z-0^' sl°i korenin, se Xherh'IZ-lb Sl°j'b tal Prenese
ne odm-
strnišču. Za čimboljše delovanje teh herbicidov naj imajo pleveli na strnišču čimveč zelene mase, priporočljivo pa je tudi poznavanje plevelov, saj se glede na vrsto plevela odločimo za količino in vrsto uporabljenega herbicida.
Po žetvi strnin priporočamo, da tla (strnišče) plitvo obdelate s krožno brano in s tem razrežete koreninske plevele na čim več kosov. Pred tem lahko pognojite s hlevskim gnojem ali gnojevko. Prekinemo izhlapevanje vode iz tal in omogočimo hitrejši vznik enoletnih plevelov, ki jih moramo uničiti, preden semenijo. Najboljši čas za kemično zatiranje večletnih plevelov je takrat, ko so pleveli visoki 15-30 cm. Ponekod je to lahko šele konec septembra. Ob uporabi tran-slokacijskih herbicidov bomo razen nadzemnega dela uničili tudi korenine večletnih plevelov.
Priporočamo uporabo totalnih herbicidov, katerih aktivna snov je glifosat, v trgovinah pa jih dobite pod imeni BOOM EFEKT, CIDO-KOR, ROUNDUP. Količina upora-
bljenega sredstva je odvisna od vrste večletnega plevela, ki se na površini pojavlja in ga želimo uničiti.
Za uničevanje večletnih plevelov uporabimo naslednje količine oziroma odmerke kemičnih sredstev:
Iz zgoraj navedenega je razvidno, da če zmanjšamo količino vode, prihranimo do 40 odstotkov sredstva. Lahko pa raztopini škropiva dodamo oprijemalo oziroma močilo (sredstvo za boljše oprijemanje škropiva na rastlino). Dosegli bomo boljši učinek in še zmanjšanje količine sredstva. Dodamo lahko močilo PINOVIT - K, PINOVIT-N, Cl-TOWET, RADOVIT in kakšno drugo v predpisanih koncentracijah, običajno pa se močilo dodaja v 0,5-odstotni koncentraciji, to pomeni 1 I močila/200 litrov vode oziroma 0,51 močila/1001 vode ali pa uporabljamo 1-odstotno koncentracijo, to pomeni 0,1 I močila na 100 I vode (odvisno od vrste močila).
Če sta plevela samo slak in osat, ni nujno poseči po glifosatu. V tem primeru lahko uporabite hormonske pripravke, herbicide (DE-HERBAN A, DIKOCID, RATIONAL, HERBOCID) v odmerku 4-5 l/ha.
Na isti način lahko uporabite tudi BANVEL-480 v odmerku 1-2 l/ha.
Ob uporabi teh kombinacij je zaželeno, da temperature ob škropljenju in takoj po njem niso višje od 25 stopinj Celzija (škropiti pa moramo v suhem, toplem in neve-trovnem vremenu), ker bi v nasprotnem primeru nadzemni deli prehitro propadli, rastlina pa ne bi dobila dovolj herbicida.za uničenje močnega koreninskega sistema, iz katerega se v naslednjih letih ponov-
avi jih spet nanese-
Preveč razširili
3°Sat ša Pesiak, divji sirek, ^XlevJV!®’ 3abez in drugi Xbo ’|lb najlaže uničimo ar|ih herbicidov na
Pleveli	Ob uporabi 200400		Ob uporabi 100 I
	litrov vode/ha	litrov vode/ha I
prstasti pesjak (Cynodon dactvIop^O l/ha		7 l/ha
slak (Convolvulus arvensis)	10 l/ha	7 l/ha
osat (Cir$lum arvense)	7 l/ha	5 l/ha
ščir (Amaranthus retroflexus)	7 l/ha	5 l/ha
1 divji sirek (Sorghum halepense) 6 l/ha		4 l/ha
1 pirnica (Elymus repens)	6 l/ha	4 l/ha
no razvije. Sredstvo (GLIFOSAT) moramo nanesti na zelene dele rastline, po škropljenju pa vsaj 6 ur ne sme deževati. Rastline odmro po treh tednih, aktivna snov pa popolnoma razpade in v tleh ne pušča nobenih ostankov. Po treh tednih, lahko brez problemov začnete z nadaljnjo obdelavo strnišča. Opravimo oranje, podrahlavanje, gnojenje z večjimi odmerki gnojevke, hlevskega gnoja ali apnjenje.
Če škropljenju sledi vreme z visokimi temperaturami, nadzemni del rastlin prehitro odmre, rastlina pa ne dobi dovolj herbicida za popolno uničenje koreninske gmote in tako se npr. slak kljub škropljenju pojavi že naslednje leto, sicer v manjšem obsegu. Robido na njivah uspešno zatremo, če za škropljenje uporabimo višje odmerke navedenih škropiv, škropljenje pa opravimo konec avgusta oz. prve dni septembra, ko se rastlinski sokovi v glavnem vračajo nazaj v korenine, kjer se pred zimo kopičijo.
Dodatno opozorilo. Nikar ne dodajajte tem sredstvom četa za pomivanje posode, ker ne boste dosegli želenih učinkov.
Istočasno lahko uporabimo kot močilo k herbicidom na osnovi gli-fosata tudi APNENI DUŠIK za zatiranje večletnih plevelov na strnišču. Pri uporabi 5-6 l/ha herbicida na bazi glifosata in uporabi 10-15 kg/ ha apnenega dušika lahko uspešno uničimo večino večletnih plevelov na strniščih. Apneni dušik je tudi dušično in kalcijevo gnojilo, ki vsebuje 19,8 odstotka počasi delujočega in manj izpirajočega dušika in 50 odstotkov kalcijevega oksida, ima pa razen herbicidnega delovanja tudi nematocidno delovanje, zmanjšuje pojav polžev, indirektno pa povzroča tudi manjši pojav nekaterih bolezni (golšavost na kapu-snicah, strniščni repi in kolerabi ali belo trohnobo na solati). Pri uporabi apnenega dušika morata miniti do setve najmanj dva tedna.
Ob škropljenju pazite, da ne boste teh sredstev zanašali na sosednje površine, ker boste s tem sosedu naredili škodo.
METKA BARBARIČ, UNIV.
DIPL. INŽ. KMET.
ŽVZ M. SOBOTA, KSS ■
Cene sredstev za varstvo rastlin in foliarno gnojenje
Sredstva za varstvo rastlin in foliarno gnojenje
_________________________pakiranje
AGRO-MA
LJUTOMER KZ BELTINCI
cena v SIT
cena v SIT
do pavšalnega nadomestila vstopnega DDV
uj^t^g Pu Zakona o davku na dodano vrednost ( Uradni ev’ 89/98 ) in po določbah Pravilnika o izvajanju p 0 davku na dodano vrednost ( Ur. list, štev. 4/99) ki opravlja dejavnost %aXrske°Zdarstva>za katero se plačuje davek od dohodka X'XU:krrwd°bodku kmetijskih in gozdnih zemljišč ( v na-’ 'n k'ne postane daveni zavezanec, pravico do p h Oniest'la vstopnega davka na dodano vrednost ( »■ °dr>u.. esedilu: pavšalno nadomestilo ).
X 0čbi45 č, Si/^dann' C ena 2akona o
VXnost kmet ni H d°b°dekkadar skupni ka‘ članovgo-S^SaTS® koledarsko Sini precHo^|0000 tolarjev % Bračun 1 2ahtevka za na dodaja 'n plače’ ki ne n 300 vredn°st.
Mj?1 '^jo/?306*0 davčni Stavbarskih dobavi kme-fvingoV'11 Pddelkov ter So«’^etiŽrskih storitev, ki ah 9°zdarske
X	£:3osP°dinjstva
anad°mestila
X%bovo|B6pred dobavo X l,6nJe davčnega
meznih skupinah. Načeloma se upoštevajo podatki iz uradnih evidenc davčnega organa.
Zahtevana površina za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila je vsaj 1 ha njive, vrta, travnika , pašnika ali gozda in vsaj 0,30 ha sadovnjaka ali vinograda ( za storitve v kmetijstvu vsaj 2 ha kmetijskih zemljišč in gozda).
V kolikor v obdobju, za katero velja dovoljenje, vlagatelj ( kmet) večkrat dobavlja pridelke in storitve istemu kupcu, zadostuje enkratna predložitev dovoljenja le ob prvi do-
’ bavi. Na primer: če kmet kmetijski zadrugi dobavlja vsak mesec mleko in tudi njej prodaja vse druge tržne viške (živali, pšenica, grozdje, itd,) zadostuje en izvod dovoljenja. Če pa bo vlagatelj tržne viške prodajal različnim DDV zavezancem, bo potreboval več kopij dovoljenj. Za potrebno število kopij dovoljenja mora pravočasno poskrbeti vlagatelj sam {fotokopija dovoljenja ali da s pisno vlogo zaprosi davčni organ za izpis kopije dovoljenja).
Izpolnjevanje in oddaja.vloge
Vloga mora biti pravilno izpolnjena in lastnoročno podpisana s strani vlagatelja. Če se podatki pišejo ročno, morajo biti izpisani s kemičnim svinčnikom in velikimi tiskanimi črkami.
Poleg splošnih podatkov o vlagatelju je potrebno vpisati davčno šte-
vilko, ki je razvidna iz potrdila Davčne uprave Republike Slovenije o vpisu v davčni register, nadalje ustrezno skupino kmetijskih in gozdarskih pridelkov ali kmetijskih in gozdarskih storitev ter številko tekočega ali žiro računa, ki ga ima vlagatelj odprtega pri banki.Izpolnjen obrazec s priloženo takso (v znesku 375,00 tolarjev) se lahko vloži osebno ali pošljejo po pošti krajevno pristojni izpostavi davčnega urada.
Dovoljenje bo vlagatelj prejel Davčnega urada Murska Sobota. Dovoljenje velja za tekoče koledarsko leto. Šele po prejemu dovoljenja je torej mogoče uveljaviti pravico do pavšalnega nadomestila.
(Povzeto iz navodila Davčne uprave R.Slovenije za izpolnjevanje vlog za pridobitev dovoljenja za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila)
VENČESLAV SMODIŠ I
Število padanja ■ parameter kakovosti pšenice
Število padanja je kazalec amilolitičnih encimov, predvsem alfa-amilaze, manj beta-amilaze. Če dežuje tik pred žetvijo, lahko začne zrno v klasu kliti.
reldan zolone liguide basudin insegar • mimic bayleton sp.
cosan močljivo žveplo
pepelin mithos stroby folpet
merpan switch
topas 100 ec dithane m 45
euparen rubigan antracol
antracol combi ridomil mz ridomil gold ronilan mikal rias sabithane acrobat mz guadris caltan folicur ew 250 systhane 12 e anvil folpan Cu-antracol Cu-dithane
Cu-euparen actellic fusilade super bancol sonet confidor fastac perfektion decis 2,5 ec karate impact hostaquick boom efekt brestanid cidokor
roundup foliar
tekoči bor + foliar
solubor
0,2 0,125 1/1 600 g 0,2
1/1
1/1
1/1
1/1
1/1
200 g
1/1
1/1
1/1
1/1
1/1
1/1 0,1 1/1 1./1 1/1 1/1 0,1 1/1 1/1 0,2 1/1 1/1 1/1 0,1 0,1 0,2 1/1 1/1 1/1 1/1 1/1 1/1 1/1 0,1
0,05 0,25 1/1 1/1 1/1 0,2 0,1
1/1
1/1
1/1
1/1
1/1
1/1
1/1
4,217,14—
2.880,00 —
2.458,29	399,00(0,2)
8.835,43—
2.314,29	—
2.026,21
360,00
350,00
1.922,00
378,00
365,15
7.395,43
6.706,28
1.350,00
1.182,86
24.737,14
6.540,69	—
1.152,00 1,130,00
3.435,43
1.121,15
1.388,57
3.116,57
3.874,00
1.120,00
1.350,00
3.064,00
WPrid a^mestila, °r9an°bit' dovo|ie-Po izteku račjn Pa mora na
\XoSaizdaio h n Presoji ^kSis^lbrevl .^^oljenja Kh^lturah P°dinjstva ah ln Po Posa-
Zaradi klitja se poveča aktivnost alfa-amilaze, ki vpliva na proces pečenja kruha. Previsoka aktivnost amilaze ima za posledico veliko fermentiranega sladkorja v testu in dobimo kruh z lepljivo, gnetljivo sredico. Kruh je videti premalo pečen, ker se je škrob preveč razgradil. Moka je neuporabna, razen če jo pomešamo z drugo moko, ki ima visoko število padanja. Šibka aktivnost alfa-amilaze daje testo s slabim razvijanjem plina, zato dobimo kruh z majhnim volumnom in suho sredi-
co ter se hitreje stara.
V določenem obsegu lahko na oko ocenimo stopnjo klitja in aktivnost amilaze, a je to nezanesljiv način, zato se za točno merjenje aktivnosti alfa-amilaze uporablja aparatura Falling Number FN 1800. Metoda temelji na hitrem želiranju suspenzije moke in vode in meri razgrajevanje škroba, ki ga povzroči alfa-amilaza ob visoki temperaturi (100 °C). Aparatura meri čas v sekundah, ki ga potrebuje bat, da se iz površine raztopine spusti do
dna cilindra. Kolikor daljši je čas in s tem večje število padanja, manj aktivna je amilaza, raztopina je bolj želatinozna in več je škroba. Kolikor nižje je število padanja, manj viskozna je raztopina, to pomeni, daje encim aktivnejši in se je razgradilo več škroba. Pšenica s prenizkim številom padanja ni primerna za samostojno uporabo in jo mešamo s primerno pšenico, če ni kako drugače pokvarjena. Za mlinarje je sprejemljiva in normalna vrednost števila padanja med 220 in 280.
MAG.
TATJANA KUTOŠ, DIPL. ING.
ŽIVIL. TEHNOL. ■
2.780,00
3.085,71
1.069,72
2.972,57
11.982,86
2.417,15
3.650,00
15.932,57
2.818,28
1.573,71
905,15
1.326,86
■ 1.350,00
1.450,29
1.230,00
2.622,86
3.033,00
1.040,00
2.336,00
1.185,00
5.132,57	906,00(0,1)
5.523,43
5.440,00
4.136,00
1.904,00
1.697,14	—
2.458,29-
1.697,14—
5.811,43-
6.161,14	1.825,00(0,2)
1.224,00	3.952,00 (1/1)
2.036,57
5.990,00
980,00
2.200,00
5.850,00
1.935,00
1.980,00
2.001,00
401,14
410,00
830,00
380,00
Turnišče: cene pujskov
red tednom so na sejmu v Turnišču prodajali 49 pujskov, starih od 7 do 13 tednov in težkih od 25 do 40 kilogramov. Za par živali je bilo treba odšteti od 10.000 do 15.000 SIT. Prodali so 31 pujskov.
I sodelovanju vab
- VI. ali VII. stopnja elektrotehnične smeri
- z izkušnjami iz omrežnih operacijskih sistemov (MS WIN NT, NOVELL NETWARE)
- poznavanje tehnologij WAN in LAN omrežij
-1 leto delovnih izkušenj
- vozniški izpit B-kategorije
0 Serviserja računalniške
opreme
- V. ali VI. stopnja elektrotehnične smeri
- poznavanje računalniške opreme
- vozniški izpit B-kategorije
življenjepisom pošljite v 7 dneh na naslov:
Comtron d.0.0.
Tržaška 21 2000 Maribor
Prednost imajo kandidati s praktičnimi izkušnjami in veseljem do računalništva.
Stimulativno nagrajevanje!
NAPREDNA RAČUNALNIŠKA TEHNOLOGIJA d.0.0.
nWbol>sWL
IZ NAŠIH KRAJEV
15. julij 1999,
Iz problema je nastala pohvala
Dankovska jama za devet tovornjakov
Hitro ukrepanje puconskih občinskih inšpektoratov
ale članek bi pravzaprav moral biti kritičen, a se je na koncu vse izteklo lepo in prav, tako da so nas na koncu nekateri prosili, da se primer v Vestniku objavi kot pohvalen. Zgodba se je dogajala v Dankovcih prejšnji teden, ko je gospa Berta Banko, ki ima
že skoraj trideset let stalno bivališče v Nemčiji, podrla svojo staro hišo, v kateri je bila rojena, saj ji je lansko jesen umrla mama in ni imelo več smisla vzdrževati staro zgradbo. In ta je bila res stara, poleg pa je bilo ogromno škodljivega odpadnega materiala, od olj do drugih nevarnih snovi.
hiše seveda drugi prebivalci Da-nkovec, in jih vsipala v obcestno jamo. Normalno je, da so se vaščani tega dela kar zgrozili, saj je bilo te odpadne »robe« kar za
Puconci, kjer so ji potrdi i, a pač takšen postopek: da v takem primeru najprej o w ti občina, nato pa še ustrezni i špektorati.	. w.
In le-ti so se izkazali res trim ukrepanjem - še Pose^ nam v Dankovcih omenil J spoda Jugoslava Raloviča da je devet tovornjakov ze dnji dan odpeljalo nevarni
Na žalost je gospa BanK imela dodatne stroške, zato na srečo duhoviP° p no vsaj na Vreju, kjer ziv Kutoševi, ki so dali ravn mljo, kjer je jama, v naje da so jih nekaj časa g eda strani.tepta. — 2« «*'
Bankova, ki ni poznala ravnanja v takih razmerah, je vse te snovi z leve strani ceste Murska
Sobota-Mačkovci odpeljala na desno stran, zgoraj na hrib, ki mu pravijo Vrej, kjer pa imajo
Skoraj kilometer asfalta v Rožičkem vrhu
b jezeru Nova graba pri Gančanih je bilo tekmovanje za naslov ribiškega carja. V lepem vremenu je trnke namakalo 12 ribičev, bilo pa je tudi veliko krajanov, ki so z zanimanjem spremljah tekmo in uživali v prijetnem in urejenem okolju gramozni-
ce. Prvi ribiški carje postal Ignac Nace Hozjan, ki je prejel za zmago praktično nagrado - ribiško palico in veliko čestitk. Tekmovanje za ribiškega carja v Gančanih naj bi bilo poslej vsako leto. - P. Žižek
Slovesna otvoritev
Rdeča tabla Polane
KRAJ

,	——	-	— J
pcjja i
C5V a ®

den od argumentov, ki so jih imeli Štefan Prša & Co., ko so se na vse kriplje potegovali za občino Velika Polana, je bil, da je nekoč že bila občina Polana. To je razvidno tudi z nekaj tabel, ki so se ohranile, kot na primer tale »zdelana«, ki smo jo fotografirali
v Brezovici.
Zaenkrat pa še niso postavili turističnih tabel, ki bi pri cestah vpadnicah »pozdravljale« obiskovalce. Še prej nameravajo »dodelati« občinski grb in še kaj.
So pa postavili dve posebni tabli, ki opozarjata, da sta Velika in Mala Polana evropski vasi štorkelj.
Radenci
ceste ob vinogradništvu in vinarstvu Kolmanič
eprav se krajani dela Rožičkega Vrha, ki sodi v občino Sv. Jurij ob Ščavnici, vozijo po asfaltu že nekaj mesecev, so ga slovesno predali namenu šele preteklo soboto.
Prireditev, ki so jo pripravili krajani Rožičkega Vrha, je potekala pri domačiji vinogradnika ih vinarja Kolmaniča. Za kulturni del so poskrbeli Kapelski fantje, krajane pa je nagovoril župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Slavko Mihalič. Kot je povedal, krajani asfalt merijo v metrih, vendar je 990 metrov asfalta, katerega položitev je stala 14 milijonov tolarjev, od tega so krajani prispevali 20 odstotkov, za njih velika pridobitev.
Ker pelje asfaltna cesta, asfaltirani so bili trije kratki odseki (170 m pri Frasu, 270 m
pri Kolmaniču in 550 m pri Vambergerju) do turistične točke vinogradništva in vinarstva Slavka Kolmaniča, je to toliko večja pridobitev.
lovsko družino Radenci, ki bo praznovala prihodnje leto 50-letnico, je vključenih 76 lovcev. Njihovo lovno območje se razprostira na površini 4.636 hektarjev. Poleg varstva in gojitve divjadi kar vzorno skrbijo za lovski dom v gozdiču pri Boračevi
(Jež), fazanerijo v Hrastju - Moti in za pridelovanje hrane za zimsko krmljenje divjadi, saj sami obdelujejo več hektarjev njiv. Seveda ne zanemarjajo tudi lovnega turizma, strelskih tekmovanj, družabnih prireditev in kinologoje. (G. G.)
FOTO: J. Ž ■.
SREČANJE PO 59 in 60 LETIH - Vsi preživeli, ki so v šolskem letu 1938/39 in 1939/40 končali tedanjo meščansko šolo v Ljutomeru (danes Gimnazija Franca Miklošiča), so bili pred kratkim po-vahlipni na iiihilninn srečanie oziroma ob etnico
male mature. Zbralo se je 30 udeležencev, med njimi je bil tudi kot častni gost naslovni škof. dr. Vekoslav Grmič. V spomin na ta dogodek so posadili okrasno drevo na dvorišču ljutomerske gimnazije. kier ie nastal tudi oosnetek. Foto: J. G.
. odpadni11’
Del jame v Dankovcih, ki je bila zasipana z nevarnim terialom, je sedaj zasut, preostali del pa očiščen. Foto-
NEKER
devet (!) tovornjakov, nekateri med njimi pa so si komaj lani tu postavili hišo, kot npr. Horvatovi na številki 17a, ki pa jim je tako bila še ogrožena pitna voda oz. vodovodna napeljava. Dobro pa je bilo, da so prebivalci tega dela skupno takoj protestirali, kar je hitro obrodilo sadove. Takoj ko je Bankova slišala, kaj zahtevajo na Vreju, je poklicala na občino
niso bili nič krivi- ,rUgost-sumničavi pogle 1 n mepaj°-ran ceste, saj na rej daje Bankovi na drugo stran ces nekdo z druge strani ali iz škodoželjnost’-šnosti ali kakšnih s pa za zdaj še ne ve c
TOMOKf
LUDVIK KRAMBERGER ■
Telekartico imajo eur^
VašaTelekartica, brez eurochipa, bo	j j | I ■ |
veljavna do I. septembra.	, .|nih zlo^
Telekom Slovenije zaradi ste javnih telefonskih govorilnic u Telekartico z eurochipom- boT0 varnosti in zanesljivejše up° vs« morali do I. septembra P^gmal® govorilnice tako, da bodo sp
še kartice z eurochipom-
Če imate še neizkoriščeno Telekartico brez oznake eurochip.Vas vabimo, da se oglasite v najbližji Teletrgovini in neveljavno Telekartico Vam bomo zamenjali z novo. Število neporabljenih impulzov bomo zaokrožili vVašo korist. INFORMACIJE NA BREZPLAČNI TELEFONSKI ŠTEVILKI

—15. julij 1999
IZ NAŠIH KRAJEV
15
Ma je vir življenja
Vrtajo do 160
metrov globoko
0e bodite odvisni od padavin, pomagajte si sami piše naJe družbe z omejeno odgovornostjo Goro Krog, a ere < Zvonko Gomboc. Z njim sem se pogovarjal pri 1I
^er je bilo treba zvrtati v globino 19 metrov, a s bogato nahajališče vode podtalnice.
>7----
vrtamo dn Vrtalno garnituro baleti 160 metrov.
tav.nof bim do sedem me-montiramo črpalko
dnjak pa je še kako aktualen tudi na kmetijah, kjer imajo veliko živine, saj je domači vodni vir zagotovilo, da živali ne bodo ostale žejne.
tatt 19 metrov globoko, ^^^ervoarjem v primer-na površju zemlje-
Podtalnica nižje "1?^, kot na primer blišču v Pertoči, pa električno potopna0 s sesalnim košem, od \^Mjana dovodna cev k bn, kj je seve^a na povr-ie potem raz-S stroški vrtanja v°dnjaka okrog
Udobne črpal-Seveda primernej-- ročno kopani rtanjem je mogoče hnahajališč 'n s' s tem zagotoviti jH^^odo tudi v sušnih 0 s'eer presahnejo °dmaki. Lasten vo-
Gasilsko slavje v Kruplivniku
Gasilsko društvo v tem goričkem kraju so ustanovili 26. decembra 1939. leta, torej pred 60 leti. Ob jubileju so pripravili večjo slovesnost, na kateri so tudi predstavili razvoj gasilstva v tem kraju.
Tako so 1948. leta zgradili prvi gasilski dom, 1962. leta so dobili prvo motorno brizgalno, ki pa se ji je 1978. leta pridružila novejša in močnejša. Veliko so pridobili 1987. leta, saj so na slovesnosti predali namenu orodno vozilo TAM T-80. Društvena prapora pa so razvili v 1980. in 1997. letu Posebej ponosni pa so na gasilski dom, ki so ga zgradili 1995. leta, a mu je treba urediti še pročelje.
»Predel Goričkega (Roga-šovci, Cankova, Pertoča...) ima zelo velike količine čiste in neoporečne vode že V globinah na 20 metrov. Na tem območju smo naredili že več uspešnih vrtin, ki zagotavljajo
oskrbo z vodo ne le posameznim gospodinjstvom, ampak celim naseljem (vaški vodovodi). Naši vodnjake so v cevni izvedbi premera 110 in 160 milimetrov.«
- Kaj pa zakonodaja?
»Črpanje vode za individualno uporabo je po obstoječih zakonih dovoljeno.«
To naj bi pomenilo, da nam nihče, ne more preprečiti, da z vodo iz lastnega vodnjaka ne bi smeli tudi zalivati vrtov ali celo namakati kake njivice. Podjetje Goro, pa postavlja, zlasti v nižinskem delu, tudi gasilne hidrante.
»Ta sistem je zelo učinkovit, saj dobimo na minuto od 800 do 1.000 litrov vode,« je zagotovil podjetnik inž. Gomboc.
Živina ne bo več žejna
V tem poletnem sušnem obdobju je nenadoma presahnil osem metrov globok vodnjak na kmetiji Majde in Marjana Kisi-laka v Radovcih 86. Od klasične črpalke pri vodnjaku je speljan 150 metrov dolg cevovod do
Lani pa so kupili elektronsko sireno, ki jo je mogoče vključiti tudi s centra za obveščanje v Murski Soboti. Slovesnost ob 60-letnici so popestrili učenci OŠ Grad. Na
36 krav molznic s kmetije Kisilakovih v Radovcih ne bo žejnih: voda je pritekla že po 13 metrih vrtanja
5.000-litrskega rezervoarja, iz katerega potem voda prosto teče do pip v gospodinjstvu in v novem govejem hlevu, ki meri v tlorisu 36 krat 14 metrov. V tem hlevu imata mlada in podjetna zakonca kar 36 krav molznic. Krave niso privezane, ampak se prosto gibljejo po hlevu in najbrž tudi zato pogosteje odžejajo. Ko je presahnil domači vir vode, so priskočili na pomoč radovski gasilci in večkrat napolnili že omenjeni rezervoar. Kisilakova pa sta se odločila za dolgoročno rešitev. Delavci podjetja Goro so vrtali 13 metrov globoko in naleteli na debelo plast podtalnice. Ob našem obisku črpališče še ni bilo povsem urejeno, saj bo treba urediti še instalacije in rezervoar, delovalo pa je že (provizorično). Živali sd tako spet dobile dovolj domače vode. In koliko je popijejo? Posamezna dnevno v povprečju 30 litrov. Vse skupaj dnevno več kot tisoč litrov, zato je treba imeti na kmetiji 'zanesljivo vodooskrbo.
BESEDILO IN FOTO: Š. SOBOČAN I
njej so podelili več odličij. Za 60 let dela v PGD ga je dobil Štefan Bertalanič, ki je sicer eden od ustanovnih članov. - G. G., foto: V. Juhov
restavraciji Park v Radencih so se sešli po 30 letih nekdanji dijaki Gostinske šole Radenci, ki so sklenili izobraževanje v šolskem letu 1968/69. Snidenje je bilo prisrčno, saj se nekateri niso videli že tri desetletja. Obudili so spomin na izobraževanje za gostince in ugotovili, da jih je velika večina ostala zvesta svojemu poklicu. Seveda so sklenili, da se bodo še družili in izmenjavali svoje poklicne izkušnje. Pohvaliti jih gre tudi zato, ker denarja, ki so za zbrali za srečanje oziroma pogostitev, niso v celoti porabili, ampak so »ostanek« nakazali v dobrodelni namen: prispevek za gradnjo novo porodnišnice v Rakičanu. - Š. S.
Pisali ste nam
Poskus sprave na pokopališču
Cvetličarka je morala odnesti rože
ežko je razumeti ljudi, ki se ob svoji tragediji znašajo nad drugimi. In ravno to se je zgodilo naši družini. Sosedovi so nam očitali, da smo njihovo nesrečo (naglo smrt člani-I ce družine) »izmolili« mi, zato so nenavadno reagirali.
Ne po naši krivdi je nastal pred leti spor zaradi nezakopane jame, ki so jo izkopali na našem zemljišču, da so se lahko prek podzemnega kabla priključili na elektriko. Ko je pred kratkim umrla soseda, smo čutili moralno in človeško dolžnost, da ji izkažemo pozornost, četudi je odšla v grob, še preden smo se spravili. Mi smo izrazili pripravljenost na spravo in pri cvetličarki smo naročili rože, ki jih je potem »po službeni dolžnosti« odnesla na pokopališče, vendar svojci umrle niso dovolili, da bi rože položila h krsti. S pokopališča so tudi telefonirali, naj nihče od naše hiše ne nosi cvetja in naj ne pride na pokopališče.
Nesreča ni sadika buče, ki bi se jo dalo presaditi. Razmislimo o tem! Mi nismo vraževerni, zato, če nas doleti nesreča, jo pač moramo sprejeti, kajti izogniti se ji ni mogoče. Mi imamo čisto vest.
(NASLOV V UREDNIŠTVU)
Dragotinski kosci
Dragotincih v svetojurijski občini je takmajšnje gasilsko društvo tudi letos pripravilo že tradciononalno tekmovanje koscev. Pomerili so se: Franc Horvat z Murščaka, Marjan Pelci s Hrašenskega Vrha, Milan Šafarič iz Okoslavec, Ivan Vok in Lovro Šijanec, oba z Jamne, Edi Leskovar s Stare Gore, Drago Vok z Blaguša, Franc Kurbus z Radenskega Vrha in domačin Robi Brumen. V košnji pa so se poskusile tudi ženske: Milena Šmid iz Podgorja, Vera Šiftar iz Podgradja in Rozika Budja iz Drakovec.
Očitno so najboljši kosci na Jamni, kajti ocenjevalna komisija je prisodila prvo mesto Lovru Ši-jancu. To pa ne preseneča, kajti s koso ne hodi le tekmovat, ampak z njo velikokrat kosi tudi doma,
Pred kratkim je minilo 50 let, odkar sta se poročila Pavla Fuks, rojena 1928. leta v Domajincih, in Karel Vogrinčič, rojen 1926. leta v sosednjih Topolovcih. Pri poroki je Pavla prevzela možev priimek. Karel, ki se je sicer izučil za mehanika, se je preselil na ženin dom v Domajince in oba sta poprijela za delo na pethektarski kmetiji, občasno pa sta hodila tudi na delo v bližnjo Avstrijo. V zakonu so se jima rodili trije otroci: Stanko, Jože in Brigita. Vsi so si ustvarili družine in Vogrinčiče-va imata šest vnukov. Srečen in uspešen zakon sta proslavila javno, in sicer najprej na občini, kjer jima je cankovski župan Viktor Voršič čestital in izročil zlatoporočno listino in darilo, nato pa je bila še zahvalna maša, ki jo je daroval cankovski župnik Anton Fakin. Potem so nadaljevali z družabnim delom (pogostitev zlatoporočencev in 27 gostov) v okrepčevalnici v Domajincih. - Š. S., foto: Juhnov
saj je treba pripraviti hrano 12 molznicam, ki jih redijo na kmetiji. Drugi je bil Ivan Vok (sicer lanski zmagovalec), tretji pa Edi Leskovar. Med ženskami je zmagala Vera Šiftar. - Foto: G. Grabar
16
REPORTAŽA
15. julij 1999,
Z ljutomersko gimnazijo k izviru reke Mure
Kako lahko
neprestano teče?
Sneg je prekril tablo z napisom
M
Muro, kakršna teče skozi naše kraje, poznamo. Njen tok je še kar bister, voda pa precej umazana. Struga na več mestih meandrira, to pomeni, da vijuga sem ter tja. In še bolj bi
Na poti proti izviru je bilo najprej potrebno stopiti čez prelaz v ograji za živino. Šolski hišnik Srečko je bil pri tem še posebno spreten.
Nedaleč od izvira lahko srečate konje in krave, ki paše in pitne vode.
poskušala uiti iz svojega toka, če je ne bi buraši zagrajevali z velikimi betonskimi kvadri, skalami, vejevjem ali čim drugim. Mura nam daje lepe in težke trenutke. Lepo je posedeti kje na njenem obrežju, poslušati rahlo šumenje, opazovati ribe, ki se mečejo iz vode, se s čolnom zapeljati po vodni gladini... Hudo je, kadar naraste in poplavlja. In vzela je že preveč življenj. Kaj pa njen začetek?
Vznemirljiva ujetost
Vsekakor se je vznemirljivo podati tja, kjer je izvir Mure. Te dni so si zadali ta cilj zaposleni na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer, da bi nekako dopolnili delo dijakov in večjega števila članov šolskega kolektiva v okviru projekta Odprta šola oz. Mura.
»Moji dijaki, naši dijaki, so razmišljali o vodi, o Muri... V sebi nosijo čist, estetski zrak mlade duše, ki se znajde sredi vznemirljive ujetosti v
svetu; ta svet pa ni več samo otroško domišljijski, resničen svet postaja že kaotičen, včasih krut in izpraznjen, včasih pa optimističen, dijaško radoveden,« je med drugim zapisala urednica »literarnega glasila v valovih projekta Mura« Irena Štuhec. K soustvarjanju glasila so pritegnili še dijake iz gimnazije v Brucku ob Muri in nekatere literarne ustvarjalce iz pokrajine ob Muri. Jeseni bodo pripravili srečanje gimnazij ob Muri, na katerem se bodo pogovorili o oblikah sodelovanja. Ljutomerčani
Tu je! Tu se začne Mura! O tem govori tudi kovinska tabla, ki je pritrjena na skali, ampak tokrat je bila skrita pod snegom. Ljutomerski »planinci« so po eni strani to obžalovali, po drugi pa jim je prijalo, da so se lahko kepali in hladili s snegom.
i [•] - 11 m □ (Mi
Ob Dravi 3/a, Ptuj, tel. 062 783-828 RIM AVTO --
VELIKA IZBIRA RABLJENIH VOZIL PO IZREDNO UGODNIH CENAH!
NOVO! NOVO! ZA PRIDOBITEV KREDITA POTREBUJETE LE OSEBNO IZKAZNICO!

G. Zamuda
kupil nove Pl^.
so jih skoraj ogra^pt bodopr««^^^ posredni
sanje romana e )lko sK liko možnost $ po<ir° r(). sbenem insP° | paj naj bi sef’	nj
Najblizi muhr,
merski gi^o^ uspe^^n^
slišali vec zan z|asti
voda jna
nezma |e ,(■
Je
15. julij 1999
O TEM IN ONEM
^ekmurje izjema
Nedelje s tovornjaki
Zgodilo se je
novi odredbi je zapisano, da je prepovedana vožnja Gornjakov v določenem času in ob določenih vremenskih izmerah povsod po Sloveniji, razen v Prekmurju
Be Prekmurje v Sloveniji ali ni? Provokativno vprašanje, če-Prav se nam postavlja marsikdaj, ko govorimo o pravicah . državljanov, ki naj bi bile enake povsod, čeprav živite v sre-ria obrobju države. Pa niso enake, kajti standard-ni pov-.a enak in ni enako razvite infrastrukture. Prekmurcem pa je kra-jJ!Pravica do nedeljskega miru, kajti z novo odredbo mini-aza notranje zadeve, ki je napisana v sodelovanju z ministr-gJ23 Promet in zveze, je zapisano, da lahko po prekmurskih n|h cestah tovornjaki vozijo tudi ob nedeljah.
»obiwapr9V!evnov! odredbi, ki
sailtl|e 21-maja 1999), zapi-w6n. karie bilo »ustno do-4Ik prei’ čeprav v stari odre-taoton Jleta ta ^oma še ni bila °1993. letu so začeli
avtocesto graditi na primorski strani, Pomurje pa še vedno čaka, kdaj bo, in če bo zgrajena tudi avtocesta. Vmes se sicer obnavljajo državne ceste, ki pa še vedno niso primerne za mednarodni tovorni promet - ustrezala bi obljubljena avtocesta. Kljub
prepovedi nedeljskih voženj je takratni državni sekretar dovolil (sicer ustno) vožnjo po Prekmurju tudi ob nedeljah, in sicer zaradi nenehnih cestnih zapor, ki so vasem rabile kot sredstvo izsiljevanja, in zaradi zahtev avtoprevoznikov.
Tako je sedanja odredba le pisno zabeležila to, kar je veljalo skoraj pet let. To se je zgodilo zaradi pisne zahteve - ne boste verjeli - vodje prometne policije na Upravi za notranje zadeve v Murski Soboti Marjana Horvata. Zahteval je, da se to »ustno stališče« o prekmurski izjemi v novi odredbi zapiše ali ukine, kajti prepričan je, da Prekmurje potre-
Uredba n	•
nih Ce, 0 Ornejitvi prometa na cestah v R Sloveniji v 1. členu določa, da se na določe-. tiroma odsekih v času in vremenskih razmerah omeji promet tovornih vozil n v°zil, katerih največja dovoljena masa presega 7500 kg, ter traktorjev, motokultivatorjev, delovnih strojev in vprežnih vozil.
Kčasu V zadnjem odstavku 1. člena pa je zapisano še:
Do/gg preP°vedi je dovoljen na cesti G1-3, na relaciji in v smeri Gornja Radgona-^r^-8, PromQt vozil iz 1. točke 1. člena te odredbe, ki nadaljujejo pot na Ma-’Ce bodo po Madžarski lahko nadaljevali vožnjo do cilja, kar dokaže voznik z ustrezno dokumentacijo.
buje enake pogoje za normalno življenje kot drugod v Sloveniji, torej tudi mir ob nedeljah. Dovoljenje za vožnjo ob nedeljah naj bi dobili torej samo tisti, ki so že na parkirišču v Gornji Radgoni (ki je last države) in ki lahko dokažejo, da imajo dovoljenje za vožnjo po Madžarski. Policija sedaj ne more ustavljati tovornjakov, ki vozijo ob nedeljah po Prekmurju, za to imajo pisno odredbo. Lahko pa ustavljajo traktorje in kombajne, ki bodo kot počasna vozila preveč moteči na cestah. Torej morajo biti domačini lepo tiho zaradi tovornjakov, saj bodo v nasprotnem začeli dosledno izvajati zapisane predpise. To, da cesta Maribor-Dol-ga vas sploh ni primerna za mednarodni tovorni promet, pa že dolgo nikogar več ne zanima.
BERNARDA B. PEČEK!

Ivanje na tromeji vTrdkovi
Sosedje na
kupnem dvorišču
_ _____________
St. Martina. Navzoče je pozdravil tudi župan iz G. Senika, ki je s sabo pripeljal ljudske godce, iz Avstrije je prispela godba na pihala, s slovenske strani pa so nastopili Fantje s Tromejnika in ljudske pevke iz Trdkove.
BBP!
-------------------------------------------------------------
^vft...0bletnica srečevanja ob kamnu na tromeji treh dežel
ONE n S ts«» SMO SE TUKM OS MEDNARODNEM MIROVNEM SKEČAH1U Zb
SREČALI 1UEANI MEST
MURSKE SDE0TE	9
C ANDREJ GERENČER	1
FURSTtNFEtDA KOKHBNDA ■
)0 ’1 julija, je na tromeji treh dežel v Trdkovi po-V^ci°n S,reča?je sosedov iz treh dežel, ki je postalo že tra-(Je°bčin s/10 Čeprav je tokratno poimenovano kot 5. sre-OSreča ■ Martin, Gornji Senik in Kuzma, je v resnici to že V'žhapi le °b tromejniku. Na prvo srebanje spominjajo tudi °ne 27- 5. 1989 smo se tukaj ob mednarod-Srečanju srečali župani treh mest Murske So-kerceren^er’ Furstenfelda Erich Kospach in Kormen-sonrimar ter v Prisotnosti številnih častnih gostov in Draz a^anov iz treh dežel Avstrije, Madžarske in Slo-^^h)ir^Cn' °bliki obeležili prizadevanja naših mest in ^^^^ijsteljstvo naše skupne domovine Evrope.

F

Ucieležj|1^ trorneP Je bil° Prav gotovo najbolj množično, k S° nastn J, ' povabljeni na srečanje TRI-D; v kulturnem
Prvo 1 6 tUd' *juclske Pevke iz Trdkove.



CKotn"° prv° zborovanje je y ta^v vodstvom treh de-'e bila še Jugoslavija, k k6™ pa 50 bili še Ru' . '!smo iasn0 P°ve’ %'°,Ce"iovtem delu Evro-kot Prileteli!-Vesel .UsPeH, vsako nasle-6 'e bil° znak ve^e ^,kj' ese| sem, da dobiva Začela prav tukaj £>% ’ P o desetih letih tudi tako bodo te de-% laJJHčno sodelovale in 0 računamo tudi na
razvoj naših krajev,« je v svojem nagovoru povedal eden od pobudnikov srečanja in župan takrat še enotne občine M. Sobota, danes pa poslanec in podpredsednik Državnega zbora Slovenije Andrej Gerenčer.
Podobne želje so izrekli tudi sedanji župani iz obmejnih občin; Jožef Škalič iz občine Kuzma je kot gostitelj pozdravil vse sosede na skupnem dvorišču in povedal, da naj v prihodnosti kamen na tromeji zamenja toplo, odprto in prijateljsko srce; cilj vseh je, da bi izboljšali živ-
Ijenje v teh obmejnih krajih, da bi se čim več mladih odločalo za življenje v teh pokrajinah in njihov razvoj, na kar je opozoril župan iz
Kakor nam je na kratko sporočil nadzorni gradbišča Jože Brglez, ta čas delavci Gradisa na Hodošu pripravljajo nasipe za mejno železniško postajo, Cestno podjetje Ljubljana izvaja dela na puconskem območju, oziroma Cestno podjetje Celje gradi v sodelovanju s CP Lju-
Kapelski Vrh - Le kdo je tako nujno potreboval žar in plinsko jeklenko, da ni mogel počakati koga iz Športnega društva Radenci, ki bi mu oboje posodil, ampak je nasilno vlomil in opremo za piknik ukradel? To se je zgodilo 6. tega meseca, vrednost »plena« pa je okrog 70.000 tolarjev.
Murska Sobota - istega dne se je »preizkusil« v vlomilski spretnosti tudi nekdo v prodajalni Hervis v soboškem BTC-ju. Meni nič tebi nič je vzel nekaj oblačil, poterrt pa... Prodajalci so pravočasno odkrili, da se skuša izogniti plačilu, policisti pa bodo zoper tatu podali kazensko ovadbo.
Puconci - Več »sreče« pa je imel nekdo 7. julija, ki si je v Puconcih »sposodil« osebni avtomobil znamke Uniš Jetta in se odpeljal proti morju. Zakaj je izstopil v bližini Kopra, kjer so policisti avto našli, še ni znano.
Kupšinci - Ura je bila 5.50, ko naj bi nekoliko preveč pritisnil na pedale za plin voznik osebnega avtomobila H. P., zapeljal s ceste in trčil v betonski preust. Voznik se je pri tem huje telesno poškodoval, na avtomobilu pa je nastala škoda v višini okrog 5 milijonov tolarjev.
Turnišče - 8. julija pnoči se je zgodila nova kraja osebnega avtomobila v tem tednu. Nekdo je v Turnišču zmaknil golfa z reg. oznako MS S4 93 rdeče barve, ki bi mu ga lastnik lahko prodal za 250.000 tolarjev.
Ljutomer - Svojčas so policisti uspeli odkriti in pretrgati verigo ponarejevalcev denarja, nekomu pa je 8. julija na Ljubljanski banki vseeno uspelo vnovčiti ponarejen bankovec za 5.000 tolarjev. Ni nujno, da je bil vnovčitelj tudi ponarejevalec.
Murska Sobota - Zaenkrat je tudi še neznano, kdo je v noči na 9. julij vlomil v kiosk 3-dva na avtobusni postaji ter si vzel (brez plačila) večjo količino cigaret in vžigalnikov. Če bi vedeli, kje »uživa«, bi se . mu policisti rade volje pridružili.
Renkovci - Isto noč je nekdo vlomil tudi v prostore Lovske družine Renkovci, vendar ni ničesar odnesel. Kaj je le iskal, da mu ni prišlo nič prav?
Spodnja Ščavnica - 9. julija so poročali o grozljivem prizoru na cesti v Spodnji Ščavnici. Tam naj bi se nenadoma pokvaril tovornjak, ki ga je vozil F. Z. iz Maribora. Medtem ko je šofer nesel varnostni trikotnik, da bi opozoril druge udeležence na nevarnost zaradi ustavljenega vozila, se je vanj zaletel 26-letni poljski državljan R. K., ki seje hudo poškodoval. Poginilo je tudi nekaj konj.
Zamarkova - 9. julija okrog 15.00 je skozi naselje peljal 23-letni Ivan V. iz Gornje Radgone. Vse kaže, da je vozil prehitro, zato zunaj vasi ni mogel varno ustaviti svojega vozila, ko je naletel na ustavljen tovorni avtomobil. Zapeljal je v levo na nasprotno stran vozišča v trenutku, ko se je iz Lenarta pripeljal voznik os. avtomobila Zvonimir S. iz Novega mesta. Prišlo je do silovitega trčenja, pri katerem so se Zvonimir S. in tri potnice v njegovem avtomobilu hudo telesno poškodovale.
Dolga vas - Neznanec, ki je prišel 10. julija nepovabljen v gospodarsko poslopje enega od domačinov, pa je najbrž nujno potreboval kosilnico in motokultiuvator. Oboje je namreč odnesel brez ve-dnosti lastnika. Le-ta bi mu sicer izstavil račun v višini 35.000 tolarjev. Zdaj ne ve, komu ga poslati.
Lendava - 12. julija so na pošti v Lendavi ugotovili, da jim je nekdo »podtaknil« bankovec za 5.000 tolarjev, ki ga je nekdo spretno ponaredil. Morda je bil vnočitelj isti kot nekaj dni prej v Ljutomeru. Spodnja Ščavnica - Domačini še niso pozabili na hujšo prometno nezgodo dveh tovornjakov, in že jih je vznemirila nova vest o nesreči. 12. julija ob 23.40 je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju v velikosti 32x9 metrov. Na srečo je bila v njem le manjša količina sena. Policisti pa vzrok požara še raziskujejo.
i
Viadukt in pred
tudi s prestavitvijo in ureditvijo vodotokov.
Gradbišče železnice
oričko se spreminja v veliko gradbišče. Gradbena podjetja Gradis, Primorje, SCT in Cestno podjetje Ljubljana že nekaj časa opravljajo zemeljska dela. Hkrati se prestavljajo komunalni vodi (elektrika, vodovodi), kmalu pa bodo začeli
bljana v Mačkovcih največji nadvoz,
O
N
Ul CC
Na delovišču je zaposlenih tudi veliko fizičnih delavcev, med njimi je tudi nekaj delavcev prek javnih del.	m Najbolj zahtevna so dela za pripravo gradnje predora.
imenovan M6.
Med največja gradbišča spada priprava predoseka in galerije za predor med Mačkovci in Stanjevci. Fotograf je pred koncem redakcije zabeležil delovno razpoloženje na teh gradbiščih.
oc LU * Lil
18
ŠPORT
15. julij 1999,
Predstavljamo vam	i
Lesoplast Križevci prvič tretjeligaš
Atletika
Nogometaši Lesoplasta iz Križevec na Goričkem, ki so lani praznovali 35-letnico delovanja, so ob tem jubileju dosegli želeni cilj -uvrstitev v tretjo državno ligo. S tem so tudi upravičili pričakovanja predsednika kluba in župana Občine Gornji Petrovci Franca Šlihthuberja in širše nogometne javnosti ob lan
Nogometaši Lesoplasta iz Križevec - prvak v 1. MNL Murska Sobota in novi člani 3. SNL vzhod. Stojijo od leve: Gabor (trener), Holcman, Šebok, Čerpnjak, Šalamon, Oršoš, Bedoke, Tibola, Drvarič, Kutoš (podpresednik), Šlihtuber (predsednik); čepijo: Hari (fizioterapevt in teh. vodja), Kerčmar, De. Škerlak, Papič, Čahuk Dr. Škerlak, Zakoč, Kutoš, Jandrašič.
nični vodja Robert Hari pa tudi številni ljubitelji nogometa, ki vsestransko pomagajo klubu. Razumevanje za razvoj nogometa v občini pa imajo tudi občinski svetniki. V svojih vrstah imajo tudi najboljšega strelca lige Jožeta Oršoša, ki je dosegel 20 golov. Zadovoljni pa so tudi, da je zgrajeni športni kompleks v
Odbojka
Pomurje brez vodstva
Soboški odbojkarji, ki so v minuli tekmovalni sezoni pod imenom Pom-grad uspešno nastopali v prvi državni ligi, so se znašli v težavah. Ostali so brez sponzorja Pomgrada in predsednika Borisa Cipota, ki je odstopil. Zato so pred dnevi sklicali volilno skupščino kluba, da bi stvari postavili na pravo mesto. Predsednik kluba v odstopu Boris Cipot je navzoče seznanil z razmerami v klubu, ki je zašel v hude finančne težave. Žal pa je bila udeležba preskromna, brez sponzorjev, tako da volitev niso mogli opraviti. Imenovali pa so 5-članski »krizni štab«, ki mora do septembra pripraviti vse potrebno in sklicati volilno skupščino, zagotoviti potrebne sponzorje in rešiti igralski kader. Doslej je znano, da so klub zapustili trije igralci: Asim Demirovič, Aleks Berdon in Samo Bačvič, ki so odšli k ravenskemu Fužinarju. V klub, ki se bo po novem zopet imenoval Pomurje, pa se bo vrnil Sašo Topovšek. (FM)
2. MNL Murska Sobota
Cankova in Lipa v 1. MNL
Z minulo tekmovalno sezono v	na Cankovi in Lipi. Nogometaši Can-	konca tekmovanja, so si naslov pr- Drugi medobčinski nogometni ligi	kove, ki so vodstvo na lestvici prev-	vaka zagotovili že dve koli pred kon- Murska Sobota so najbolj zadovoljni	zeli po šestem kolu in ga obdržali do	cem. Nogometaši Lipe pa so si dru-										
2. MNL MS 1998/99 L Cankova	1	2	3 6:2 2:4	4 1:6 1:2	5 1*0 3:0	6 4:3 4:2	7 2:1 1:3	8 2:1 4:1	9 2:0 4:0	10 1:0 5:0
		2:3 2:2								
2. Lipa	3:2 2:2		1:4 1:2	1:1 5:1	1:1 5:1	2:0 3:0	1:0 0:2	0:1 2:1	• 9:3 10:1	4:0 5:1
3. Grad	2:6 4:2	4:1 2:1		3:4 5:1	7:1 2:2	0:1 3:4	1:0 1:1	4:0 1:1	1:2 5:0	7:2 5:1
. 4. Roma	6:1 2:1	1:1 1:5	4:3 1:5		0:1 0:1	1:1 0:0	2:0 4:2	0:3 4:1	10:3 6:2	4:1 5:3
5. Bogojina	0:1 0:3	1:1 1:5	1:7 2:2	1:0 1:0		3:1 0:4	2:1 4:0	1:2 5:4	6:1 10:0	5:1 4:0
8. Gančani	3:4 2:4	0:2 0:3	1:0 4:3	1:1 0:0	1:3 4:0		1:1 3:2	1:1 2:0	3:2 12:1	3:0 5:3
7. Makoter	1:2 3:1	0:1 2:0	0:1 1:1	0:2 2:4	1:2 0:4	1:1 2:3		2:1 7:2	8:1 5:1	0:4 13:0
8. Slatina	1:2 1:4	1:0 1:2	0:4 1:1	3:0 1:4	2:1 4:5	1:1 0:2	1:2 2:7		2:3 4:2	3:0 6:3
9. Rotunda	0:2 0:4	3:9 1:10	2:1 0:5	3:10 2:6	1:6 0:10	2:3 1:12	1:8 1:5	3:2 2:4		3:4 6:0
10. Šalovci	0:1 0:5	0:4 1:5	2:7 1:5	1:4 3:5	1:5 0:4	0:3 3:5	4:0 0:13	0:3 3:6	4:3 0:6	
ski otvoritvi novega športnega kompleksa (igrišča z ograjo in tribuno ter klubskimi prostori). Poleg tega so dosegli lep uspeh tudi mladinci, ki so v Prvi medobčinski ligi Murska Sobota zasedli drugo mesto. Na ta uspeh so ponosni, zlasti še, ker so ga v glavnem dosegli z domačimi igralci, hkrati pa si z delom nižjih
Križevcih koristen tudi za druge namene. Tako so objekt v Križevcih že uporabljale državna moška in ženska reprezentanca Slovenije, Kolesarski klub Tropovci in drugi. Z uvrstitvijo v tretjo državno ligo jih čaka zahtevnejše delo. Tega se v klubu dobro zavedajo, zato so tudi želje in cilje podredili temu. Želijo si
selekcij tudi ustvarili možnosti za nadaljnji razvoj nogometa v tem delu Goričkega. Za osvojeni naslov prvaka v Prvi medobčnski nogometni ligi Murska Sobota in uvrstitvijo v tretjo državno ligo vzhod so poleg igralcev zaslužni tudi že omenjeni predsednik kluba Franc Šliht-huber, trener Zlatko Gabor in teh-
obstanek v ligi, če pa bodo dosegli kaj več, bodo tem bolj zadovoljni. Moštvo sta nepričakovano zapustila Andrej Šalamon, ki je odšel k Tro-mejniku, in Uroš Papič, ki je odšel v Tišino. Prišli pa so vratar Željo Basarič (Slatina), Mario Malačič (Prosenjakovci) in Bogdan Črnko (Avstrija). FERI MAUČEC
Strelstvo - V Ljubljani je bilo državno prvenstvo v streljanju z MK puško 60 leže. Med mladinci sta se izkazala brata Pajič. Valter je s 565 krogi zasedel peto, Vito pa s 558 krogi sedmo mesto.
Mali nogomet in strelstvo -Na tekmovanju v malem nogometu in streljanju občine Turnišče so imeli največ uspeha športniki iz Nedelice, ki so zasedli prvo mesto pred Planiko in Renkovci. V malem nogometu so zmagali Renkovci pred Planiko in Nedelico, v streljanju pa je bila prva Nedelica pred Planiko in Turniščem. (JŽ)
Celeš državni prvak
V Ljubljani je bilo državno atletsko prvenstvo za starejše mladince in mladinke. Med tremi člani AK Pomurja iz Murske Sobote je bil najuspešnejši Davorin Čeleš, saj je zasedel v skoku v višino z 203 cm prvo mesto in postal državni prvak. Polonca Horvat je v teku na 800 m (2:19,98) zasedla četrto mesto, v teku na 400 m pa je bila deseta. Darjan Gomboši je v teku na 100 m zasedel 16., na 200 m pa 19. mesto.
Sonja Roman je kot članica slovenske reprezentance sodelovala na mednarodnem mitingu IAAF v Budimpešti in v teku na 1.500 m (4:20,12) zasedla šesto mesto. Davorin Čeleš pa je s slovensko reprezentanco sodeloval na mladinskem mitingu v Miinchnu in v skoku v višino izpadel v kvalifikacijah.
Na svetovnih medicinskih igrah v Sant Trapezu v Franciji sta v pol-
Nogometaši Cankove
Prvaki v 2. MNL MS. Stojijo od leve: Š. Vrhovski (predsednik), F. Skledar (podpredsednik), R. Vrhovski (trener), Mencigar, L Skledar, Čontala, Šadl, S. Skledar, Zorjan, S. Ficko, Kegel, Gomboc, Djurkovič (teh. vodja), Bernard (hišnik); čepijo: Rogan, Jankovič, R. Ficko, Benko, Ribaš, Nemec, Sukič, Rojko (fizioterapevt), Stajnko; manjkata: Smodiš in Maček. Fotografija: N. Juh-nov
Konjske dirke v Šentjerneju
Petkrat zmagali Ljutomerčani
Na trinajstih letošnjih kasaških dirkah v Šentjerneju so bili najuspešnejši Ljutomerčani, saj so osvojili kar pet zmag od osmih možnih. Zmagali so: Diadora (Ja. Sagaj) 1:26,0 v prvi dirki dveletnikov, Filder (Hanžekovič) 1:20,5 v četrti dirki, Fortuna C Lee (Makovec) 1:21,3 v peti dirki, Fabijan (B. Slana) 1:19,5 v šesti dirki in Ahaja (Ja, Sagaj) 1:19,2 v sedmi dirki. Prihodnjo nedeljo, 18. julija, ob 14. uri bodo kasaške dirke v Ljutomeru. To bo že šesta letošnja kasaška tekma na hipodromu v Ljutomeru. (FM)
Kolesarstvo - V Radljah je bilo državno cestnokolesarsko prvenstvo za amaterje. Med 135 kolesarji iz vse Slovenije je sodeloval tudi član KK Tropovci Bernard Omar in zasedel drugo mesto. Po
go mesto zagotovili šele v zadnjem kolu, ko so doma premagali Bogojino. Cankova in Lipa sta se tako uvrstili v 1. MNL Murska Sobota. Razred zase in precej slabši od drugih sta bili moštvi Rotunde iz Sela in Ša-lovec, ki sta pristali na zadnjih dveh mestih. Sicer pa sta bili v spomladanskem delu prvenstva najuspešnejši moštvi Lipa in Gančani, ki sta osvojili po 19 točk, medtem ko Ša-lovci niso dosegli niti ene točke. Najbolj disciplinirani so bili nogometaši Slatine iz Radenec, ki so si nabrali 111 kazenskih točk pred Bogojino, 112, Gradom, 118, Makoterjem s Cvena, 123, Šalovci, 124, Cankovo, 135, Lipo, 137, Gančani, 139, Rotundo, 142, in Romo, 185 kazenskih točk. Najboljši strelec Druge medobčinske nogometne lige Murska Sobota je bil Danijel Kovač (Roma) z 18 goli. Sledijo: Peter Zadravec (Lipa) in Zlatko Verlič (Grad) po 16, Andrej Hvalič (Slatina), 15, Ivan Tkalec (Lipa), 14, Srečko Fajdiga (Makoter), Kristjan Kuzma (Gančani) in Aleš Stajnko (Cankova), po 12, Jože Horvat (Bogojina), 11, Leon Turner (Rotunda), Igor Skledar (Cankova), Boris Džodževič (Makoter) ,po 10, Janez Žižek (Gančani), 9 golov.
FERI MAUČEC
maratonu nastopila dva pomurska tekača. Zdravnik Alojz Horvat iz Dankovec (ZD Murska Sobota) je med člani do 35 let zasedel izvrstno peto mesto, Peter Brunec iz
Martjanec (KG Lendava) pa je’ svoji skupini zasedel osmo mesto. Na medicinskih /grah v teku na 5.000 m in v spustu z gorskimikc-lesi je uspešno nastopil tudi študent Mitja Lainščak iz Murske So bote. Vsi so člani TS Radenske.
G. GRABAR
j Športni ribolov
Radgončani državni pr*8^®
Na reki Krki pri Novem mestu je bila zadnja (peta) letošnja državni ligi v športnem ribolovu (tekmovanja so bila v Kraščih, • Radečah in ob Gajševskem jezeru). Čeprav so na zadnji te Ptujčani, so osvojili naslov državnega prvaka tretjič v samosM11 Iger tekmovalci Radgone (Avgust Prelog, Miro Matjašec, Željko ^^to). Trošt, Božo Irgolič kot tekmovalci, Darko Mes (vodja) in Leopo Radgončani so za pol točke prehiteli Brežice. Najboljši pos tekmovanju je bil Radgončan Miro Matjašec. Tako bodo ROT0 lovali na svetovnem prvenstvu, ki bo prihodnje leto na Portug ^(t-
Na jezeru Lough Muckno na Irskem je bilo evropsko prvem farnem ribolovu. Med 21 ekipami je sodelovala tudi slovenska b-ca in zasedla 12. mesto. V slovenski reprezentanci so nastopi . Prelog iz Šratovec, Željko Mavrič in Miro Matjašec, oba Ra e|Ogpaj® posamezniki se je Miro Matjašec uvrstil na 23. mesto, Avgus bil 43. (O. B.)
šestih dirkah je na tretjem mestu, v slovenskem pokalu pa je drugi. Omar je tudi v ožjem izboru za slovensko amatersko reprezentanco, ki bo sodelovala na 6-dnevni dirki v Avstriji.
Košarkarski klub Rad^ Creativje že osmič organih sarkarsko šolo za dečke in stare 6 in več let. V prvi Kjer so bili starejši, je 37 • v drugi skupini, ki je udeležencev, pa so bili Dopoldansko teorijo so Popoldanskim igranjem in k°P . Jem, tako da je bilo v soli le mivo. šole so se udeležili m vsega Pomurja pa tudi ^ar^°peter Ljubljane. Všoli, ki jo jevod11 Juteršnik skupaj z desetim'1 r so odkrili tudi nekaj ta^er‘C^o'r bodo vključili v klube in sa „ nim delom razvijali njihove e
Rokometaši Poleta iz Murske Sobote -Stojijo od leve: Benko (trener), Merica, Bogdan Kelenc, Svet, M. Bogdanovič (trener vratarjev), dja); čepijo: Roškar, Vereš, Lovenjak, Balažič, ’ grafija: Nataša Juhnov
Tenis	,
Golubovič držav«1’^^
V Radencih je bilo poletno dr- I ^ed P° $ zal -r«	1 O Ctll D3	i6	™ d/A
žavno prvenstvo za dečke do 12
let. Med 96 tekmovalci je dosegel lep uspeha Zoran Golubovič (Vi-ner Hotiza), saj je v dvojicah skupaj z Velenjčanom Rokom Bizjakom zasedel prvo mesto in postal državni nrvak.
skupaj dec*'^
dvojicah.
bil drug1-	n
2 15. julij 1999
ŠPORT
19
^rčen sprejem olimpijskih junakov v Ljutomeru
Jrut olimpijski prvak,
Razborškova podprvakinja
T Severni Karolini v ZDA je bila Wnaolimpiada -10. svetovne Metne igre. Na tem največjem Wneni dogodku so sodelovali tudi triin
- »>ie reKmovalci iz Pomurja: MarjetaRazboršek iz Doma Luka-l*5*. Bojan Grut izVarstveno-delov-centra Ljutomer, oba sta tek-v namiznem tenisu, in Ro-^Krapec iz Varstveno-delovne-®centra Murska Sobota, ki je na-Mv nogometni reprezentanci Kenije. Dosegli so izjemen us-še posebej velja za Marjeto ^ek, ki je dobila tri, in Boja-^mta, ki je osvojil dve medalji. ian Grut je dobil zlato medaljo v ^"em tenisu med posamezniki ® Sferno medaljo v mešanih dvo-? Maj z Razborškovo, v mo-Micah pa je bil četrti. Mar-” Razboršek pa je dobila srebr-® medaljo v mešanih dvojicah sku-^Momter bronasti medalji Mcsameznicami in v ženskih ** skupaj s Stojkovičevo iz
Slovenska nogometna re-^i^Paje zasedla četrto specialni olimpiadi v .^»delovalo 7.900 tekmoval-i?2 drŽEW' ie os' #6/Wdalj(l3zlatih,4srebr-^,'Mnastih). Udeležencem ■^^dimpiade so po vrnitvi iz javnem trgu v Ljutomeru ^JMiatoen sprejem z boga-
Mm programom. Kljub sla-se ie zbralo veliko 50 z navdušenjem pozdra-^^°iimpijskih iger Boruta ^Marjeto Razboršek - do- . ^^olimpijskih medalj, kar l
je vsekakor izjemen športni dogodek. Tudi številni govorniki, med katerimi so bili predstavniki občin Ljutomera in Veržeja, Doma Lukavci, OŠ Cvetko Golar Ljutomer, Športne zveze Ljutomer in staršev, so izražali nepopisno veselje in delili radost ob tem velikem dogodku, hkrati pa junaka zasuli s cvetjem in jima podelili nagrade. Ob tem velikem uspehu pa ne bi smeli poza-
in tudi tekmovalnega uspeha, ki sta ga dosegla onkraj luže na specialni olimpiadi. O svojih vtisih sta povedala:
Bojan Grut - olimpijski prvak: »Najtežje mi je bilo v kvalifikacijah, ko sem z 2 : 0 izgubil z danskim tekmovalcem, potem pa je šlo vse v najlepšem redu, saj do konca tekmovanja nisem izgubil in sem tako postal olimpijski prvak. Z uvr-
biti na pomembne zasluge obeh trenerjev Vanje Čeha (Razborško-ve) in Mire Žunič (Gruta) ter vodstev Doma Lukavci in OŠ Cvetka Golarja Ljutomer v okviru katere deluje varstveno-delovni center, kjer imajo veliko razumevanja in dajejo velik pomen športni aktivnosti njihovih varovancev, ter seveda na starše in sponzorje. Marjeta Razboršek in Bojan Grut gotovo nikoli ne bosta pozabila prisrčnega sprejema, ki so jima ga pripravili,
n
ner

mer je ponovil lanskoletno uvrstitev. Redno se udeležuje tudi srečanj motoristov na Hrvaškem, kjer organizirajo tekmovanja v pospeševanju na 400 m ter v vožnji po zadnjem kolesu. Tudi na teh tekmovanjih je dosegel številne uspehe. Želi si, da bi njegove uspehe opazila tudi domača športna javnost in da bi dobil sponzorja, saj so tovrstna tekmovanja precej draga.
G.GRABAR
stitvijo v finalno skupino sem pričakoval.zmago, imel pa sem tudi športno srečo.«
Marjeta Razboršek - olimpijska podprvakinja: »Lepo je bilo na olimpiadi, kjer sem spoznala nove prijatelje, vseeno pa sem komaj čakala, da se vrnem domov, med svoje. Mogoče bom sedaj s tremi medaljami vredna še več. V prihodnje se nameravam preizkusiti tudi
v plavanju
FERI MAUČEC,
na nedavnem cestnem državnem prvenstvu v Križevcih in drugič postal državni prvak. Od sedmih dirk za slovenski pokal med dečki B je zmagal šestkrat, enkrat pa padel. Zmagal je tudi na mednarodni dirki v Avstriji in na Hrvaškem. Ker gre za najperspektivnejšega kolesarja v naši pokrajini, si v klubu močno prizadevajo, da bi dobili sponzorja in mu omogočili nadaljnji razvoj. (FM)
fotografija: JURE ZAUNEKER
V Moravskih Toplicah so karatejisti iz Radenec, Čakovca in Civitasa iz Murske Sobote opravljali izpite za višje nazive. Na fotografiji stojijo od leve: Lucu (2. DAN), Primec (3. DAN), Bošnjak (5. DAN), Kramberger (3. DAN), Čekunec (2. DAN), Patafta (2. DAN); čepijo: Zečevič (1. DAN), Žurman (1. DAN), Hojs (1. DAN), Valjak (1. DAN), Kovač (1. DAN), Ladi-nek (1. DAN), Kaštrun (1. DAN), Kuhar (1. DAN), Ficko (1. KYU).
m voznik ce-Hots °Clklist'čnih dirk redke VzadnjeJZ^ ob iSso^^Znih ,°bbobiu zelo lta%f$^cik|dirkah’ Ljubi' Au Het 'ZrT10n ukvarja le‘a 1997 pa
enstvu Mari-
na - PrVo toesto. ^i^^rskihS.6vilnib med-
Bhudtekmovanjibv NaJvečii
V % razredu Z5° ccm), s čl
tekmiie
% l '$ (Utrni Gancan in iskrni J 3' ^ka,aA
VV0Mi ?Se srečali C3,	in
N H ter$D$ac in Ga-p|ntarič 2a
iS
Izvršni odbor NTZS je izdelal jakostne lestvice za sezono 1998/ 99. Z veseljem lahko ugotovimo, da so bili Pomurci uspešni, to še posebno velja za Moravske Toplice Soboto, ki so v republiškem vrhu tako kot vsa prejšnja leta. Manj kot je bilo pričakovati, pa so dosegli Radgončani. Letošnja sezona je bila za Moravske Toplice Soboto boljša od lanske, saj so osvojili kar tri naslove državnih prvakov (mladinci ekipno, Koščak -Šbul v mladinskih dvojicah in Ropoša - Ocepek v kadetskih dvojicah), kadeti so bili drugi, Unger pa pri članih tretji. V Interpokalu so z uvrstitvijo med osmerico ponovili lanski uspeh, kar je največji mednarodni uspeh. Horvat, Koščak in Ropoša so igrali za slovensko reprezentanco. Najboljši pomurski igralec je bil Mirko Unger, ki je s 476 točkami zasedel šesto mesto. Lani najboljši pomurski igralec Mitja Horvat je s 473 točkami na sedmem mestu. Najboljši igralec Radgone Boris Rihtarič je z 231 toč-
Namizni tenis	j
Uspešna sezona Moravskih Toplic Sobote
kami zasedel šestnajsto mesto. .Gregor Kocuvan je z 231 na sedemnajstem mestu. Mladinec Jure Koščak je s triindvajsetim mestom naredil največji skok.
Med mladinci je najboljši pomurski igralec Koščak, ki je s 553 točkami zasedel tretje mesto. Drugi so se razvrstili takole: Puhan je s 521 točkami na petem, Šbul s 330 na desetem, kadet Tomi Ocepek z 229 na osemnajstem, Jure Zavec z 200 točkami na devetnajstem in Peter Horvat s 192 točkami na dvajsetem mestu.
Pri kadetih je najboljši Pomurec Bojan Ropoša s 462 točkami na petem mestu, Ocepek s 460 točkami na šestem, Miroslav Lazar na enaindvajsetem, Tomaž Roudi na štitiriindvajsetem in Tim Fridrih na petindvajsetem mestu.
Med mlajšimi kadeti je bil najuspešnejši Tomaž Roudi, ki je s 305 točkami na sedmem mestu, Tim Fridrih pa z 200 na desetem mestu. Za dosežene uspehe imajo veliko zaslug tudi trenerji za strokovno
Športni obrazi
Simon Špilak
Trinajstletni Simon Špilak iz Tro-povec se je pred tremi leti pri Kolesarskem klubu Tropovci začel ukvarjati s kolesarstvom. Že na začetku tekmovanja se je pokazalo, da gre za zelo talentiranega kolesarja, kar iz dirke v dirko samo potrjuje. Že lani se je prebil prav v slovenski vrh pri dečkih C, saj je bil trikratni državni prvak na dirkališču (500, 1000 in 2000 m) in državni prvak v cestni dirki. Poleg tega je osvojil pokal Pertfekt in slovenski pokal za dečke C. Devetkrat pa je zmagal tudi na medklubskih dirkah. Tudi letos nadaljuje z odličnimi rezultati med dečki B. Tako je zmagal
Hokejski klub Lek iz Lipovec
Osvojili dva najvišja državna naslova
Za Hokejski klub Lek iz Lipovec je bila minula tekmovalna sezona zelo uspešna, saj so igralci osvojili dva najvišja članska naslova - postali so pokalni in državni prvaki. Tako letos ne bo tekme za su-perpokal, ki so ga lani osvojili hokejisti Leka. Naslov državnega članskega prvaka je Lek osvojil že sedmič. Lipovčani so letos že drugič sodelovali na evropskem pokalu državnih prvakov skupine C na Dunaju, kjer so premagali Portugalsko in dosegli prvo mednarodno zmago. Mladinci Leka pa so v letošnjem državnem prvenstvu zasedli tretje mesto. To sta povedala novinarjem na tiskovni konferenci predsednik kluba Ivan Zajc in tehnični direktor Stanko Ker-man, hkrati pa tudi razgrnila njihove načrte v prihodnje in poudarila, da s takšnimi rezultati želijo nadaljevati. V novi tekmovalni sezoni bo državno in pokalno prvenstvo potekalo po spremenjenem sistemu. V državnem prvenstvu, kjer bo sodelovalo pet klubov, bodo igrali štirikrožno brez končnice prvenstva. Tekmovanje se bo začelo v začetku septembra in končalo 6. novembra, igralo se bo vsako nedeljo z izjemo ene, ko bo od 17. do 19. septembra mednarodni turnir za pokal Panonije. Pokalno tekmovanje pa bo organizirano na dveh turnirjih v spomladanskem delu prvenstva. V obeh konkurencah si Lipovčani želijo doseči največ. Več kot doslej želijo doseči tudi z mladinci, med katerimi imajo nekaj zelo talentiranih igralcev, ki naj bi v naslednjih letih uspešno zamenjali sedanjo generacijo. Prav tako si želijo v doglednem času na evropskem pokalnem tekmovanju državnih prvakov skupine C zasesti prvo ali drugi mesto, ki vodita v skupino B. Razmišljajo tudi o dograditvi klubskih prostorov in o preureditvi igrišča z umetno travo na vodo, kar naj bi uresničili do leta 2006 ter tako lahko kandidirali tudi za organizacijo evropskega prvenstva. Še letos pa bodo na igrišču uredili razsvetljavo in tako lahko trenirali tudi ob večernih urah. Sicer pa so z dosedanjim delom pri Leku v Lipovcih zelo zadovoljni, saj so doseženi rezultati plod trdega, načrtnega in amaterskega dela, hkrati pa tudi pomoči sponzorjev, občine in krajevne skupnosti.
FERI MAUČEC
Kajak kanu
Kreft peti v spustu, Cimerman osmi
v slalomu
Kajak kanu rafting klub Most Petanjci je bil organizator tretje letošnje tekme kajakašev in kanuistov do 16 let v slalomu in spustu in za slovenski pokal. Sodelovalo je 69 tekmovalcev in tekmovalk iz Slovenije in Hrvaške. Med njimi sp bili tudi ka-jakaši in kan usti iz Kroga in Peta-njec. V spustu je bil najuspešnejši Miha Kreft (Krog), ki je med kanuisti v konkurenci mlajših mladincev zasedel peto mesto, na tem mestu s 13 točkami pa je tudi po treh tekmah. Med kajakaši v spustu je Simon Šoštarec pri st. dečkih zasedel deseto mesto in osvojil prvo točko, Boštjan Cimerman je bil dvanajsti, Dušan Šoštarec (vsi Petanjci) pa še-
stnajsti. Po treh tekmah je Simon Šoštarec na trinajstem mestu. Pri ml. dečkih je Marko Cimerman (Petanjci) zasedel dvanajsto mesto. Po treh tekmah je Damjan Jerebic s 4 točkami deseti, Marko Cimerman pa s 3 enajsti. V slalomu je med kajaka-ši st. dečki Boštjan Cimerman zasedel osmo, Simon Šoštarec deveto in Dušan Šoštarec (vsi Petanjci) deseto mesto. Pri ml. dečkih je bil Marko Cimerman osmi in je tudi po treh tekmah s 13 točkami na osmem mestu. Damjan Jerebic pa je s 5 točkami deseti. Med kanuisti je Miha Kreft (Krog) zasedel šesto mesto in je po treh tekmah na osmem mestu s 5 točkami. (FM)
NTK Kerna Puconci
delo in vodstva klubov ter sponzorji, ki zagotavljajo potreben de-nar.(M. U.)
Jure Koščak na EP
V Frydek Mistku bo od 16. do 25. julija evropsko kadetsko in mladinsko prvenstvo v namiznem tenisu.V slovenski mladinski reprezentanci bo nastopil tudi član NTK Moravske Toplice Sobota Jure Koščak. Doslej je Koščak že nastopil na evropskem prvenstvu v kadetski in dvakrat v mladinski slovenski reprezentanci. Na lanskem evropskem mladinskem prvenstvu je Slovenija zasedla 14. mesto, in če bi to uvrstitev ponovila, bi bil to lep uspeh. Za nastop na evropskem mladinskem prvenstvu je imela slovenska reprezentanca 10-dnevne priprave v Kranjski Gori. Med kandidati za slovensko kadetsko reprezentanco je bil tudi Sobočan Bojan Ropoša, ki pa je v zadnjem trenutku odpadel.	M. U.
Po trezni odločitvi Kerna ostaja drugoligaš
Namiznoteniški klub Kerna iz Puconec, ki deluje šele tretje leto, je v tem kratkem času dosegel pomembne rezultate. Iz tretje državne lige je preskočil drugo in se znašel v prvi državni ligi. V minuli tekmovalni sezoni so namreč v drugi državni ligi brez poraza in le z dvema neodločenima izidoma zasedli prvo mesto in si pridobili status prvoligaša. Pred tekmovanjem so načrtovali uvrstitev med prve tri ekipe, da pa se bodo »sprehodili« v prvenstvu, pa gotovo.nihče ni računal. Z izkušenim Štefanom Ko-■ vačem, ki v prvenstvu ni bil poražen, in ob zavzetosti Robija Smodiša, Aleša Fridriha in Andreja Sapača pa je vse steklo kot po maslu. Uspeha so bili zelo veseli, vendar so se pred štartom v prvi državni ligi ustavili, ocenili svoje igralske in finančne sposobnosti ter se odločili, da ne bodo igrali v prvi državni ligi, ampak bodo še naprej nastopali v drugi ligi. To so povedali na tiskovni konferenci predsednik kluba Ernest Nemec ter igralča Robi Smodiš, ki je gonilna sila, in Aleš Fridrih. Ugotovili so, da v klubu trenutno nimajo dovolj kakovostnih igralcev niti potrebnih finančnih sredstev, da bi lahko kot amaterji brez težav nastopali v profesionalni prvi državni ligi. Odločili so se, da bodo delo v klubu vsestransko utrdili, zato so angažirali novega trenerja Gorazda Brumca iz Gornje Radgone, ki ima že nekaj izkušenj z delom z mladimi, v klub pa tudi povabili izkušenega igralca Boruta Benka, ki je doslej nastopal za Radgono. Tako bodo v drugi državni ligi za Kemo tekmovali naslednjimi igralci: Štefan Kovač, Borut Benko, Robi Smodiš, Aleš Fridrih in Andrej Sapač. S to ekipo bi se zopet morali potegovati za prvo mesto. Poleg tega so se odločili, da bodo v klub pritegnili čim več mladih ne samo iz puconske, temveč tudi sosednjih osnovnih šol ter z njimi kontinuirano delali. Ob tekmovalnem bodo posebno skrb namenili tudi rekreacijskemu namiznemu tenisu. Že lani so uspešno izvedli tekmovanje v rekreacijski ligi, ki pa jo nameravajo razširiti tudi na druge občine. Prizadevali si bodo za ustanovitev pomurske lige. Zagnanosti in volje do dela jim ne manjka, zato lahko pričakujemo, da bodo želene načrte tudi uresničili, zlasti še, ker dobivajo veliko pomoči od sponzorja Kerne in Obči-
ne Puconci.
FERI MAUČEC
20
MULARIJA
15. julij 1999, Wjg
Tudi moderna tehnologija kot “pomoč”
Internet
socialna
ustanova ali
leglo goljufij
ajbrž se vsi naši bralci še dobro spomnite akcije, ki jo je Murski val ob sodelovanju z Vestnikom organiziral za pomoč Metejki Koštric. V okviru akcije Pot naprej so dijaki ljutomerske gimnazije kot pomoč svoji sošolki
izdelali in prodali več kot 4000 božičnih in novoletnih voščilnic ter tako zbrali več kot 700.000 tolarjev. Voziček, ki je menda stal dobrih 2,5 milijona tolarjev, so ji podarili 21. maja. Pa Ivan Mulec. Najbrž se spomnite tudi akcije zanj in poti v London, kjer je s pomočjo tako zbranega denarja preživel težko operacijo kostnega mozga. Zbiranje denarnih sredstev prek takšnih ali drugačnih medijev pa tudi Interneta je postalo potreba. Srečnejši morajo pomagati manj srečnim. Bolj prvi kot drugi primer je predstavljen tudi na medmrežju (www.p-inf.si/mv/pisali_so/pot_naprej), kjer so, predstavljeni številni članki in prispevki medijske pomoči. Matejkina akcija je uspela, vendar svetovne spletne strani še zdaleč nišo prazne. Pomoči nujno potrebnih je veliko, obenem pa se najdejo še tisti, ki pomoči v resnici ne potrebujejo, torej so goljufi in zrnje je treba znati ločiti od plevela. Prek Interneta pomagata tudi dve največji slovenski “socialni” organizaciji, Rdeči Križ in Karitas.
Ana je šla po mleko ...
“Ko je Ana s kanglico mleka hitela domov, jo je na glavni cesti zbil avto." Drugega aprila je bilo pri Cvitkovičevih na Dolenjskem zelo veselo. Srečo pa je prekinila nesreča njihove hčerke. Podri jo je avto in prestrašena starša nista vedela, kaj se bo zgodilo. “Imeli smo srečo, da se je s specializacije prav takrat vrnil dr. Andrej Šinkovec. Hčerki je preprečil krvavitve v možganih. Ana se je po treh tednih začela prebujati. Sprva ni mogla govoriti ne hoditi. Čez nekaj tednov je morala nainštitut na rehabilitacijo,” se spominja Anina mama. Akcijo je na Internetu (www.victorian.fortunecity.com/lexington/770/ piomoc_ani.html).speljala slovenska Karitas. Razlagajo: v družini so z denarjem bolj na tesnem. Ana ima težave zaradi spastičnih krčev. Desne roke sploh ne more dvigniti, zato v šoli na tablo piše z levo. Težave ima tudi z desno nogo, ki je za nekaj centimetrov krajša, pa tudi z motoriko in govorjenjem ni vse v najlepšem redu. Ana si želi biti vzgojiteljica, vendar so ji kaj kmalu dali vedeti, da to ne bo mogoče. To bi lahko dosegla le na waldorfski gimnaziji. Za pomoč prosijo tudi vas. Vsi, ki bi želeli kaj dodati, prižgite računalnik, saj je pripisana tudi številka žiroračuna.
Jaz bi bil športnik, Helena pa ima težko življenje
Vendar vsi, ki prosijo, tudi nimajo težav z zdravjem. Žiga Petrič iz Mengša bi bil rad novi Primož Peterka. Podobno kot večina športnih klubov, je tudi njihov bolj ali manj v nezavidljivem položaju. Denarja ni v moštvu niti v družini. Za nadaljevanja treningov mora vsak član plačati 3000 nemških mark. Žiga si to seveda zelo želi. Pameten poba je odprl svojo stran na internetu (olympia.fortunecity.com/gre-ene/536/sld002.html) in prosi. Pripisal je tudi številko žiroračuna, sedaj pa čaka.
Še hujšo stisko preživlja Helena iz okolice Novega mesta. Pred dvema mesecema ji je umrl ope. Da bo vse teklo po tistem starem pregovoru - Ko ima hudič mlade, jih ima več -, so sedaj trije otroci ostali sami z mamo. Denarja ni dovolj. Družini že sedaj pomagajo na Rdečem križu, kjer jim dajejo obleko in nekaj denarja. Pomoč: na strani boozers.fortunecity.com/hemingford/321 /Helena.html.
“Stiska je vedno hujša”
Vedno večjega števila takšnih in drugačnih prosilcev, tudi prek svetovnega spleta, se zavedajo tudi pri največji slovenski “socialni" organizaciji. Na Rdečem križu Slovenije, ki svojo dejavnost prav tako predstavlja na internetu /(www2.arnes.si/~ljrksl), pravijo: S programi socialne in psihosocialne dejavnosti, ki sodijo med najpomembnejše in najobšimejše, pri RK opravljamo različne akcije konkretne in neposredne pomoči. Skušamo lajšati stisko brezposelnim, brezdomcem, starostnikom, bolnim, osamljenim in sploh vsem posameznikom in družinam v stiski. Programe izvajajo strokovni delavci s pomočjo naše dobro organizirane in razširjene mreže številnih prostovoljcev in območnih združenj na ravni 1200 krajevnih organizacij RK.”
Že, že, kaj pa Internet? “Pomoč ponujamo vsakomur, ki je je potreben. Stiska je vedno hujša, zato pomagamo komurkoli, pa čeprav je pomoč zaprosil prek Interneta. Seveda smo tudi mi omejeni, obenem pa je mogočih še veliko goljufij,” trdijo na Rdečem križu.
Ob tem se seveda ne gre posloviti brez opozorila. Internet je po nekih ameriških raziskavah pravo leglo takšnih in drugačnih goljufij. Dobro so znane akcije srbskih skrajnežev med NATO-vimi napadi na ZRJ prav na spletnih straneh. Vdori so v Pentagon in bančne ustanove, vse več pa je tudi majhnih in nepomembnih “rib”, ki iz posameznikov s takšnimi in drugačnimi prijemi skušajo izvleči nekaj tisočakov. Odprite računalnik, vtipkajte na vašem Netscape www.ijs.si in v prazno polje slovenske strani vpišite “pomoč”, potem pa presodite. Svojo stran na medmrežju si lahko dandanes naredi že vsakdo, zato pazite, komu boste zaupali tistih tisoč ali več tolarjev, ki ste jih pred nekaj urami prigarali na svojem delovnem mestu ...
Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava.
Kakovost življenja
Živimo v obdobju, ko igra kakovost veliko vlogo. Pomembna je kakovost službe, kakovost znanja, kakovost izdelka ... in navsezadnje tudi kakovost življenja.
S kakovostjo znanja bomo lažje prišli do želenega cilja. Kakovostna hrana je bolj zdrava, a žal tudi dražja.
Včasih kakovost ljudem ni bila tako pomembna, kot je za današnjega človeka. Mladi ljudje bi bili radi kakovostno oblečeni in imeli kakovostno obutev. Meni pa se zdi, da za kakovostno življenje niso dovolj le materialne dobrine, ampak še marsikaj drugega. Potrebno je
imeti dobre prijatelje, sošolce ...
KATJA HORVAT, OŠ BAKOVCI ■
Prepir pred televizijo
Andrej in Jožica se prepirata, kateri program na televiziji bi gledala. Andrej hoče nogomet, Jožica pa risanko. Zato pritiskata na gumbe. Jožica se razjezi in ugasne televizor. Andreju zagrozi, da ga bo zatožila očetu ali mami. Tako, zdaj ne gleda nobeden nič.
SARA HANŽEKOVIČ, 1. B OŠ KRIŽEVCI
PRI LJUTOMERU I
Moja pot
Vsak človek ima v življenju svoje poti, ki so polne skrivnosti.
Na moji poti me velikokrat obsevajo sončni žarki, polni topline in razigranosti. Včasih pa se zgodi, da jo zalije močno deževje. Zapraši jo vihar. Zatemni jo nevihta. Udarjata jo blisk in grom. Na vsaki poti je nekaj dobrega, nekaj, karte lahko razveseli, kar ti da zaupanje v življenje, v samega sebe: Večkrat se mi zgodi, da se povzpnem do najvišjega vrha, a padem v prepad. Padam, padam. Nato spet plezam in plezam.
Moja pot še nima konce, saj je pred mano skoraj celo življenje. Zdaj mi je najpomembnejša ljubezen. Ljubezen, ki jo dobim od svojih staršev, prijateljic in prijateljev. Podpora, ki
Oj, ta čebela!
Bilo je lepo sončno vreme. Hodila sem po travi. Naenkrat me je pičila čebela. Imela sem rdečo nogo. Mamica mi je prinesla vodo.
V njej sem potem držala nogo. Jezna sem bila na čebelo. Kmalu je bolečina minila in spet sem šla skakat po travi.
MATEJA M ES OŠ BAKOVCI ■
mi jo dajejo starši, je kot luč, ki vliva vame upanje, smisel za življenje. Želim stopati samo po glavni poti, na kateri bo sijalo sonce in pregnalo dežne kaplje, viharje, bliske, grome ...
NINA RECEK OŠ BOGOJINA!
Laž ima kratke noge
Imeli smo nemščino. Bila sem vprašana. Ker sem slabo odgovarjala, sem dobila nezadostno oceno.
■ orej Mama me je že ganjala, naj se učim.k bogala^ da vprašana.
sem tistega dne Prišla d°|agaja sej vprašala, kako je b ° se, da sem dobila jnjjte^' bila vesela. Toda na^ šla v šolo na govoril e valnici je zagledala oto#, razočarana. Tako s ima laž kratke noge, se resnica hitro izve.

Brezje
Ali poznate kraj Brezje?
Ime je dobil po brezah, ki še danes rastejo daleč naokrog in nastavljajo zelene liste toplim sončnim žarkom. Kraj ni velik, saj šteje komaj deset hišnih številk. V njih prebivajo ljudje vesele narave. Imajo različne poklice, ukvarjajo pa se tudi s poljedelstvom. Med sabo si radi pomagajo. Hiše so ob asfaltni cesti, ki pelje proti Svetemu Juriju ob Ščavnici, kjer je središče naše občine.
Znamenitost našega kraja je sosedova hiša, v kateri se je rodil literarni zgodovinar dr. Fran Ilešič. Imamo tudi kapelo in križ. Naš grb je breza. Čeprav nas je malo, se večkrat zbere-
mo, da kakšno rečemo in zapojemo. Ker je moj domači kraj zelo majhen, upam, da me usoda, ki mi je namenjena, ne bo odpeljala daleč vstran. Tu preživljam lepa otroška leta.
VALENTINA PUČKO, 6. A OŠ SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI ■
LETOVANJE V SAVUDRIJI Otroci in vzgojiteljice iz vrtcev v Gaberju, Lendavi in Gentero-vcih so se tudi letos za en teden odpravili na morje. Bilo jim je zelo lepo.
Moj domači kraj
Moja vas se imenuje Beznovci. Šteje 45 hiš. Večina jih stoji ob cesti. Vas je razdeljena na tri dele: Novi Beznovci, Stari Beznovci in Greš. Jaz sem doma v Novih Beznovcih. Do Murske Sobote smo oddaljeni 18 kilometrov. Skozi vas teče potok. Imamo gostilno in kapelo. Ljudje se večinoma ukvarjajo s kmetijstvom.
TAMARA PERŠA, OŠ CANKOVA ■
Bilo n*1" lep°^
Zjutraj čili,	si
plavat blze^senaPlaIL.
Pa spustimo se in obraz namigi, Ko naporno na plažo malicaj
A po malic1	. ■ fadr .
A kmalu želodi
saj smolaca'Počite^ le! Po kosilo sei P. pOd *
Pred večeri ^ert .
Vendar se	ies<
m0' druž^ želimo. ,saVudrii^^^ Panajživ8^ ki Lenda^ na. .ie^0^ lendaVS/n^ md^"^ da bilo za P . g01o , Zatohva^^'
pl'
15 julij 1999
NA SCENI
v Ogledaš gor? ?S^b|ŠJE spodaj
O skrivnostnih sporočilih na WC-jih
iUPAJMO)
»Sto tou piše, da ga
Da b°
dobimo, de bit«
11 on 6 n'Prostor'so naj bolj intimni prostori v vsaki hiši, tam ima vsakdo rad mir pri opravljanju Usljs ,VI ■za katera so pravzaprav namenjeni, pravšnji pa so tudi zato, da lahko v miru premi-kar tj leži ak$no zadevo> da prebereš časopis, ali pa tudi zato, da na steni ali vratih pustiš tisto, ^Pusf^t SrCU' Nekai osebnega, morda intimnega, česar si ne upaš povedati naglas, kar koli re. Morda -am’na*Se ve " morda bo prav bsb’ komur je sporočilo namenjeno, zašel v iste prosto-Ml(iins’ cepravJ'e ponavadi sporočilo namenjeno nasprotnemu spolu, v javnih WC-jih pa se najbolj infenS^e ponavadi ne srečujemo. Tam, kjer te nihče ne vidi, se pogosto izražajo največje in ^ačji k -ne duh°vitosti. Akcijo sva izvedli v prav nevarnih okoljih, kajti hoditi po moških WC-jih Soboti (q aseli!. ^zanimivejše grafite sva našli na SETUAŠ-u, Srednješolskem centru v Murski Hoškem WraZ^a’ SST^L Pubu Pri Grlecu, najbolj napeto pa je bilo v hotelu Zvezda, kjer naju je v mislite a ,u s Fejdrom, ki nama je pomagal, ujela gospa, ki skrbi za te prostore. Ups! Si lahko — 'AmPak splačalo se je.
s«ohni^° i0, da Jih ponekod veliko, pri-^ani n 'bi,° en° ali dve, sko-Mol/|/c''SO ali pa »h ni-Tisti' ^^Bvi pr> 'Je’ pravii°’ da kadar Piševa-0Sp?r°čil°, jih kmalu ■a^atiiih vpas'b 50 ta v na-pa Je ta načm
Jh^raijiv in vsaketo-Aga oh7Z s Prooelja in z
1,6 Dni °r,a' N'ko|i več se P°-^obd71’ morda nekoč kje ^^iimenT in S P°V‘
Ženski grafiti ali grafiti iz ženskih WC-jev imajo večinoma ljubezen-sko vsebino, pogosto pa govorijo o tem, kateri fantje so že zasedeni, čeprav morda tega oni sploh ne vedo, in v katerega naj se druge niti slučajno ne vtikajo. Ženske v sporočilih pogosto izražajo ljubosumje, ki pa se konča na stenah.
»M IMA,
ih ni' sporočila so klh kot na moških WC-Posameznih jMlri ;n .aniših podrobnostih B CWiZenske različno izra-da ie v m°ških lA ki so na moških s .Jeranih izrazov in IpOrogn Poimenujejo Wn dele telesa.

ROČNO

Si
S o
N 1^' kar imam, h ectebe. Darko
h ^bir
i-
*%at6 ' akrat, kosem ^b|| ' Matjaž ^1'1
naiina knjiga začel novo iv A s6 i a bom °stala 16 končala naji-
K.
ho Želen na sV°i'h bi traja| 2em sisa’ % ^''ecno.Bodi
. Lina
v!
skupaj
in p°sušiti sol-
P n o
Sori
Nič kaj posebno duhovitega nisva našli, tolaživa se lahko le, da so jih čistilke zbrisale in da duhovitost pri naši mladini vendarle obstaja. Takih ni več, kot se jih spominja iz svojih šolskih dni naš sodelavec Dušan, na primer tak je bil nad pisoarjem: »Slovenec, pozor, usodo slovenskega naroda držiš v svojih rokah.«
NIMAM IDEJE A ZAMISEL IMAM
Prijavnice s fotografijo in pismom pošljite na naš naslov: Za rubriko Vaaau, Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Lahko boste prav vi med tistimi, ki boste na lastni koži spoznali oziroma se prepričali, kaj pomeni, če vam kdo reče: »Vaaau!«
STUDIO ZA NEGO TELESA
FRIZERSKI STUDIO Kajuhova 17, M. Sobota telefon: 21 667
Butique
1 .Pošiljajte nam nenavadna pisma s kreativno vsebino. Pripišite kaj več o sebi, kaj ima-
Lendavska 15, M. Sobota Tel.: 31 2S5
Večina sporočil pa še vedno ostaja ljubezenskih. Kakšen je glavni čar in zakaj je najlepše sporočilo pustiti prav na steni ali na vratih, pa bi nam znali odgovoriti verjetno le avtorji sami.
Kaj pa piše v vašem WC-ju?
DC
Q LU CC
Nekaj je sporočil s pozdravi, potem so tudi imena glasbenih skupin, ki so zaznamovala določeno obdobje, pa športnikov in še kakšno, ki leti na nacionalnost ali na odnos med Prekmurci in Prleki ali so politično aktualni.
kurvik sime toki BUR HIKADHISIBIOFER BIŽEŠKATO BA MAS SRUŠIŠ MOŽEŠKURCABA MAMPUŠIŠ
Torej, mladi si radi dopisujejo. Vedno in povsod, kjer imajo priložnost. Eni si pošiljajo listke po razredu, drugi pišejo po šolskih klopeh. Veliko pa jih pušča svoja sporočila na vratih in po stenah stranišč - v lokalih, na šolah ...tam, kjer se pač največ gibljejo. Na ta način mladi izražajo svoje občutke. Iz nekaterih sporočil lahko razberemo njihov strah - pred šolo, pred vojno itd. V njih izražajo svoj smisel življenja.
at
a
JEMISEM
S0ULM
iskrice
A. NANA RITUPER RODEŽ MIHAELA GUMILAR FOTO:ANRRI g IX
Spremeni se!
erazpoloženi ste, ni vam do družbe, nezadovoljni ste s samim seboj. Nezadovoljni in naveličani ste
sami sebe.'Včasih je potrebno samo to, da se nekoliko spremenite. Ne bistveno, potrebno je spremeniti samo kakšno malenkost in že se boste bolje počutili. Poskusite:
1.	Spremenite svoj stil oblačenja!
2.	Kako dolgo že imate enako frizuro ali enako barvo las. Če je to več kot eno leto, je res skrajni čas, da greste pod škarje.
3.	Kupite si kakšno modno revijo in poglejte, kakšni so novi načini ličenja. Ali bolje, naj vam"pomaga kozmetičarka.
Vaša pisma
Tebi, Gregor!
Vedno znova se spominjam dneva, ko sva se spoznala. Bit si kot sončni žarek, ki si se prikradel v moje telo in obsijal moje življenje. Iz temnega in žalostnega si ustvaril novo, svetlejše in srečnejše življenje, v katerega si se vključil tudi ti. Komaj takrat se je zame začelo zares pravo življenje, komaj takrat sem jaz začela premišljevati o svoji oziroma o najini skupni prihodnosti, o kateri prej nikoli nisem premišljevala. Čedalje več sva bila skupaj m se spoznavala in si vedno več zaupala. Ob tem spoznavanju sem jaz konc no spoznala, kako dobrega fanta sem dobila. Ne samo, da si lep in imaš lepe temno rjave oči, tudi tvoja notranjostjo precej drugačna kot pri drugih. Čeprav se veliko šališ, mi s tem nikoli ne želiš nič slabega ali hudega vedno mi rad pomagaš v trenutkih žalosti, skratka, vedno si z mislimi ob meni. Veliko mi pomeni, da se znaš lepo pogovarjati in prisluhniti vsem problemom, ki me težijo. Zelo veliko napako bi naredila, če bi te takrat zavrnila, kajti takšnega fanta, kot si ti, je res težko najti, toda jaz sem te našla in sem zato tudi srečna. Imam te zelo rada in te močno ljubim. Verni da imaš tudi ti rad mene, saj mi ljubezen vedno znova izkazuješ. Glede na vse to upam in tudi verjamem, da bova ostala za vedno skupaj m da se bo najina skupna prihodnost uresničila. Vse to pa nama bo uspelo le s skupnimi močmi. Zaupajva vase, pomagajva si in skupaj rešujva probleme, kajti le tako se bodo najine skupne sanje tudi uresničile. Jaz upam v to _
SREČNA DVOJČICA
4.	Najdite si novega prijatelja. Nekoga, ki je popolnoma drugačen, kot ste sami in kot so vaši sedanji prijatelji.
5.	Najdite si nov hobi ali se odločite za kakšen tečaj. Tudi raziskovalnih taborov je veliko.
6.	Se preveč oblačite v temne in
šna in zakaj me več ne mara.
te radi, česa ne marate, katero šolo obiskujete in še in še ... Vse informacije prepuščamo vaši bujni domišljiji.
2	.Fotografije iz bližnje preteklosti so obvezne.
3	.Še naprej nam pišite vsi tisti, ki nam še niste.
4	.V bobnu se vrtijo vsa doslej prispela pisma, ki so popolno opremljena: pismo, fotografija in kupon.
5	. Pisma, kjer ni fotografije ali ničesar ne zvemo o vas, so v košu, zato pišite še enkrat.
Vaše zanimive fotografije želimo tudi objaviti. Če tega ne želite in ste pripravljeni sodelovati samo v akciji Vaaau!, nam to sporočite. Škoda bi bilo, da bi vaše zanimive fotografije ostale v predalu našega uredništva!
tXf-----
LU
I
tr. ml —11
Ime in priimek:
Rojstni podatki:
Stalno bivališče:
Telefon:
Višina, teža:
Ostalo:
puste barve? Poletje je in dajte nekaj sonca tudi v barve svojih oblek. Morda za začetek »prebarvajte« samo kakšen kos obleke.
7.	Oglejte si kakšno razstavo, predstavo ali film v drugem kraju.
8.	Zamenjajte lokalček ali si poiščite novo, zanimivo lokacijo za srečanja.
9.	Pohištvo razporedite drugače ali kakšen kos celo prebarvajte.
10. Zabavajte se do poznih jutranjih ur.
Včasih so lahko že majhne spremembe kot vdih svežega zraka. Zato ne premišljujte veliko, ko se boste odločali, ali bi ali ne bi storili kakšen drugačen, morda nori korak. Uživajte v tem, da vam lahko tako majhne novosti prinesejo popolnoma nove perspektive in poglede na življenje. Sami se boste počutili drugače in drugače vas bo začela sprejemati tudi okolica. Samo upati si je treba!
Z mamo se ne razumeva več
Stara sem 16 let in imam precej težav s svojo mamo, še posebno v zadnjem času. Prej sva se zelo dobro razumeli in sem ji vse zaupala, tudi če sem bila v koga zaljubljena ali sem imela kakšne težave. Pogosto me je ščitila in branila pred očetom, ki je bil do mene veliko bolj strog in mi ni dovolil nič drugega, kot to, da se učim. Sedaj je tudi mama postala taka, če ji kaj povem, me sploh ne posluša ali me kar tako nadere. Nič več ne naredim prav. Opazila sem tudi, da je vedno slabe volje. Ne vem, zakaj je postala tak-
Klementina
Dragi Klementina!
Najprej te moram potolažiti, da te ima tvoja mama še vedno zelo rada, vsaj tako, kot te je imela prej. Ampak poleg tega, da je tvoja mama, je tudi ženska, je žena in ima tudi svoje obveznosti. Glede
Noče v družbo!
S punco hodiva šest mesecev, poznava pa se že od prej. V začetku je bilo vse v redu in zelo dobro sva se razumela. Sedaj pa si ona ne želi več v najino staro družbo, ampak hoče, da sva vedno doma, ali pri meni ali pri njej. Če pa že greva ven, se hitro naveliča in že po kakšni uri, ali ko je meni najlepše, si želi iti domov. Jaz sem rad z njo, ampak želim biti tudi s svojimi prijatelji. Ne pusti pa me, da bi bil jaz sam zunaj, ona pa bi šla domov, če si tako želi. To me je začelo motiti, še posebno sedaj, ko so počitnice in imamo več prostega časa, vsi prijatelji, tudi tisti, ki jih med letom bolj redko vidim, pa so doma. Kako naj jo
prepričam, da bi rad bil tudi v družbi?
Matej
na njene obveznosti ji v tem trenutku nekaj ne gre ravno najbolje od rok, morda ima nevščenosti v službi, ji ne gre vse po načrtih ... Njeno slabo voljo pa moraš občutiti na svoji koži, čeprav nimaš nič pri tem. Hudo ji je, ampak ne more drugače. Sedaj prav gotovo ona potrebuje tvojo pomoč in tvoje potrpljenje. Bodi v teh dneh pozor- (( nejša do nje-in ji pomagaj prebroditi slabe dneve. Prej ali slej bo vse po starem.
Dragi Matej!
Sedaj je prišel pravi čas, da se s svojo punco pogovorita. Zveza ni obveza in nuja, ampak je odnos, v katerega oba vlagata in dobivata. Zato nobeden ne more omejevati drugega ali mu vsiljevati svoje zahteve, potrebno je spoštovati potrebe in želje obeh. Če se odločiš, da si z nekom skupaj, je res tako, da z njim prebiješ več časa, to pa ne pomeni, da bi moral biti samo z njim. In to boš moral svoji punci pojasniti. Kot kaže,
„ je postala nekoliko ljubosumna in te želi - j i imeti samo zase. Razloži ji, dajo imaš rad, ampak da si želiš biti tudi s svojimi prijatelji. Če želita imeti zdravo zvezo, bo morala razumeti in sprejeti tvoje želje.
22
DOBRO JE VEDETI __________________________15. julij 1999,™!
OVEN
Ona: Zberi se in vse skupaj dobro pretehtaj, saj nekdo samo čaka na tvojo napako. V čustvenih zadevah bo potrebna predvsem vztrajnost. Konec tedna se ti obeta nepričakovan obisk, za katerega si boš želela, da ga nikoli ne bi bilo.
On: Namesto da bi pametno molčal, se boš na vse kriplje širokoustil, kar ti bo nakopalo obilo težav na poslovnem področju. Pa tudi v ljubezni se ti ne obeta nič dobrega. Drži se raje tistega, kar že imaš!
Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti
Najboljše zdravilo je ponižno v svojem zmagoslavju
BIK
Ona: S smelostjo se boš pognala v drzno dejanje, kar bo prav gotovo korak naprej v tvojih ambicijah. Vseeno pa se nikar ne uspavaj z doseženimi rezultati, saj je želeni cilj še zelo oddaljen.
On: Zadrži se in ne skušaj za vsako ceno doseči vsega, karti pride na misel. Pozneje ti bo lahko še zelo žal, še posebno zato, ker lahko z nespametno potezo izgubiš zaupanje nekoga, ki te ima resnično rad.
DVOJČKA
RAK
Ona: Prenagljena odločitev ti lahko 'prinese kopico problemov in zapletov v ljubezni. Izkoristi svoje adute in si na enostaven način zagotovi prednost. Toda vprašanje je, ali bo to partnerju všeč.
On: Nikar se ne prilagajaj trenutnemu trendu, še posebno, če si prepričan o pravilnosti svojega početja. Ljubezenska romanca v tvoji bližini te bo sicer prizadela, toda kaj hitro boš našel ustrezno tolažbo ...
Ona: Nepričakovano bo prišlo do nekega srečanja, ki ti bo v prihodnosti postalo kar navada. Partner se bo temu od začetka sicer upiral, vendar se bo na koncu vendarle uspel sprijazniti z novim položajem.
On: Še vedno se ti ne bo uspelo unesti, kar te bo v prihodnosti še kako teplo. S prijateljico se boš zaple-telv zanimiv pogovor, ki bo odkril pravo podobo njenih čustev. Nikar ne omahuj, ampak napadi!
Droga: Navadni repik ali mala to-rica (Agrimonia eupatoria L.). Rastlina je razširjena po severni polobli, raste po suhih in pustih travnikih, po grobljah, grmovju in ob robovih gozdov.
Uporabni del: Zel.
Pravni položaj: Svet Evrope ga razvršča v skupino naravnih začimb N2, ki se sme dodati živilom v majhni količini, z možno omejitvijo zeliščnih sestavin v končnem izdelku, ki pa za repik še niso določene. Slovenska zdravilska zakonodaja, ki po zdravilski zahtevnosti loči tri skupine zdravilnih rastlin, ga razvršča v najvarnejšo skupino H, ki ima enak pravni položaj kot hrana, razen v zahtevnejših farmacevtskih oblikah, in če se ne prodaja za določen zdravilni namen.
Zeliščna raba: Naj bi imel krčilne (adstringentne) in mokrilne (diu-
no vodo in zavre ali pa se krop prelije čez drogo ter po 5 minutah precedi. Proti trebušnim težavam se pije dva- ali trikrat na dan. Lahko se tudi uporabi za izpiranje ust in grgranje ter kot obkladek proti blagim površinskim vnetjem na koži večkrat na dan.
Novejša dognanja: Pri poskusnih živalih zniža raven sečnine v krvi, ne zveča pa njenega izločanja s sečem. Po injiciranju zmanjša krvni tlak. Uniči nekatere bakterije, med njimi Staphylococcus aureus in alfa-hemolitični streptokok, alkoholni izvlečki imajo tudi protivirusne lastnosti. Čreslovine so znana krčila, ki nespecifično zavrejo vnetja na sluznicah in koži.
Z navadnim repikom so dvajse-. tim bolnikom uspešno zdravili porfi-rijo, kožni izbruhi so se umirili, zmanjšali sta se serumska koncentracija
izogniti tudi med nosečnostjo in dojenjem, saj izsledkov o strupenosti ni, poleg tega pa po ljudskem izročilu vpliva na menstruacijski ciklus.
Lekarniško mnenje: Repikje kemično slabo raziskan. Glede na redke klinične izkušnje bi lahko bil v korist za zdravljenje nekaterih kožnih in želodčno-črevesnih bolezni, a bi morale nadaljnje raziskave izsledke potrditi. Vsebovane čreslovine upravičijo čislane krčilne lastnosti zeli, ki
pridejo v poštev za zdravijo pecifične driske m nesP . zdravljenje vnetij na s u koži. Zaradi primanjkljajaP strupenosti ne moremc> P daljše rabe, čeprav se zdravilnost upraviči prav z r &
JANEZ arn | MAG. FARM'
LEV
DEVICA
TEHTNICA
TO
ŠKORPIJON
STRELEC
Ona: Nikar se ne uspavaj, saj se ti še vedno ponuja precej zanimiva ljubezenska romanca, za katero ni nobenega razloga, da bi ti ne ugajala. Kdor je zado-. voljen s tistim, kar ima, ne bo nikoli dosegel tistega, kar si želi.
On: Zdelo se ti bo, da si nekaj zamudil, v resnici pa pošteno prehitevaš dogodke. Ob koncu tedna se ti obeta prijetno presenečenje, najverjetneje povezano z obiski. Pogovor z znancem ti bo dal zelo dobro idejo.
Ona: Zaradi nepričakovane ljubezenske izjave boš sprva ogorčena, nato pa ti bo vse skupaj začelo ugajati. Prijatelji bodo sicer začudeni, vendar si bodo kar hitro uspeli razjasniti novonastalo situacijo.
On: Prepričan si, da si velikodušen in razumevajoč, toda ali te takšnega vidijo tudi drugi? S preveliko samohvalo se lahko le ujameš v past, zato bodi malo objektivnejši. Nekdo pričakuje od tebe veliko več, kot si pripravljen dati.
Ona: Trenutek, ki si se ga tako bala, je končno za teboj. V resnici pa se bo sedaj šele začelo, zato si nikar ne jemlji predolgih počitnic. Prijatelj se ti bo oglasil z zanimivim predlogom, ki bi se ga splačalo realizirati. On: Tvoji namigi so več kot prozorni, zato se ljudi nikar ne trudi prepričevati o nasprotnem. Nekdo te skrivaj opazuje in si želi nekaj, kar bi bilo všeč tudi tebi. Toda za kaj takeg^bo potrebno še kaj več kot le arogantnost.
Ona: Bodi malce manj zaverovana v svoje navidezne sposobnosti, saj jih vidiš le ti. Realnejši pogled bi ti utegnil celo koristiti na področju, kjer koristi sploh ne pričakuješ. Pazi se partnerjeve ljubosumnosti.
On: Končno bo odkrita tvoja velika skrivnost, vendar bo vse skupaj minilo brez velikih posledic. Izlet v dvoje ti bo prinesel prijetno osvežitev v ljubezni, ki si jo iskal že dalj časa. Pazi se - nekdo ti hoče škodovati!

Ona: Prisrčno se boš nasmejala nekemu spodrsljaju, ki pa ne bo usoden ne zate ne za tvojo ljubezen. Priložnost, ki se ti bo s tem ponudila, pa le izkoristi, saj se ti zlepa ne bo več ponovila.
On: Kmalu boš srečal nekoga, ki ga ne boš mogel hitro pozabiti. Toda po neprespani noči se ti bo nasmehnila nepričakovana sreča, ki ti bo dodobra spremenila sedanji potek življenja. Potrudi se in ne bo ti žal.
KOZOROG
Ona: Je pač tako, daje prepovedano sadje najslajše. Vendar te lahko tvoj vroči temperament zapelje precej dlje, kot si bila pripravljena iti. Toda samo enkrat se živi, zato uživaj sedaj in ne čakaj na nekaj, kar morda sploh ne bo prišlo.
On: Vse bo še dobro, le pohiteti bo treba. Tvoji načrti so povsem uresničljivi, toda za to je potrebno še kaj več kot samo dobra volja. Prijatelj ti bo ponudil finančno pomoč, o kateri se splača podrobneje razmisliti.
retične) lastnosti. V ljudskem zdravilstvu zdravi drisko, vneto želodčno sluznico in črevesne’bolezni, denimo vnetje slepiča ter tankega in debelega črevesa, odvaja žolč, pomaga pri nehotnem mokrenju in vnetju mehurja, zunanje pa je grgralo pri vnetjih v grlu.
Odmerek za odrasle: Poldruga žlička (1,5 g) droge se vsuje v hlad-
Prosenjakovci
K
omisija v sestavi Majda Lipič, Jože Novak, Jože Gutman in Mateja Pajalič je oc-
VODNAR
Ona: V življenju gre mnogokrat za masko in kdor jo sname, lahko naleti na neljube težave. Zato nikar ne vzdihuj, ampak se sprijazni z dejstvom, da je tudi odkritosrčnost včasih povsem nezaželena vrlina.
On: Bližajo se ti trenutki, ko boš do vratu v delu. Toda na neki način ti bo to tudi všeč, saj boš lahko končno dokazal svojo resnično vrednost in sposobnosti. Slaba stran pa je, da bo trpela ljubezenska plat življenja.
RIBI
Ona: Spomnila se boš nekdanje priložnosti in se zamislila nad svojo realnostjo. Dobro bi bilo poskusiti, mogoče je prijatelj še vedno podobno razpoložen kot nekoč, toda potrebno bo vložiti nekaj truda, to pa je odvisno samo od tebe.
On: Prišel bo ugoden trenutek, ko boš lahko z malo vloženega truda iztržil velik uspeh, nato pa čimprej utrdi svoj položaj, saj se bo marsikateremu porodila misel, da bi te spodnesel.
enila tri OŠ in 26 naselij, ki spadajo v občino Moravske Toplice. Med šolami je zbrala največ točk DOŠ Prosenjakovci. Med ocenjenimi kraji pa so dobili največ točk Filovci, drugi so Andrejci in tretji Tešanovci. Omenjena komisija pa ni ocenjevala naselja Moravske Toplice, kajti ta kraj spada v kategorijo »izrazito turistični kraj« in ga bo ocenjevala republiška komisija. Enako tudi Selo, ki je uvrščeno med izletniške kraje. V moravskem turistično-informa-cijskem centru (TIC) pa zbirajo do 10. avgusta predloge za najlepši grunt v občini. Odličja bodo podelili v septembru. (G. G.)
železa in porfirinov v seču. S čajno mešanico, ki so jo sestavljali še kamilica, meta, trpotec in šentjanževka, so zdravili vnetje želodčne in dvanajstnične sluznice, po 25 dneh tri četrt bolnikov od 35 ni več čutilo bolečine, skoraj vsi so bili brez prebavnih motenj, gastroskopski pregled pa je pokazal ozdravitev poškodovane sluznice, prav tako niso opazili stranskih in strupenih učinkov. Po raziskavah na Kitajskem repik tudi poldrugikrat zveča strjevanje krvi.
Sorodna A.pilosa deluje proti tumorjem, najbrž se zaradi imunosti-mulativnega učinka spojine agrimo-niin okrepi obrambni odziv v telesu, vendar se le-ta čreslovina v literaturi ne omenja kot sestavina navadnega repika.
Stranski učinki in strupenost: Niso znani. Sorodna A.pilosa je bila strupena za celice poskusnih živali.
Prepovedi in opozorila: Čezmerni odmerki lahko motijo obstoječe zdravljenje zvečanega ali zmanjšanega krvnega tlaka ter terapijo z antikoagulansi, zaviralci strjevanja krvi, zaradi vsebovanih čreslovin pa ni priporočljivo čezmerno jemanje. Čezmerni rabi se je dobro
Branko ČA^J^ kuharski mo|ster
Zeljna juha z razsoljenim mesom
Puranja nabodala v srajčki z omako
Krompirjeve miške
Pšenica s solato
*
Zamorček
Zeljna juha z razsoljenim mesom
.»•tež
300 g razsoljene svinjine, 100 g navadne klobase, b 9 100 g pora, 200 g krompirja, 300 g zelja, 15 g česna, ov
kumina, sol, poper	prista'*’
Svinjino dobro operemo, damo v lonec, zalijemo z vo ^gn3. mo in počakamo, da zavre - poberemo pene. Dodamo na^amo pa rezano korenje, por in lovorjev list. Kuhamo do polovice, in kocke narezano zelje, krompir in klobaso ter začinimo s |W česnom. Juho kuhamo, da se zelenjava in meso zme soljeni kos svinjine vzamemo iz juhe in ga serviramo ko djed. Juho po potrebi še popramo in solimo.
Puranja nabodala v srajčki z omako	^g
640 g puranjih prsi, 180 g mesnate slanine, 120 g c JK g rdeče paprike, 200 g bučk, 5 c! olja, 20 cl belega ■	1
vode, sol, poper, bazilika	popral
Puranje prsi narežemo na majhne kose, jih solimo Mesnato slanino narežemo na tanke rezine, v katere ranje meso. Zvito puranje meso nabodemo na lesena na segrejemo in nabodala počasi pečemo na zaprtem og lepo zapečeno barvo. Med tem ko se nabodala pečejo, kocke narežemo čebulo, papriko in bučke. Pece opraži®10 preložimo v drugo posodo. Na preostali maščobi najpr ra^0 čebulo in papriko, da ovene, nato dodamo buc ^^čini^ prepražimo. Zalijemo z belim vinom in vodo, prevremo 1 soljo in baziliko. Nabodala damo v omako in vse skup^ minut, da dobimo gosto omako. Serviramo tako, da n prej damo omako, na katero položimo nabodala.
Krompirjeve miške	i jajce’
c H
170 g krompirja, 120 g moke, 10 g kvasa, o
17 g margarine, 2 cl žganja, sol, olje za cvrenje da 0 Kvas zdrobimo, dodamo mleko in postavimo na o
Krompir skuhamo in prepasiramo, dodamo moko, J p0Stavi žganje, sol in vzhajan kvas. Vse skupaj dobro zamesi cVI-enJ3^ na toplo, da vzhaja. Medtem časom segrejemo oj .^z0 žličko dajemo kvašeno vzhajano testo v razgreto _ strani zlato rumeno zapečemo. Postrežemo vroče-
Pšenica s solato	^0^
160 g pšenice, 300 g jabolk, 150 g glavnate so1’P neze, 20 g gorčice, 1 cl limoninega soka, 3 cl be per, peteršiljeve vejice
Pšenico čez noč namočimo. V isti vodi jo malo p dimo in ohladimo. Ohlajeni pšenici dodamo na dro gorč^0' ^j na jabolka. Prelijemo z majonezo, katero začinim^^ y5e s^s poprom, limoninim sokom in razredčimo z belim ter p°tr0S premešamo. Serviramo na krožniku s solatnimi
sesekljanim peteršiljem.
Zamorček
Slad^a'
5 jajc, 70 g margarine, 110 g čokolade, 1 mletih orehov, 30 g ostre moke, 1 vanilin slad o 1 c|
Čokoladna glazura: 100 g čokolade, 50 g ^jiin
Margarino penasto umešamo. Dodamo sla 30 k1 rumenjake ter mešamo. Ko naraste, dodamo zrn dobro premešamo, da postane masa penas sneg beljakov, mlete orehe in moko. Narah o damo v pomaščen in z moko potresen rebras prj 16 do treh četrtin višine modela. Pečemo 45 mi	^tr
lajeno sladico prelijemo s čokoladno glazuro,	ostiti1
Glazura: Čokolado zmehčamo nad sopar°,aZLira za^n pljeno maslo. Vse skupaj mešamo, da se g maskira hrbtno stran žlice.
za zdravje in dobro počutje
»SjžJuNj 1099
SOBOŠKI DNEVI '99
23
Soboški
dnevi, tretji del
Naj.,, kmetija ’99
Naj... kmetije in kmetijstvo
Budi tokrat so prišli na svoj račun vsi tisti, ki so jim blizu etnofolk glasba, gledališče, gledališke improvizacije, ter seve-tisti, ki so po srcu ali zaradi norije še vedno rokerji. Kakorko-Pfsjšpji konec tedna se je do-9a'iajo marsikaj: celo mladi knji-^niki iz daljne in za nas sveto-'fenske Ljubljane so se predstavi-^sajsami vemo, kako zveni knji-zevnost v poletnih večerih. Bolj boste dejali. Ah, kaj bi: li-“ratura je pač za intimne trenutke, dnevi pa bolj ponujajo ko-6 tivno užitkarstvo in zadovolj-s A ne v slabem pomenu bese-seveda.
V četrtek zvečer so vžgali romski pihalci iz daljne Romunije in Moldavije. Orkester najhitrejših pihalcev Fanfare ciocarlia je res imel kaj pokazati: njihova glasba in ritmi so mešanica balkanskih melosov, njihov temperament pa še najbližje južnjaškemu. Marsikomu izmed poslušalcev še zvenijo v ušesih njihovi zvoki, ritem bobna ali zagrljeno petje in marsikdo bi se strinjal z mano, da je bil njihov nastop eden od vrhuncev letošnjih
soboških dnevov. (MV, foto: JZ)
Skupina Majke je glavni predstavnik hrvaškega rocka, ki publiki vedno postreže s kakovostnim rockom, ki bazira na osnovnih vzorcih rock and rolla. Čeprav so znani po svojih atraktivnih ' in živahnih nastopih, je bil soboški koncert nekoliki	ko mlačen in manj raz-
PfgL ni'h Pričakovali. Eden od vzrokov je tudi v tem, da je pe-^0ge jn u 2arnenjave osnovnih spremljevalcev rock’n'rolla alkoho-^ Ko P°nočevania 'n Je to nadomestil z zdravim življenjem in ncert je pri množici mladih vseeno vžgal. (ANRR, foto: JZ)
Isi^iso prj dni je tudi’ da na domačem odru spoznavamo zvrsti %^eška J nas manj znane ali imajo ožji krog poslušalcev. Sene-\ ^Odi Oied1^113 Hypnotix, ki izvaja etno techno dub glasbo, prav । ^šo Resda njihova glasba ni bila ravno za vsaka ušesa . Ustili v n Upina Pa Postaja kultna in tudi zaradi tega je prav, da °9ram. To ni samo »fešta« za široke množice. (ANRR)
Gledališčniki teatra Torpedo pa so v soboto dopoldan »pokazali«, kako se je rojevala naša slavna Prekmurska republika. Vilmoš Tkalec je namreč kar priletel na štrku Gezi in kot bi mignil uresničeval želje morske vile. V hipu smo imeli vojsko, denar in ... konec. Kakšna pa bi bila danes Morska republika, pa si kar preberite v anketi. (MV, foto JZ)
Program kulturnih in zabavnih prireditev
* 1s- Mii
N^^stva \>lstadt 'V ^šče
me-dr,
° °Vu °b bako-
Lokalna TV
- na kanalih lokalnih Studia As ( ob 20.30) in TV Idea (ob 22.1 5) si lahko ogledate film o mestu Ingolstadt
Petek, 16. julija
Predprostor grajske dvorane
-	ob l l . uri otvoritev razstave fotografij članov Fotokluba M. Sobota, Sc-
X 1qši pr$ 'Z 'n9°lstadta ter pihalnega orkestra iz M. Ss,a,	ii °b stojnici, namenjeni za predstavitev
°stili z najboljšo bavarsko hrano - s pivom
Mednarodni pevski zbor Vox Europae/Glas Evrope združuje pevke in pevce iz 22 evropskih držav, njihovi koncerti pa dosegajo visoko pou-stavarjalno raven, saj se lotevajo tudi najzahtevnejših skladb iz zakla-
dnice zborovske glasbe.
hanzer iz Ingolstadta ter fotokluba Drava iz Džur-dževca
Mestna občina
M. Sobota
-	ob 10. uri slavnostna seja ob občinskem prazniku
Grajsko dvorišče
-	ob 20. uri ko.ncert zborovskega petja mednaro
dnega pevskega zbora Vox Europae
ob 2 1. uri Koncert tradicionalne ljudske glasbe udeležencev letošnjega Mednarodnega etno-glasbenega tabora Svetinje, ki prihajajo iz Slovenije, Irske, Danske, Švedske, Češke, Švice, Srbije, Belgije, Nizozemske, Španije, Francije in Bosne; predstavili bodo predvsem legendarne in ljubezenske pesmi.
č
eprav je letos že 9. Vestnikovo ocenjevanje v akciji
Naj... kmetija '99, prijav ni zmanjkalo, prav na
sprotno, vedno več jih je. Največ prijavnic je prispelo z območja levega brega reke Mure, predvsem z zahodnega Goričkega, medtem ko so na desnem bregu prijavljali pretežno kmetije
kmetije, ki kmetujejo po evropskem vzoru, so bližje zahodni Evropi? Ali pa so to območja, kjer imajo kmetije pravi pomen in so ponos, lepota in trdnost krajine, v kateri živimo?
V akciji Naj... kmetija komisija, sestavljena iz agronomov, etnologov, krajinarja in arhitekta, ocenjuje kmetijo kot celoto z njeno funkcijo vtem času, kraju in prostoru. Ker je Naj... kmetija dokaj odmevna akcija, razni opazovalci komisiji nemalokrat svetujejo, na kaj naj bi bila pozorna, večina jih meni, da sta najpomembnejša obseg proizvodnje in velikost kmetije. To je vsekakor eden od osnovnih elementov, vendar ne edini in kmetijstvo v proizvodnem smislu je samo eden od elementov ocenjevanja - kmetija je celota. Pri ocenjevanju kmetijstva smo pozorni na elemente, ki dajejo kmetiji trdnost, ekonomsko moč in socialnost. Ocenjujemo po izdelanem pravilniku, tako kot v prejšnjih letih.
Evropsko -ekološko -ekonomsko
Ne moremo mimo tega, da ne bi ocenjevali, kako so naše kmetije pripravljene na razmere, ki veljajo'znotraj EU, tj. na konkurenco, cenovna razmerja, sistem subvencij, varovanje okolja, zakonodajo ... Kako so pripravljene spremeniti dosedanjo miselnost in se prilagajati konceptom strukturnih sprememb, kako se pripravljajo na podpore in neposredna plačila, ki so predvidena z reformo kmetijske politike. Drugo pomembno vprašanje je način prodaje proizvodov, organiziranost pridelave in prodaje, povezovanje v društva in združenja, trženje pod blagov-
pomurska banka
Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
•BRAMAD k______4
zavarovalnica triglav d.d
Območna enota Murska Sobota
iz Ščavniške doline. Ali so to že
no znamko. Pomembna sta obseg in kvaliteta proizvodnje, če kmetija ni dovolj velika, bo kaj kmalu premalo, če bo samo surovinska baza za žita, mleko, meso ... Na koncu je neizogibno tudi to, da ima gospodar kmetijsko izobrazbo in se neprestano izobražuje in da ima kmetija naslednika.
Na splošno pri ocenjevanju naj... kmetije gledamo, kako stabilen je socialni in materialni položaj kmetije, kako se bodo povečale konkurenčna sposobnost, velikost kmetije, intenzivnost v mejah naravnega ravnovesja, kar je eden od bistvenih ukrepov zniževanja stroškov proizvodnje in s tem tudi za doseganje primernega dohodka. Zanima nas, kaj bo s kmetijami, ki nimajo možnosti povečanja konkurenčne sposobnosti v obstoječi proizvodnji, in ali se bodo lotevale različnih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (dodelava, predelava, direktna prodaja, turizem, razne storitve v kmetijstvu). Ali se prilagajajo strukturnim spremembam in se usmerjajo v naravi prijazno proizvodnjo, tj. integrirano ali ekološko.
Usmeritev razvoja kmetijstva in’trdnost kmetij bosta predvsem odvisni od pripravljenosti in sposobnosti ljudi, ki se bodo dolgoročno ukvarjali s kmetijstvom. Ne bo lahko, vendar smo prepričani, da bodo prav te kmetije, ki sodelujejo v akciji Naj... kmetije, prve potegnile voz naprej.
ŽITA FLISAR NOVAK, DIPL INŽ. AGR. ■
24
15. julij 1999,
HRVAŠKI
VOZLIŠČE
OTOK V
OKSID
LASTNOST
POMLADNI
NOVO
VISOKIH
NASPROTJE
MESEC
ZADRSKEM
(ZAST.)
GOROVIJ V
MESTO
ODVODA
MUNCHEN
ARHIPELAGU
SRED.AZIJI
KRALJ
VRTNA ZDR.
RASTLINA
KDOR
VERUJE
STIK DVEH
KAČJI GLAS
novinarka
VARJENJA
NAJVIŠJI .
AMERIŠKI
PLOSKEV
PRIMORSKA
VRH
REVOLVER
ŠPANSKA
NARODNA
PIRENEJEV
LUKA
JED
SRB.IGRALKA
VOLTAMPER
ARIADNE
BIVALIŠČE
CIGAN
OTOK V SR.
PRIPRAVA
UMRLIH
DALMACIJI
IZPARINA,
BOJ PRED
IZHLAPINA
PETER
VESTNIK
CILJEM
GIBA SONCE
GABRIEL
DELA
NOVINAR
KORALNI
DELA
DUNAJSKA
MESTNA •
OMIKANEGA ČLOVEKA
REKA, KI
TEČE SKOZI
ZA OPRAV.
DOLOČENEGA
SNOV, KI POSPEŠUJE SUŠENJE
SPOLNA ŽLEZA
SMER, V
KATERO SE
SPEV V
KATOLIŠKI
NEKDANJI ČEŠKI
IND.PESNIK. nobelovec (RABIND-RANATH)
(VOJKO) ITAL.LIRA
(EVA)r OČE
AVTOR:
ŠTEFAN
VISOKA
KRAŠKA
PLANOTA V
HAJDINJAK
OPOZORILO SODIŠČA
MOČERAD (KNJIŽ.)
Z.SLOVENIJI
MASA
ATOMOV
DEJAVNOST
LOVCEV
STAR.MERA
ZA VINO
ŽIDOVSKO
MOŠKO IME
RUSKO mesto OB BEKI
sorWI* poott”'1 strani
LITURGIJI
ČETRT
IT.S LIKAR
KDOR IGRA
KLAVIR
KAR NAPLA-
(MARCELO)
VI VODA
IZ DESK
KIT
KANADSKA
UBIJALEC
PROVINCA
RANDI
ANDREJA
IZTOK
KDOR SLIKA
VRSTA
POTISK
OSOJNIK
POKRAJINE
SOCVETJA
STARA
NEKD.ITAL.
FIZ.ENOTA
PREMIER
PREPROST
ZADELO
AVGUST
RIMSKI BOG
LESEN
MIK
(ZAST.)
LJUBEZNI
PLUG
SILA
JED IZ JAJC,
REJEC
FRANCOSKI
ČEŠKI
VINA IN
PSOV
FIZIK IN
LJUBEZEN-
ASTRONOM
SKI PESNIK
(DOMINIOUE)
ITAL.TISK.
FIZIK
RDEČI
AGENCIJA
PLEVEL
CITROENOV
FR.PISATELJ
AVTO
PROVINCA
(JEAN)
STAR
SLOVAN
POKRAJINA
URADNA
NEKDANJI
SULTANOV
OB REKI
UKAZ
YOU JIANG
MILOŠ EKAR
SARAJEVO
PLESALEC
OTRIN
1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT:
pošti
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1.
Ime in priimek:
Naslov:
Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke d. 7.1999}=
Med reševalce bomo razdelili
z
co
REPATI ŠČ1R
ALTANA, IZZIDEK
UKRAJINSKA ATLETINJA
SKUPINA, KI
SESTAVLJA
POTOČNA ŽIVAL
LU
LU
PREPROSTO LEŽIŠČE
1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti
5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada.
Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 23. julija 1999.
SLADKORJA
VIŠ.TOČKA
(NIKOLA) KITAJSKA
V VIETNAMU KNJIŽ. VELI-KANOVIČ
(LORENZO)
ČILSKI TEN.
ANTON
NANUT POGREŠKA
MESTO NA S. MADŽARSKE
GRŠKA ČRKA
ZMIKAVT
POTRDITEV
KRAVEC
VNETJE
SLUZNICE
KIT.MESTO
Franc Sinic, Partizanska 8, 9000 Murska Sobota
2.	NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT:
Vera Dogar, Štefana Kovača 68, 9224 Turnišče
3.	- 7. PRAKTIČNE NAGRADE:
Milan Černi, Radovci 22, 9264 Grad
Danica Zemljič Vukan, Črnci 1, 9253 Apače
Marko Kolar, Poljska 6, 9231 Beltinci
Nina Rojnik, Mlinska 8, ,9241 Veržej
Ladislav Gal, Kamovci 49, 9223 Dobrovnik
>0
Nagrajencem čestitamo.
CELOTO
Potrdila za nagrade bodo prejeli po
7.1999: STRAHOPETEC, PRELEŽANIMA, IDOL, EDINEC, KISIK, DA, JC, GENTEROVCI, ID, LA, KARETA, DONOSNOST, REZERVAT, AR, MARIBORČAN, AVESTA, TIPIKA, RUTINA, POLENTAR, UNIOR, KOL, TIL, IRENE, SMER, SPASOV, SAKO, DANIRA, ALA, KIVI, NEON, OZ, LINA, JARNIK, JON, RAZVEZA, STOJAN, EKOSEZA, OSLONA, STENA, JOB, NE, IR, STANIČEVINA, SAKE, OMAMA, SATI, ANAKONDA, OSAMITEV, OTOK, NOTAR, DT, PAT, TACA
£2/KAK IZGINILA SIA
?! GREM m-
S0JU0M2ILI.
PISATELJ (FRANTIŠEK)
PETER
O DONNELL
PSIHOLOG
(VELKO)
POVELJE
OVOJNO
OBLAČILO
INDIJSKIH
ŽENA
cAfej je vse gfatou, ka se svejti. .^atou je tildi pout nej gfata, štefta nas pefa v svet0 bodočnost. 'rjTudi gefegntška p/toga je pout, šte/ta nas nekan peCa, ftki v svetfo kodocno, šno nej, p/tavi ^eda, gda g&da, kak so ge gačnoft g/taditi šbteko na ^ogitsko. - ■”» ^^i, uijdi, ka gda st/teko nap/tavijo, te cesto gap/tavijo. ^P/ted part deset (ejti so pa pa cesto nap/tavift. ^a tou tak ide, ka je idnouk ga edne dok/to, d/tgouč pa gf |W pa nigda* nede p/ta{. ^e pa pitanje, či što od domači p/tegnjejši ma kakšo i^stnti1 £Ka nede tak kak s št/tekoj okoufi Sokote, gda do ge cugi na Ofogftsko vogiL^ou gouče kou, či de jo pa gda što dečo, je pa uMo pitanje, pnavi ^e^a.	2
toga tak popejufe
se gefegna cesta, »št/ieka« se piti nas g^odi od ^uconec tja na Odogftsfco, dostistajev ge kitni.
..Sl KAJ VIMM DVA TIPA a KOV-
ČKOM ?
TJouo/tnjaki tudi mnogi do rnka so napolnjeni, vogijo ga »šteko« hobo, ga cesto p/tetouo/tjeni.
Cesta pa pod njimi stoka, poka ge pod tego to, in ko »št/teka« ko gg/tajena, ostalo ceste nič ne ko.
99
Petek, 16. 7. 1999
TV SLOVENIJA 1
9.00
9.30
9.50
10.15
10.20
12.05
13.00
14.40
15.10
16.00
16.30
17.00
18.00
18.10
19.15
19.30
20.00
20.15
21.30
22.00
22.50
0.00
Srebrnogrivi konjič, risanka Moj prijatelj Piki Jakob
V telovadnici, nadaljevanka Risanka
Na sončni vročini, angleška drama Spoznavajmo.... ameriška serija Poročila, vreme, šport Gibljive slike: Ljubezen v filmu Po domače
Mednarodni mladinski pevski festival Mostovi
Rdeči grafit
Obzornik, vreme, šport
Raziskovalec, ameriška serija Risanka
Dnevnik
Zrcalo tedna
Petka
Caroline v velemestu, am. nanizanka
Odmevi, vreme, šport Polnočni klub
Camerata Slovenica na gradu Dobrovo
TV SLOVENIJA 2
10.05
10.30
12.15
12.40
13.05
14.40
15.10
15.55
17.30
18.05
18.30
19.00
19.30
20.05
21.00
22.40
23.25
Videoring
Doktor Finlay, škotska nanizanka Ekstremne avanture: Majevske brzice Filmski triki: Odkrivamo zgodovino Camila, kanadsko-angleški film Aliča, evropski kulturni magazin Kolesarska dirka po Franciji
EP v koš. za kadete, Slovenija: Rusija Po Sloveniji
Popolna tujca, ameriška nanizanka Simpsonovi, risana nanizanka Kolo sreče
Videoring
Pustolovščine Okavango, fran.serija Nebeška bitja, novozelandski film Red in zakonitost, ameriška nanizanka Koda 10-07, kanadska nanizanka
POP TV
8.55 Izlet tedna - 9.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka - 10.20 Preciosa, nadaljevanka -11,10 Prevare, nadaljevanka - 12.00 Prva izdaja, nanizanka - 13.00 V imenu pravice, nanizanka - 14.30 Brez zapor - 15.30 Stefanie, angel v belem, nanizanka - 16.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka - 17.20 Preciosa, nadaljevanka - 18.15 Prevare, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 19.55 1,2, 3 - kdo dobi? - 20.00 Policijska akademija 3, ameriški film - 21.40 Dosjeji X, nanizanka - 22.40 Tik pred zločinom, nanizanka -23.40 Nove Emanueline pustolovščine, erotični film - 1.30 24 ur
KANALA
8.30 Bradyjevi, nanizanka - 9.00 Oče Dowling, nanizanka - 10.00 Kraljica src, nadaljevanka - 11.00 Misija: Nemogoče, nanizanka - 12.00 Atlantis - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Družinske zadeve, nanizanka - 15.00 Sinovi in hčere, nadaljevanka -16.00 Oprah Show: Nepozabni trenutki med partnerji - 16.50 Bravo, maestro, kuharska oddaja - 17.00 Kraljica src, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Ne mi težit’, nanizanka -19.00 Sam svoj mojster, nanizanka - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Pošiljka smrti, ameriški film - 21.40 Kvantni skok, nanizanka - 22.40 Airwolf, nanizanka - 23.30 Petek, trinajstega, nanizanka -0.20 Misija: Nemogoče, nanizanka - 1.20 Dannyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV - TV GAJBA
15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Kulturno - razvedrilno -Intervju - Navigator - Film o Ingolstadtu - 16.00 Blanche, nanizanka - 17.00 Ljubezen počaka, nanizanka - 17.30 Neverjetne zgodbe, nanizanka - 18.00 Varuhi luke, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Severna obzorja, nanizanka - 20.00 Mesečniki, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Prekmurci za Prekmurce
STUDIO AS
10.00- Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 11.00 - Film o mestu Ingolstadt, 11,30-Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16,30 • Film o
’ rnestu Ingolstadt, ponovitev, 17.00 - Zakoj pa nej - mladinska oddaja, 18.00 - Vide ostrani, 18.30-Risanka, 18.36- Sosedje (116. del avstralske nadaljevanke), 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 21.25-Zgo-dovina avtomobilizma (ameriška nadaljevanka), 21.50 - Videospoti, 22.05 - Sosedje (116. del avstralske nadaljevanke, ponovitev), 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videotop, iz produkcije TLTV,- 23.45 - Erotika, 01.00 - Videostrani
TV HRVAŠKA 1
12.30 Sunset Beach, nadaljevanka - 13.15 Ubogo bogato dekle, nadaljevanka - 14.00 Poročila -14.10 Deset velikih svetovnih pisateljev: Thomas Mann - 15.10 Koledar -15.20 Živa resnica - 16.10 Ferris Bueller, otroška serija - 16.35 Morje -17.05 Poročila -17.20 Ivanhoe, nadaljevanka -18.15 Otroška serija - 18.50 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Velo misto, dramska serija - 21.45 Foxov filmski večer - 23.35 Opazovanja
TV HRVAŠKA 2
J4.45 Koledar - 15.00 Film - 17.00 Svet odkritij: Orangutani, serija - 18.05 Hugo - 18.30 Prijatelji, nanizanka - 19.00 Hrvaška danes - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Zakon v Los Angelesu, nanizanka - 21.20 Po naši lepi
TV MADŽARSKA 1
6.00 Informativni program - 9.00 Vino in oblast, nanizanka - 9.35 Počitniška matineja -10.55 Zapeta poezija - 11.30 Skrivnosti peska, nanizanka - 12.00 Zvon, Dnevnik - 12.30 Saint Trapez, nadaljevanka - 13.30 Romanca ogrlice, nanizanka - 14.25 Zakladnica -16.00 Regionalni magazini - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.45 Regionalni dnevniki -18.00 Okno - 18.50 Sončni mrk -19.00 Podlež, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Dežela hrepenenj, nanizanka - 21.00 Šport: SP v peteroboju, tenis za Davisov pokal - 22.00 Aktualno - 22.30 Dokler še živimo, nanizanka - 23.15 Pogovori ob koncu tisočletja
TV MADŽARSKA 2
6.00 Informativni program: dnevniki, novice iz regij, pregled tiska - 9.05 Aktualno - 9.30 Zakladnica - 11.00 Izobraževalni program - 12.00 Zvon, Sosedje - 12.35 Dnevnik - 13.00 Tv-magister - 14.00 Šport: SP v peteroboju, tenis za Davisov pokal - 15.55 Glavni inšpektor, ameriški film - 17.45 Ekkehard, nanizanka - 18.40 Iz delavnice Naše stoletje - 19.00 SP v peteroboju - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Madžarska leta 2000 -21.00 Madžarska hiša, iz zamejskih programov - 21.30 Neznani Hitchcock: Lahka morala, angleški film (č.-b.) - 22.55 Globoka voda
TV AVSTRIJA 1
10.10 Knight Rider - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.25 Pinky in možgani - 14.50 MacGyver - 15.40 Zvezdne steze - 16.20 Superman - 17.05 Polna hiša - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Na slabše in večno - 18.30 Zlata dekleta - 19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Pločevinasti pokal, film - 22.25 Moj brat Kajn, srhljivka - 23.55 Rešimo- Harryjal, akcijski film - 1.30 Čatova dežela, vestern
TV AVSTRIJA 2
11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.10 Vera - 13.00 Poročila -13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Gorski zdravnik - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Derrick - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Nerešeni akti XY - 21.20 Vsakdanje zgodbe - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.10 Quincy - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nerešeni akti XY, odzivi gledalcev
EUROSPORT
8.30 Golf turnir v Lemontu - 9.30 Kolesarstvo - 11.15 Avto-moto šport - 12.15 Rally na Novi Zelandiji - 12.30 Motociklizem, prenos kvalifikacij - 13.00 Motociklizem, prenos kvalifikacij 125 cc - 14.00 Motociklizem, prenos kvalifikacij 500 cc - 15.00 Kolesarstvo: Tour de France, prenos dvanajste etape (Saint-Galmier - Saint-Flour, 197 km) - 17.30 Kolesarstvo - 18.30 Motociklizem - 20.00 Atletika: miting v Salamanci, prenos - 21.00 Kolesarstvo - 23.00 Rally na Novi Zelandiji - 23.15 Motociklizem - 0.15 Rally
Sobota, 17. 7. 1999
TV SLOVENIJA 1
9.55 Denver, poslednji dinozaver
10.20 Coprnica Zofka, slovenski film
11.40 Caroline v velemestu, am. nanizanka
12.05 Tednik
13.00 Poročila, vreme, šport
13.15 Turistična oddaja
13.30 Prisluhnimo tišini
14	.00 Petka
15	.15 Splendor, italijanski film
17	.00 Pomp
18	.00 Obzornik, vreme, šport
18.10	Na vrtu
18.40	Svet čudes, avstralska serija
19.30 Dnevnik
19.55 Utrip
20.15 Kdo je na vrsti, ameriška nanizanka 21,00 Fest. melodij morja in sonca '99, pren.
22.40 Obiskali smo.... francoska serija
23.20 Poročila, vreme, šport
23.50 Razglasitev zmagovalca MMS '99
3.20 Življenje z Rogerjem, ameriška nanizanka 0.40 Nedolžnost, kanadska nadaljevanka, 1/4
1.30 Poison lvy I, ameriški film
TV SLOVENIJA 2
9,10 Črni in beli, švedska nadaljevanka. 3/6
9,40 Učitelj, francoska nadaljevanka
10.25 Igre brez meja
11.45 Davov svet, ameriška nanizanka
12.10 Pearl, ameriška nanizanka
15.05 Kolesarska dirka po Franciji
17.25 Teniški magazin
17.55 EP v košarki za kadete, Slovenija: ZRJ
19.30 Videoring
20.00 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka
20.25 Hišni svetniki, ameriški film
22.20 Cik cak
22.50 Sobotna noč: Jewel, Rock On Tour
0.50 Srhljivo, avstralska nanizanka
POP TV
7.00 Jetsonovi, risanka - 7.30 Reboot, risanka - 8.00 Kremenčkovi - 8.30 Vrnitev v prihodnost, risanka - 9.00 Mali bogataš, risanka - 9.30 Batman - 10.00 Šport za otroke, nanizanka - 10.30 Skrivnosti svet Ata Mačka, nanizanka -11.00 Morska deklica, nanizanka - 11.30 Parker Lewis, nanizanka - 12.00 Križarjenje, nanizanka -12.30 Herkul, ameriški film -14.30 Pop’n’roll - 15.30 Sabrina, mlada čarovnica, nanizanka -16.00 Rojen v svobodi, nanizanka -16.50 Sinbadove pustolovščine, nanizanka -17.45 Clean & Clean, glasbena oddaja - 18.15 Herkul, nanizanka - 19.15 24 ur - 20.00 V postelji s sovražnikom, ameriški film - 21.50 Kapitan Kljuka, ameriški film - 0.10 Skrivnostna pizza, ameriški film - 2.00 Punce s kitaro, ameriški film
KANALA
8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nanizanka -10.00 Nora hiša, nanizanka - 10.30 Očka major, nanizanka - 11.00 Charles je glavni, nanizanka -11.30 Brooklynski most, nanizanka - 12.00 Zmenkarije - 12.30 Bravo, maestro - 13.00 Pot v raj, nanizanka - 14.00 Sneguljčica in sedem palčkov, ameriški film - 16.00 Za vrati palače, ameriški film -18.00 Odklop -19.00 Lovec, nanizanka - 20.00 Zmenkarije - 20.30 Resnični svet, dokumentarna serija - 21.00 Mreža, nanizanka - 22.00 Razgaljena resnica, ameriški film - 23.40 Cestni bojevnik, nanizanka - 0.40 Atlantis
IDEA TV - TV GAJBA
10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno -Tedenski komentar -Napoved športnih dogodkov - Prekmurci za Prekmurce - 11.00 Pregled dogodkov tedna - 15.00 Ogledalo, nanizanka -15.30 Power Rangers, nanizanka -16.00 Ljubiva se, ameriški film - 18.00 Severna obzorja, nanizanka -19.00 Pica, ti in jaz, nanizanka - 19.30 Radijska postaja, nanizanka - 20.00 Pridi si pogledat raj, ameriški film - 22.15 Divji napalm, ameriški film - 0.15 Sreča pa taka, nanizanka
STUDIO AS
09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 10.55 ■ Sosedje (116. del avstralske nadaljevanke-ponovitev), 11.20- Zgodovina avtomobilizma (ameriška nadaljevanka), 11.45 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 17.25 - Zgodovina avtomobilizma (ameriška nadaljevanka), 17.50 -Najspot - glasbena oddaja iz produkcije ZLTV, 18.35 - Sosedje (116. del avstralske nadaljevanke-ponovitev), 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 19.55 - Utrip, 20.15 - Gnes - informativna oddaja, 20.45 - Najnogometaš 1998,21.40 - Videotop, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 -Videostrani
TV HRVAŠKA 1
2.00 Dnevnik - 12.30 Ekhaya, nadaljevanka -13.15 Roseanne Show - 14.00 Jagg, nadaljevanka -14.50 Carson City, ameriški film - 16.20 Poročila -16.30 Dober dan, informativni mozaik - 19.30 Dnevnik - 20.10 Velo misto, dramska serija - 21.30 Jacknife, ameriški film - 23.15 Opazovanja - 23.45 Polnočna premiera: Iskanje Madame Butterfly - 2.45 Zadnji udarec, ameriški film
TV HRVAŠKA 2
13.20 Koledar - 13.30 Črno-belo v barvah -15,00 Sodobniki - 16.00 Dokumentarno glasbena oddaja - 16.30 Na zmajevi poti, hongkonški film - 18.20 Hišni ljubljenci - 19.05 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Vesolje Stephena Hawkinga, serija - 21.05 Chico in Gipsy's, posnetek koncerta - 22.10 Svet zabave - 22.40 Gospodarji časa, dokumentarni film - 23.30 Pearl, nanizanka
TV MADŽARSKA 1
11.05 Nostromo - 12.00 Zvon, poročila- 12.05 Evrominute - 12.15 Pesem ptic trnovk, nadaljevanka - 13.20 Živali iščejo dom - 14.00 Telešport -15.50 Delta 2000 - 16.15 Iz delavnice Naše stoletje - 16.40 Ženska se ločuje, ameriški film - 17.55 Sončni mrk -18.00 Kviz - 18.25 SP v peteroboju - 19.00 Lotoshow - 19.20 Vreme - 19.25 Ostanite z nami! - 19.30 Dnevnik - 20.00 Pozor, nevarno!, koprodukcijski film - 21.45 Telešport -22.45 Po sledeh Hitchcocka: Očim, ameriška kriminalka
TV MADŽARSKA 2
13.00 Zgodovina književnosti - 13.30 SP v peteroboju - 14.00 Primadona, spevoigra -15.00 Italijani v Deželi škornja, reportaže - 16.30 Portreti - 16.05 Razpad monarhije, serija - 16.50 SP v peteroboju - 17.30 Madžarska hiša - 17.55 Očitno - 18.25 Nanizanka -18.55 SP v peteroboju - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Nova odprta knjiga - 21.15 Vodni policisti, nanizanka - 22.00 Muhasti letni časi, zabavni magazin - 22.55 Svobodno tekmovanje, gospodarski magpzin
TV AVSTRIJA 1
12.10 Šaljivec Carey -12.35 Skoraj popolna - 13.00 Nick Freno - 13.25 Princ iz Bel Aira - 13.50 Policijska akademija - 14.30 Sabrina - 14.55 Dawsonov potok - 15.40 Beverly Hil-Is 90210 - 16.25 Melrose Plače -17.15 Nogomet: Rapid - Sturm, prenos z Dunaja - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Šport - 20.15 Stavite, da.... prenos z Mallorce - 22.30 Hiša ob cesti, akcijski film - 0.30 Dekleta, igre in pištole, akcijski film
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Najboljši avstrijski kuharji - 9.30 Samci v raju, filmska komedija -11.15 Tigrovi kremplji, pustolovski film - 13.00 Poročila -13.10 Majhni Peter, velike skrbi, film - 14.45 Mikoš v tajni službi, filmska komedija -16.10 Podobe Avstrije - 16.30 Dežela in ljudje -17.00 Čas v sliki -17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? - 17.53 Religije sveta - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 TV-film - 21.45 Poročila - 21.50 Ljubezenske zgodbe in poročne stvari - 22.20 Vse je komedija - 0.00 Čas v sliki
EUROSPORT
8.30 Ekstremni športi - 9.30 Gorsko kolesarstvo - 10.00 Trial - 10.30 Vleka traktorjev -11.30 Kolesarstvo: Tour de France -12.15 Rally na Novi Zelandiji - 12.30 Motociklizem, prenos uvoda v kvalifikacije - 13.00 Motociklizem, prenos kvalifikacij 125 ccm -14.00 Motociklizem, prenos kvalifikacij 500 ccm - 15.00 Kolesarstvo: Tour de France, prenos trinajste etape (Saint-Flour - Albi, 237 km) - 17.30 Atletika: Grand Prix v Nici, prenos -20.45 Motociklizem: kvalifikacije 250 ccm - 21.00 Kolesarstvo - 23.00 Rally - 23.15 Motociklizem - 0.15 Boks - 1.15 Atletika
Četrtek, 22. 7. 1999
J. 8/7 Super POP - 8.39/mamo j/// rad/- 9.30 Ljubezenske eez/, uadajevanka - /0.20
Prec/osa, nadaljevanka — //./O Prevare, nadaljevanka - /2./5 Prva izdaja, nanizanka - /3.00 V imenu pravice, nanizanka -/4.30 Hu/kove avanture, nanizanka - 15.30 Ste-
TVSLOVTNMA 1
10.20 Risanka
10.35 Zgodbe iz školjke
11.05 Boj za obstanek, angleška serija
11.55 Obiskali smo.... francoska serija
12.25 Po sledeh ritma, angleška serija
fanie, angel v be/em, nanizanka - 16.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka - 17.20 Precio-sa, nadaljevanka - 18.15 Prevare, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 19.55 1, 2, 3 - kdo dobi? - 20.00 Smrtna napetost, ameriška mini serija - 23.00 V imenu pravice, nani-
zanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Glavni na vasi, risana serija - 1.00 24 ur
/3.00 ko/edar - /5. /5 Jutro zatem, amer/9k/ ///m - /0.55 Obzorja d/vpne, ser/Ja - /7.25 Kr/g/boys/, posnetek koncerta - /8.05 Hugo - / 8.30 Pr/jate/J/, nanizanka - /9.0O Hrvaška danes - 10.30 Dnevnik - 20. /O Kviz - 20.30 Čarovnija, nadaljevanka - 21.10
Popolna tujca, nanizanka - 21.50 DosjejiX, nanizanka - 22.35 Reševalci, nanizanka
13.00
14.10
14.40
15.30
16.30
17.00
17.35
18.00
18.10
19.30
20.05
21.00
21.30
22.00
22.50
23.20
0.35
Poročila, vreme, šport
Grafika 1999
Očetje in sinovi
Delo na črno z gospo Deso
Nenadoma Susan. ameriška nanizanka
Tedi, oddaja za mularijo Moj prijatelj Piki Jakob Obzornik, vreme, šport Spoznavajmo..., ameriška serija Dnevnik
Tednik
Leteči cirkus M. Pythona, nanizanka Turistična oddaja
Odmevi, vreme, šport Slovenska likovna avantgarda Brane Rončel izza odra Spoznavajmo..., ameriška serija
TV SLOVENIJA 2
10.05 Videoring
10.30
11.20
12.20
13.10
15.45
16.10
18.05
19.00
19.30
20.00
20.25
21.00
22.00
23.30
Wildbach, nemška nanizanka
MMS: Nova scena
Moll Flanders, ang. nadaljevanka, 1/4
Svet poroča
Tabaluga, risana nanizanka Hišni svetniki, ameriški film Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka Kolo sreče
Videoring
Ekstremne avanture
Filmski triki: Zgodbe o duhovih
Stoletje šansona
Svet v koščkih, ameriški film Sovražnikov sovražnik, Šved. nad.
KANALA
7.30 Mogočni Mišek, risanka - 0.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka- 9.00 Oče Dowling, nanizanka - 10.00 Kraljica src, nadaljevanka - 11.00 Misija-Nemogoče, nanizanka - 12.00 Odklop - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Družinske zadeve, nanizanka - 15.00 Sinovi in hčere, nadaljevanka - 16.00 Oprah Show: John Tra-volta in Robert Duval - 17.00 Kraljica src, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Ne mi težit’, nanizanka - 19.00 Sam svoj mojster, nanizanka - 19.30 Zmenkarije - 20.00 Moj film, film po izboru gledalcev - 22.15 Sva poročena?, ameriški film - 0.00 Petek, trinajstega, nanizanka - 0.50 Misija: Nemogoče, nanizanka
IDEA TV - TV GAJBA
15.00 Živa,_ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Ponovno med rojaki v Betlehemu - Žetev in mlačev po starem - 16.00 Blanche, nanizanka - 17.00 Ljubezen počaka, nanizanka - 17.30 Neverjetne zgodbe, nanizanka -18.00 Varuhi luke, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Severna obzorja, nanizanka -20.00 Časopisna laž, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Kul-turno-razvedriino - Intervju: Jože Žekš - Navigator (film, kultura, prosti čas) - 23.00 Newyorška policija, nanizanka - 23.50 Kavarna nočne more, ameriška nadaljevanka, 4/6
STUDIO AS
09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Buum, pazi ka vdari, oddaja za najstnike,10.45 - Iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije, 11.15 - Kako biti zdrav in zmagovati, 11.45 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije, 17.00 ■ Kako biti zdrav in zmagovati, 17.30 - Videostrani, 18.00 - Risanke, 18.15 - Bumm, pazi ka vdari, oddaja za najstnike, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30-TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Zakoj pa nej, rnfadinska oddaja v živo, 21.30 - Iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije, 22.00 Videotgp. 22.30 -Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani
TV MADŽARSKA 1
6.00 Informativni program - 9.00 Vino in objast - 9.35 Počitniška matineja - 10.55 Thalassa, magazin morja - 11.30 Skrivnosti peska, nanizanka - 12.00 Zvon, Dnevnik - 12.30 Sainf Tropez, nadaljevanka - 13.25 Za manjšine - 14.25 Kralj pamp - 15.20 Zakladnica - 16.55 Gimnazija strtih src - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Priče -18.25 Predstavljamo vam Reformatorski list - 18.50 Podlež, nanizanka - 19.15 Za otroke - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Malo mesto, nanizanka - 20.30 Kviz - 21.00 Večni član Gabor Agardy - 22.00 Aktualno - 22.35 Prezir, francosko-italijanski film
TV MADŽARSKA 2
6.00 Informativni program: dnevniki, novice iz regij, pregled tiska - 9.05 Aktualno -9.30 Zakladnica -11.00 Otroška soba - 12.00 Zvon, Sosedje - 12.35 Dnevnik - 13.00 Tv-magister - 14.00 Počitniški program - 15.30 Telefonistke, nanizanka -17.00 Za manjšine - 17.55 Moravagine, nanizanka - 18.55 Zrcalna slika, družbeno-politični magazin - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Moški se ločuje, ameriški film - 21.45 Veter s puste, spevoigra - 23.05 Globoka voda
TV AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program - 9.25 Superman - 10.10 Knight Rider - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.25 Pinky in možgani - 14.50 MacGyver - 15.35 Zvezdne steze - 16.20 Superman - 17.05 Polna hiša - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Na slabše in večno - 18.30 Zlata dekleta - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 A1 Ring studio - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.15 Blues iz Kaisermiihlena - 21.10 Kottan poizveduje -22.45 Absolutno Resetarits - 23.30 Oddaja o kulturi
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Policijska inšpekcija 1 - 9.30 Bogati in lepi - 10.10 Majhni Peter, velike skrbi, film - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Dežela in ljudje -13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 -13.40 Dvoboj v troje -14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi -16.00 Derrick - 17.00 Poročila ■ 17.05 Dobrodošli v Avstriji-18.50 Kuharske mojstrovine-19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.15 Univerzum: Uganka Utar Pradeša - 21.05 Vera - 22.00 Poročila -22.30 Euro Austria - 23.00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Zlata dekleta
TV HRVAŠKA 1
12.00 Dnevnik - 12.30 Sunset Beach, nadaljevanka - 13.15 Ubogo bogato dekle, nadaljevanka - 14.00 Poročila -14.15 Deset velikih svetovnih pisateljev - 15.20 Turistični magazin -16.00 Koledar - 16.15 Za otroke in mlade - 17.10 Poročila -17.25 Serija - 18.15 Ekologija - 18.50 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Bajeslovni zakladi, serija - 21.10 Kviz - 21.40 Kronika folklornega festivala - 21.55 Opazovanja - 22.25 Francoski film petdesetih - 23.45 Neverjetna resnica, ameriški film - 1.15 Poročila
EURO8PORT
8.30 Plavanje, prenos iz Istanbula - 11.00 Tenis: pregled ATP-lestvice - 11.30 Golf (ž.) - 12.30 Jadranje - 13.00 Motokros - 13.30 Kolesarstvo -15.05 Kolesarstvo: Tour de France, prenos sedemnajste etape (Mourenx - Bordeaux, 184 km) - 17.15 Kolesarstvo -18.15 Nogomet U18: Grčija - Švedska, prenos - 20.00 Avto-moto šport - 21.00 Kolesarstvo - 23.00 Boks: Mark Baker ■ David Starie (oba GB) - 0.00 Tenis - 0.30 Avto-moto šport
RADIO MURSKI VAL
UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ)
PETEK: 05.45 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.O5 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Zamurjenci -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvesti-la-12.30 Od petka do petka -13.00 1. oseba ednine 13.15Pred-stavljamo vam - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila - 14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -.17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik Ra-Slo - 19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč.
SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu - 14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč.
NEDELJA: 06.00 Začenjamo nov dan - 07.30 Zamurjenci - 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.45 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 19.00 Dnevnik RaSlo,-19.35 Pravljica - 20.00 Oddaja tedna - 21.00 Poročila - 21.10 Gnezdo Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč.
PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -
10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.15 Oaj, kak san zlufto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.10 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila -18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Krpanke - 21.00 Poročila -21.10 Kak je inda fajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč.
TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik-11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -1 7.45 Mali oglasi -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSle -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi-21.OO Poročila - 21.10 Med Muro, Rabo in Dravo/Poslu-šalec Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč.
SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Trn v peti -12.00 Poročila BBC - 1 2.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 1. oseba ednine -13.15 NSTSNMV-14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Narodna lestvica - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Intervju - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč.
ČETRTEK: 5.45 Jutro na Murskem valu. Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -13.15 Sedem veličastnih -14.00 Popoldne na Murskem valu - 14.00 Poročila - - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila-18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Bilo je nekoč - 21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč.
'ORED
Nedelja, 18. 7. 1999
TV SLOVENIJA 1
11	.00 Podvodni raziskovalec, ameriška serija
11.30 Obzorja duha
12	.00 Ljudje in zemlja
13	.00 Poročila, vreme, šport
13	.10 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih
13	.40 Kdo je na vrsti, ameriška nanizanka
14	.05 Festival MMS'99, ponovitev
15	.30 Leteči cirkus Monthyja Pythona, nan.
16.00 Dopolnilni program
16.30 Ljudje poleg nas
17.00 Po domače
18.00 Obzornik, vreme, šport
18.10 Alpe - Donava - Jadran
18.40 Po sledeh ritma: Budimpešta, glas. ser.
. 19.20 Žrebanje lota
19.30 Dnevnik
20.00 Delo na črno z gospo Deso
21.00 Nenadoma Susan, ameriška nanizanka
21.30 Očetje in sinovi
22.25 Poročila, vreme, šport
22.45 Večer z Marlene Dietrich, ang.oddaja
23.35 Po sledeh ritma: Budimpešta, glas. ser.
TV SLOVENIJA 2
9.30 Emily z Mesečeve domačije, nad.
10.20 Davov svet, ameriška nanizanka
10.45 Murphy Brown, ameriška nanizanka
11.10 Cik cak
11.40 Oddaja o Slovenski vojski
12.25 Motocik. do 250 ccm za VN Nemčije
13.20 Šport
13.55 Motocik. do 500 ccm za VN Nemčije
14.56 Šport
15.55 Motokros SP in VN Slovenije
18.40 Odprto prvenstvo Slovenije v golfu
19.10 EP mladincev v kajakih in kanujih
19.30 Videoring
20.00 Moll Flanders, angleška nad., 1/4
20.56 Nacisti - svarilo zgodovine, ang.serija
21.50 Šport v nedeljo
22.20 Nebeška bitja, novozelandski film
*»»»»» iv
1.00 Jetsonovl, risanka - 1-30 Beboot, risanka - 8.00 KremenCkovi - 8.30 Vrnitev v prihodnost, risanka - 0.00 Mali bogataš, risanka - 0.30 Batman, risanka - 10.00 Muppets TV - l0.30 Skrivnostni svet Mexa Mačka, nanizanka - H.OO Rojen v svobodi, nanizanka - 12.00 Brez zapor - 13.00 Ambasadorka, angleška nadaljevanka, 3/6 - 14.00 Zadnja žirafa, ameriški trim - 16.00 Veliki kuharski mojstri - 16.30 Poročne zdrahe, ameriški film -18.15 Obale Malibuja, nanizanka - 19.15 24 ur - 20.00 Čenče, ameriški film - 21.55 Šola golfa - 22.30 Teksaški mož postave, nanizanka - 23.30 Shaughnessy, ameriški film - 1.30 24 ur
KANALA
8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nanizanka -10.00 Nora hiša, nanizanka - 10.30 Očka major, nanizanka'- 11.00 Charles je glavni, nanizanka -11.30 Brooklynski most, nanizanka - 12.00 Prijatelja v krilu, nanizanka -12.30 Stilski izziv - 13.00 Pot v raj, nanizanka - 14.00 Stara čudaka, ameriški film -15.50 Klik! - Pravdarji, nanizanka - Katie Joplin, nanizanka - Atlantis, glasbena oddaja - Polnočna poročila, nanizanka - 19.00 Kung Fu, nanizanka - 20.00 Apollo 11, ameriški film - 21.40 Stilski izziv: Barve - 22.15 Prepovedani spomini, ameriški film -0.00 Nezgodni oddelek, nanizanka
IDEA TV - TV GAJBA
10.00 Živa, regionalni program - Ponovno med rojaki v Betlehemu - Intervju: Jožef Rogač - Posnetka 8. seje in slavnostne seje Mestne občine Murska Sobota - Pregled dogodkov tedna - 15.00 Ogledalo, nanizanka - 15.30 Power Rangers, nanizanka -16.00 Na krilih vetra, ameriški film - 18.00 Severna obzorja, nanizanka - 19.00 Clean & Clean, glasbena oddaja - 19.30 Radijska postaja, nanizanka - 20.00 Bogovi so padli na glavo 2, ameriški film - 22.00 Varljive oči, ameriški film
STUDIO AS
09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Teden ob Muri - informativna oddaja, 11.30 - Film o mestu Ingolstadt, 12.00 ■ Najnogometaš 1998,3.05 ■ Videostrani, 18.00 - Gnes - informativna oddaja, 18.30 - Moji mali prijatelji (oddaja za ljubitelje živali), 19.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja v živo, -21.00 - Videostrani
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Lutkovna igrica - 8.25 Naš Charlie, nanizanka - 9.10 Vojna za zvezdami, ameriški otroški film -10.45 Otroška serija - 11.15 Briljantina - 12.00 Dnevnik - 12.35 Kmetijska oddaja - 13.25 Mir in dobrota - 14.00 Modra reka, ameriški film - 15.30 Risanka - 15.55 Lassie, nanizanka - 16.20 Poročila - 16.30 Dober dan, informativni mozaik -19.30 Dnevnik - 20.10 Velo misto, dramska serija - 21.25 Poletni Zlati gong - 23.00 Opazovanja - 23.25 Psi v Rigi, švedski film - 1.05 Poročila
»■V V1W .V>K.V
\2..8b Koledar - 17.49 Potaotaa premleta - 15 AS OpxaX\ SXw*i - 18-88 Opevale«. -
17 BO Ob \uba bo Mečeva-. psi Ir Momba - 11.39 nanizanka - 18.18 HV&ce v cvetju, nanizanka - 19.00 Risanka - 10.30 Dnevnik - 20.10 Koncert klasične glasbe - 21.20 Zakonske vode, nanizanka - 21.50 Tota\ Recall, ameriški film
TVMAD1ARSKA1
6.30 Vaška TV - 7.00 Biblija - 7.05 Otroški program - 8.50 Izbiramo film - 10.06 Tv-magister - 11.00 Glasbeni butik - 12.10 Minute za srečo - 12.35 Poje Janos Pere -13.00 Vaška TV, magazin za kmetovalce - 13.30 Telešport - 15.05 Tranzit - 15.35 Verski program - 16.00 Zvezde na nebu in na zemlji: A. Hepburn - 16.50 Na poti -17.30 Prihodnost živalskega sveta Afrike - 18.50 Sončni mrk - 19.00 Teden, Dnevnik - 20.00 Ognjeni boj, angleški film - 21.45 Glasbeni kviz - 22.10 Muštra, filmski magazin - 22.35 Telešport - 23.05 Gala ples
TV MADŽARSKA 2
7.25 Izobraževalni program - 9.25 Kanon - 10.00 Za otroke - 11.00 Madžarska danes - 11.35 Zlati dim - 13.25 Pesmi skladateljev iz prejšnjega stoletja - 13.55 Delta 2000 - 14.20 Ločejska bela žena, tv-film - 16.00 Bonbonniere - 16.35 SP v peteroboju -18.00 Petofi, serija - 18.55 Gimnazija strtih src - 19.40 Odločil sem se, dokumentarni film - 20.00 Dnevnik, šport - 21.00 Rudijevo življenje, Rezso Seress - 21.50 Madžari ob koncu stoletja, Zoltan Zelk, portret - 23.00 PoliTour, svetovni popotnik
TV AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program - 9.25 Johnny Bravo - 10.15 Risanke -10.35 Disneyev festival -11.30 Šport - 12.00 Avto-moto šport - 12.25 Nočni deskarji, pustolovski film - 13.50 Strupeni palček, filmska komedija -15.30 Vesoljske krogle, filmska komedija -17.00 Rene-gade - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Policijska akademija III, filmska komedija - 21.40 Policist iz Tolza - 23,15 Kolumbo - 0.25 Angel smrti, srhljivka
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Tisoč rdečih rož cveti, fiim - 10.30 Teden kulture -11.05 Izštekani - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.25 Divje življenje - 15.10 Policijska inšpekcija 1 -15.35 Zelena je planjava, film - 17.05 Klub seniorjev - 18.00 Nori par - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Gozdarska hiša Falkenau - 21.00 Oče proti vili - 21.45 Poročila - 21.55 Enostavno klasično - 23.25 Vizije - 23.30 Ybbsiade - 0.15 Joint ven-ture, kriminalka
EUROSPORT
8.30 Atletika - 9.15 Rally - 9.30 Motociklizem, prenos ogrevanja -10.30 Motociklizem, prenos priprav - 11.00 Motociklizem, prenos dirk za veliko nagrado Nemčije iz Sach-senringa -15.00 Rally -15.15 Kolesarstvo: Tour de France, posnetek štirinajste etape (Castres ■ Saint-Gaudens, 189 km) - 17.35 Kolesarstvo -18.30 NASCAR: dirka v Lou-donu - 20.00 CART, prenos dirke iz Toronta - 22.00 Kolesarstvo - 23.00 Športne novice - 23.15 Rally - 23.30 Motociklizem - 1.00 Pogon na štiri kolesa
Ponedeljek, 19. 7. 1999
TV SLOVENIJA 1
9.25 V telovadnici, nadaljevanka
10.20 Raziskovalec, ameriška serija
11.10 Na vrtu
11.35 Svet čudes, avstralska serija
12	.00 Alpe ■ Donava - Jadran
12.30 Utrip, Zrcalo tedna
13	.00 Poročila, vreme, šport
13.15 Coprnica Zofka, slovenski film
14.50 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih
15.20 Polnočni klub
16.30 Dober dan, Koroška
17	.00 Radovedni Taček: Sir
17.20 Pika Nogavička, nanizanka
18	.00 Obzornik, vreme, šport
18.10 Človeško telo, angleška serija
19	.00 Žrebanje 3 x 3 plus 6
19.30 Dnevnik
20.05 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka
21.00 Dosje: Vojna v Jugoslaviji
22.00 Odmevi, vreme, šport
22.45 Smrt je zdaj moj sosed, angleški film
0.30 Človeško telo, angleška serija
TV SLOVENIJA 2
10.09 Sobotna noč
12.00 Popolna tujca, ameriška nanizanka
12.25 Simpsonovi, risana nanizanka
12.55 Pustolovščina Okavango, fran. serija
13.45 Nacisti - svarilo zgodovine, ang. serija
16.10 V dobrem in slabem, angleški film
17.30 Po Sloveniji
17.30 Oddaja o Slovenski vojski
18	.05 Snežna reka, avstralska nadaljevanka
19	.00 Ljubimkanja in nogomet, ang. nad.
20	.00 Gospodarska panorama
21	.00 Studio City
22.30 Noč z Dickom, ameriška nanizanka
22.56 Brane Rončel izza odra
0.20 V dobrem in slabem, angleški film
POP TV
6.30 Super POP - 8.30 Kuhajmo skupaj - 0.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka - 10.20 Preciosa, nadaljevanka - 11.15 Prevare, nadaljevanka - 12.15 Prva izdaja, nanizanka - 13.00 Brez zapor z Jonasom - 14.30 Obale Malibuja, nanizanka -15.30 Stefanie, angel v belem, nanizanka -16.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka -17.20 Preciosa, nadaljevanka - 18.15 Prevare, nadaljevanka - 19.15 24 ur -19.55 1, 2,3 - kdo dobi? -20.00 Pozor, umor je nevaren, ameriški film - 21.30 Popolna varnost, nanizanka -22.30 Naravnost fantastično, nanizanka - 23.15 V imenu pravice, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Glavni na vasi, risana serija - 1.00 24 ur
KANALA
7.30 Mogočni Mišek, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi,nanizanka- 9.00 Oče Dowling, nanizanka -10.00 Kraljica src, nadaljevanka - 11.00 Misija: Nemogoče, nanizanka - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Družinske zadeve, nanizanka -15.00 Sinovi in hčere, nadaljevanka -16.00 Oprah Show: Oxana Baiul - 17.00 Kraljica src, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka -18.30 Ne mi težit', nanizanka - 19.00 Sam svoj mojster, nanizanka - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Recept za maščevanje, ameriški film - 21.40 Ku-pid, nadaljevanka - 22.30 Petek, trinajstega, nanizanka - 23.30 Misija: Nemogoče, nanizanka - 0.20 Dannyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV - TV GAJBA
15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa -16.00 Blanche, nanizanka - 17.00 Ljubezen počaka, nanizanka -17.30 Neverjetne zgodbe, nanizanka -18.00 Varuhi luke, nanizanka -19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Severna obzorja, nanizanka - Ž0.00 Šola golfa - 20.30 Bogataš in revež, ameriški film - 22.15 Živa, regionalni program - Aktualno - Kronika - Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - Kasaške dirke v Ljutomeru - 23.00 Gasilska brigada 132, nanizanka - 23.00 Newyorška policija, nanizanka - 23.50 Kavarna nočne more, ameriška nadaljevanka, 1/6
STUDIO AS
09.30 - Najnogometaš 1998,10.40 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Naj nogometaš 1998,17.10 - Videostrani, 18.30 - Risanka, 18.35 - Sosedje (117. del avstralske nadaljevanke ), 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes, 20.30 - Video Slovenija-Berlin, 200. slovenska oddaja iz Berlina, 22.05 - Sosedje, 117 del. avstralske nadaljevanke, ponovitev, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 ■ Videostrani
TV HRVAŠKA 1
8.25 Poročila - 8.30 Dobro jutro -10.30 Poročila - 10.40 Carstvo divjine, serija -11.05 Risanka - 11.30 Izpovedi mladih, serija - 12.00 Dnevnik - 12.30 Sunset Beach, nadaljevanka - 13.15 Ubogo bogato dekle, nadaljevanka -14.00 Poročila -14.10 Kultura življenja: Nemčija - 16.10 Opera Box -15.40 Koledar -15.55 Risanka -16.20 Otroška serija - 17.10 Poročila - 17.25 Ivanhoe, nadaljevanka -18.15 Potopisna serija -18.50 Kolo sreče -10.30 Dnevnik - 20.10 Nemoralna ponudba, poljska drama - 21.00 Glas domovine - 21.30 Evropa 2000 - 22.05 Opazovanja - 22.30 Filmska noč z Jane Fonda: Julia - 0.25 Poročila
TV HRVAŠKA 2
15.25 Koledar - 15.40 Diamantni meč, ameriški film - 17.16 Svet odkritij, serija -18.05 Hugo -18.30 Prijatelji, nanizanka -19.00 Hrvaška danes - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Čarovnija, nadaljevanka - 21.20 Murphy Brown, nanizanka - 2J .50 Newyorška policija, nanizanka - 22.35 Vidikon, zabavnoglasbena oddaja
TV MADŽARSKA!
6.00 Informativni program - 9.00 Vino in oblast - 9.35 Počitniška matineja - 10.55 Sosedje - 11.30 Skrivnosti peska - 12.00 Zvon, dnevnik - 12.30 Saint Tropez, nadaljevanka - 13.25 Za manjšine - 14.25 Kralj pamp -15.20 Zakladnica - 16.55 Gimnazija strtih src - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Naravno zdravilstvo - 18.20 Družinski zdravnik - 18.40 Sončni mrk -18.60 Podlež, nanizanka -19.16 Za otroke -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Veter s puste, spevoigra - 21.25 Najstniška zabava -21.45 Iz preteklosti - 22.00 Aktualno - 23.05 Dokler še živimo, nanizanka
TV MADŽARSKA 2
6.00 Informativni program: dnevniki, novice iz regij, pregled tiska - 9.00 Tranzit - 9.30 Zakladnica - 11.00 Izobraževalni program - 12.00 Zvon, Sosedje - 12.35 Dnevnik -13.00 Tv-magister - 14.00 Počitniški program - 15.30 Zvezde na nebu in na zemlji: Bstty Grable -16.15 Poskusimo, nanizanka - 18.00 Moravagine, nanizanka - 19.00 Dharma in Greg, nanizanka - 19.20 Glasbeni otroci - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20,30 Navigare necesse est... - 21.30 Salto, poljski film (č.-b.) - 23.10 Klub znanstvenikov '99
TV AVSTRIJA!
6.15 Otroški program - 9.25 Superman - 10.10 Knight Rider - 11.00 Knight Rider -11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.26 Pinky in možgani - 14.50 MacGyver - .15.35 Zvezdne steze - 16.20 Superman - 17.05 Polna hiša - 17.35 Glej, kdo tam razbija -18.05 Na slabše in večno - 18.30 Zlata dekleta - 19.00 Ellen -19.30 Čas v sliki - 20.16 Dvakrat dve, filmska komedija - 21.46 Črna vdova, srhljivka - 23.30 Nikita - 0.15 Ljubezenski pozdravi iz pištole, kriminalka
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Policijska inšpekcija 1 - 9.30 Bogati in lepi - 10.10 Policaj iz Tolza - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila -12.05 Orientacija -12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Poročila -13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Gorski zdravnik - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Derrick - 17.00 Poročila - 17.05 V Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -10.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Naš učitelj dr. Specht - 21.05 Tema - 22.00 Poročila - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Zapri moje oči, film
EUROSPORT
8.30 Motociklizem - 9.30 Kolesarstvo - 10.30 CART - 12.00 Trial - 12.30 Tenis -14.00 Konjeništvo - 15.00 Kolesarstvo -16.00 Tovornjakarji -17.00 Ekstremni športi - 18.00 Nogomet U18, prenos uvoda z Švedske - 18.15 Nogomet U18: Španija - Republika Irska, prenos s Švedske - 20.00 Nogomet: pokal Eurosport, prenos Iz St. Gallena (Stuttgart, Fribourg in PAOK) - 23.00 Rally - 23.30 Nogomet U18 - 1,00 Motociklizem
VN VVKM
- XJ ram v\avtaas\Ya -
TV SLOVENIJA 1
9.00 Srebrnogrivi konjič, risanka
9.35	Radovedni Taček: Sir
9.55	INaynove dogodivščine
10.20 Otroška oddaja
10.50 Človeško telo, angleška serija
11.40 Ljudje poleg nas
12.10 Gozdarska hiša Falkenau
13.00 Poročila, vreme, šport
14.25 Dosje: Vojna v Jugoslaviji
15.15 Smrt je zdaj moj sosed, angleški film
17.00 V znamenju dvojčkov, lutkovna igrica
17.25 Azil, norveška nadaljevanka
18.00 Obzornik, vreme, šport
18.10 Frostovo stoletje, ameriška serija
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik
20.05 Župnik za deset tednov, nanizanka
21.00 Omizje: Privatizacija družbenega premoženja
22.00 Odmevi, vreme, šport
22.50 Na sončni vročini, angleška drama, 3/3
0.35 Palete: Rafael, francoska serija
1	.05 Frostovo stoletje, ameriška serija
TV SLOVENIJA 2
n\e, ,av\^\ v hetere, v\areTBx\ka. -	ven,	- VIVreete-
sa,	- \%A^ Prevare,	2A re - \%.Wj \ ,2,^ - tete
doW - Z^oAr\\a zrena\, areeVvšte \\\re - 2\ .W Bo\resreca upaw\a, nannanVa -22.^0 Haravnost tantastrtno, nanrzanka - 22A^ M \menu pravrce, narezala -MASK, nankanka - 0.20 B\avn\ na vasr, nsana sen\a - A .00 24 ur
KANALA
X^^¥a\«A^ - X%.\^	- XX	-
taxreire\a, rete?X\eNav\Y.-a. -	- TX^
TV
10.05
10.30
11.20
12.15
13.45
15.45
17.30
18.05
19.00
19.30
20.00
21.00
22.00
23.45
0.15
Videoring
Snežna reka, avstralska nadaljevanka
Gospodarska panorama
Studio City
Ljubimkanja in nogomet, nadaljevanka
Kino Splendor, italijanski film
Po Sloveniji
Saint Tropez, francoska nadaljevanka
Lingo
Videoring
Kolesarska dirka po Franciji
Everest - območje smrti, amer, oddaja
Tretja ženska, hrvaški film (č.-b.)
Svet poroča
Murphy Brown, ameriška nanizanka
7.30 Mogočni Mišek, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka- 9.00 Oče Dowling, nanizanka - 10.00 Kraljica src, nadaljevanka - 11.00 Misija: Nemogoče, nanizanka - 12.00 Atlantis - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Družinske zadeve, nanizanka - 15.00 Sinovi in hčere, nadaljevanka - 16.00 Oprah Show: Julia Roberts in Susan Sarandon - 17.00 Kraljica src, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Ne mi težit’, nanizanka - 19.00 Sam svoj mojster, nanizanka - 19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop: ZOO - 21.00 Povračilo, ameriški film - 22.50 Petek, trinajstega, nanizanka - 23.50 Misija: Nemogoče, nanizanka
IDEA TV - TV GAJBA
15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Kronika - Pregled športnih dogodkov - 16.00 Blanche, nanizanka - 17.00 Ljubezen počaka, nanizanka - 17.30 Neverjetne zgodbe, nanizanka - 18.00 Varuhi luke, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Severna obzorja, nanizanka - 20.00 Tjulnji, ameriški film -22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Iz našega studia - 23.00 Newyorška policija, nanizanka - 23.50 Kavarna nočne more, ameriška nadaljevanka, 2/6
STUDIO AS
09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 -Video Slovenija-Berlin (200.slovenska oddaja iz Berlina),! 1.30 - Sosedje (117. del avstralske nadaljevanke) -ponovitev, 11.55 - Risanka, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Video Slovenija-Berlin (200.slovenska oddaja iz Berlina), 18.00 - Videostrani, 18.30 - Risanka, 18.35 - Sosedje (117. del avstralske nadaljevanke, ponovitev), 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 • TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Teden ob Muri, informativna oddaja, 22.00 - Videospoti, 2^30 ■ Gnes -'informativna oddaja, 23.00 - Videostrani
TV HRVAŠKA 1
8.25 Poročila - 8.30 Dobro jutro -10.30 Poročila -10.40 Carstvo divjine, serija - 11.05 Risanka - 11.30 Izpovedi mladih, serija - 12.00 Dnevnik - 12.30 Sunset Beach, nadaljevanka - 13.15 Ubogo bogato dekle, nadaljevanka - 14.00 Poročila -14.15 Deset velikih svetovnih pisateljev - 15.15 Glas domovine - 15.45 Koledar - 16.00 Risanka -16.20 Otroška serija - 17.10 Po»»čila -17.25 Ivanhoe, nadaljevanka - 18.15 Živeti z... -18.50 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Dokumentarna oddaja - 20.40 V ospredju - 21.55 Globine, poljudnoznanstvena serija - 22.30 Opazovanja - 22.55 Od devetih do petih, ameriški film - 0.35 Poročila
0.00 te\rerea\\vre vročam - 0.00 Wr\o te oO\asX - 0.00 Pogonska reaXreei\a - \O.00 AhaVassa, rea^aire reo^a - \\ OO Skremosh voska - \2.00 Tvon, Or\avr\\k - \200 Sate. Irepez, aataV^anka - U.2S S\ovensk\ utnnkr - Kra\\ pamp - \0.20 lak\aOn\oa
- \0.00 Gimnazija sVX\V\ src - M.40 Hepionatei dnevniki - iOO Katokškakronrka -13.20 Srečanje z Jezusom - 13.20 Kllp-plus - 13.40 Sončni mrk - 1300 Podlež, nanizanka - 19.15 Za otroke - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Osupljivo območje - 20.43 Naslednji! - 21.00 Velike romance 20. stoletja: Ernest Hemingway in Martha Gellhorn - 21.30 Telesreča - 22.00 Aktualno - 23.00 Dosjeji X, nanizanka
TV MADŽARSKA 2
6.00 Informativni program: dnevniki, novice iz regij, pregled tiska - 9.0 J Aktualno -9.30 Zakladnica - 11.00 Izobraževalni program - 12.00 Zvon, Sosedje -12.35 Dnevnik - 13.00 Tv-magister - 14.00 Počitniški program - 15.30 Tropska vročina - 16.20 Hage-dornova hči, nadaljevanka - 17.10 Za manjšine -18.00 Moravigine, nanizanka - 18.55 Za upokojence - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Andersenova četa, francoski dokumentarni film - 21.35 Senzacija, nanizanka - 22.25 Andras Schiff o Schubertu - 23.10 Globoka voda
TV AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program - 9.25 Superman - 10.10 Knight Rider- 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.25 Pinky in možgani - 14.50 MacGyver - 15.30 Zvezdne steze - 16.20 Superman -17.05 Polna hiša - 17.40 Glej, kdo tam razbija -18.05 Na slabše in večno - 18.30 Zlata dekleta - 19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Šport -20.15 Sladke sanje, srhljivka - 21.45 Demonski ljubimec, srhljivka - 23.15 Podgane iz veleblagovnice, filmska komedija - 0.45 Erotični dnevniki Davida Duchovnyja
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Policijska inšpekcija 1 - 9.30 Bogati in lepi - 10.10 Dvakrat dve, filmska komedija - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Euroaustria - 12.35 Tednik -13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Dvoboj v troje - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Dderrick - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 21.10 Reportaža - 22.00 Poročila - 22.30 Ogled - 23.00 Nočna straža - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Zlata dekleta - 0.50 Visoka družba
EUROSPORT
8.30 Golf (ž.) - 9.30 Rally - 10.00 Kolesarstvo - 11.00 Kolesarstvo: Tour de France, prenos petnajste etape (Saint-Gaudens - Piau-Engaly' 174 km) - 16.25 Kolesarstvo -17.15 Turni avtomobili: BTCCvCroftu (GB) - 18.15 Nogomet U18: Švedska • Portugalska, prenos -19.00 Avtomobilizem: FIA GT v Zolderju (Belgija) - 21.00 Kolesarstvo -23.00 Boks - 0.00 Golf: turnir v Dearbornu (Michigan) - 1.00 Rally
ToveK, 20.7.193%
»ORED
Sreda, 21.7. 1999
TV SLOVENIJA 1
9.00 Srebrnogrivi konjič, risanka
9.30 V znamenju dvojčkov, lutkovna igrica
9.55 Azil, norveška nadaljevanka
10.20 Frostovo stoletje, ameriška serija
11.10 Omizje
12.05 Župnik za deset tednov, nanizanka
13.00 Poročila, vreme, šport
14.15 Ljudje in zemlja
15	.05 Palete: Rafael, francoska serija
15.35 Pomp
16	.30 Obzorja duha
17	.00 Pod klobukom
18	.00 Obzornik, vreme, šport
18.10 Boj za obstanek, angleška serija
19.15 Risanka
19.30 Dnevnik
20.05 V New Orleansu, ameriški film
22.00 Odmevi, vreme, šport
22.55 Grafika 1999
23.25 Koncert za violino in orkester
23.50 Boj za obstanek, angleška serija
TV SLOVENIJA 2
10.05 Videoring
10.30 Saint Tropez, francoska nadaljevanka
11.20 Everest - območje smrti, ameriška oddaja
13.00 Danton, poljsko-francoski film
15.15 Kolesarska dirka po Franciji
17.25 Šport
18.05 Wildbach, nemška nanizanka
19.00 Kolo sreče
19.30 Videoring
20.00 Atletski miting, prenos iz Pariza
22.00 Punkovski odvetnik, nizozemski film
POP TV
6.30 Super POP - 8.30 Kuhajmo skupaj - 9.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka - 10.20 Preciosa, nadaljevanka - 11.10 Prevare, nadaljevanka - 12.15 V imenu pravice, nanizanka - 13.00 V imenu pravice, nanizanka - 14.30 Bolnišnica upanja, nanizanka -15.30 Stefanie, angel v belem, nanizanka - 16.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka -17.20 Preciosa, nadaljevanka - 18.15 Prevare, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 19.55 1,2, 3 - kdo dobi? - 20.00 Ne oziraj se nazaj, ameriški film - 21.40 Hulkove avanture, nanizanka - 22.30 Naravnost fantastično, nanizanka - 23.00 V imenu pravice, nanizanka - 0.00 M.A.S.H., nanizanka - 0.30 Glavni na vasi, risana serija - 1.00 24 ur
KANALA
7.30 Mogočni Mišek, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka- 9.00 Oče Dowling, nanizanka - 10.00 Kraljica src, nadaljevanka - 11.00 Misija: Nemogoče, nanizanka - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Družinske zadeve, nanizanka - 15.00 Sinovi in hčere, nadaljevanka -16.00 Oprah Show: Whitney Houston in Mariah Carrey -17.00 Kraljica src, nadaljevanka -18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Ne mi težit’, nanizanka -19.00 Sam svoj mojster, nanizanka - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Angeli na igrišču, ameriški film - 21.30 Sever in jug, nadaljevanka - 22.30 Petek, trinajstega, nanizanka - 23.30 Misija: Nemogoče, nanizanka - 0.20 Dannyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV - TV GAJBA
15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Iz našega studia - 16.00 Blanche, nanizanka - 17.00 Ljubezen počaka, nanizanka - 17.30 Neverjetne zgodbe, nanizanka -18.00 Varuhi luke, nanizanka - 19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Severna obzorja, nanizanka - 20.00 Malopridnež 3, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Ponovno med rojaki v Betlehemu - Žetev in mlačev po starem - 23.00 Newyorška policija, nanizanka - 23.50 Kavarna nočne more, ameriška nadaljevanka, 3/6
STUDIO AS
09.30 -pnes - informativna oddaja, 10.00 - Teden ob Muri - informativna oddaja, 11.30 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 ■ Teden ob Muri - informativna oddaja, 18.00 - Videostrani, 18.30 - Risanke, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Buum, pazi ka vdati, oddaja za najstnike, 21.15 - Kako biti zdrav in zmagovati, 21.45 - Najspot, 22.30 - Gnes, 23.00 - Videostrani
TV HRVAŠKA 1
11.05 Risanka -11.30 Izpovedi mladih, serija - 12.00 Dnevnik - 12.30 Sunset Beach, nadaljevanka - 13.15 Ubogo bogato dekle, nadaljevanka -14.00 Poročila -14.15 Deset velikih svetovnih pisateljev: Franz Kafka - 15.15 Velike romance 20. stoletja - 15.40 Koledar - 16.00 Za otroke -17.05 Poročila - 17.20 Serija -18.10 Živeti v Stonu, dokumentarna oddaja -18.45 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Turistični magazin -20.55 Dubrovniška županija - 21.30 50-letnica dubrovniškega poletnega festivala -23.35 Opazovanja - 0.00 Jutro zatem, ameriški film - 1.40 Poročila
TV HRVAŠKA 2
15.10 Koledar -15.25 Od devetih do petih, ameriški film -17.15 Svet odkritij, serija -18.05 Hugo - 18.30 Prijatelji, nanizanka - 19.00 Hrvaška danes - 19.30 Dnevnik -20.10 Kviz - 20.30 Čarovnija, nadaljevanka - 21.20 Po poteh uma, dokumentarna serija - 22.15 Črno-belo v barvah
TV MADŽARSKA!
6.00 Informativni program - 9.00 Vino in oblast - 9.35 Počitniška matineja -10.55 Madžarska leta 2000 - 11.30 Skrivnosti peska, nanizanka - 12.00 Zvon, Dnevnik -12.30 Saint Tropez, nadaljevanka - 13.25 Za manjšine - 14.25 Kralj pamp, nanizanka - 15.20 Zakladnica - 16.55 Gimnazija strtih src - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Otroška soba - 18.10 Zrcalna slika - 18.40 Sončni mrk - 18.50 Podlež-, nanizanka -19.15 Za otroke - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Želeli ste... - 21.00, Tropska vročina -21.65 Aktualno - 22.25 Najboljši nameni, nanizanka - 23.40 Taj Matjal na festivalu Pori jazz '98	.	' .
TV MADŽARSKA 2
6.00 Informativni program: dnevniki, novice iz regij, pregled tiska1- 9.05 Aktualno -9.30 Zakladnica -11.00 Otroška soba - 12.00 Zvon, Sosedje - 12.35 Dnevnik - 13.00 Tv-magister - 14.00 Počitniški program - 15.30 Vino in oblast, nanizanka -17.00 Slovenski utrinki -17.55 Moravagine, nanizanka - 18.55 Družinski zdravnik -19.15 Musi-caHistorica - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Jaguarjevi duhovi - 21.25 Senzacija, nanizanka - 22.15 Varstvo mest - 22.40 Globoka voda
TV AVSTRIJA!
6.15 Otroški program - 9.25 Superman - 10.10 Knight Rider - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.25 Pinky in možgani - 14.50 MacGyver - 15.30 Zvezdne steze - 16.20 Superman -17.05 Polna hiša - 17.35 Nogomet: Sturm - GAK, prenos iz Gradca - 19.53 Vreme - 20.15 Twister, film katastrofe - 21.45 Nogomet - 22.30 Tujec brez imena, vestern - 0.10 Ostrostrelec Jimmy Ringo, vestern
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Policijska inšpekcija 1 - 9.30 Bogati in lepi - 10.10 Ljubljena Co-rinna, film - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.10 Reportaža - 13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 -13.40 Dvoboj v troje -14.30 Umor je njen konjiček- 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Derrick - 17.00 Poročila ■ 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.T5 Cena ljubezni, romanca - 21.45 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče: ljudje v trikotniku Furlanija - Koroška - Slovenija - 0.00 Čas v sliki ’- 0.30 Ellen
EUROSPORT
8.30 Golf - 9.30 Avtomobilizem - 10.30 Kolesarstvo - 11.30 Kolesarstvo: Tour de France, prenos šestnajste etape (Lannemezan - Pau, 192 km) - 17.25 Kolesarstvo - 18.15 Nogomet U18: Španija - Italija, prenos z Švedske - 20.00 Avto-moto šport - 20.45 Nogomet: Liga prvakov, prenos povratne tekme v kvalifikacijah - 22.45 Kolesarstvo -0.00 Tenis: turnir v Stuttgartu - 0.45 Avto-moto šport
Prejeli smo...
Odprto pismo!
PRIMERAS primerno ceno
$ a| h n' prevel^e samozaverovanosti v trditvi, da v naši pokrajini in eoej v našem mestu prav likovna ustvarjalnost ne le sodi prav v
dnja i?V6nS-e kulturno-umetniške scene in se tako izpostavlja kot Osredk \.n!,s^*vomost tega prostora, temveč sega tudi prek meja naše enakoVS'^'6Vropsk' Prostor-Za to Pa ie potrebno vsaj dvoje in oboje je ok0|jaPLmem^no'	enako nuino: kreativni individuum in podnebje
Meri r 1 S° na*pre* 'n končno izrazi v pogojih ustvarjanja. Ti se kot Ml dinIZaC? spreiemania in razumevanja, v redkih zgodovinskih trenu-"'oizoolmiCne9a ravnovesja pa kar kot posledica dejanske želje po sa-izmeritjv ™ VSa^e9a Posameznika celotne skupnosti, izrazijo in morejo todji mater'a|ni osnovi umetniške produkcije - predvsem in najprej so Kakor s ?Prostor' 'n nato seveda pomoč pri posameznih projektih, tudi mat umetnost' nenehno izmika, tako je nemogoče izraziti Mizad na n' ekv'va'ent umetniške kreacije, vendarle že drobceno zrno ihtavaS U,S Za ugotovitev, da ie brez »trivialne« zadostitve materialnim prav v ?tUd' ustvarjenega manj kot za »pšeno zrno« in, hvala bogu, ubožne^ S*a braz 'n 'eP°ta eksistence ter tudi obratno. Pravljica o kmt0 u i"1 !rpedem umetniku je izmislek prav tistega časa, ki je najbolj njeam/o f Javd Pravilo imeti za vsako »ceno«, in upajmo, da naš čas ni
^naše^'^3 ponovkev'
dado ?17168(11 smo' vsai Pred dobrim desetletjem in lahko rečemo, katero^ ^kim, že lahko zaslutili, da se tvorn likovni umetnosti, s Mih m'naj se er|krat ponovimo, vsi skupaj radi ponašamo, začenja, ustvaijat| rda kar predvsem zaradi odločnih potez v preostali Sloveniji, sem za PraviPosluh, zagotavljati se začnejo osnovne možnosti, predv-°dprovrat 17106 Pn nekaterih konkretnih likovnih projektih in drobno se raki? ^^'Prostorskega problema - v zapuščenem in izropa-šetr^ nS^em 9radu 'e naiPrei eden, nato Pa še drugi in kot možnost streha n etn'k dobil prostor za delo. Seveda je bila to najprej res samo ^Spredvs9 aV° 'n ®e ta Je puščala, a z velikimi napori novih naseljencev hlastal' j? simbol'čn° pomočjo takratne kulturne skupnosti so sčaso-% stol ar uporabni ateljeji. Perspektiva je bila jasna - v severozaho-Mevaind b°do sčasoma nastali ateljeji, ki bodo popolnoma ustrezali feraneqa 6)avnosti- In ti bodo neločljiva vsebina obnovljenega in revita-^zamer,.Ojekta- Ker se je grad obnavljal s kulturnim denarjem, so bili blahko n ?a in p°9°i vedno navzoči za ateljeje namenjeni prostori. Vse Toda, e°erem° v različnih zapisnikih in seveda tudi pogodbah. ,ereje apremembo upravitelja gradu se začenjajo novi odnosi, za ka-^iujočo 3 najprei mo9°če, da ne gre za obče in veljavno stališče ter ^^bne 93 deiansk°st, ampak da gre samo za osebno manipulacijo, ^hfor P°9'ede in nagibe in tako tudi za osebne vrednote manipula-Motjig?tud'za naključnost manipuliranca, toda dejstvo, da se kljub 1 Kla ■ 3 'n vrednote lahko uveljavljajo, presega meje indivi-
I W .ln naključnega, nebistvenega, vzpostavljajo neki model rav-SnOr°e bo dobilo rdeče luči, preti ne le s tem, da bo postalo popol-/ S6j in obče sprejemljivo, ampak da bo postalo kar pravilo.
1	o? Problem' ki ni le stanovski ali cehovski, marveč se skozenj
^ogtjH08 etabHranega do tistega, kar je bistveno človeškega - do I J'6 Ho det n takana kot so, so razmerja obrnjena na glavo: kreativnost, 'abko 'e individualna, se kot ničevost posameznega in-
Nvoijg a v kot, da lahko neka bistveno marginalna osebna volja kot jn Ureia stvari in jih rangira, tako da širša skupnost nosi vse ma-Posledice; upajmo, da to ni le videz in se bo samo-
I ^ov??3 t0'karie-
\	0 ravnanje posameznika (nespoštovanje pogodbe, osebnih
s^ad Občine Ljutomer objavlja na ne9a odbora sklada z dne 8. 7.1999
1 Razpis občine Ljutomer za dodelitev
NEPROFITNIH IN SLUŽBENIH STANOVANJ
Prosilci so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, če prihodki na družinskega člana presegajo višino, določeno s točko B. 1. tega —ki znaša (neto):
vov"1*" '^menjavo socialnih, ^^'POG°J1	...
I Mi??90«, ki jih morajo izpolnjevati prosile .
I '^Pr^1'60 državljan Republike Slovenije,	z npm stalno
i ^Nain60 a"kdo od njegovih ožjih druzms i	najemnik
? najemnik oziroma lastnik stanovanja, ozirom
Snovanja,	.. članov doslej še ni
l 'Xstr?C al’ kdo od njegovih ožjih druzmsi	oziroma vrnil iz-
I	rešenega stanovanjskega vpr	30 o/o od
ali zamenyial primerno stanovanje m zato P
' \	C al’ ^Tod njegovih ožjih druzinsl^^^^
' I ne? 'astn'k Počitniške hiše ali počitnisk g
ifeS***«*****’
I ? ""a	za siužbena stanovanja),	. . mer še začasno
‘	Poleg stalnega bivališča v občini Ljutome
11	°ralam tudi dejansko stanovati.
*
katerih skupni bruto dohodek na druži
aVl 48'874'50 S’T' a 14 leta 34 % od vsako-
1I	-6 a oprosti do dopolnjenega 1 ■
I	p'ače v državi ali 57.301,00 S ,	d vsak0-
^i :'eta Trosti do konca rednega šolanja
11	Dlače v državi ali 70.784,0	-	državi ali
i52 %	p0*™
\\ »* *"“nsk'h 1\	25 % vrednosti primernega
stanovanja
in širših družbenih dogovorov, odvzem osnovnih pogojev za normalno delo, kot so denimo voda, kanalizacija in dimnik, tendenciozno lažno prikazovanje dejanskega stanja in razlogov zanj pred zainteresiranimi organi, vsaj tihi pristanek na nasilno vstopanje v prostore ter uničevanje in odtujevanje artefaktov in druge osebne lastnine) je tako tista prelomnica, na kateri se izkaže, ali je vse le rezultat posamezne (ne)umnosti, ali pa gre, bognedaj, za nove principe in vrednote, da gre, če konkretiziramo, za redefinicijo mesta in vloge likovne umetnosti pri nas.
DRUŠTVO LIKOVNIH UMETNIKOV PREKMURJA IN PRLEKIJE
P.S.: Res nb želimo poveličevati naslednjega dejstva, ampak če je res že vse v denarju, ga navajamo kot zgovorno ilustracijo: ali je morda kdo poskušal sešteti vrednost v dobrodelne namene podarjenih slik, skulptur in drugi artefaktov naših članov in jo postaviti v razmerje s tvorni likovni umetnosti namenjenimi sredstvi in potem ta količnik primerjati s količnikom med dobrodelnostjo nogometne srenje in nogometu namenjenih sredstev?
Komisija za priznanja, odlikovanja in nagrade Občinskega sveta Občine Beltinci objavlja na podlagi 10. člena Odloka o priznanjih Občine Beltinci (Ur. list Rs, št. 47/97)
RAZPIS
ZA VLOŽITEV PREDLOGOV
ZA PODELITEV PRIZNANJ
OBČINE BELTINCI V LETU 1999
ki bodo podeljena na slovesni seji občinskega sveta ob praznovanju občinskega praznika.
Občina Beltinci bo podelila priznanja občanom, podjetjem in drugim organizacijam ter skupinam, zavodom, krajevnim skupnostim in društvom za njihove dosežke na področju gospodarstva, kulture, znanosti, ekologije, športa, vzgoje in izobraževanja ter na humanitarnem področju.
Podeljena bodo naslednja priznanja:
- naziv častnega občana Občine Beltinci
-	plaketa občine
-	priznanje občine
Predloge za podelitev priznanj lahko podajo fizične osebe, podjetja, zavodi, krajevne skupnosti, društva, delovna telesa občinskega sveta ter politične stranke v Občini Beltinci.
Pobuda za podelitev priznanja mora biti podana v pisni obliki, vsebovati mora podatke o kandidatu za priznanje in obrazložitev pobude.
Predlog mora biti posredovan najpozneje 10 dni od objave tega razpisa na naslov: Občina Beltinci, Mladinska ul. 2. Komisija za priznanja, odlikovanja in nagrade s pripisom: »PREDLOGI ZA PODELITEV PRIZNANJ«.
Predsednik komisije za priznanja Simon Horvat, l.r.
Župan Jožef Kavaš
podlagi zakonskih določil in sklepa
146.380,00 SIT
117.104,00 SIT 102.466,00 SIT 97.586,50 SIT
dki na družinskega Ulai ia	..--,
razpisa in ne presegajo zgornje meje, ki znaša (neto): - za posameznika	175.656,00 SIT
- za dva člana družine - za tričlansko družino - za štiričlansko družino - za pet- in veččlansko družino Zneski se nanašajo na družinskega člana.
3.	Za službena stanovanja
Prosilci so upravičeni do dodelitve službenega stanovanja, če imajo končano najmanj višješolsko izobrazbo in so zaposleni na območju
občine Ljutomer.
4.	Za zamenjavo stanovanja
Do zamenjave stanovanja so upravičeni prosilci, ki so najemniki neprimernega stanovanja v lasti Občine Ljutomer ali Stanovanjskega sklada.
5.	Višina najemnine za socialna in neprofitna stanovanja, grajena pred uveljavitvijo Stanovanjskegazakona(1991), znaša 2,9 % od vrednosti stanovanja, za kasneje grajena stanovanja pa 3,8 % in se prilagaja zakonskim določbam.	J
C. VLAGANJE ZAHTEVKOV IN DOKAZILA
Vlogo za pridobitev oziroma zamenjavo socialnega, neprofitnega in službenega stanovanja dobijo prosilci v sprejemni pisarni občinske stavbe. Na vlogi so navedene tudi vse potrebne priloge.
Vlogo s prilogami je potrebno vložiti ali poslati po pošti v 20 dneh po objavi razpisa na naslov: Stanovanjski sklad občine Ljutomer, Vrazova
'1, Ljutomer - s pripisom RAZPIS.
. Nepopolne vloge in vloge, prispele po razpisnem roku, se zavržejo. Stanovanja se bodo upravičencem dodeljevala po dokončni prednostni listi, ki bo izdelana na podlagi tega razpisa po zakonskih določilih v skladu z možnostmi oziroma izpraznjenimi ali na novo pridobljenimi stanovanji. Prednostna lista bo objavljena na oglasni deski Občjne Ljutomer.
; Ob enakem številu točk ima prednost prosilec z daljšo čakalno dobo na stanovanje.
Stanovanjski sklad Občine Ljutomer
plus avtoradio inus 00.000 sit
p,..,..—
nissan
avtohiša mui^sobot*^^
CHedicop
Medicinska oprema, d.o.o.
Obrtna ulica 43 9000 Murska Sobota tel./faks: (069)31 203
razpisuje .
naslednji prosti delovni mesti (za določen čas):
1.	strojni inženir
potrebna izobrazba: VI. ali VII. stopnja - strojni inženir, lahko je pripravnik ali začetnik (ni pa pogoj);
delovne izkušnje: dodatne zahteve:
aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika, obvladanje dela na AUTOCAD-u, že odslužen vojaški rok;
2.	strojni ključavničar (zaposlimo 4)
potrebna izobrazba:	IV. ali V. stopnja - strojni ključavničar,
delovne izkušnje:	najmanj tri leta delovnih izkušenj.
Prijave pošljite v 15 dneh po. objavi na zgornji naslov.
Smo hčerinsko podjetje vodilnega svetovnega izdelovalca dvigal in tekočih stopnic.
OTIS
Maribor
vabi k sodelovanju
MONTERJE ZA MONTAŽO IN VZDRŽEVANJE DVIGAL za območje Prekmurja.
Zahtevani pogoji:
-	srednješolska izobrazba strojne ali elektro smeri
-	najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri montaži ali vzdrževanju dvigal.
-	vozniški izpit kategorije B
Ob intenzivnem šolanju za delo z našimi izdelki vam zagotavljamo stimulativen osebni dohodek in varnost uspešnega mednarodnega koncerna.
Ponudbe s kratkim življenjepisom in ustreznimi dokazili pošljite v štirinajstih dneh na naš naslov:
OTIS LIFT, d. o. o.
Gosposvetska c. 84 2000 Maribor
28
15. julij 1999, ffijjj
motorna vozila
VW POLO 95, 55 KS, prodam. Informacije po tel.: 23 882. m78
AUDI 100 2.0 e, letnik 1987, registriran do maja 2000, ugodno prodam. Tel.: 041 565 128.m101
ERCEDES 190 E prodam. Žigo, M. Kuzmiča 7a, Murska Sobota. m115
MAN VLAČILEC 321 KM, ADR, blazine, nove gume, ugodno prodam ali menjam za prekucnika. GMS 041 529 610. m107
MERCEDES 200 D, letnik 1980, dobro ohranjen, ugodno prodam. Novak, Braton-ci 166, tel.: 411 016. m118
AX TRE, registriran do aprila 2000, prodajo. Tel.. 33 145. m131
OPEL VECTRO 1.6 GL, letnik 1995, prvi iastnik, in RENAULT MEGAN 1.6 RT, letnik 1996, prvi lastnik, prodam. Tel.: 61 623. m134
RENAULT 9 TL, letnik 1985, registriran do marca 2000, prodam. Cena po dogo-voru. Tel.: 72 630. m141
FORD GRANADA, 101, letnik 1983, registriran, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 81 705. m 144
PGD KOROVCI proda gasilsko vozilo TAM 2001, prevoženih 22.000 km, letnik 1974, primemo tudi za obrtnike. Tel.: 40 330. m155
OPEL KADETT 1,3 S GT, letnik 1988, lepo ohranjen, prodam. GSM: 041 529 582. m 156
NESNICE, mlade jarčice, rjave, hisex, cepljene, stare 14 tednov, 450 SIT, prodam. Dostava na dom. Tel.: 062 792 357. m128
NESNICE, JARČICE, 390 SIT, stare 15 tednov, rjave ter grahaste, cepljene, dostava na dom. Tel.. 041 420514.m147 PERZIJSKE MUCE, stare 2,5 meseca, prodam. Tel.: 76 590 ali Nova ulica 3, Petišovci. m159
NESNICE, mlade jarčice, rjave, hisex in .grahaste ter nove Štajerke, pred nesnostjo in v začetku nesnosti, opravljena vsa cepljenja,
prodaja Farma pri Mostu, d. o. o., po ugodni ceni - na vsakih 10 ena zastonj. Naročila sprejemajo: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 28 190, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Franc Movrin, Petanjci 98c, tel.: 46 505, Gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025, gostilna Rajser, Grad, tel.: 53 148, gostilna Jožeta Čeha, Nedelica, tel.: 72 146. m22897
AKCIJSKA prodaja mladih nesnic že od 350 SIT dalje. Naročite lahko na vse telefonske številke oglasa PODJETJA FARMA PRI MOSTU, d. o. o. m24222
posesti
živali
PUJSKE, težke od 25 do 30 kg, prodam. Tel.: 48,012. m81
MLADIČE čistokrvne nemške ovčarje prodam. Tel.. 48 817. m90
BELE PIŠČANCE za zakol ali nadaljnjo rejo - po 250 SIT/kg - prodajajo. Melita Srša, Veščica 36, Ljutomer, tel.: 89 046. m93
ROTTWEILERJE, mladiče, prodam. Tel.: 48 359 ali 041 833 719. m102
ČRNO-BELE TELICE, breje, po izbiri prodam. Tel. 68 701. m104
PURANE, domače reje, težke nad 10 kg, prodam. Tel.: 76 495. m110
TELETA, bikce do 120 kg, za nadaljnjo rejo kupim. Tel.: 28 647. m120
NESNICE, večje ali manjše, naprodaj v Babincih 49. Ogled in prodaja vsak dan. Tel.: 82 401. m 145
‘Nepremičnine “Nikolaj ‘Kuhar, s. p.
nakup, prodaja, najem, oddaja stanovanj, hiš in drugih nepremičnin.
Trg zmage 8,9000 £M. Sobota
(hotel £vezda), tel.: 141255 041 77 32 90,041 773 290
Prodamo vinograd (620 trsov) z lepo parcelo za gradnjo v Danko-vcih, stanovanja v M. Soboti, Lendavi, Fokovcih, Sr. Bistrici.
STANOVANJSKO HIŠO, opremljeno, takoj vseljivo, prodam. Tel.: 51 080, GSM 041 636 490. m49
POSLOVNI PROSTOR (delavnica) za vse vrste dejavnosti na Hotizi prodam. Tel.: 51 080, GSM 041 636 490. m51
HIŠO v Stročji vasi (Ljutomer) z manjšim gospodarskim poslopjem in vrtom prodam. Tel.: 061 148 21 16. m72
ENOSTANOVANJSKO HIŠO z garažo, vrtom in sadovnjakom, 1081 m2 parcele, v M. Soboti, Šercerjevo naselje 14, prodajo. Tel.: 061 311 247. m85
REGIMENT
PO CESTI GRE,
GRADBENO PARCELO v Lipovcih, 5 arov, prodam. Tel.: 421 385. m88 POČITNICE NA MORJU v neokrnjeni naravi - Kornati -, apartmaji tik ob morju. Tel.: 00 385 40 601 199 ali 00 385 23 260 110. m103
DVOSOBNO STANOVANJE v središču Murske Sobote, s kletnim parkirnim prostorom, prodam. Tel.: 32 872. m 109-
GRADBENO PARCELO v Bodonoih, 30 arov, ob asfaltni cesti, prodam. Tel.: 24 522. m111
V M. Soboti oddam v najem opremljeno sobo za 15.000 SIT mesečno. Kličite od 16. do 21. ure po tel.: 24 072. m121
SOBO v M. Soboti dam v najem. Tel.: 24 237. m135
VEČJO starejšo stanovanjsko hišo pri Ljutomeru pod ugodnimi pogoji prodam ali dam v najem. Tel.: 81 7O5.m148
SOBO s kuhinjo in kopalnico oddam. Mladinska 20a, M. Sobota, tel.: 21 904. m151
kmetijska mehanizacija
OBRAČALNIK Panonija in traktorsko škropilnico, malo rabljeno, prodam po ugodni ceni. Tel.: 47397, zjutraj ali zvečer. m75 ŠTIRITONSKO PRIKOLICO, dvoosno, prekucno, prodamo. Kobilje 7. m84
SIPOV MLIN s ciklonom prodam. Tel.: 55 076. m92
TRAKTOR STAYER 188 ugodno prodam. Tel.: 251 158. m108
KOMBAJN EPPLLE 211 prodam. Tel.: 52 064. m 122
KROŽNO BRANO, 24 diskov, in klinaste 4-delne brane, malo rabljene, prodam. Tel.: 86 078 ali 041 522 792. m125
KOMBANJ KLASS DOMINATOR 86, z obema adapterjema, prodam. Tel.: 68 186.m129
PODRAHLJALNIK ugodno prodam. GSM 041 596 234. m!30
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO prodam. Tel.: 40 268. m132
DVOOSNO PREKUCNO PRIKOLICO, 4-tonsko, s poviški, prodam. Petanjci 7. m136
KOMBAJN ZMAJ 133 prodam. Tel.: 56 191. m140
VISOKOTLAČNO BALIRKO Panagraza krmo in slamo, staro 4 leta, prodam. Tel.: 48 177. m158
POŽVIŽGA SE
NA DDV.
Ponudba velja do 31. julija 1999.
* Popust ne velja za nov model Lagune.
kmetijski pridelki
Šmarnico in mešano cepljeno vino (šipon, rizling, sauvignon) prodam po ugodni ceni. Tel.: 47 397 ali 79 221, zjutraj ali zvečer. m74
SLAMO Z NJIVE prodam. Flisar, Brezovci 64. m77
ŠMARNICO ugodno prodam. Tel.: 48 017, zvečer. m80
VINO iz Kapelskih goric prodam. Cena je 150 SIT/I. Tel.:66 182. m123
KORUZO V ZRNJU IN JEČMEN prodam.
Tel.: 49 187. m 142	’
1000 LITROV kakovostnega vina (laški rizling in beli pinot) z analizo ugodno prodam. tel:. 71 714, zvečer, m-125
gleškega in slovenskega jezika. Polni delovni čas. Balavto, d. o. o., Ajdovščina, tel.: 065 161 990, faks: 065 161 99 23. Kontaktna oseba, dir. Jože Bajec. m96
TAKOJ ZAPOSLIMO KUHARJA, starega do 25 let. Hrana in stanovanje v hiši. Tel.: 063 762 860. m124
ŽE SPET JE V SLOVENIJI NEKAJ NOVEGA: nove ugodnosti - prihranek denarja - novo delo - dober zaslužek. Informacije Že spet, d.o.o. 062 655 228 ali 062 414 424 ali 062 782 798. m126
REDNO ZAPOSLITEV DOBI DEKLE, ki jo veseli delo v strežbi. Za hrano in stano-
GOSPODINJE!
razno
Če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK; Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.: 55 071
vanje je preskrbljeno. Tel.. O63897 50. m138
srečanja
Ženske, od 23 do 55 partnerja za resno zvezoalia143 090 40 81,156
storitve
IŠKE INSTALACIJE.^^ tje, Vodomont, d. o. o., te ..
DELNICE MURE in druge odkupujemo po ugodnih cenah. GSM: 041 512 428. m24346
POHIŠTVO za kuhinjo Svea Zagorje, hrast, z belo tehniko, kompletno, prodajo. Tel.: 33 143. m94
Preklicujem veljavnost spričevala 6. razreda OŠ Hodoš, izdanega v šol. I. 1967/ 68. Evgen Orban, Krplivnik 46. m98
GARAŽNA VRATA, LESENA, dvokrilna, dobro ohranjena, ugodno prodam. Tel.: 62 226. m99
LESENE STROPE (»čakatur«), »rušt« od piramide in dve starejši spalnici prodam, tel.: 31 333. m127
Popravilo z garancijo na vašem domu
delo
ZAPOSLIM DEKLE za strežbo - točenje pijač in napitkov. Stanovanje in hrana sta urejena.Tel.: 063 764 194. m137 EKONOMIST z delovnimi izkušnjami ali brez njih (računovodstvo in knjigovodstvo podjetja ter druga sorodna opravila). Delo za določen čas po dogovoru. Pisno in pogovorno znanje slovenskega in angleškega jezika. Polni delovni čas. Balavto, d. o. o, Ajdovščina, tel.: 065 161 990, faks: 065 161 99 23. Kontaktna oseba dir. Jože Bajec. m96-a
STROJNI TEHNIK - pripravnik (komercialno tehnično delo). Delo za določen čas po dogovoru. Pisno in pogovorno znanje an-
TWING0 je cenejši za 80.000 SIT.
LAGUNA je cenejša za 200.000 SIT*.
MEGANE COUPE je cenejši za 150.000 SIT.
CLIO
Pri zamenjavi "staro za novo" boste ob nakupu Clia 1,2 za svoj rabljeni avtomobil dobili 100.000 SIT več, pri nakupu ostalih
verzij Clia pa 120.000 SIT več.
RENAULT
646. m23699	... ,.pvrsteobl®'
POCENI OBNAVLJA«Lr871 a1’06 zinjenega	gejk
POKLICNI RADIESTEZIJI^ odkrivam vsa sevanja z I 3 aparati. Tel.: 062 779 krat|<0ročnetir UREJAMO dolgoročne n 2)B. potekarne kredite. GSM.
NOTRANJI STROJNI OMETI ^(j. vašega doma. GSM.
m157
[_I§Č
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOP
IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA Ud J ~
BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. M PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI.
DAMIR BANFI VEŠČICA 17^


V tihem grobu mirno spiS' a v naših srcih še živiš. Zato pot nas vodi tja, kjer tihi dom rože ti kras in sveče ti v spomin gor '■ Solza, žalost, pečina zbudila ni, ostala je Pr^ ki hudo, hudo boli-
v SPOMIN
je zapustil nas
16. julija mineva leto žalosti in bolečin, odkar nas je
dragi
Mane Novakovič
iz Noršinec	.. ^sveč0'11
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu pnzg prinesete rože.
Žalujoči vsi njegovi DEDI - POGREŠAVA TE! tvoji vnukinji Nina in Mateja
Skromno si živd v življenju mnogo pret
prej kruta smrt tej v naših srcih vedno
ZAHVALA
V 60. letu nas je nepri°*k zapustil dragi mož, oče.
brat in stric
Jožef Haužar
iz Ropoče 72
Z žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem stali sosedom in prijateljem, ki so nam v teh težkih strani, nas tolažili, nam izrekli pisno ali ustnoJs^e cvetje, sveče, za svete maše in prispevke v druge -ajOs -hvala g. župniku za opravljen obred, pevkam za ^ure ‘ in g. Flisarju za poslovilne besede. Hvala sodelavc^Bač
2, II. izmene, upokojencem, gasilcem in P°Sre ,
Žalujoča: žena Marijana, soto^ hčerka Ana in brat Anton z družinama ter
DRAGI DEDEK!
ZELO TE BOVA POGREŠALA•
Tvoja vnuka Daniel in Klavdf^
. dvorih -Prazen dom je o e^e-
samota in bolee'
zah'*0‘
V 33. letu nas je oče, stari
Aleksander
iz Lončarovec 34	sor0,^-^^.
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujem0 v 1 sosedom, prijateljem in znancem, oVaJi trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje. a ^jike^^g prispevke za mrliško vežico ter ga v *d ^a obte. । pospremili na njegovi zadnji poti. P°se 11 za po£r starejših Rakičan, g. duhovniku Beznec^^(, jSkr pevcem za odpete žalostinke. Vsem se
Žalujoči vsi njeg°v'
•• 199^
Lončarovci, 3. julija
V mislih si z nami, ko smo skupaj ali sami. Spomin nate še živi, čeprav te že štiri leta ni.
V SPOMIN
14. julija minevajo štiri žalostna leta od takrat, ko nas je zapustila naša draga žena, mamica, snaha in sorodnica
Dragica Matuš
iz Šalovec
Vsem v
m, ki se je spominjate s cvetjem, svečko ali postojite ob njenem preranem grobu.
Zelo te pogrešamo, tvoji najdražji
Bilo je lepo, prelepo, da bi večno tako bilo. Prišla bolezen, zanjo slovo, slovo za nas najhujše zlo.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 15. julij, ko nas je pred letom dni zapustila draga žena, mama, tašča in babica
Sidonija Škerlak
iz Veščice 12
Hvala vsem, ki obiskujete njen grob in se je spominjate z lepo mislijo.
Vsi njeni
V SPOMIN
16. julij bo minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil brat
Ladislav Kerčmar rojen v Gornjih Petrovcih, živel v Kanadi
Hvala vsem, ki ga še ohranjate v spominu.
Brat Aleksander z družino iz Gornjih Petrovec
Kje so tisti lepi časi, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni.
V SPOMIN
12. julija mineva leto žalosti, tihe bolečine in praznine od takrat, ko je prenehalo biti srce dragega moža, očeta, tasta, dedka in zeta
Ludvika Kučana
iz Peskovec
Hvala vsem za lepo misel, podarjen cvet ali prižgano svečo.
Vsi njegovi
Skromno, tiho si živel, za nas si delal in skrbel. Srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se oči.
ZAHVALA
V 75. letu nas je zapustil naš dragi mož, brat, svak in stric
Jožef Kovač
iz Beltinec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, vence, sveče in za svete maše.
Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za ganljive besede, Društvu gluhih in naglušnih iz M. Sobote za poslovilne besede slovesa ob odprtem grobu in pogrebništvu Jurič.
Žalujoči: žena Rozalija in vsi njegovi najdražji
Skrb, delo in trpljenje tvoje Je bilo življenje, bolečine in trpljenje si prestal, zdaj lahko boš v grobu mirno spal.
ZAHVALA
V 77. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedi in brat
Geza Peterka st.
iz Rakičana
Solze lahko skrijemo, bolečino zatajimo, a praznine, ki je ostala, ne nadomestimo.
ZAHVALA
V neizmerni žalosti sporočamo, da nas je v 48. letu zapustil ljubi sin, brat, svak in stric
Jože Ratnik
Ob	iz Sodišinec 21
,\z8ubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, ih ga	in znancem, ki ste mu izkazali spoštovanje
^kih « P|rern^na njegovi zadnji poti, nam pa v najtežjih Svhe	a. 013 strani. Hvala za darovane vence, cvetje, sveče,
]s^ln dobrodelne namene ter ustno in pisno izrečena G ^te ž ?na hvala g- kaplanu za pogrebni obred, pevcem za j Ost'nke, govorniku za besede slovesa, poveljstvu žilici ineZe ^'na’ Pobratenemu GD Bistrica ob Dravi, PGD ^lektiv^de^kama prodajalne Samoizbira ter nekdanjemu
Pr°dajalne Park. Hvala tudi pogrebništvu Banfi. ,^sem še enkrat - iskrena hvala!
žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi
STRIC, POGREŠAMO TE!
r ^J1 neca^'
’ “nko, Petra, Simona, Zoran, Janja in Primož
Rad si imel ljudi okrog sebe, jih razveseljeval in spoštoval, sovražnosti in zlobe nisi poznal.
Nekje v tebi je bol bila, a zamahnil si z roko, češ, zmagal bom, močnejši sem, a vendar ni bilo tako.
ZAHVALA
nas je za vedno zapustil dragi sin, mož, oče, dedek in brat
Anton Flisar
Skakovec 34a
I PrHU SC 'skreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, ^aše tateiieni za darovano cvetje in sveče, za svete V-em’ ste nam izrekli sožalje.
%a žal Upniku za pogrebni obred, pevcem za odpete tudi Podntinke 'n društvu upokojencev.
e Jem Arra, Zvezda - Diana, Agrotehnika in Pogrebništvu Banfi.
Žalujoči vsi njegovi
/v. DRAGI DEDI!
L° TE BOVA POGREŠALA
Tvoja Davor in Tanja
Tolažbe naše več srce ne najde, ko od nas si vzel slovo.
V srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne bo.
N SPOMIN
13. julija je minilo sedem let, odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče
Alojz Ferko
iz Dolnjih Slaveč 56
Zahvaljujemo se vsem, ki ga še vedno nosite v svojem srcu in mu krasite njegov poslednji dom.
Njegovi najdražji
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, babica, prababica, sestra, sestrična, teta in tašča
Klara Ficko
iz Murske Sobote
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše ter za župnijski zavod in jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. kaplanu in g. župniku s Hotize za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Marušiču za odigrano Tišino, pogrebništvu Banfi in pogrebništvu Komunala.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči vsi njeni
Večerni zvonovi zvonijo, ti miren počitek želijo.
ZAHVALA
V 82. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica in sestra
Kristina Sep
roj. Peterka iz Martjanec 62
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, za svete maše in dobrodelne namene, nam pa izrekli pisna in ustna sožalja..
Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi.
Žalujoči vsi njeni
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče, za sv. maše in dobrodelne namene. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi, g. Karoliju za lepe besede slovesa in vsem gasilcem za izkazano zadnjo čast svojemu veteranu.
Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala!
Vsi tvoji, ki smo te imeli radi
Zaman bili so dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 68. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, tast in sorodnik
Feliks Huber
iz Dolnje Bistrice 102
Ob boleči zgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in darovali vence, cvetje, sveče za svete maše in denarne prispevke ter nam izrekli sožalje.
Zahvalo izrekamo tudi g. kanoniku, pevcem, govorniku in pogrebništvu Ferenčak.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Vsi, ki smo te imeli radi
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
TAUNNLN
V 92. letu nas je zapustil predragi mož, oče, dedek in tast
Koloman Kolar
iz Črenšovec
Vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše iskrena hvala. Posebna zahvala sosedom in botrini za pomoč v najtežjih dneh. Lepa hvala g. kanoniku za besede slovesa, pevcem za odpete pesmi in govorniku za slovo ob odprtem grobu.
Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala!
Vsi njegovi naj dražji
30
OGLASI
15. julij 1999,
TUROPOLJE d.o.o.
ul. Zorana Velnarja 13,
9000 M. Sobota, tete 36 580
ST!H L
HOVI d.o.o.
ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETOMA
Franc Horvat 9226 Morilski Toplici, Brezje 6, tet: 10691 48 426, 6SM: 041 733 948, 041 772 426
BOMBEK S. p.j Suhi vrh 20, tel.: 069 48 874
UREJANJE VRTOV gsm: 041 797 596 za novo veselje in življenje v vrtu, za kompetentno svetovanje, opravljanje vseh del na vrtu, polaganje umetnega in naravnega kamna
LET
Mohor, d. o.
I I lWnivW Ljuba Šercerja 17, Radenci. Pooblaščeni prodajalec in serviser za Pomurje. VSE NA ENEM MESTU tei.: 65 830
VESTNIK MIHT21V
ULAGA
BREZPLAČEN KRTRLOG LRHKO NRROČITE PO POŠTI
lendavsko 19, MURSKA SOBOTA
Tel.: (069) 32 - 973
Okrepčevalnica
VINO-TOČ SEVER
Moravske Toplice
Tel.: 22 812, 48 850 NOVO: NEDELJSKA KOSILA
set ljubijana
Delniška družba SCT, Ljubljana, Slovenska 56
K sodelovanju vabimo nove sodelavce za delo na zanimivih visokih gradenj po vsej Sloveniji.
•	gradbenega tehnika
•	gradbene delovodje
Od kandidatov pričakujemo:
•	peto stopnjo strokovne izobrazbe
• delovne izkušnje
Nudimo dinamično delo, stimulativno plačilo in možnost dod izobraževanja.
Če vas delo zanima, se oglasite v Kadrovski službi VoSnjakova 8, 1000 Ljubljana, ali pošljite pisne ponudbe v dni od dneva objave.
Informacije lahko dobite tudi po telefonu (061) 322 5^-
PIZZERIJA URŠKA - PEČOVNIK NATAŠA »P-Martjanci 99, 9221 Martjanci, Tel.: 069/ 48-945. Zaključene skupine, tem ’
UGODNO! Možnost plačila na 2 ali 5 obroke^—.—
KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila!
KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tek: 788 200
Na podlagi 8. tč. Statuta družbe Podjetje za rehabilitacijo in zaposlitev invalidov SOLIDARNOST, ■ M. Sobota, Ulica arhitekta Novaka 4, in skladno z določili Zakona o gospodarskih družbah dir® družbe sklicuje
VEDEŽEVANJE
SOSPA TONČKA SPET MED VAMII i PON. - PET. OD 10. DO 23. URE 1 TEL: 090 42 89, min.: 156 SIT
| GOSTILNA HORVAT - LOVENJAK
Polana, tel: št. 251 010
j Preživite prijetne urice na polniti terasi ob izvrstni tirani, pijači in glasbi. Novost: odprto vsak dan.
RMOTO
Lesna industrija, d.d., Škofja Loka
taL: 064461-30, tam 0644634-261
E- mai: irrfo@jelovica.si, http^www.jetavicaai prodajna mesta:
MURSKA SOBOTA, Nemčavci ID (BTC),tel.,fax: (069)22-821,
DISKONT UNIVERZAL,- Križevci pri Ljutomeru, tel.,fax:(069)87-630
- Ljutomer, tel.,fax:(069)84-104
3. skupščino družbe SOLIDARNOST, d. d., Murska Sobota,
ki bo v sredo, 18.8.1999, ob 8. uri na sedežu družbe v M. Soboti, Ulica arhitekta Novaka 4, in predlaga naslednji dnev ltn1g99i^e Na predlog nadzornega sveta se za revizorja za leto Družba za revizijo in svetovanje AUDIT, d. o. o., M. Sobo a.
1.	Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti in izvolitev delovnih teles
Predlog sklepov:
a)	Ugotovitev sklepčnosti.
b)	Sprejme se predlog o imenovanju predsednika skupščine, dveh preštevalcev glasov in notarja.
2.	Letno poročilo uprave za leto 1998
Predlog sklepa:
Sprejme se letno poročilo uprave za leto 1998 z mnehjem nadzornega sveta in poročilom revizijske hiše.
3.	Obravnava in sprejem sklepa o pokrivanju izgube iz leta 1998
Predlog sklepa:
Na predlog uprave in ob pozitivnem mnenju nadzornega sveta se izguba iz leta 1998 na dan 1. 1. 1999vznesku 36.863.833,17 SIT pokrije delno iz ostanka odstopljenih prispevkov, in sicer v znesku 28.590.146,89 SIT, ter razlika v znesku 8.273.686,28 SIT iz revalorizacije osnovnega kapitala.
4.	Imenovanje revizorja za leto 1999
Predlog sklepa:
"Ljudje ne počnejo tega, v kar verjamejo. Počnejo le, kar jim je najbolj prikladno, potem pa to obžalujejo."
5.	Vprašanja delničarjev	vtajnih
Gradivo za skupščino imajo delničarji na voljo vsak delavni družbe od 11. do 14. ure.	aVjCeja.
Pogoj za udeležbo na skupščini in uveljavljanje glasovalne da se delničarji oz. pooblaščenci pisno prijavijo tri dm P danjem skupščine.	. oiona^’
Vljudno prosimo vse udeležence, da s podpisom potrdijo s nost uro pred začetkom zasedanja in prevzamejo glasov Morebitne nasprotne predloge k posameznim točkam dn delničarji pisno sporočijo upravi družbe v desetih dneh o ve sklica.	.	b0 poj| i
V primeru, da ob napovedani uri skupščina ne bo sklep ’	\
vno zasedanje skupščine istega dne ob 9. uri. V tem Prl ščina sklepčna ne glede na število zastopanih delnic.
M. Sobota, 12. 7. 1999
Dir^
SSjŽJulij 1999
NAPOVEDNIK
kulturni koledar
Jtvorit6v razstave
skega k !6' iu''ia’ ob 19- uri bo v alvi radgon-Fra .. u doma otvoritev razstave slike okno au®ovca Frica z naslovom Trave in
etno9rafski seminar
bo v LpnH e,ka’12-juliia do sobote, 17. julija, Seminar POtekal Xl- mednarodni madžarski
Grenze 'm Fluss
■•■330 *
°tvoriu>, a rad9onskem mostu slavnostna
-0^gV Pnreditev
cen20raUri na dvori'šču kavarne Kompas kon-^r^t^ Predina Mar django kvarteta
■ob u ■
stave cnl n V $tarem špitalu otvoritev skupne raz-
-Oblg °9rafk
kult '$ra^a Lenča Ferenčak prebira v avli
•0b2l a.POezij° L. Novy
^hskernT- 9°St°Vanje ijubljanske Drame v rad-sPotting u"urnem domu s predstavo Train-
■S20-^/
ob 2i
Ivanje pr'|V rad90nskem kulturnem domu go-
Sfetfg 0 °ne Vetrih z monodramo Alma
■°bn ^'i
kalčki/1 V rad90nskem vrtcu lutkovna predstava
'Ob 21 n-
®PsnTr|a k°nced kvinteta saksofonov in The
0anK.. na dvori®ču Kompasa v G. Radgoni
Mnzej^r? ko'edariu Pod rubriko Meja na reki -hi. uss so zajete le prireditve v G. Radgo-
^5oboštUuUrn^ in zabavnih prireditev ob leto-d° 1®- julija '■ dnevih' k' bodo trajali od 24. junija
1 J® objavljen v rubriki Soboški dnevi.
'V^OBOTA
^koro^L^’ $ob°ta si lahko ogledate likovna
1	umetnikov in sicer dela Karla Brand-
statterja, Petra Krawagna in Valentina Omana.
-V soboškem gradu si lahko ogledate tudi Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja.
Poleg stalne postavitve je na ogled tudi stalna likovna razstava Od poznega srednjega veka do modernizma.
Muzej je odprt od torka do petka, od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah je vstop prost.
- V galeriji Zavarovalnice Triglav v M. Soboti so na ogled slike Gorana Horvata.
- V Caffe Artu si lahko ogledate slikarsko razstavo fotografije na temo Splošne deklaracije človekovih pravic.
-V kavarni Jelša si lahko od ponedeljka dalje ogledate razstavo fotografij fotokino kluba Drava iz Du-rdevca na Hrvaškem.
LJUTOMER
-V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko. Omenjene zbirke si lahko ogledate vsak delovnik med 10. in 15. uro. Izven delovnega časa ter ob sobotah ob 12. uri pa si lahko muzejsko zbirko ogledate ob predhodni najavi.
-	V Galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava likovnih del članov likovne sekcije Silvo Prelog.
-	V malem razstaviščnem prostoru matične knjižnice je na ogled stalna razstava slik Antona Trstenjaka, LENDAVA
-	Na ogled je razstava slik Endreja Gonterja (do 9. julija).
Muzej - Galerija v Lendavi je sicer odprta ob ponedeljkih od 9. do 16. ure, od torka do sobote od 9. do 1T. ure, ob nedeljah pa od 10. do 14. ure.
GORNJA RADGONA
V avli kulturnega doma razstavlja Franci Jaušovec
Fric.	:
MORAVSKE TOPLICE
-V razstavnem prostoru hotela Ajda si lahko ogledate razstavo likovnin Avgusta Velnerja.
PUCONCI
- V občinski zgradbi razstavlja Jože Špilak svoja slikarska dela.
Borza znanja je informacijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo, urejamo in posredujemo podatke o ljudeh, ki znanje iščejo, in o ljudeh, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali in morebitno plačilo za izmenjavo znanja je povsem prepuščeno vam samim.
In katera znanja se trenutno ponujajo in iščejo:
-	ponuja se znanje žongliranja s štirimi palicami in petimi žogami;
-	iščejo se informacije in nasveti o dragih kamnih;
-	gospo zanima, kako se znebiti voluharja.
Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 36 566, spletna stran http://www. borzaznanja.mss.edus.si ali ljudska, univerza, m-sobota @siol.net.
Zavoc* za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota “OSTA DELOVNA MESTA
s pogoji za zasedbo
PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU
Območje___________________________Izobrazba___________________
__________________l-ll lll-IV V VI VII-VIII SKUPAJ
Murska Sobota 5	10	1
23
MATIČNI URAD GORNJA RADGONA:
Sašo Zidar, dipl, ekonomist, iz Ljutomera in Klavdija Klemenčič, dipl, ekonomistka, iz Rihtarovec; Janez Vučak, varilec, in Mirjana Zamuda, usnjarska delavka, oba z Ivanjševskega Vrha;
Kristjan Koren, inž. kmetijstva, ih Nataša Krže, študentka, oba iz Hrastje - Moter;
Vladek Orgolič, krovec, iz Žihlave in Jelka Rajter, konfekcijska tehni-
poklica
čenčaš Si^ ,beli grad d.
PREK-
natI0; črenšovci lipO^i/r^CA; dol°čen ?^ENšovr,": BELI GRAD
HnC AULICA PREK'
GRado CRENŠOVCI |^SsADdENA DELA; d°-h&S. p rOc31-°A99; PE-■ ^E23'BETONARNA PE-Sk. ’ GorNJA RADGO-
L''i930V|NAR
1 iShA,DELA; do" t| A|ja'?A99' r,ž!plovnih izku-«^NIČARM^ ZVONKO * UWRn™0' NORŠIN-
ERU21B, LJUTO-
K0VIN
u^nih' do'°čen čas 6 d° p
07°9°ji' AoT9°VOm0 in
Bl-
klT|Nci	^EDM-
11	NA KAM-
VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA; nedoločen čas; vozniški izpit kategorije: C,E; do 16.07.99; FILIPIČ SREČKO S. P. TRANSPORT FILIPIČ, PRISTAVA 14A, LJUTOMER
KUHAR NATAKAR
NATAKAR ALI KUHAR; nedoločen čas; do 28.07.99; ŠLEBIČ JURIJ S. P. GOSTILNA, GORNJI LAKOŠ 116, LENDAVA - LENDVA
NATAKAR
NATAKARICA; čas zaposlitve : ni podatka; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 31.07.99; VAJSMAN SIMON S. P. DNEVNI BAR HOTIZA, HOTIZA 199/A, LENDAVA - LENDVA DELO NATAKARICE; določen čas 3 mes.; Samsko stanovanje; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 04.08.99; KALAMAR GORDANA S. P. OKREPČEVALNICA EVROPA, PETANJCI 27, TIŠINA
EKONOMSKI TEHNIK
PRODAJALEC (TRGOVINA-MALO-PRODAJA S STREŠNO KRITINO, KLEP. IZDELKOV),RAČUNALNIŠKO DELO,PRODAJA; določen čas 6 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: B; do 20.07.99; DUO-REX TRGOVSKO-STORITVENO PODJETJE ČRENŠOVCI D. O. O., PREKMURSKE ČETE 74, ČRENŠOVCI
EKONOMIST
VODJA PRORAČUNA; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; znanje programskih orodij: ; do 21.07.99; OBČINA KRIŽEVCI, KRIŽEVCI 11, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
PRAVNIK
TAJNIK OBČINA; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik -govorno; znanje programskih orodij:; do 21.07.99; OBČINA KRIŽEVCI, KRIŽEVCI 11, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK
VZGOJITELJICA; določen čas 8 mes.; do 16.07.99; OSNOVNA ŠOLA GORNJI PETROVCI OTROŠKI VRTEC, GORNJI PETROVCI 2, PETROVCI
DIPLOMIRANI PRAVNIK
PODROČJE DENACIONALIZACIJE; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 23.07.99;
ca, iz Radvenec;
Andrej Frajhman, kmetovalec, iz Lešan in Alenka Jaušovec, šivilja, z Melov;
Ivan Raduha, voznik, in Helga Zemljič, kuharica, oba s Kapelskega. Vrha.
MATIČNI URAD SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI:
Robert Habjanič, prodajalec, s Cu-bra in Marijana Kocmut, ekonomska tehnica, iz Grabonoša.
NA OBMOČJU UE MURSKA SOBOTA SO SE POROČILI:
Jože Andrejč, prodajalec, in Sanja Tonkovič, zdravstvena tehnica, oba iz Murske Sobote;
Marek Kačer, študent, s Slovaškega in Jasna Breznik, študentka, iz Murske Sobote;
Ivan Pelcar, prodajalec, iz Radenec in Zora Polak, ekonomska tehnica, s Krajne;
Miran Zadravec, trgovski poslovodja, iz Radovec in Melita Rituper, frizerka, iz Poznanovec;
Daniel Strniša, gradbeni tehnik, iz Beltinec in Andreja Ščančar, vzgojiteljica, s Tišine;
Drago Kovač, delavec na kmetiji, iz Murske Sobote in Mojca Klemenčič, trgovka, iz Ižakovec.
Vestnik vam čestita!
VEST INTER


Delimo vstopnice za kino
Kateri slovenski film je pred kratkim na Češkem požel veliko navdušenja?
Naslov filma, ki smo ga iskali, je Točno opoldne, nagrada pa bo pripadla Miranu Ivanuši iz Lendavskih goric 429f, 9220 Lendava. Čestitamo! Novo nagradno vprašanje pa se glasi:
Odgovor:
Kupon Št. 28
Odgovore pošljite do 20. julija na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota.
KINO
Kino Park Murska Sobota
V četrtek ob 20., v soboto ob 21. ter petek in nedeljo ob 19. uri bo na sporedu ameriška komedija Nori na Mary, v petek in nedeljo ob 21. ter v soboto ob 19. uri pa ameriška fantazijska drama Življenje po življenju.
Kino Gornja Radgona
V petek ob 21., v soboto ob 20.30 ter v nedeljo ob 18.30 in 20.30, bodo vrteli ameriško akcijsko srhljivko Maščevanje.
Kino Ljutomer
V soboto, 17. julija, ob 18. uri, in v nedeljo, 18. julija, ob 20. uri si lahko ogledate ameriško srhljivko Osem milimetrov.
Poroke:
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V
1. DOVE L’AMORE - Cher
2. PALIM SE NA TEBE - Davor Radolfi
3. HUMAN - Pretenders
4.1WANTITTHAT WAY - BackstreetBoys
5. MY STRONGEST SUIT - Špice Girls
6. WILD WILD WEST - Will Smith
7. TAKE ME TO YOUR HEAVEN - Charlotte
PREDLOGI:
VOLARE - Al Bano
MARIJA MAGDALENA - Doris Dragovič
MAMBO No.5 - Lou Bega
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH
1.	PRESPIVA MED GALEBI - Ritem planet
2.	V VETRU RDEČIH ZASTAV - Kalamari
3.	NAJ Tl SODIJO - Helena Blagne Zaman
4.	POLETNA PRAVLJICA - Supernova
5.	ČUTIM TE - Sanja Mlinar
6.	DOBRO JUTRO, DELOVNI LJUDJE - Babaloo band
7.	PREDALA SE NE BOM - Anika
PREDLOGI:
ZBUDI SE - Lačni Franc
SAMA DOMA - Sausages
TAK JE TA SVET - Kristali
6
LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA
1.	GLASBA JE MOJE VESELJE - Ans. Janeza Goršiča
2.	KLOBUK, KLOBUK - Ans. Tornado
3.	MOJA DOLINA - Ans. Šibovniki
4.	GOZDNA PRAVLJICA - Mladi Dolenjci
5.	JE ŽENA HIŠNI GOSPODAR - Ans. Marjana Kočevarja
6.	NAJ POJE Tl MOJA TROBENTA - Kvintet Dori
7.	ZIBKA - Ans. Tonija Verderberja
PREDLOGI:
BREZ POGUMA NE BO NIČ - Mlade frajle
SONCU SEM ZAPRLA VRATA - Ans. Petra Finka
NAŠIH 35 LET - Ans. Lojzeta Slaka
Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 22. julija 1999, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice.
UPRAVNA ENOTA GORNJA RADGONA, PARTIZANSKA CESTA 13, GORNJA RADGONA
DIPLOMIRANI UČITELJ RAZREDNEGA POUKA
UČITELJ PODALJŠANEGA BIVANJA; določen čas 12 mes.; do 16.07.99; OSNOVNA ŠOLA BELTINCI, PANONSKA ULICA 35B, BELTINCI;
PROFESOR ZA ANGLEŠKI JEZIK
UČITELJ NEMŠKEGA JEZIKA; določen čas 12 mes.; do 16.07.99; GIMNAZIJA MURSKA SOBOTA, ŠOLSKO NASELJE 12, MURSKA SOBOTA;
PROFESOR ZA NEMŠKI JEZIK
UČITELJ NEMŠKEGA JEZIKA; določen čas 12 mes.; do 16.07.99; GIMNAZIJA MURSKA SOBOTA, ŠOLSKO NASELJE 12, MURSKA SOBOTA;
PROFESOR PSIHOLOGIJE
UČITELJ PSIHOLOGIJE; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 16.07.99; GIMNAZIJA MURSKA SOBOTA, ŠOLSKO NASELJE 12, MURSKA SOBOTA
ZOBOZDRAVNIK
ZOBOZDRAVNIK V DEJAVNOSTI ŠOLSKEGA IN MLADINSKEGA ZOBOZDRAVSTVA; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: OPRAVLJEN STROKOVNI IZPIT,DRŽAVLJAN REP. SLOVENIJE,3 MESEČNO POSKUSNO DELO; do 07 08.99; ZDRAVSTVENI DOM, MURSKA SOBOTA, GRAJSKA ULICA 16, MURSKA SOBOTA
Kupon Št. 28 - GLASUJEM ZA SKLADBO
NSTSNMV: ._________________________________________________
| 7 VELIČASTNIH: ______________T____________________________
GLASBA
NAŠEGA SRCA:______________________________________________
Ime in priimek ter naslov:________________________________
I ___________________________________r______________________
I--------------------------------------------------------------1
Cene (SIT) na tržnicah
KREKOVA BANKA
Vsi, ki se boste odločili prispevati svoj delež za humanitarno akcijo Roka pregnancem, lahko s položnico nakažete dftnar pri nas - brez plačila provizije.
PE MURSKA SOBOTA, Ul. Arhitekta Novaka 13, Tei.: (069) 30000 www.krekova-banka.si
Sadje in zelenjava	Tržnica	Tržnica	Prodajalna
M. Sobota G. Radgona Ljutomer
Jabolka.................. 250..................290	  220-300
Hruške................... 450..................300	  250-300
Pomaranče................ 220..................250	  260
Lubenice................. 120..................160	  120
Rdeče grozdje..............-...................900	  900
Limone .................. 250.................  260	  270
Banane................... 130..................180	  180
Kivi..................... 450...................-.................. 590
Nektarine................ 500..................450	   400
Kumare ............... 200....................180 ........... 150-180
Solata, kristalka........ 250...................-.....................-
Breskve.................. 300..................320..............250-400
Fižol, zrnje...............-...................300	  300
Cvetača......■........... 350..................320	...............-
Zelje.................... 120..................120	  100
Suhe slive.................-..................  600	  600
Belo grozdje ............ 850..................900	  900
Mladi krompir............. 80..................120	................. 99
Orehi, jedrca..............-....................-...................996
Paradižnik............... 250..................240	  200-290
Paprika.................400-500..............300-460............... 400
Mlada čebula............. 200..................220	  230
Staračebula................-...................140	  120
Česen......................-...................450	  450
Češnje.........,......600.....................-.................... 300
Korenček................. 250..................230	  240
Peteršilj............... 500..................440 ....... *........ 400
Stari krompir..............-...................  -....................-
Stročji fižol............ 350...................-.....................-
ZADNJA STRAN
Menjalniški tečai
Pomurske banke 13. 7.1999
Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 13. 7. 1999 od 00. ure dalje.
Država	Enota	Banka Slovenije	Nakup	Prodaja
Avstrija	1	14,1840	14,2662	14,4225
Francija	1	29,7544	29,9268	30,2548
Nemčija	1	99,7918	100,3700	101,4700
Italija	100	10,0800	10,1384	10,2495
Švica	1	121,4384	120,9206	123,4806
ZDA	1	192,8615	193,0091	196,1049
Dobro je vedeti, če se odpravljate v tujino ...
VVestern Union
Money Transfer
Če nujno in hitro potrebujete denar, vam v Pomurski banki lahko pomagamo!
Prek svetovnega omrežja za hitro pošiljanje denarja - Western Union - lahko dvignete denar v nekaj minutah na katerem koli od več kot 35 000 vplačilno-izplačilnih mest po svetu. Če ostanete brez denarja in tudi brez dokumentov, pokličete svojce ali prijatelje.
Ti v katerikoli enoti Pomurske banke vplačajo želeni znesek v tolarjih, vi ga pa že čez nekaj minut lahko dvignete v krajevni valuti v najbližjem vplačilno-izplačilnem mestu.
pomurska banka
Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Na kratko...
Sveti Jurij ob Ščavnici
Območno združenje RK Gornja Radgona, ki »pokriva« občine Sveti Jurij ob Ščavnici, Radence in Gornjo Radgono, je vključilo v svoje vrste 202 učenca prvih razredov osnovnih šol na omenjenem območju. Kar 257 učencev osmih razredov OŠ pa so »povišali« v redne člane. Zdaj je na gornjeradgonskem območju več kot 1.500 članov RK. (F. KI.)
Domajinci
Na gasilskem tekmovanju v Domajincih so bili med mladinci najboljši tekmovalci iz Domajinec, med mladinkami tekmovalke iz Skakovec, med najmlajšimi pa pionirji iz Korovec. Med članicami so se najbolje uvrstile gasilke iz Gerlinec. Gasilci - člani pa so tekmovali v skupini A in B. V prvi so zmagali Korovci, druga je bila ekipa Korovci II, tretji Gerlinčani in četrti Cankovčani. V drugi (B-skupini) pa so zmagali Gerlinčani, drugi so bili Skakovčani in tretji Cankovčani. Prehodni pokal je osvojila prva ekipa Korovec. (F. Ku.)
VESTNIKOV KOLEDAR
15.	junij, četrtek, VLADIMIR
16.	junij, petek, MARIJA
17.	junij, sobota,ALEŠ
18.	junij, nedelja,MIROSLAV
19.	junij, ponedeljek,VINCENC
20.	junij, torek,MARJETA
21.	junij, sreda,  DANILO
Lunine mene: 19. julija bo sonce vzšlo ob 5. uri in 29 minut, zašlo pa ob 20. uri in 47 minut. Dan bo tako dolg 15 ur in 18 minut. 20. julija bo na nebu nastopil prvi krajec.
NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto)
Datum prijave: -------------------------------------------------
Zdaj 35-letni Janez Serčič je po poklicu ključavničar. Rodil se je v nebesnem znamenju dvojčka na Peščenem Vrhu pri Cerkvenjaku. Zdaj 27-letna Suzana Makoter, po novem Serčič, iz Cezanjevec je šivilja, po horoskopu pa je tehtnica.
Ljubezen ne pozna^meja in pred sedmimi leti, ko sta se prvič srečala v Cezanjevcih (fant je prišel na obisk k sorodnikom, Suzana pa k prijateljici), je vzklila velika ljubezen. Po letu in pol druženja se je Janez preselil k
Suzani in pred petimi leti se jima je rodil sinek Sašo. Mali korenjak je mlada starša še bolj združil in
pred kratkim sta uredila še formalnosti: poročila sta se. Civilna poroka je bila na matičnem uradu v Ljutomeru, potem pa sta si še podelila zakrament svetega zakona v domači cezanjevski župnijski cerkvi. Da sta mislila čisto zares in da bo zvestoba do groba, sta potrdili priči. Nevesti je bila priča Marija Jaušovec iz Logarovec, ženinu pa Mirko Vršič iz Šentjurja pri Celju. Na gostiji, ki je bila v gostišču Zorko v Borečih, pa je bilo - poleg mladoporočencev in njunega prav tako pražnje oblečenega in prav tako zelo srečnega sinka, saj sta se mama in atek naposled poročila - še 90 gostov.
Kaj pa poročno potovanje, dopust? Janez in Suzana sta zaposlena v ljutomerskem obratu Mure. Doslej sta bila vsako leto na dopustu na morju. Tradiciji se seveda ne bosta izneverila tudi letos (za to imata velik razlog: poroko), zato bosta skupaj s sinkom Sašo letovala ob Jadranskem morju v Umagu. - Š. S.
Učenci Osnovne šola Ivana Cankarja v Ljutomeru iz šolskega leta 1957/58 so se po 50 letih ponovno zbrali in obujali spomine na prvo-šolske jesenske dni leta 1949. Prišlo jih je 46, spoznavanje pa je bilo izjemno prisrčno in nekoliko daljše, saj pred petimi desetletji ni bilo »mešanih« razredov, ampak so znanje pridobivali v »ločenih« razredih (posebej razred fantov in posebej razred deklic). Spomnili so se tudi svojega razrednika Vlada Porekarja in ravnatelja Slavka Stoparja. Med udeleženci srečanja je bil tudi župan Jože Šindler. -N. Š., foto: D. Topolinjak
Ziberci
Cesar jim je poklonil gasilsko črpalko
Resnici na ljubo moramo napisati, da imajo v Žibercih v Apaški dolini enega najlepših gasilskih domov daleč naokoli in gasilstvo ima vtem malem kraju že 121-letno tradicijo.
Žiberski gasilci so posebej ponosni na staro gasilsko črpalko, ki je bila narejena leta 1900 in je zdaj razstavljena pred gasilskim domom. Črpalko jim je poklonil sam avstro-ogrski .cesar
Franc Jožef, saj so bili prvo gasilsko društvo na širšem območju takratne Štajerske.
Danes gasilski dom lepo dopolnjuje podobo Žiberec. Lani so zgradili prizi-
dek in vzorno obnovili zunanjost društvenega doma.
F. Š. I'
zavarovalnica triglav d.d
Območna enota Murska Sobota
vaša spremljevalca skozi podobe življenja
Postanite član Vestnikove družine in prejeli boste palični mešalnik + nezgodno zavarovanje do 18. marca 2000 + 5 % popusta pri sklepanju novih zavarovanj
Ekstra klasa ali P™ P* posvečenih generalov boškem centru razvoja tijstva je šel tako daleč, dva kandidata »odp^*’ tudi sta imela forma P goje. Svojo pokončnosti potrdil tudi Geza je mimogrede za koncertno turnejo na vi, ko so mu pn^^ ranje za enega o gi| tov za direktorja ZVZ . je izredno hvalezer’ zano zaupanje, »d o!. vpliva za to v pnho tično pomembno d mesto ni upal zaste nil je, da mu to n. duje. Nič hudega, * šport bo še naprej proti Ptuju.
. ****** ■ tp dni Ferek Cipot sije pajzFerekom KucL^ ledoval posevke r rati pripravljata P-^ strukturiranju martja druge iz splošne ^ specializirano konjak
go.
****** .. da Dobro poučeni PralhPa-kmetje po statnlh	pri^
zaj domov s po e pa-cami pšenice, te meravajo voziti P hSo P« se namreč loti ? ne. Tako bodo od dan ,
prej vozili name Mlinopek glino-golobi spet leteli-
******
Jožef
bo, po stečaju len p|^ zlatega teleta lng-9 ednos
za opravljena dela nem domu, nakazoval te^ mu ponosu- P tilu bo iz zagate re ženiring Ob pr
‘""'e.««"1 p0 desni.ko »itnosn g in tako posk |alie. 1° nos štiri po sedal vračila kre snovanj |ske odc tudi v podeZ •** ""'z
ske tn LilUe. s0 se ug^^ino^'^ ci Pred ^zrasli fejckom ra
pleveli - Ti ze|o na .jpski po pod°^^|enice-neg^^čil^ vrtnar sSstfS?
izredne 3 L* bropoc^^o o