P©SSnI«st plačala •! ejetov!*!. Let©. VI, št. 271. v llubliani, ir feMek 39» n©tf?aE3*&ra 1S22. P©sam, St. 1 DE©. i- i ! , _ „ -- ^■^■»«~wr5guiiuuw»»«^.''w*nnlM,n'M,n »imh wu'nr " *" Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in uoravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. Cek. rač. št. Il.y59. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. HflPl Glasita SeMstKns strank® J^sssSaaile. Letnik V., štev. 43. »etrtkeva številka izhaja kot tednik IJUDSUI CSI&Š Glasilo Krnetsko-delavske zveze. Stane letno 36 — Din, mesečno 3*— Din. Rdeča dolina, naprej! 10. decembra si bodo delavci in kmetje v Mežiški dolini zavojevali s pomočjo volilnih kroglic svobodno gospodarsko pvljenje v svojih domačih parlamentih, t. j- v občinah. Kmetje in delavci bodo pa dosegli samo toliko kolikor si bodo znali sami priboriti. Saj ni daleč Gosposvetsko bolje, kjer so si že pradedje Korošcev —■ navadni kmetje in kmečki delavci — vo db svole župane, ki jih je pozneje buržo-f-Zija prekrstila v kneze. Leta so minila 'n ljudstvo je propadalo namesto napredovalo. Silne pravice, ki jih je imelo nekdaj ljudstvo, da ie uplivalo na ravnanje izmoljenega župana, so poteptane v prah. Navaden kmet je nekdaj po izvolitvi uda-ril župana po licu in ga s tem spomnil na dravico ljudstva, da sc mu sme upreti. Kakšne pravice Da uživa sedaj prebi-vhlstvo Mežiške doline? Niti delavstvo niti kmetje niso imeli bosledma leta odločilne besede v občinah zastooih. Del ljudstva je vprežen v kapitalistični voz. drugi del pa v »gare* punskega klerikalizma. Avstrijski sistem ie Poznal samo grofe barone in duhovščino. katerim je dal vso delavno ljudstvo kot monopol v izkoriščanje. Tovarniško Jo;^VSrvT° 50 !zro^'li v izžemanje industrij-magnatom. cerkvenim predstavnikom pa so prepustili izmozgani kmeta. Olajšala sta si izžemanje delavstva in kmetov nemški grof in slovenska duhov-■ cina na ta način, da sta nahujskala kmeta. na delavca. Lotila sta se tega posla s m. da sta dala ljudstvu glodati kosti ver-kega in narodnega šovinizma — avstrijski kapitalist in klerikalec pa sta dobila s tem p"’iko polastiti se zemlje kmeta in ga t »ili v položaj, da je kot nimanič prod: a svojo delavno moč. Se slabše pa se je godilo onim. ki so ostali kot sune veie na k^ rijah. ker teh verni in neverni magnati nioO upoštevali več za ljudi, temveč kot materija! za lestvico, po kateri sta se klerus in kapital povspela tudi do gospodarstva v občinskih zastop*h in tako rezala svojevoljno kruh domačinom, ki so ga samo domačini pridelali. Nastopil je že čas. da bo moralo vse ljudstvo s težkimi tisočaki plačevati krivice, ki sojih napravili njegovi verski in kapitalistični gospodarji. Treba je nam samo pogledati, kje so tisti zavodi, ki b;i morali obstajati v Jako industrializiranem kraju kakor je Mežiška dolina in ki so v občo korist ljudstvu, kljub temu. da ie bilo zadosti pripravnih trenutkov. ko bi jih bili lahko ustanovili. Za našo mladino obstajata samo palica in zapor, a niti enega samega zavoda nima. ki bi zaposlil mladino izven doma in jo vzgajal za praktične poklice. Kmečke in kaj-žarske matere rode obilo otrok, ki jih posestvo ne more rediti in iih nujno čaka brezposelnost. V zdravstvenem oziru smo še na slabšem, ker nimamo v celi dolini niti ene bolnišnice in komai dva zdravnika. O preskrbi vdov in sirot, žrtev kapitala, pa tudi ni govora ker je kapital skrbel za hlapce, cerkev pa za kandidate v nebesa. Tako je moralo biti. Ljudstvo že pre-ko deset let mi uredilo svoje domače hiše — občinskega zastopa — paševale so gotove rodbine, oo domače »žlahta«. ali pa po milosti božij in proti narodni volji imenovani gerenti. Razumljivo ie. da so imeli ti ljudie polno lastno malho za glavni cilj. Vsemu temu lahko odpomore ljudstvo s tem. da zaseže vire pri raznih grofih in veleindustrijcih Mežiške doline v korist skupnosti in doseže da bodo postali last in korist vseh občanov, ne pa posameznika. (Vse naprave zidajo lahko podjetja, ki bi vrnila s tem samo našo last). Kmeta in delavca pa ne bi trli nobeni preobčutni davki. Delavno ljudstvo, naprej! Zavedaj se, da si ubovo ker si hlapčevsko. Ne tvoje uboštvo temveč tvoja hlapčevska nezavednost tvori vse štiri stebre na katerih temelji klerikalni in kapitalistični sistem! Svet bo posial iast delavnega ljudstva šele tedaj, ko si pribori gospodarsko svobodo Pojdi in napravi prvi korak k tej svobodi s tem, da voliš socialistično stranko Jugoslavije. ____________ Preobrat v vrstah komunistov. Zaupniki nam poročajo z dežele o ve- likem ogorčenju, ki vlada med komunisti oo deželi na voditelje ljubljanskih komu- nistov ki so sklenili za občinske volitve v Ljubljani zvezo s klerikalci m kapitalisti. Da so ta poročila iz Trbovelj, Jesenic, Kočevja. Rajhenburga itd. točna, radi verjamemo. Spominjamo se na uničujočo obsodbo. ki jo je izrekel v »Delu« inž. Gustinčič, vemo da ie tudi »Radnički dnevnik« izreke! o tem ostro kritiko. To so pa samo Skrinjice pri ljubljanskih ©bžinskih volitvah. 1. 2. ?! 4' Dr. Vidmar, šahist. Slavenska banko. (Praprotnik- Žerjav). Kmetiški fond. Uradniška pragmatika itd. itd. itd. Volkovi . 95 % pastirji . 4 % ovce . . 1% Dr. Perič, Jože Ogrin. advokat. Zadružna gospodarska banka. Pollakovo človekoljubje! Razne nagrade in žegnani zvonovi. Vitezi rdečega križa na Zaloški cesti. Zveza gnilih kompromisov. mizarski pomočnik. Stranka ročnega in duševnega delavstva | ter upokojencev. Išči resnico — spoštuj svoj razum! Dr. Ravnihar, advokat. Jadranska banka. 40 letno magistratovanje z bankrotom! Velekapitalist Knez in narodno „ socialistični8 program. Brptstvo lačnih in sitih! j I11HIIII—I l«im I | »I ITT- Volkovi .... 10% pastirji .... 25% ovce (pobožne) . 65% Svobodni ljudje socialisti 100 o/o Volkovi .... 70% pastirji .... 10% ovce (narodne) . 20 % glasovi. ki so prišli v Javnost m ki kažejo le kako mora vreti za kulisami. če premislimo, kako in zakaj je pri nas sploh prišlo do komunističnega gibanja, potem nam je čisto razumljiv ta naj-novejši preokret. Dobro se spominjamo, da ie bila kal komunizma pri nas edino velika nezadovoljnost nad nekaterimi takratnimi socialističnimi voditelji, ki so vozili stranko zaradi svojih osebnih interesov popolnoma složno s kapitalisti v mi-nisterializem — k vladnemu koritu. Članstvo stranke ni imelo moči vreči take voditelje. ker še ni bila izvedena res demokratična organizacija. Tako so strankini pristaši z levice izstopili iz stranke 'ter se potopili v komunizmu. Čeprav je stranka medtem prestala srečno svojo krizo, izločila vso gnilobo ter uveljavila čisto demokracijo v stranki, se niso več vrnili v stranko vsi člani, ki so zaradi gnilobe izstopili — moskovski nauki so jih oddaljili od nas bolj in bolj. Danes se revidirajo nauki iz Moskve, približujejo se našemu stališču zato vidimo nedaleč v bodočnosti enotnost svetovnega proletariata. Enotnost slovenskega proletariata je pa takorekoč pred durmi. Podoben položaj, kakor ie bil v soc. demokratski stranki v zgodnji spomladi leta 1920.. je danes v komunistični stranki; voditelji vodijo proti-proletarsko politiko, članstvo čuti. da je samo lestvica, ki po njej plezajo voditelji kvišku in — trumoma zaDušča komunistične vrste. — Zal. da ostajajo mnogi indiferentni; le posamezniki izvajajo posledice svojega notranjega prevrata tudi na zunai in se vračajo v našo stranko, ki se je v tem času osvobodila vse gnilobe, ki koraka z iasnim proletarskim programom in čistih rok v boj za pravice bednega ljudstva, odvisna samo od volje organiziranega proletariata. Tedenski g»reg"ed. Nedelja. 19. nov.: Odslovljeni sultan izdal indijskim moslemom proglas, naj izvršujejo njegove zapovedi. — Kemalisti pošiljaio v Egipt svoje agitatorje. — Angleži nadaljujejo v Južni Afriki z obešanjem zaprtega delavstva. — Republika Čita proglasila združitev z Rusijo. — Ki- tajska vlada prejeta zavezniki ultimat radi 10 inostrancev. ki so jih ujele kitajske roparske bande. Ponedeljek. 20. nov.: V Gorici obsodilo sodišče na fašistovski pritisk več Slovencev radi poškodbe krnskega spomenika, o katerem ie dokazano, da je trpel po streli. — Otvoritev orientske konference v Lausanni (Švica). — Rumunskega generala Marteanua so aretirali, ker je poneveril 14 milšjoiov lejev. — V Zgornji Šleziji so pri volitvah zmagali socialisti. — Cuno odstopil od sestave nemške vlade. — Pričetek zborovanja stavbinske internacionale v Parizu. — Mehikanska vlada protestira pri ameriški zavoljo preganjanja njenih državljanov v Teksasu. — Otvoritev londonskega parlamenta. Predsednik cpozicionalcev sodr. Clines. Torek. 21. nov.: V Solili aretacija boljševiškega agitatorja Čujkova. ki je organiziral boljševiško policijo. — Ljudsko glasovanje obsodilo bivše bolgarske ministre na smrt. — V Nemčiji draginjski nemiri. — Iz Helsingforsa poročajo, da beži iz sovjetskih strokovnih organizacij delavstvo v nenavadnem številu. — Ruska vlada pozvala rumunsko. naj izprazni Besarabijo. — V Harkovu so Ukrajinci zaoočeli vstaško akcijo za odtrganje Vzhodne Galicije od Poljske. Sreda, 22. nov.: »Naprej« objavlja komunalni program SSJ za volitve v Ljubljani. — Hrvaški blok izključil Fran-kovce. — V Veliki Kikindi aretacije več madžarskih špijonov. — V bolgarskem Poboševu neznan atentator vrgel bombo v neko oficirsko družbo. Ranjeni. — Glavnega urednika »Rote Fahne« Sugkin-da izgnali iz Nemčije. — Odklonitev ženske volilne pravice v francoskem senatu. — Na orientski konferenci so zavezniki proti turški zahtevi po mejah 1. 1913. — Predsednik glavnega odbora za indijski kalifat odklonil sultanov proglas Indijcem, obenem grozi Angležem. — V Švici delna stavka tiskarskega osobja. — V severnih čeških rudnikih stavka 30.000 rudarjev. — Monarhistične demonstracije na Dunaju. Aretacije. — Cuno naposled sestavil nemško vlado. — V Parizu ustanovitev stolice za zgodovino svetovne vojne. — A. R .. n. Šaljivi testament. (Slika iz življenja delavstva v Mežiški dolini.) V bližini cerkve posvečene Šmohorju se’ je rodil, a kronika, t. i. ljudska govorica ne ve prav povedati, ali so ga pustili starši krstiti po imenu svetnika v cerkvi v kakem močno versko lokalnem patrio-tlčnem razburjenju, ali so bili zapisani za člana Mohorjeve družbe v Celovcu, ali pa so radi pomanjkanja koledarja sploh pograbili popolnoma ravnodušno za prvo ime. nai bo že kakorkoli, novorojenček je dobil svoje ime, ki je bilo znano daleč naokrog. Da ga bi ne bila zanesla vojna burja L 1878. v Bosno, bi najbrže te vrstice, ki mu jih pišemo v spomin, odpadle. Bržkone bi postal naš Mohorjan navaden nezanimiv mož. ocenil bi se bil in mirno živel v zgled svojim sinovom in hčeram še danes. A usoda mu je nagajala in general Filipovič ga je potreboval za zasedbo Bosne. Tako .ie videl naš junak sebe v vo~ laški suknji, videl tule kraje, naučil se brezskrbnega vojaškega življenla. izkusil Kongres amsterdamskih organlzactl v dridu. Komunisti so delali zgago. paJ^nV-postavili pred vrata. — Angleška d ska stranka izvolila sodr. Macdonalda predsednika. - Laški klerikalni »Corn ere d’ Italia« proslavlja Mussolinija vi. da mora Vatikan sedaj pričeti sod vanie z rimsko vlado. Četrtek. 23. nov.: Finančno ministr stvo podržavilo konservatorij »Gla Matice« v Ljubliani. — Odobritev dos niega stanovanjskega pravilnika po m strskem svetu. — Stavka cestnoze e ških uslužbencev v Berlinu. — AnK°enja državnega denarja na 5 let ce in izgubo vseh časti za isto dobo. N']?!01 vret* So °t>sojeni še veliki župan s J-v. Arsenovič. bivši direktor župan-" uradov Zundanovič. industrijec Sta-el. bivši načelnik Krstekanič. advokat ^pavica, kmet Vidakovič in trgovec Ka-'n- Oproščen ie bil edino ravnateli Ze-nialiske banke Kolarič. Proces je vzbujal yelikansko zanimanie. ker so dolžili vsi °btoženci več ali manj ministra Pribiče-Vlča kot sokrivca. + Na Grškem je nova vojaška vlada jtela tako; ob svoiem nastopu usmrtiti plvše grške ministre CmnaTisa Ba’dakisa, ^rotopopadkisa. Teodokisa in Stratosa. Ta vest ie vplivala zelo razburjevaino na Vezniške delegate v Lausanni. . . + Iz Madžarske so pričeli uhajati vojski rekruti na Slovaško, kjer ogrožajo inf .r?Dars'ke bande mirno prebivalstvo. iiua,a,o. oa iz Madžarske zaradi neznos-un žlvl en;skih razmer ki jih je zakrivila northvjeva vlada. Lais^nnii3- °rientski mirovni konferenci v danie ooust;la svoje dose- zadeve t2 neume^vanja v evropske —- U5a se najbolj vesele Turki, medtem ko Franciji in Angliji ni všeč. da jim krati Amerika dosedanjo politiko prostih rok na bližnjem vzhodu. Angleži se zlasti boje razgovora o mosulskih petrolejskih vrelcih. Ruska delegacija pod vodstvom Rakovskega je obljubila turški delegaciji izdatno Domoč. -f- Na Dunaju so sklenili nemški nacionalistični visokošolci, da bodo zahtevali od svojih rektorjev, da ne sme biti niti en žid dekan ali rektor, da sme biti med profesorji samo 10% Židov, za židovske visokošolce pa da se mora ravno-tako odrediti omejeno število^ Dunajski visokošolci so 28. t- m. stopili v stavko iz simpatije do svojih praških tovarišev, ki so prvi zagnali silen krik zaradi Židov. V vseučiliški avli so peli »Wacht am Rhein« in »Deutschland, Deutschland tiber alles«. Kakor vidimo, je obrodila kapitalistična šola dober sad. -j- V Pragi so 27. t. m. zabranili komunisti dr. Kramaru zborovanje. Zborovalci so nato odšli v poslopje Češke besede, kjer je dr. Kramar povdarjal, da se ni potreba bati komunistov, dokler bodo izvajali teror. -f- V Lvovu se vrši razprava proti gimnazijcu Luekovu in Krupu. ki sta obdolžena umora predsednika volilne komisije v Lubicah. Atentatorja sta izpovedala. da sta pripadala ukrajinski tajni organizaciji, "}- Na kongresu III- internacionale je poročala Klara Zetkin o političnem položaju v Nemčiji. Govornica je zahtevala pomoč v slučaju komunistične revolucije v Nemčiji, kar so ruski delegati tudi obljubili. Nemčija je v resnici polna ruskih agentov, ki povsod izzivajo nemire. Čeprav je gospodarski položaj v Nemčiji neznosen, vendar pa je malo nade, da bo prišlo do komunistične revolucije, ker je ljudstvo trezno in ve, da bi si svoje obupno stanje z njo le še poslabšalo. + V BerFnu bodo otvorili 4. decembra razpravo proti atentatorjem na Schei-demanna. Dnevne vesti. Današnji »Ljudski Glas« ie predvsem posvečen občinskim volitvam v Mežiški dolini, čeprav so. kakor čujemo. odgodene in se bodo baje vršile samo v Črni. Klerikalni teror. »Slovenec« nam gro-i zi z državnim pravdništvom. ker smo ba-i ie samovoljno podpisali nekega kandidata! na listo. Nimamo vzroka tresti se, naša vest ie čista. Priporočamo pa »Slovencu* in nieeovi stranki, da se sam varuje pan ragrafov zakona o svobodnih volit-« vah. Ne bo odveč, če opozorimo pri tel priliki »Zvezo delovnega ljudstva« na sle-i deči dogodek: K nam je prišel nekdo in podal izjavo, da noče kandidirati v tako pisani družbi kakor je to »delovno ljudi stvo«. Tozadevno izjavo smo poslali »De-i lovnemu ljudstvu« in smatrali s tem za« devo za opravljeno. Mogli bi jo tudi mž izrabiti v demagoške svrhe. na demagoi gija nam je tuja. Na to se razume »Slo-: venec«, ki pač zna namigavati. nima pai ooguma nastopiti s tožbo, ker se zaveda, da je niegovo orožje — laž. Gospodje, vi hočete le begati naše volilce. a to se vam ne bo posrečilo. Naša lista je v popolnem redu in 3. decembra boste videli, da so tudi naši volilci v redu! Lažnjivost pobožnega »Slovenca« je tudi v tem. da podtika meni nevednost glede na Brodarjevo in Gosarjevo resohr-ciio — čeprav sem na ti dve resoluciji opozoril v »Napreju« 18. novembra pod naslovom »Dvojno lice«. »Slovenec« stvarno ni dal odgovora — kako neki? —> zdai pa porablja nerodnost nekega zafrk-> Ijivca za »dokaz, da sem nasedel«. Odgo* varjajte stvarno, ne lovite glasov z lažjo! — Z. B. Volilni boj za Ljubljano se vrši v, znamenju naihujših klanfarij, s katerimi se predvsem odlikujejo »zajedničarji« in »Jutrovci«. Oboji se naskakujejo, da je veselje. Pri agitaciji večkrat skupaj trčijo in tedaj se spopadejo, da je joj! Tako so n. pr. trčili skupaj agitatorji obeh dolini in e^avna Je bila nato pot proti revnPEr v bolnico. Tukaj pa so ne micr ^a začele obhajati prav res- vii.-v. 1 minl’ivost sveta. Po vseh pra- epst ,svoje trdne vere je napravil račun, svo:e Krehe potegnil debelo črto in Dišal ped njo končno vsoto ter podal rezultat g. fajmoštru. Sklenil ie napraviti testament, kar je zaupal domačemu gospodu župniku. . ...^rvič so se začudili gospod župnik elji bolnikovi po testamentu, ž njimi pa So se začudile tudi priče. Nezaslišano ie ono da bi v takem revnem kraju delal ^do testament. Brzo so gospod župnik v uhu pregledali kratek register premožnih in vernih faranov, a niso našli točke, ki bi kai več razodevala kakor domača govorica. Da bi pa zavrženi kamen, naš Mohorjan postal vogelni kamen... zabliskalo se ie vsem gospodom v glavi. — Da. marsikdo se moti v človeku, ki hodi kot revež po svetu. Zelo prijazno ga vprašaio gospod 'Upnik: »Ali imate kai sorodnikov?« »Nobenih!« »Nobenih?! Moj bog. res čisto osam- jen človek ste. da nisem poprej tega ve-cum« »Zapuščam svojo hišo štev. 13. v sosedni občini..— sKaj. hišo imate ? Tega ne bi bil verjel, da ste tako ugleden človek!« . „ ^ »... naši občini in revnim ubožcem.« Občinskim možem, ki so kot priče pazili na vsako bolnikovo besedo ,^ak°r mačka na miš pri luknji, se ie zaiskrilo oko. »To ie zelo lepo«, so menili gospod župnik »ampak malo mislite tudi na pogrebne stroške, na letne molitve, na svete maše. Moi bog. srajca vam mora biti vendar bližja od jopiča!« »O tu$i na cerkev ne pozabim, le počakajte !« Tedai se je razjasnil pogled tudi dobremu in skrbnemu božjemu namestniku. »Hišno opravo pa dobi moja sosedi-nia, ki mi je stregla v bolezni. Revna je in sedai ne bo imela nikogar v bližini, da ga bi jezila.« „. , , r •, Ogorčeno ie odkimal gosood župnik ter pristavil: »če *e vas Jezila, ji vendar ne dajaite!« . »O. tako pa ne. gospod župnik! Glejte sedaj io bo Še bolj jezilo, ko bo nekaj dobila. Mene ne bo mogla več obirati, zato se bo hudovala na lonce, sklede in žlice ter drugo ropotijo, ako ne bo mogla vse- ga po svoii volji porabiti. Nai se jezi —? to ii rad privoščim!« »Da, pod posteljo nekje je skrit lonec. Shranil sem v njem nekaj drobiža.« »Vi mislite gotovo na predvojne tolarje?« »Nekaj drobiža boste že našli, ne vem pa. kai bo vse to vredno.« »No. poglejte, bogat je. da sam ne ve koliko ima... in to darujete za maše?« »Da. to darujem za vsa opravila po: moji smrti, za maše ob pogrebu in za druge sitnosti, ki iih boste imeli za menoj.« »Za božjo voljo, to vendar niso zai nas nobene sitnosti, to je vendar naša kr-i ščanska dolžnost — vi ste zelo skromen člnvek. škoda da nimate sorod — ali imate še kakšne druge želje?« »Da, testament se na? izvrši 8 dni po mojemu pogrebu, tukaj imate ključe od hiše.« »Zakaj pa prei ne, saj vidite, da ni sorodnikov, vaša hiša pa. za katero nismo niti vedeli, bo brez gospodarja!« »Gospodje, vem. da imate prav. a vendar vas prosim da izpolnite to edino željo, skrbite poleg teea za dostojen po-* greb. za mašo ob pogrebu, sveč ne za* htevam!« strank pri »štetju glasov« bančnih uradnikov. Agitatorji »zajednice« so silili bančne uradnike, naj podpišejo izjavo, da bo-do volili »zajednieo«, agitatorji »Ju-trove dežele« pa so mežikali uradnikom, naj drže pri podpisovanju figo v žepu, tako je namreč vsa ta reč neveljavna. O vsem tem poroča na drobno »Jutro« dne 29. t. m. ki končuje svoje poročilo z .vzklikom: zob za zob! Pametni volilci ne bodo šli na lim ne »demokratarjem« kakor tudi ne »zajedancem«. Pač pa bodo volili zastopnike socialistične stranke, katere skrinjica je na tretjem mestu. Koliko ljudskega denarja razmetavajo čisti in mešani kapitalisti za volitve, se vidi najlepše iz izgovora neke špedi-ierske tvrdke, zakaj ne more prevzeti prve tri dni decembra nobene selitve: vsi njeni vozovi in avtomobili so že oddani za tlakovanje ljubljanskih ulic z volilnimi lepaki . . . Na kupe denarja za ljubljanske občin-sk volitve imaio vse meščanske stranke, katere preplavljalo volilce s pismi in letaki v katerih jih pozivajo in rote. naj vol-ilo njihovo stranko, kajti ta je — socialistična. Zdaj ob volitvah hočejo pa prav vse biti socialistične! Takoj nato pa beremo na povabilih, naj ne volijo volilci »socialnodemokratične liste«, kajti ta ne pride vpoštev (?) pri volitvah, pač pa edino zveličavna demokratska stranka »za-iedanca«, ali »Zveza delovnega ljudstva«. S pojmi »socialističen« in »socialderno-kratičen« operirajo nalašč tako. da bi 'zmešali volilcem glave. Tako n. pr. vabi »Nove Pravda« dne 28. t. m. volilce s trditvijo, da bodo javni nameščenci uveljavili svoje zahteve, če bodo volili »zajedničarje«. kajti nova demokratična in socialistična vlada jih bo prav gotovo dala! Vse tiste, ki količkaj socialistično mislijo, hočejo nafarbati na ta način, toda ta nakana se jim ne bo posrečila, kajti volilci bodo morali prej ali slej spoznati, katera socialistična stranka je edino prava. Skrinjica te stranke je tretja, to si naj zapomnijo vsi tisti, ki hočejo sebi dobro! Tudi demokratska stranka hoče biti v volilnem boiu za »belo Ljubljano« zastopnica delavnega ljudstva. Da je v resnici zastonnea delavnega 1'udstva dokazu e še naiboli najnovejša odredba dr. Žerjava, komandanta te stranke, ki ie raz-deli! delavce v tri kategorije ter o d p r a-vil Surni delavnik! Pa brez komentarja! Noor si hoče zadrgniti vrat. ta naj kar lepo voli demokratarie! Strokovni izpit za pouk slenih je napravil pred državno izpraševalno komisijo v^ Uncu dne 16. in 17. novembra 1922 sodrug Josip Kobal. Omenjamo, da ie prvi Slovenec, celo prvi Jugoslovan, ki irna izpit iz te stroke. Še naše poštne razmere. Prezidij postne direkcije v Sarajevu, kateremu je ravnateljeval direktor Drobnič (pozneje suspendiran radi manipulacij s poštnimi znamkami) je v prvi polovici 1. 1919. pošiljal ljubljanski poštni direkciji 'velike svote denarja. Te denarne pošiliatve — večkrat po več stotisoč naenkrat — so oile mnogokrat naslovljene izrecno na ravnatelja dr. Debelaka, baje za tisk poštnih znamk. Ce bi bili ti zneski res za tisk znamk, bi zadostovali za cele vagone znamk! Skrajni čas je, da se ta zadeva pojasni, pr e dno se zadevni dokumenti uničijo. Pozor pred antraksom. Okrožni urad za zavarovanje delavcev nas prosi, da objavimo to-le obvestile: Kakor poroča šef stalne bakteriološke stanice v Ljubljani, se je zadnji čas pojavilo med domačimi živalmi precejšnje število vraničnega prisada (Antrax, Milzbrand). Ta zelo nevarna kužna bolezen se s kožami, ščetinami, žimo itd. obolelih živali prenaša posebno na usnjarje, krtačarje, Sitarje in mesarje. Prvi znak je nevaren tvor (pu-stula maligna) na infekciji izpostavljenih mestih, posebno na rokah in na obrazu-Vsak tak tvor je torej takoj javiti zdravniku, ki bo odredil potrebno zdravljenje in bakteriološko preiskavo. Delavci prei imenovanih poklonih kategorij pa naj pazijo, da preprečijo pri delu vsako poškodbo kože in da vsako tudi najmanjšo ranico obvežejo z neprodirno obvezo. Uufollsmst. Demokratie Žerjavove barve so imeli v ponedeljek »zaupni« sestanek " Šiški »pri Raci«- S pijanci vred jih je bilo 12 do 15, demokratov namreč. Vseh udeležencev je bilo 50, največ zajedničar-jev, (navsezadnje tudi demokratov), ki so pripeljali ves svoj šišenski štab s seboj. Žerjavova »Napredna Ljubljana«^ Je pa naštela 72 demokratov, 9 zajednicar-jev, 4 socialiste in 4 komuniste, skupaj torej 89 ljudi... Tako znajo poročati, da niti ena beseda ni resnična. Socialistov je bilo 8, komunista nobenega, torej so v tem še najmanj lagali, samo razdelili so nas... Govorili so razen demokratov: 6 govornika za Zajednieo, 2 pa za socialiste. Samo za Peričeve klerikalce se upal nihče govoriti. Tako je bilo na tipnem« sestanku demokratov. Kako o šele pri volitvah, ko ne bodo hoteli Di niti tisti več demokrati, ki se zdaj vsaj zaradi pijače sučejo okrog demokratsK ga denarja. To bo polom! Ljubljanca niso taki backi,, da bi šli na lim *ažej^ Vsak otrok razume že toliko politike, se bo smejal vašemu poročilu, češ da i socialist s. Ogrin govoril za zajednicarj Pa da se vam otroci smejejo, vam škoduje toliko, kakor vam bo škodov • ko bo v vaši skrinjici manj kroglic v tretji, socialistični. Prihodnje predavanje sodr. Zv. _ ^ nota: Mussolini in Mazzini se bo vra četrtek, dne 30. t. m. ob 20. v toplo ieni dvorani hotela »Lloyd« na 8>v. cesti. Vhod z dvorišča. Po predavam vsak pravico na vprašanje ah .5' govor. vendar ne nad 10 minut, na: sedež 3 Din. stojišče 1 Din‘ kovanjU Ljubljanski trg. Proti pr* ^ganja kažejo nekatera živila ten - maščoba, cen in to predvsem moka in. TU-enč-Vzroki so sledeči: Uvažanje h za„ ne moke iz Rumunije in Amen ^ stalo vsled delnega i>«m^n,^aoVzročilo viz. Izčrpanje malih zalog je P ccjvsem prav živahno povpraševanje P . $ po moki. Vsled tega povpraš*ev izostajanja tuje konkurence je etnega možnost močni veletrgovini jop dviganja cen. Brez vsakega dv »Bomo. bomo!« Vse formalnosti so bile končane brzo — in komaj so zapustili gospodje bolnika v- že je cela kopica namigavanj, ugibov, sluteni in podobnih duševnih občutkov begala okrog upanja na bogato, popolnoma nepričakovano dedščino ®Bogmo ali bo v loncu zlato ali srebro, gospod župnik?« »Naj bo to ali drugo — vam je vendar znano, da Kristus naš učenik, ni hrepenel po posvetnemu bogastvu. Še več! Niti glave ni imel kam položiti.« »Ampak to se je spremenilo?!« »O, danes! Glejte kako malo vere imate v srcu! Komaj kdo zapusti par tolarjev v svete namene — ali so zlati ali samo srebrni se še niti ve ne — že kažejo za nami. Vzemite si raie za zgled tega dobrega moža. ki ie delal vse svoie življenje ter končno zapustil vso lepo imetje v dobrodelne namene.« »Prav pravite! Preskrbeli bomo dostojen pogreb, maše in molitve oač vse kar spada k taki dedščini.« »Da, tako naj bo. gospoda! — Hvaljen Jesus!« Povest bi lahko še razširili. a ker najbrž zadostuje, če omenimo, da je naš p"aijuL.aga*"»i Mohorjan res umrl da je imel dostojen pogreb z lepim v srca segajočim govorom gospoda župnika samega, kar ie veljalo za posebno odlikovanje in če omenimo. da so brali po zatrdilu pobožnih ženic posebno lepo mašo z vigilijami in Petjem — naj to zadostuje. Pristaviti pa moramo, da je bil Mohorjan šaljiv človek, kar na mu po smrti prav nič ni več škodovalo, duši njegovi celo zelo koristilo. Stvar s testamentom ie bila namreč ta. da ie po nreteku osmih dni stopala proti koči štev. 13. vrsta mož. ki so bili direktno zainteresirani na dedščini ter so jo hoteli glasom testamenta takoi nastopiti. Glavni dedič — občina — je po končni najdbi prccei razdrapane koče ugotovila. da jo številka 13 v resnici nesrečna številka ter je odstopila od zahteve po dedščmi in^ voščila gospodu župniku kar naiveč sreče s loncem drobiža. Hiša namreč z vsemi pritiklinami je bila a tudi ni bila last Mohoriana. kar je sicer precej čudno, oa vendar v naših obmejnih krajih kier imaio na or tudi nemški grofe več pravic kakor zvesti domačini, nekaj prav vsakdanieea. Škodoželjno se je g. župnik nasmejal ter si natihem Čestital, da dobi lonec srebrnikov — nemara celo zlatnikov. spa«-?s*aT.=^-— j Pripomniti moramo, da Je * xu(je-župnik bil zelo ognjevit zagovormK ^ žev. Ce svojih naukov ni mogel ar dokazati vernim kristjanom, jih je P ,cj s kopico čudežev takih, da so ostrmeli. Nihče mu ni mogel nuditi P ^ dokazov. Vsakega ie ugnal, če je o -tako študiran. A vsi čudeži niso prl ertj zlasti ne če se zlato ali srebro sprem v ničvredno šaro. t£) Tak čudež se je. žal. zgodil tudi s dedščino svete cerkve. Točno ie stal s ^ lonec na označenem mestu, a v njem bogrne, ni bilo drugega nego zrjaveli zi Hi. krompirjevi olupki in kelihu pod° ^ prazna steklenica. Ce bi lonec ne bn j na določenem mestu, bi človek res dv o čudežu, ki se ie zgodil, in sicer, ka ^ posebno potrebno poudariti, ed'ni do nes znani čudež, ki se je zgodil v s ^ cerkve, ko je vendar znano, da so cu cerkvam v korist. Od vseh ded;čev je edina s0St:da-ben šla na svoi račun kaiti zgodil se ni no i., i • um •.ion/-, roPO“' , čudež, ki bi bil oreobličil nieno ezi ----------- v je^4 Kakor ie v testamentu zapisano. bjj na vse. kar ie podedovala, tak v^,0^0r-vendar namen testamenta in želja lanova. <3a moramo računati na visoke močne cene, ako ne bo centralna vlada skrbela za to, da se omogoči našemu trgovcu uvoz konkurenčne tuje moke. — Cena prašičem se je dvignila za 5 in več kron nri kg žive teže. v očigled predloga poljedelskega ministrstva z znižanje sedanje občutne carine za izvoz prašičev na minimum. K tem momentom pride še zopetni padec našega denarja, tako da se ie pričelo že znižanje tujih kupcev za našo živino vsled ugodne koniunkture. V kratkem moremo označiti položaj sledeče: Ako centralna vlada vstraja nadalje Pri započeti protidraginjski akciji ter skrbi kolikor mogoče za uvoz konkurenčne moke, izvoz našega blaga pa sicer podpira, a vedno le v toliko, da ne ustvarja doma nepotrebne draginje, potem moremo smatrati nastalo tendenco dviganja cen kot začasen pojav. Paralel-r*u s Protidraginjsko akcijo pa mora samo . Sebi umevno država storiti vse, kar *,e ,v njeni moči, da se dinar v resnici vhčne in stabilizira. Za slučaj občutnega Padca dinarja bi bil protidraginjskemu °]U zadan smrtni udarec. Vsem resnim rogom v državi je danes jasno, da je sako trajno zboljšanje našega denarja remogoče brez vzporedne energične Protidraginjske akcije. Visoke cene doma zahtevajo brezpogojno veliko množino Papirnatega denarja, ki bi ga končno dr-fava morala izdati brez potrebnega kritja* kar lahko smatramo kot začetek katastrofe. Vsi znaki kažejo, da se vodstvo urzave resno zaveda položaja ip da bo zmagovito vztrajalo v boju z brezobzirno špekulacijo in egoizmom posameznih slojev, ki vidijo le sebe in ne dobrobit yseh slojev cele države. — Cene govejega mesa so se znižale za 1 dinar. Go-VeJ’e meso I. vrste zadnji del stane največ 48 K. sprednii 44 K. dotični mesarji, m vzdržujejo še ceno 52 K za zadnji del Sc sc ovadili sodišču. Položaj na govejem trgu je v toliko ugoden, da je cena 52 K za volovsko meso pretirana. Slanina se je dvignila od 105 do 110 K za ribo in sal, mešana slanina 100 K kg, amerikan-ska mast 94 K, domača mast 120 K, moka 25 K za št. 0. Sladkor se je dvignil: kristalni sladkor G6 K, v kockah 74 K. V ostalem je trg nespremenjen. Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo, naznanja, da se bo vršila prihodnja javna odborova seja v sredo 29. t- m. ob 20. v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. informacije Sv. Petra cesta štev. 12, pritlično, desno. Zarito Proračun mestne občine za 1. 1923. izkazuje 16 milijonov kron primanjkljaja. Sedaj ni nobena tajnost več, zakaj so se Po vrsti vse v mestnem svetu zastopane stranke vrgle v koruzo in zakaj se jim nič več ne ljubi sodelovati pri izboljšanju žalostnega stanja našega mesta. Delo okrog sanacije bi jim bilo pretežko in Predolgočasno, to sta pa dva momenta, ki ju meščanska indolenca nikjer na svetu ne prenese. Seveda, deficiti ne prinašajo nikdar v meščanske nenasitne že-Pe na lahek način »zasluženih« vsotic, niti v tiste meščanske žepe, ki so jih njihovi nositelji prebarvali z »narodno« in »versko« vodo pomešano »socialistično« barvo. Zabavno je v teh brati, kako se razna cicibambulska in črnjakarska glasila trudijo demagogično izrabiti deficit mestnega proračuna kot volilno geslo Proti socialistični struji, češ, ta ima v mestnem svetu največ zastopnikov in je zato tudi največ odgovorna za izgube. Očividno je ta žurnalistika mnenja, da ima večina mariborskega prebivalstva ravno tako backaste možgane kakor ona sama in da Mariborčani ne znajo doumeti enostavne resnice. Nobena relativna večina ne more preprečiti zla, če ga absolutna večina kratkomalo s svojo lenobo ustvarja in ga podpira s tem, da onemogoča vsak od relativne večine storjeni korak proti njemu. Meščanski volilni »knifi« so res en sold vredni! Kritične opazke, ki jih je svoj čas naš mariborski dopisnik zapisal na račun nekih nezdravih pojavov v naši kulturni organizaciji s posebnim ozirom na Maribor, so našle odmev v pritožbi, ki jo je naslovil predsednik mariborske »Svobode« na centralni odbor S. D. J. Z. Na to pritožbo se sestane v kratkem posebno razsodišče iz zastopnikov obeh strank, ki se poba vi z vprašanjem, če so bile gori omenjene kritike upravičene ali ne. S. Kocjančič zahteva, da se končna razsodba objavi vsej naši proletarski iavnosti, ker stoji na stališču, da ne bodo ž njo sojene osebe, temveč sistemi. Naša želja je, da se zadeva reši še pred »Svobodinim« kongresom, ker bo precej uplivala na njeno nadaljnje delovanje. Mariborska »Svoboda« je imela pretekli petek občni zbor, na katerem je bil navzočemu članstvu ter delegatom doslej samostojnih delavskih kulturnih društev v Mariboru prebran in komentiran načrt za nova »Svobodina« pravila. Pravila so bila v principu soglasno sprejeta, kar je tem važnejše, ker ni sedaj nobenega dvoma več ,da bi se ne priklopila k naši največji izobraževalni zvezi gori omenjena društva in s tem dala podobnim ustanovam sijajen vzgled za koncentracijo in reorganizacijo delavskega kulturnega gibanja po Jugoslaviji. Tozadevno je bil odbor mariborske »Svobode« pooblaščen, da v zvez! z drugimi odbori določi dan podružničnega kongresa. na katerem se izvrši končna likvidacija in unifikacija s telovadnim društvom »Sloge«. Sprejeto je bilo še več manjših sklepov, med drugimi ta, da se zviša vočigled slabemu finančnemu položaju mariborske podružnice v njenem okviru za meseca nov. in dec. članarina na 2 Din. Zanimiva je bila ta točka radi tega, ker je moral predsednik mariborske »Svobode« s. Jelen pritrditi našemu že veliko prej izrečenemu mnenju, da prinašajo tkzv. »družinski večeri« in podobne prireditve, ki jih mi obsojamo predvsem z načelnega in etičnega stališča, tudi v finančnem oziru malodane deficit- Esperantski krožek »Svobode« bo imel odslej redni pouk vsako soboto ob pol 8. v stanovanju s. Tanča, Ruška cesta 35. Člani naj se kurza točno in polnoštevilno udeležujejo, da bomo čimpre-je predelali temelje esperantske slovnice. Opozarjamo, da je slednje odvisno od članov samih, ker nam odpadejo s pridobitvijo privatnega prostora razne šikane, ki so doslej ovirale razvoj našega krožka. Sodrugi. ki so v zadnjem času zamudili več lekcij, naj jih brez skrbi zopet posečajo, ker jim, bo dana prilika zamujeno popraviti- V kratkem se otvo-ri nov kurz — agitirajte zanj, da ne bo naše mesto zadnje v Sloveniji, kjer se esperantsko gibanje vedno bolj širi. stran***. Sodruge, ki so se priglasili za govorniško (politično) šolo, prosimo, da pridejo dne 5. decembra ob 18. v upravo »Na-preja« na razgovor o času in kraju. Kdor ne utegne priti osebno, naj naznani še ti pred tem dnem, katere dneve v tednu ima čas. To je potrebno za razdelitev ur. Po 5. decembru se novi priglasi ne bodo več upoštevali. 15. decembra začnemo razpošiljati »Socialistični koledar za leto 1923.« Veljal bo 12 Din. Organizacije, ki pošljejo denar v naprej do najpozneje 10. decembra ga dobe po 10 Din- Koledar, bo glede velikosti enak lanskemu, toda na belem močnem papirju, vezan trpežno v platno (ne papir kakor lani), z žepkom in tulcem s svinčnikom vred, tako, da bo vsak zadovoljen ž njim in da ga bo lahko vse leto rabil, ne da bi se mu razcefral. Naroča se pri »Pokrajinskem tajništvu, SSJ v Ljubljani, pcšini predal 168. Seja Pokrajinskega načelstva se bo vršila v torek, dne 5- decembra ob 13. v uredništvu »Napreja« v Ljubljani. * Za oktober sta naknadno še obračunali organizaciji v Ptuju in v Rečici na Paki. * Organizacije, naj začnejo sklicevati članske zbore, na katerih naj določijo delegate za Strankin zbor. Opozarjamo na § 23., 24., 25- in 28. org. pravilnika. Trbovlje. Krajevna politična organi* zacija SSJ sklicuje v četrtek, 30. t. m. ob 4. popoldne javen političen shod v dvorani Delavskega doma. Dnevni red: občinske volitve. — Odbor. Brežice. Seja okrožnega odbora SSJ in KDZ v Brežicah se bo vršila v petek dne S. decembra ob 10. dopoldne v gostilni g. Grubovška v Brežicah. Vabijo se posebno sodr. zaupniki Iz kozjanskega okraja (radi dogovora za prireditev shodov) In g, narodni poslanec Filip Kisovar. Dnevni red važen. — Predsednik. V&streflte Si?ofe©dle« II. rodna odborova seja Ijubllansb j »Svobode« se bo vršila v sredo* 29. t. ni, v centralnem tajništvu »Svobode« točno ob 7. zvečer. Sodrugi odborniki naj se seje gotovo udeleže. Angleži narod mirnih živcev, zmernosti. agilnosti in žilavosti. pijo večkrat na dan čaj. Ce hočeš ostati zmeren, agilen in žilav, se ubraniti nervoznosti, posnema? Angleže. Priporočamo edinole čajne mešanice znamke »Euddha«. Dobiš jih povsod. Sas&edsrsftro. _ + Vrednost denarja. 1 dolar velja 66.50 Din. 1 lira 3.25 Din. 1 francoski frank 4.70 Din, 1 češka krona 2.17 Din, 100 nemških mark 1.04 Din. 100 avstrijskih kron 12_par. V Curihu veija 100 naših kron 1.80 švicarskih frankov. = Dinar strahovito pada. Demokratski listi mirijo ljudstvo, češ, ministrstvo financ je že sklenilo izvesti produkcijo proti bančnim špekulacijam, obenem* dobimo drugi obrok dolarskega posojila in dinar se bo zopet »ojačil«. V »Napreju« smo že povedali svoje mnenje o "gosp D- Plavšiču. Igra gre svojo pot: dinar se dviga, dinar pada — pri tem pa žanjejo mastne zaslužke vsi, ki vedo. kaj pride. Najhujše je, da je dvig dinarja pretekli’ mesec požd pnd obrok dolarskega posojila, in sedaj hočeijo žrtvovati tudi drugi obrok. Ali naj dolarsko posojilo res samo pomaga stresava« kurz dinarja? Kje so investicije, ki so jih obljubljali z dolarji? V dolgove lezemo, ne lezemo, drvimo. In kaj dobimo za to? Proletariat — nič, velekapitalisti pa kurzne dobičke. Pa le pomirite se, sai bode vlada vse Špekulante pobesila!!! To norenje ljudstva se ponavlja že leta. In ljudstvo izpregleduje; ve, da je vlada in demokrati eno. In pokazalo bo to v Ljubljani — 3. decembra. = Devine na rakup papirja. Domače papirnice: Združene papirnice d. d. v Ljubljani, bratje Piatnik, Radeče, Sladkogorska tvrdka lepenke in papirja, Sladka-gora in Zagrebačka tvornica papir d. d., Zagreb lahko izdelajo z njihovimi v obratu se nahajajočimi sedmimi papirnimi stroji letno 1600 vagonov vsakovrstnih dokumentnih, risalnih, pisalnih, tiskovnih in ovojnih papirjev. S to produkcijo niso domača podjetja le v stanu kriti cele domače potrebe na teh vrstah papirja, temveč jim preostaja celo ena tretjina za izvoz. Upoštevaje to dejstvo, je po poročilih zagrebških listov, sklenil odbor za promet z devizami in valutami pri Narodni banki v Zagrebu, da za uvoz papirja teh vrst iz inozemstva ne dovoljuje več nakupa deviz. = Znižanje cen papirju. Zadnji porast dinarja na borzi je omogočit domači papirni industriji, da si je nabavila v teku zadnjih dni nekaj ceneje one surovine, glede katerih je navezana na inozemstvo. Smatrajoč za svojo dolžnost, da s tem okoristijo takoj svoje odjemalce, so papirnice cene svojim pridelkom že prilagodile novim cenam surovin. Tako so Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani kot vodeča tvrdka v tuzemski papirni produkciji določile svojim proizvodom s takojšnjo veljavnostjo pri novih naročilih izdatno nižje cene, ki so pri nekaterih vrstah pa-pirja do 30% nižje od dosedanjih. »Slovenčevega« glavnega urednika sem pred kratkim opozoril potom tiska, da je za laži moralno odgovoren on, čeprav jih piše kdo drugi. Dolžan je popraviti krivico, če je bila storjena z njegovo vednostjo, če ne pa — spoditi iz službe nesramnega lažnjivca. G. Smodej pa, ki je tudi posvečen katoliški duhovnik, ni čutil potrebe odgovoriti. Morebiti bodo imeli čitatelji »Slovenca« več čuta za resnico, zato se obračam na te, v kolikor jim pride »Naprej« pred oči, in jih prosim, naj vplivajo na svojega duhovnega pastirja, da se ne bo tako očitno kregal z resnico. Njegov »Slovenec« piše 28. nov., kakor da bi samo jaz in šele zdaj uvajal stanovanjski davek, ki ga je že pred 8/4 leta sklenilo 22 organizacij, med njimi tudi klerikalne... Stvarno se pa s takimi posvečenimi demagogi ne morem spuščati v debato. Kadar bo pa imel »Slovenec« urednike z večjo občutljivostjo, se lahko že o čem pomenimo. — »Napre-jevim« čitateljem moramo pa povedati, da je imel »Slovenec« 28. novembra pogum povedati, da je proti neposrednemu stanov, davku, čeprav lovi kot zastopnik »Zveze delovnega ljudstva« glasove tistih, ki hočejo vse posredne davke iz-premeniti v neposredne. Seveda je to povedal v lažnjivi demagoški obliki, ka-kor da bi delal za — revne sloje. — Z. B. Socialistična stranka kandidira v občinah M.ež'.ške doline tovarniške delavce, rudarlo ooljske delavce, majhne posestnike, najemnike. obrtn’ke In učitelje. Tako prav eno razdeljenih mandatov po slofcta nima nobena druga stranka__________________ Dopisi. Mežica. Delavstvo je v mezdnem gl-baniu in stoji pred težkimi boji. p0 izvršenih občinskih voiitvah bo tudi v tem oziru boljše, ker bo imelo delavstvo vsaj občinski aparat v rokah, da bo če ne na ta pa vsai na drugi način pripravilo rudniško gospodo do tega da bo respektirala delavno ljudstvo, vceoilo raznim krogom spoznanje da naši delavci niso kuliji. in da svinčena tla niso kolonija. Kako dobiš koncesijo? Takale: imeti moraš denar kar na še ni dovoli, biti moraš ugleden»član klerikalne ali demokratske stranke in vedeti moraš za grehe župnika Racina. Lahovnika in Brusa. Ce vse te pogoie izpolniš. ti s koncesijo zamašijo usta in tako postaneš koncesioniran navi-jalec cen. Tisti, ki ie goljufal pri njivi in drugi ki ie navijal cene živini — v svoj prid seveda — sta kandidata klerikalne stranke. Goljufi in navijalci cen, svoji k svojim! Volite klerikalce! Leta 1920. so dobili izplačano vojno odškodnino v Mežiški dolini samo tisti, ki so jih predlagali klerikalci. Zakai so dobili škodo poplačano samo klerikalci ne pa vsi. ki so škodo troeli? Kdor ni dobil odškodnine, na* voli socialistično listo, da ga ne bo več tepel klerikalni bič. Črna. (Demagogija klerikalcev.) Klerikalni oblastniki so zasledovaLi tukajšne-ga kovača Petra Rakeša radi njegovega nemškega mišljenja pred vojno in med plebiscitno dobo: poskrbeli so tudi. da mu ie bila opcija za Jugoslavijo odbita. Se-dai so oa moža. ko je postal mehak, tako zmešali da trobi v klerikalni rog skupno s tistimi, ki so ga priganjali. Mi rečemo samo »oče odpusti mu. saj ne ve, kai dela«, posebno ne tedaj, kadar strelja Kuharju za god. Žerjav pri Črni. (Škandalozne razmere.) Tukaj imamo mlečnozobega inženirja Šinkovca. Ni se Še ogrel in posušil v Žerjavu že je vrgel starega delavca Budna na cesto. Zdaj na vse načine trpinči delavke v zbiralnici, prepoveduje jim opravljati neodložljivo potrebo več ko dvakrat, pusti kuriti obrat v času ko stoli, tako da delavke zmrzuje:o in bolehajo. Vzgaja tudi pridno fašiste in nahruli delavce. ako njegove protežirane otročiče bolj ostro pogledajo, drugič oa zopet zato. če jih nočejo videti. Mlademu inženerju bi mogoče izprememba zraka prav dobro prijala ker bi potem tudi ne prišel do ku-riozne ideje, da naj mu »Bratovska sklad-nica« plača popravo zob ie v svolem življenju toliko Žrtvova narodnost, posebno še v zasedenem o lju. da je postal reven begunec, ki ,n]a maj par milijonov, katere misli vse zr Iliči J V dl Ullliruiivv. w ..... . vati za nas Dravograjčane, seveda način, da bodo nastali iz milijonov d -milijoni — zanj. Radi tega je tudi no kandidatne I!ste. Božji žegen oa pr , buie polsvetnik Bernardi, ki ie že sv sklepal lesne kupčije v cerkvi in se v brem spominu nanje vsak dan 7 merodajen — ne pa polne malhe in v sokte Mežica. Gerent Jakopič je nagovarjal mizarja Doblšeka. da naj bodo za io voljo delavci boli skromni on za mezd in da moramo pustiti Angležem lo več zaslužiti, da nam ne bodo u:sji. rent ie sočasno slamnati mož tukajs j župnika in je že svoječasno kot »pre s nik« klerikalne stranke ponuial od ško mesto tajniku podjetja. h;na, klerikalne stranke gre tako daleč, aa v svoii črni organizaciji par trp no ~ lavcev na drugi strani pa vabi Kap sta v občinski odbor, da bi bil bič lavstvo še boli izdaten. Mežica. Pretekli mesec se je v. va> iavna dražba našega občinskega . na Klerikalni mogotci so napravili ^ delavn k predpoldne v namenu. da k Bož-pade na ta način lov za kakih ,-' pa je ti služabniki so sukali, mlad u j^ggg K. obrnil in pridno gonil ceno na 'zakle-Ker ie dotični učiteli »Sokol«, so sta. li. da se bodo maščevali. To SO*Sakolov« riLi na ta način da so prisf;a. ku0nO vo* na kolenih prosili, naj ž nl>mi s lijo proti socialistom. jeS^ Mušenik pri Črni. (Bedno s a■ ■ ^ nega delavstva). Spomladi so si .. r;|j v lavci grofa Vincenca Thurna p oskrb-težkem boju 17% poviška, lui • gornik Plehier v Guštanju oa niti 7„earJa nega poviška ni privoščil Francu ,a£Uje in Francu Samcu in jima še dan? jU je samo 45 K od m8. V kratkem c y^r0jc grof ogoljufal na mezdi za 3000 ■ «u-e ie ta da lahko omenieni Pleme kejfa « o taca uouravo zod. , . • , , ! V c.a ■. 5tpi za prusKe*** Dravograd. Pred tednom ie jmela p* 'surovosti je enak narodna sociala* shod oziroma gostilniški ne]<. Urbanči5i ki se pusti zmenati za * sestanek v Dravogradu.Napovedani pos.a- Z(J . Ta človek je zerešl, pokHc (kro nec Brandner ni prišel na krok. ker je muči podrejf" moral najbrž zopet v Belgrad glasovat za volne kredite. Prepričan Pa ie bil tudi. da najde »Korumpirana zadruga demokratov in Slsarjev« itak pravi Drogram. ki bo postavil narodne socialce zopet na noge. Razen praznih fraz in čenč >e samo treba omeniti, da so bili vsi prisotni iako zadovoljni s čvekanjem razen enega, ki se le priduševal da ne pusti blatiti naših izbornih ministrov. Dravograd. Socialistična stranka bo prevzela po 10. decembru tudi našo občine v svoio upravo. Treba bo seveda še poprej izvesti revizijo, da bodo poDlačale osebe, ki so paševale doslei proti volji ljudstva na škodo tržanov — vse. kar so zavozile. Režimovci so v tesnem objemu s klerikalno in narodno-socialno ooozici-io. ker hočcio skupno še nadalje izžemati delavno ljudstvo. Opirajo se na svoie zasluge kakor n. or. Kaizer. ki ie bil do leta 1918. prav dober »Sildmarkovec«. sedaj oa le še boli vnet narodniakar. ki bi nai-raišl vse svoje sovrstnike trgovce uničiL Njemu enak bralec je g. Grisogno, ki se telja divjih zveri) in tako muči pc . ^ mu delavstvo, da ie že več d'ela.YCJ: z0y-lelo, kakor n. pr. sodrug Aloizn nik. Po volitvah bomo stopili tudi ten -spodom na prste da bodo vsai kai boli. T /»vrli Črna. Obč:na je hotela vzeti ^ Kotniku v Črni stanovanje in mu * neko tulo stranko. To bi bilo ba.ie za Kotniku, da je iz usmiljenia vzel poa s> ho deklo župana, ki ie pričakovala . ^ da in so io v tem hudem času pan t0 cesto. Radovedni smo samo. če je ^ delo župana ali tajnika. Občina ima ^ dar milijonske prebitke in bi bilo jj-f- čini v prid ako bi imela stanovanj ^ še. ki so vsak dan več vredne. Ka^ ^ iz- suhi denar v klerikalni posojilnici, zgubba vedno na vrednosti. Črna. Jako pohvalno se mora^..stijo raziti o naših obrtnikih, ki se ne ^ ^ voditi raznim fašistom za nos in v tega snada:o k delavnemu ljudstvu. Ka dva kandidirata na socialistični listi obrtnika Dravograd. (Uganka.) Vsem kandidatom združene liberalne — »socialne« — klerikalne mešanice, ki nam morejo pojasniti. zakai je pred vojno bogati Dravograd tako ubožal, razni »Kaiserji« in Bernardin oa obogateli — damo za nagrado po en izvod knjige »Socializem in vera«, da bodo spoznali, da ni mogoče volkov nasititi brez decimirania ovac. Ako bi slučajno Grisogno Kaiser ali Bernardi bili Drvi rešitelji, dobe povrh še knjižico »Um-gang mit Menschen« in »Abecednik poštenosti«. Gužtanj. V Ljubljani bljuva NSS °genj in žveplo na klerikalce, iim očita Zaloško cesto itd. Pri nas sta pa NSS in SLS v tesnem objemu kakor oče in sin — dobesedno tako. ker Kotnik stari je priganjač in »kapo« klerikalne stranke ■ duhovni oče so seveda g. župnik — sin sta-rega Kotnika. Račko, je pa »voditelj« NSS, B.° Potrebi sokolaš, na tihem pa podporni olan »Orlov«. Stari in mladi — oba bi bila rada.župana. Kotnik sen. bi bil rad s tem preskrbljen za starost, rad bi na račun občanov dogradil započeto cerkveno stav-®°- napravil še letos na novo stotisoč dinarjev primankliaja pri občini, preskrbel svojcem in prijateljem majhna koritca, drugim pa koncesije za žganietoč itd. Kotnik iun. ie času primeren »naprednjak« *n bi se rad kot župan udejstvoval, kakor kot štacijski poveljnik 1. 1918. ko je de-nunciral ljudi in iih spravljal na ljubljanski *rad potem se pa prizadetim rodbinam pam ponujal v rešitev konfinirancev. Najel bi si rad tudi posebno četo hajdukov, Posebno izvežbanih za pobijanje šip.napisnih tabel itd. Zdravstvo bi povzdignil na tisto višino, kakor je slovelo nekdaj pod njegovo komando v Libeličah, kjer je sam preiskoval spolno zdravje vseh okoliških žensk. — Radovedni smo. koliko guštanjskih občanov je že pozabilo na klerikalno »narodni« bič ki jih ]e tepel dose-dai in če so iim znani računi o izplačevanju voine odškodnine osebam, ki so prav malo ali čisto nič izgubile, temveč bile samo verne in pridne ovčice ter so bile vsaj s farovško kuharico ali oa služkinjo klerikalnega in demokratskega mogotca v sorodstvu. Zanimivo ie dejstvo, da si omenjeni dve stranki prizadevata loviti na eni strani delavstvo in obrtnike ko zastopata v glavnem vendarle samo cerkev in velekapital — jeklarno. Obrtniki J50^° v slu_ čaju glasovanja za združeno SLS listo trpeli občutno kazen, ker bodo tlačili davki ninh same — kapitalista Da ščitili m pustili živeti na račun volilcev samih. Delavstvo bo v svojem izvajanju programa dosledno in podpiralo samo one obrtnike, ki bodo javno pokazali, da čutijo z delavstvom. Dravograd. Opozarjamo orožništvo na de:stvo. da namerava tovarna Goli dne 10. dec., na dan volitev protizakonito odvračati zaposleno delavstvo od volitev: isto namero ima tudi judovska firma Hirschler. Prepričani smo. da bo orožni- gtvo tudi to pot tako Izvrstno Ščitilo zakon. kakor ga ie že v neki zadevi proti tem tujcem. Delavstvo pa opozarjamo, da sl bo na ta dan s kroglico v rokah priborilo svoje v svoii domači hiši — to je v občini in bo enakim izkoriščevalcem z zmago v občini lahko pristriglo predolge Peruti. Črna. (Vzorni orožnik.) Zena tukajšnjega uraria ie prišla iz Šoštan a in ie prinesla svojemu možu v nahrbtniku nekaj pokvarienih ur v popravo. Pred Orno jo je srečal tukaišnii orožnik (tisti, ki ima nemškutarico za ženo. naše ljudi, če spregovorijo nemško besedo, pa preganja) in jo nahrulil: »Baba. kaj nosiš v »rukzaku«? Žena ga ie vprašala, kai da on nosi. ko ima »rukzak« še bolj poLn kakor ona. Orožnik le bil namreč izven službe — brez orožja: biti je moral tudi pijan, ker je ženo nabil s palico in ii zdrobil vse ure. Ni čuda. da ie ljudstvo nevoljno na orožništvo. posebno še. ako so takšni eksem-plarii šarže.____________________________— JOSEF JIROUT: Agrarna reforma na Češkem. (Dopis s Češkega.) (Dalje.) Toda šele velika srednjeevropska revolucija ie uresničila to staro zahtevo po odstranieniu fevdalizma in razdelitev zemlje s pravično agrarno reformo, da reforma pomeni v naših ^ zeml.iedelskih razmerah odstranitev plemiških veleposestev pravičnejšo razdelitev posesti in odstranitev pritiska.- s katerim so veleposestniki zavirali gospodarski in politični razvoj češkega naroda. Razlastitev veleposestev je bila glavna zahteva češke revolucije. davna želja češkega naroda in zato ie pred razpadom Avstrije češka inozemska vlada v sloviti washingtonski deklaraciji dne 1. oktobra 1918 proglasila: »Veleposestva bodo posvečena domači kolonizaciji: plemiška posest se zruši.« Agrarna reforma v Češki republiki se izvaja na podlagi številnih zakonov, ki jih ie sprejelo prvo revolucionarno »Narodni shromaždžni« in pozneje izvoljeni redni parlament. Bivše plemstvo, veleposestniki. zavedajoči se kai zgube z veleposestvi se oborožujeio proti agrarni reformi kakor vedo in znaio. Nedavno se je obrnil odbor neke nemške veleposestniške organizacije na niuiorškega odvetnika Goldmaveria z'vprašanjem. da-Ii bi ne bilo mogoče zabraniti agrarne reforme, ki io nazivaio kradež potom mednarodne akcije. Seveda ie njih prizadevanje jalovo. Načelno so bile vse češke stranke za razlastitev veleposestev in za agrarno reformo. v nazorih izvedbe pa so si bile kal nasprotne. Glavni boi za izvedbo agrarne reforme se ie bil med socialisti in agrarci. Socialisti so zagovarjali svoie družabno stališče agrarci pa stališče posameznika individualca. t. j. zahtevali so brezob- zirno paTcellranJe veleposestev na mala 6—15 ha obsegajoča samostojna posestva Ker nobena izmed navedenih strank ni imela toliko sile. da bi izbo'evala svoj nazor, so napravili kompromis, tako da vsebuje češka agrarna reforma obe sporni stališči, namreč socialistično in kapkali-stično. Seveda se socialistični pritisk na teh zakonih iasno pozna. Prvi zakon o agrarni reformi so iz-dali dne 9. novembra 1918. ki je prepovedal brez državnega dovoljenja prodati ali zadolžiti veleposestvo. Ta zakon je zabra-nil da plemstvo ni moglo svoie posesti prodati tujcem, kar bi agrarno reformo silno otežilo. Da se zabrani poizkus kapitalistov in veleposestnikov izkoriščanja s sekanjem in prodajo lesa in podobno, je bil izdan že 17. novembra 1918 zakon o ohrani gozdov. Podoben je zakon od IS. junija 1919 o rednem gospodarstvu na gospodarskih in lesnih veleposestvih, ki pooblašča zemljedelsko ministrstvo in poznejši posestni urad. da v nasprotnem slučaiu nastavi državnega nadzornika, ki se bo brigal za gospodarsko obdelovanih veleposestev. Prvi revolucionarni zakon o agrarni reformi je zakon od 16. aprila 1919. ki ga je sprejelo »Nar. schromaž-deni« po dolgih debatah in bojih. Ta zakon se imenuje »zasegalni zakon«, na, podlagi katerega se zasežeio veleposestva v svrho smotrene reforme in ustanovt poseben »posestni urad« ki ima izvesti agrarno reformo. Zakon ima dvajset odstavkov. (Dalje prih.) POSLANO.* Podpisani zahtevam, da mi ministrstvo za socialno politiko oziroma ministrstvo vojne in mornarice takoj nakaže pol^ no oskrbnino zame in mojo družino iz sledečih vzrokov: 1. moi sin Franc Petek je bil decembra 1921 vpoklican v kadrsko službovanja k 17. p. p. Vojaška komanda ga do zakonu o ustroju voiske sploh ni imela pravico vpoklicati, ker ie moi najstarejši sin in sem jaz že dopolnil 61. leto. 2. vložil sem po zakonu upravičeno prošnjo, da ga takoj odpuste, ker pride v poštev kot moi reditelj in reditelj 3 šoloobveznih bratov --mojih otrok. Prošnjo so zavlačevali, men© pa tirali na lastne stroške k zdravniškemu pregledu pred voiaško komisijo, kar je protizakonito — a kljub temu mojega sina po polletnem službovanju niso oprostili. Končno ie moj sin Franc umrl pri 17, p. p. na griži. Pritožujem se radi storjenih krivic in zahtevam, da oblast vzdržuje mene in mo-k> družino. Podpeca, dne 23. novembra 1922. Franc Petek, rudar. * Za vsebino pod tem naslovom uredništvo ne prevzema odgovornosti. Odgovorni urednik : Anton PodbcvSek. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr.odb. SSJ). Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. ! Novosti! Za damske plaiie v veliki izbiri A. & E. Skabernč Ljubljana, Mastni trg 10. Pridobivajte naročnike! ■I* Žene + pomirite se, če vam mesečni red zastaja ali Izostaja. Pomoretn vam, zaščitim vaše zdravje in vam prinesem novega veselja do življenja. Uradno ocenjeno tn za dobro spoznano. Obrnite se takoj na naslov: K. Fesq Hamburg B. 156, PapinslraBs 95. S Tri hiše enonadstropne so v mestu Brežice ob glavni cesti ležeče, sposobne tudi za obrt ali trgovino, takoj na prodaj. Istotam se tudi proda 1 velika vinska klek Pojasnila da oskrbništvo graščine v Brežicah. PERILO u uiiiiie. mmi id po znižanih cenah pri A.ŠINKOVIC nas!. K. S O S S, Ljubljana, Mestni trg 19. JSL J&BLMd r.*L J JSbl -•: /4£ @» 15 Č ti 1< o | - pol-<£p|pbv p 1 €fcl0 ‘.»-r-c*- r-AA as ti MM IJUul na^ssosaše kakovosti pešca 2&1# r. z. z o. z. V LJUBLJANI, Duna sk« cesta 33 („RALKAN“) Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki ^ N O > £> vseh vrst. — Koloniialno špecerijsko ^ blago, spirituose, mast, slanina, mesni g ................ izdelki. .............. Telefon 365. Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljubljana. Čekovni račun štev. 10.473. tLkmsha s»zona! j -j Lasini izdePkil \ lazili s*& ubu^ni, m in ga oddaja w LJiubSja ?l in oko!ials sclidnol ovenijo Poštni predal Telefon inter. št. 13. št. 178. Pošt. ček. rač. št. 10.532. !« Brzoj. nasl. ,Kodes‘ Ljubljana. Oi m naznanja, da je s 1» 1922 7jG55~ Hcanli? y li«i m sicer za navadne hranilne vloge............na ©°/0 za vioge proti četrtletni odpovedi . . na G1/2°/o za vloge proti polletni odpovedi. . . na 70/o m »lose sprejemajo 5n splakujejo w*e prodaj l«o naSe Mdru*'*11 '€ fsa svoje priBiramke v lastno hranilnico*