290. številka. Ljubljana, četrtek 18. decembra. XII. leto, 1879. SLOVENSKI NAROD. fahaja vsak dan, izvzemfii ponedeljke m dneve po praznikih, ter volja po posti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol lota 8 gL, Cft četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom sa celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. '.10 kr., za en mesec 1 jrld. 10 kr. Za pošiljanje na dom ne računa 10 kr. ca mesec, 30 kr. sa četrt leta. — Za tnje deiele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in M dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila ae pladnje od četiristopne poi.it-vrsto 6 kr.? Če ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr., Če ae dvakrat, in 4 kr., če ae tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolba". Opra vništvo, na katero naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši. Telegram „Slovenskomu Narodu". Na Dunaji, 17. decembra. Za § 2. brambne predloge je glasovalo 180 poslancev, zoper pa 133, torej večina •pet ne zadostuje. Jutri bode volitev ko-misijona ad hoc. Za volitev državnega poslanca na Dolenjskem. V malo d teh 1 odo doknjake kmetske občine volile volilne mi že, kateri bodo volili poslat ca v državni zbor na mesto umrštga grofa Baibo. Volila bode kmetska skupina Kočevje, Trebnje, Radeče. V zadnjej državnozbor-skej volitvi sta Bi stala dva kandidata nasproti, naredni in jeden od naše politiški nasprotne stranke postavljei i. Pri zdanjej volitvi kakor se Čuje ljubljanski kaziooti ne bodo postavili svojega kandidata, kajti kakor Brno mi, isto tako so bal aami prepričani popolnem, da zmagali ne bodo, da propadejo. Za to se tudi mi nebčemo na nasprotno stran ozirati, jsego čeino sumo „pro donio ' jedno reči. Ko so se vršile dud 24. junija meBeca volitve na Kranjskem po kmetskih otčioah, kolika radost in zadovoljnost je navdajala vsa-cega počtemga Slovenca, ko je zvedel izid teb VOlltui. Naši m.rodm poslanci IIohenwart, Kljun, Pfeifer voljeni bo bili povBodi jednoglasno, si. nm volitev v dolenjskih kmetskih ekupmsh nij bila soglasua, voljen je bil grof Barbo eč 97 glasovi nasproti 38 glasom, katere je dobil nasprotni kanoidat VVurzbach. Kako pa je prištlVVurzbuth k tem gltsoiu ? Njega so voiili nemški Kočevarji, katerih je 34, in v Trebnjem in Radečah je ujel po dva glasa. Ako bi nemškutarji postavili tudi zdaj svojega kandidata, zmagali z njim sicer ne bodo, a volili bi ga zopet Kočevarji, in ko bi ostali isti volilni možje, kakor pri zadnjih državnozbor-skib volitvah, dobil bi tudi morebiti 6na dva glasa v Trebnjem in dva v Radečah, katere je tudi VVurzbtth dobil. Ali to je, volilni možje ne bodo prejšnji, nego po zakonu ne morajo za dopolnilno volitev državnega poslanca voliti drugi volilni možje, t. j. voljeni morejo biti isti volilni možje, a voljeni morajo biti na novo. In baš to je nam ugodno. Mi smo sicer popolnoma preverjeni, da bodo pri volitvi volilnih mož v dolenjskih kmetskih občinah voljeni samo taki volilni možje, ki bodo vsi dali svoje glasove našemu narodnemu kandidatu, in da bode po takem tudi ta volitev bogla sna (ne štejemo pa Kočevarjev, ki ne govore nafiega jezika). Da bode pa ta volitev reBnično tudi soglasna, treba je, kakor smo uže včeraj v lokalnej notici omenili, da dolenjski volilci ne volijo za volilne može zdaj nič več onih dveh Trebanj-cev in Radečanov, ki so pri zadnje) volitvi za državni zbor sramotili pošteno kmetsko ime s tem, da so rajši za tujca oasprotnika glasovali, nego za rojaka svojega prijatelja. Pri zdanjej volitvi gre bolj nego kedaj za našo slovensko čast. Nij samo dosti, da je voljen naš poslanec, nego s soglasno volitvijo morajo dolenjski kmetje pokazati, da )e narodna stvar o i doe 24. junija meseca do zdaj napredovala ; pokazati morajo zdaj dolenjske kmetske obč ne, da je izglel gorenjskih iu notranjskih kun t-kili občin tudi nanje upli val. Mi izključujemo popolno možnost, da bi kateri drug razen od naroduega središčnega O raju. Iz slavjanskega bajeslovja. Češki spis.l v „8)avj»nekem Almanahu" za 1879. leto Jan M;ich a I. tDalje.) Kar je Slavjauom u&jtniiejegu, godba iti Bpev, s tem je napolnjen v obilntj meri raj, da, niti plesu tam ne manjka, kakor kaze čtška pestn: Vširhni svati tancova'1 Mezi nima Panbu, Svaty Petr vvskakoval, Až so cbytal tramu. Tudi sladkemu spanju more se tam udati in prijetne Banje spuščajo se na trepalnice dremajocib. Usnula, usnula Ja Maria v raji, V raji na kraji. UzdiU bc jI sniček Z jejlho Brdočka, Vyrlista jf na nem Krasna jablonečka. Duše umriih ljudij, katere tja prihajajo so veselo od svojih znancev pozdravljene. Takoj posado jih nu zlat BtoJ, pnoetd jim hladne vodice, rujuegu vina in druge pijače srce raz* vesel,U/OČe, da bi se okrepčale in lju bežno ž njimi razgovuria.e. Srbi pojo nad grubom mrtvega tako-le : I tebe će posaditi U Blatnom svome stolu, Pak čfl tobo prinijeti Jeden inibrik ladne vodo, A u drugi rujna vina, U trećemu kordijala,; l>a iiu ljepše progovoriš, Na pitanja odgovoriš. Ko so augelji, nesoči na svojih krilih ubogega Lazara, dospeli k rajskim vratom zvali bo: Otvirojto nam vrata, Neseni mileho bratra. Posad'tc ho na luno odbora postavljeni kandidat zmogel, nasprotna nemčurska stranka je v letošnjej Blabej letini tako močno trpela, da z njo nij več računiti kot z nevarnim faktorjem; tembolj moramo pa skrbeti za to, da OBtane naš ponos nedo-taknen, in v to ime kličemo dolenjskim kmetskim volilcem: Volite Bamo take volilne možo, ki bodo vsi brez izjeme glasovali za našega poslanca. ? Iz državnega zbora. Z Dunaja 15. dec. [Izv. dop.] —x, Predno je zbornica prešla denea k dnevnemu redu, naznanil se jej je izid volitev v delegacije v gospodskoj zbornici in kako da je ta sklenila o vojaškej postavi. Na predlog Zeithammerjev se je vladna predloga o vojaškem zakonu izročila brambenemu odseku, d* o njem ustmeno poroča. Poslanec Mauthner je interpeliral vlado, kaj da je uže storila glede* ljudskega stenja v prihodnjem letu. Poslanec dr. Rozer je predlagal, da vlada hitro poizve o revščini v krkonoških gor*, h, da se siromakom pomaga. Zbornica potem preide k dnevnemu redu in Bicer je bila prva točk i drugo branje vladne predloge glede pobiranja davka v prvem četrtletji prihodnjega Ista. Z.kon .-o brez debate .-prejme. Dolga debata se je vnela pri vladnej predlogi o podaljšanji trgovinske pogodbe z Nemčijo. Vladi se je očitalo, zakaj da Še le v zadnjem trenotku Btopi pred zbornico in zahteva pooblastila o tej stvari. Poslanec SuesB je dejal, ka vlada nij imela prav, ko je toliko časa to zadevo pri miru pustila, ko je vendar poznala trgovinsko pol tiske namere Nemčije. Nemčija, — dejal je Suess, — zahteva od P&nn Bphu na kline, PFineste mu stolici A vinefika sklcnici. Nech se Lazar napije, A nechat' si odpouinc. Dušci, kadi.r io dolgem blodenji vendar je v raj vzeta, kbčejo drugo: Pojd' dušieko, večerati Budeš s nami prebivati. Smrt pnšed^a po go po)arja, zove ga na gosli k nebeškemu otcu : Pospčš a nemoškoj, JIily hospoilari, Ty pfijdeš na hody K nebeskomu otci. Raj vzel je v obče v misli kr.'eanske to, kar dela blagostanje v življenji; tako do Rus : Chozjain v domu, kak Adam v raju. Blaženo življenje v nebesih na humoristi-čen način slika nam jedna hrvatska pesen: Hodi, Janko, va nebo, Onde ćeš imat dobro; Ondo ćeš dobro imat; Avstrije Blmo koncesij, sama nasprotno pa n«hče ničesa AvHtriji odstopiti. On j« izrazil bojazen, da bodo politiški oziri zatrli gospodarstvene težnje. lito bo naglašali tudi Še drugi govorniki. Zbornica je potem vlado pooblastila, da podaljAa popolao ali srnin deloma provizorno trgovinsko pogodbo z Nemčijo. Nadalje je zborne* potr lila tudi predlogo o podaljšanji trgovinske pogodbe s Francosko. V prihodu iej Htiji v Bredo pride na vrsto poročilo brumberiega odšel a o vojuej jiostavi. Tudi vdaj vladna predloga no b.)de dobila po trebne večine, ker ho je ločilo samo neznatno število iz kluba liberalcev, ki bodo glasovali za nespremenjeni ■ pr< jem vojaAke postive, vsi drugi centralisti bodo pa ostali Ae nadalje v opoziciji. 1'olihiMii razgled. Not rta u Je d«»ft«»ln. V Ljubljani 17. decembra. Klub nemških nf irtAritlerjov" tlršav ti«-> miijonov. tP/fffs'*•«■# delegacija ie enoglasno škofa II vnalda volila za predsednika, Proniiyja za podpredsednika. Sokc j-tki Aef ie predložil po dobno predlogo, kakor II:iymerle v avstrijikei delegaciji. Potem so bilo volitve ulsekov ; grof Andiassy je voljen v od-iek za vnanjo zadevo. Viiieiije drravf. Mtushi car je poHlnl generalu grofu Totlebnu, ueneralnemu gubernatorju. Bledeči telegram: Srečno Hem ho vrnil v Petrograd in som našel vaš trle-ram. za katerega ho vam prisrčno zahvalu iem. Popolno vam zaupam svoja čnvstvu. D.i nam Itig pomuga zatreti upornike. - »•##mirt* f.t Jkn provincijalno zbraujo je 10 000 turških lir dovolilo za begunce. Vrancodki „Journal Oltrel" nuzniinJM odstofi ministra pravosuđa Lroyjr-u, kateri je pa še pre| imenoval več novih Hodcev in Hvojega podtajnika. Novi minister h« bodo še le pozneie imenoval, ker Luroyer hoče Ham na interpelacijo odgovoriti, katero misli poslanec Lecrov staviti gle lo- rabe amnestškte jioritave. Mej lom se je pa v Parizu govorilo o splošnej minnturskuj kri/.i; govorilo se je, da lrevcmet na mento \Vadd n g tona postane jiuniHtirski predsednik m ItriHHon na mesto Leon Say-ja linnncni miirster. Do/daj hu ta poročila nij so potrdila. Alplinnso 11'iinliort, ki je bi nedavno voljen /a mestnega svetovalca, a vlada nij potrdila te volitve, v posebnem pismu naznanja volilcem arromiisHeiuoiit.a Ornim«, da spreimu ponujeno mu kandidatura podatica v poslan sko zbornico, lan ro pte| nij mislil h|>rejuti m Hicer za to, ker je ministerstvo šo ostalo, katero Orangeaui sovražijo in ker je ono splošno amnestijo, katero si ti želo, zavrglo. Žito on spozna, da jo Diegg treba v zbornici, da zagovarja svobod •> Prt nt* je in se poteza zh pregnance v iiovt-j ('dedoniji. Zniino je, da je lluiubert radikalcc, ki je bi v pregnanstvu, u Ju zdaj od vlade pregnanstva oproAfton, a mu nijso pfojlojt politične pravica zopet p;> deljene. Njegova i/.vnli'.ev bode nezaupnica vladi, in pri verifikaciji v zbornici vpraianj* o amneHtiji sprožila. V francoskej aboroici je Legran 1 naznanil, da bode meseca januarja pri predloKenji ra> m en ene knjige interpeliral o stanji Židov v llmnuniji; z laj pa je vprašal, ali misli vlada priznati neodvisnost Rumuiije, M nisterski predsednik je odgovoril, da je vlada vedno imela simpatije do Kumimije. Ni nje zahtevani© so Kumuniji raz irili zemltiAče za od-nkodovaa}e B ►aerabije Za revtsifo noetato* dajal41VI se ie uže mnogo dosou'o Francija se dugovima o tem sh vedno z drugimi v de- viHsfun. Viada npa pritnanfe rnmno^ke neodvisnosti. Zpornci fiMiicotka j« 80 ni lijonov dovolila za po|iravo tvst Hu lget.ui o l>ok zbornice je zavrgel bnd^etne H|»remembe v senatu« it > I * > 4» u m k<» ministerstvo bode v zbor« niči predložilo provizorični budgot za 1880. leto. Če pa zbornica ne dovoli budgota, bode razjiu^čena. — (Joueral C aldini misli svoj mandat v senatu zopet izvrAevati, rašanjih pogodila; |>o-slednjl je odločno grajal poslupniiju manjšine, da se zboničnih sej ne udeležuje. iinffi.i ti poslanik lord DnlV.-rin v Pe-terburgu ie na svojem potovanji preko Ilerlinu od ol v Varzm h knezu It smarku, kjer se ju nekai dnij mudil. PorOOlla iz Mtutt/r pripiiujf)0 uiijmdu na Lv tmiii političnu pomen. Po poročilu i/. v „T>ai!y N. wiu ie pri prvom napadu Albancev na aurV'ko vojno palo več vojakov, nego ho jo prej poročalo. Ililo |e f>K mrtvih in 2.r» raujeudi. V boju dne 12. m 18. t. m. je, kakor
  • borts zmagil Af-goico na vseh črtah. Afgtnflk h rodov je bilo v bo|i mnogo zbranih, kabulski prebivalci ho jim pomagali« Albansko Igube so veliko, Angleži ho imeli i; efie.iriev in .'17 mož mrtvih pa 10 oficirjev in 66 00dl ranjenih še druga poročilu pak javljajo, da ju Roberti v nejio-pillaej ni li, in da mu Qs bole mOKOAe reAitl. 2 ^u|Hr4k. ■ z. Nolile 7. decembra. (I/.v. ilojiis.j (O not ran i om p o lože nji.) K k> r ie bilo Nirtur DBOOl ti delat. \ KontO Itn«In oriinjn, I telkonU kopanju; Ondo moral talke j i "t, Ni ti tilha krnita grilt) Ni li (riba ko|m(i, n<-- •> groaojs /obuti, Moreš dobro vino pil, A ni gS t riba platiti Vino eiirl kot votla i/. Tokajskoga suda. Kad lamo k jiln ^'iiilii, Vsi ti hip liop /akriefl. PropoUo j« petonlh, Jarebie. prelipili; Kad im lomil /.oelnn, Onda mulo poclnu Kaii on noifi govedjo, Togt nlkdor nscej Kad im nimfi niiHiiun, (Inda Opit vsi kilimi: Kad mu noioi inaslnieii, V nali i hi rud Hiralo I Ju - Kad im n...... paAtetu, Oni ti.nI n tim' tropoi'n; K.nI im • i < 11 m kopitna, Tako 'o vrtca jur ptma. Ovaj '/, itakla napiju, I Mii^i eabar ponuja. Jedan ange\| famija, A onaj drn^i dinla, A dva mi pak lujliiju, oni drugI tanoajn, Simo lamo nkai''ejo, i iako Hi- raduju] Bog jim dado krejear«*, Oa davadu va rajle. Tudi poroke se v raju obavljajo, nas o tem pOUCUJi moravdot po ion : A p e«l rajem, rajem, Pfed iajnkyini vraty, Sloji («•• liun BtOjI ('y|iriH male dfevo, A pod ivm OvprUoaa l'okny Mliil »dirolv, Za tvm itolen sodi 1'ini Itiib h upoAtoly. A M luoiia Mlojl 1'rekn'iHiiv iiihnb-nee. A /.a l>in niluili iifioii I 'i elujiNiiil panenka, /eptaj ho jbb Potfo, Op oni ftAdajiV A oni žadajl kakor Bvateho tobale. HobaA |.y jieh 1'et.re, A jii ji« b ]Mi/.ebm'iin. Do cula vendar nij možno nikakor naslikati slasti in blagosti, kakor jih prebivalci rajski uživajo. Primerno jiravi HlovoAka pripovedka „Nebeska slava", da „nijedon človek, ko bi ravno a'okiat modrijAi bil od nas, ne ve pove lati, kako se mu ju godilo tam v nebe-s h". Je lin namreč hiii bogatega gospoda nij se hotel preje oženiti, dokler no vult uubuske slave. Neinogič. to dočaksti, Kkleue vendar oženiti se; pred svatbo na golili kolenih kleč6 moli Hoga, da bi i/polnil njegovo željo. Itua Itog Hturega človeka pošlju ponj, iu tu ga uvede v nebo. Milo mu je tuko dobro, da jo pozabil na o t ca in na nevesto in na vho, kar mu je koda) milo bilo. Vsako uro prišel je božji sel boteč ga zopet na zemljo dovesti, ali on je v jedno mer prosil, da bi še vsaj urico v nebesih ostati smel. Po treh urah končuo podala Hta ho zopet na ta uvet. Kako ho je tu mladenič začudil, ko jo vso spremenjeno našel vtd«ti naprej, razpustil je knez bolgarsko narodno sebranje; kajti drugače nij bilo mogoče konec storiti rmim pomešanim odnošenjem, v katerih sejo narodno sebranje in ž njim vred cela bolgarska država te dni nahitjala. N kdo nij vedel, na čem d* smo, in nij so bilo moči orijentovati v teh okolno-stih. Narodno sobranje dalo je v svojej adresi na Njegovo Visočemtvo kneza dne 24. uovom-bra sedanjemu ministorstvu (Hurmov-lUInba-nov) nezaupnico, in to — kakor se je izra/ilo narodno sebranje — zaradi njegovih tproti' konstitucijonalnib" del, katerih pa se ve" da nij nabrojilo, ker nema zato niknkih dokazov. Vsled te nezaupnico dulo je ministerstvo demisijo, kakor zahteva način parlamentarnega življenja, in knes jo je tudi sprejel. Naročil je potem predsedniku sebranje, Petku Kara- veloui, di sestavi novo ministerstvo. Ta se je trudil dvanajst dnij, da bi dob l svoje može vkupe, — pa im z Uip In. Knez je tudi želel, da sestavi kos lici jonalno ministerstvo, v katerem naj bosta od prejšnjih ministrov g. N a-čevič in g. Orokov, ki sta ob4 izvanredno sposobna za to častno in visoko mesto. A uiti na ta način nj Katavelov mogel rešiti svojo ■adace. To neisvestno stenje trpelo je celih dvanajst dnij. Bebraoje nij nič razpravljalo, javno mnenje Je bilo vznemirjeno, dohajali so iz dežele telegrami, kaj je. kai ko godi V IMo se je bati celo nemirov, li t ti nij bilo dru zega pripomočki| kakor rsipuflcenje narod« nega sebninja, ker ž njim se nij dalo priti na čisto, niti do urejenih razmer v državi. Sicer jo imelo sebranje v teku meseca dnij, kar je zasedalo, dVSJStt sej. (Jovorno se je strašno mnogo, a napravilo no nij skoro nič, razven t slo adreso, katero šo knez nij mogel sprejeti, ker ne odgovarja nltl forma] iiim zahtevam tu kern spisa. Največ je bilo čuti napadov liberalne strani na ministre, ali pa osobnih napadov jedne stranke na drugo. Od rakonskih osnov, ki so se napominjsle v prestidnom govoru, ni) nobena prišla na razpravo. Nnponieiiit.i morim, di se je „liberalna" gali ultrarad ikalci z naslovom .Svetlost". Za to je menda Karavelov uže postal sam bo svojimi nezadovolien — kar je gotovo tudi pomagalo pospešiti konec sedanjemu narodnemu Hebranju. Po zakonu o bolgarskej konstituciji ima se prihodnje narodno nebranje sklicati v štirih mesecih. IMo hi želeti v interesu narodu, da pridejo skujiaj razumni in previdni narodni predst,avitel|i, ki bodo delali za splošni blagor naroda, ne glede* na osobne interese pojedinci in puščajoč na stran osobno mržnje. Ilolgarska, katera ho nahaja v drugem letu Hvojtga osvobojenja izpod turške Hhin ivlasti, potrebuje pred vsem notranjega miru, o k r e p I j e n j a in r e m n e g a organizator-skega dela. Umno pospeševanje in povzdigovanje materijalnoga stanja naroda, ki prebiva v tO j blagoslovljenoj deželi, dobra in stroga uprava v notranjem, urejeuje innogo-brojnih m luhkih spojenj m> zvunanjestjo, a pred vsem sposnanje, da najlepša ii|ioraba svobode obstoji v primernem ogrančenju pojedinca sa korist cele drfkfe s — to so glavni pogoji srečnega in uspešnega razvijanja vsako države. Tu mora biti tudi program vsakega bolgarskega rodoljuba, in kjer, kakor upamo, o teh največjih in tiajvažncjih smotrih naroda obstoji judiiomišljenost, tam se lahko najde teren za BporSSOinljOnje in IS edničko delova-n|e ; a vsi damli nes kot nerešljivi i/glodajoči ekstremi bodo izumili kakor sencu. In te.laj bide postala H.»Ig irska, kurje) (iripada: mogočna i n k o r i s t o n o s n a h I a v j a n s k a kulturna d r ž. a v a na b a I k a n s k e in p o-lu otok u. A. It. Ie ^nidfii, 15. decembra. | Izviren dopis, j No vem, ali zanimajo „Slovenskega Naroda" čitateljstvo poročila iz dijaških krogov, ali no. Pa če tudi morda v obče ne za nimajo, nekaterim utegnejo vendar Ugajati« M šojam se tedaj denes poročati Bicsr ue o delovanji tega sli onega dijaškega društva — to upam da stoti kdo drug limej dijaštva — ipnk o nič manj važnem /uvodu, o zavodu, ki jo ie bornegs Blovenskege Ujakt, kateri pride stranka sama mej seboj uže razdelila bila na na vsi učili če, zelo velike vrednosti, namieč. frakcije, tako du pri pojiravljanji adrese zavoljo njenih formalnih pogrešitev predsednik in njegovi prijatelji nijso mogli več. prodreti n. pr. z naslovom „ Visočestvo", kateri knezu uže po lodu njegovem pripsda, nego so sms« o gi>odpiraluoj zi.logi slovauskdi vseučiliščni-kov1'. BlsdeOi podatki ho posneti iz poročil obun gA zbora, pri kojom ho ji tub vol,t nov odbor za nadzorovanje premolenjt« V prešlem letu dovolilo se j« 17 prosilcem skupaj 280 g), v mesečnih podporah po 3. 4, > gl. 1 > >ho Ikov je imela zaloga skupaj 527 gl. 2G kr. in mcer je podelil zalogi: Kranjski deželni zbor 100 gl., Štajerski 100 «1., Goriški 20 g1.f Ptujska čitalnica 30 «ld., vseučiliščnik grof Andrej Potočki 20 gld , g. dr. JoBip Star »5 15 gld., g. dr. B. Inavec 5 gl., veft gospodov iz Ptuja skupaj 8 gld, nekaj dijakov v ieuJ 1 '' nikov Hkupij i. gld., ostala svota pa je došla po obrestih od glavnice. Skupnih troškov pa je bilo 280 gl. 23 kr. I tedaj znaša ostanek 292 it I • I 3 kr. TVngnjnik g. prof dr. Itidermann je nasvetoval, naj se za to kujiijo 3 papirno rente ii 100 glrl.f da bodo glavnica, ki je znašala vlani 2000 gt. za 300 gld. povikšana ; in ako se prišteje tistih 100 gld., koje je zalogi podarila šo-štanjska p o so j i ln i ca , a koje ona hrani in zalogi pnailja samo vsakoletne obreHti, znašala bi glavnice ravno 8000 gld. V začasni odbor, ki presojuje razdeljevanje in vodi nadzorstvo premoženja, izvoljeni so bili izmej dijakov: jurista gur. Ivan 11 ud o H in Valentin Krisper, liloz< fi gg. Josip Lendovšek in LovrO Požar in medicinec g. O/.dii; od akarlemlfinegi senata dele:; nuni gg profesorja dr. (I. Krek in dr. H i d o r m an n i m i ta glavno vodstvo in sicer opravlja prvi predse Iništvo, in drugi blagajništvo. — No morem Hi kaj, da hi mimogrodo ne omenil, da so se drugi Slovani razven Slovencev, ikopram se zavod zove „podpiralna zaloga slovanskih vse-učiliščnikov", zelo če ne popolnoma odtegnili bodi si glede podpiranja koristnega /uvoda, bedi si glede" prejemanja podjioro od zavoda* Iz tega bi skoraj naposled človek moral skle-pati, da osobito pri Slovencih mnogo bornih mladeničev študira, pri drugih Slovanih pa le premožnejši. In borne pa marljive mladeniče gre podpirati 1 Oni bodo v hvaležnem spominu na to vrli Slovenci tudi po/.neje, bodo podpirali jednako svoje naslednike. Slednjič si dovoli njem vsem darovalcem javno izreči srčno zahvalo, ob jed nem pa tiHgnšuti vročo željo, naj rojaki še v prihodnje ne pozabijo na ta dobrotvoriteljni zavod. Domate nI vari. — (Nemškega cesarja soproga,) ki je to jesen, kakor znano, iz laških toplic jirišla gledat, volško fihnko in Ljubljano, je tukaišnjemu velikemu trgovcu, gospodu Josipu in nikogar poznati nij mogel. Pozneje stop m v je zvedel, da je bd tri sto let v nebesih, a on ie menil, da je tam bil samo tri ure. Tako naglo mino čas v rajskih radostih« Itivno tako v moravskoj pripovedki bila ju dekle, katera se nij hotela omožiti, nego do groba deviški venec obraniti, 1 ();>() let v nebesih, a njej zdel im jo ta čas kakor samo jedno leto. Tega rajskega življenja bil je h prva deležen tuli človek t. j. A lam iu Kva; vendar zaradi iiejioslušnosti bila sta oba iz raja iz gnana na strastlin in (rudom vsakdanjega življenja izdana. V duhu biblijskom poje o tem izguiuiju prvih roditeljev iz raja češka p^sen : Sol JohI, Pan 11 ii It Aid do rajo, Albini /,a nlin poklokujo. Kdyi >. M obloba dokopali, Doil ho oba iiuplakab. V DBOgl m pogledu zanimiva ju poljska prislovica, v katero j so razklada, v kakem jeziku ho v raji govorili kača, Piva, 1 tog in angel: „lbahil Kwo po vvlosku zvvodzil, b'\va Adama po OtOlkU, bog jih po uiemiecku gromi I, Roiol /iih po vveperaku z raju wygunl.u Po izgnaiiju Ad ona in I ve iz raja mora vsak človek, kateri tam prebivati hoče, ]ired vsem umreti na tdin svetu; niti i). Marija nij bila tega pogoja resoua. Ko se je Kristus i los pod v nebo podajal, prosila ga je Mtrija: ..Siiiaekn linij mil v a ja prosim (oho, ItaA inim n aehou v/.iti do vočnoho nebo;" a Kristus jej je odgovoril: „Neimi>e, uiatičko, nemii/.e lo bvli, Ty i ■ 111 sin, inatieko, na /.emi morit i." Drugi gla-ni pogoj, da bi kdo v raj priti mogel, je Čedtiostno in bogumilo življenje ua zemlji. Sv. Peter ne smo nikomur rajskih vrat odpreti, kdor ne bi bil bogabojuče živel, in ko bi to bila tuli lastna njegova mati. V Hrb-skej pesni hoče mati sv. Petra ž njim vred v raj uiti, ali sv. Peter jej pravi; Koliko ni >.i\ovala. Nisi raja dosta jalu: Nini gladnog naranila, Ni IsdnOgS napojila. No' hi i;o!u proodola, Niti bosn proobula, NM ho llopom ndolila, \ ii 0 jedno po\ oHiuneo, Na trojo si ra/,eepila, t tiipol ni ir/.daniila: ,,.iuo mojo povoaaniool Knda 6al ho povlačiti, l'o briliiiH po dolina, Po »lepačkim torbotiim!" (Dalje priL) K ris perju, ki jo je t a čas volil po našem mestu, za spomin poslala svojo fotografijo z lastnoročnim podpisom in preprijaznim zahvalnim pismom. — (Nebna prikazen.) Piše se nam od tu: V noti od Uorka na sredo ob polu 12. ure opazili smo na zimsko-vedrem nelu krasen meteor izredne velikosti; svetil se je intenzivno v belo-zelenem svitu, a za soboj je puffcal ogn;ene iskre. Meteor je padel od eevero-vshoda proti zapadu. — (V čitalnične]' restavraciji) bode denes zvečer imel govor neki inostra-nec o najvažnejših novejših iznajdbah, o telefonu in mikrofonu. Ker je stvar Bama na sebi uže zanimiva, in se bode lehko vsagdo sam preveril o istinosti teltfmovih „čudežev", govor pa se prične točno ob 8. ur , naj vsagdo tudi točno pride, da ne bode početka govora zamudil, v katerem se bodo dotični aparati razjasujevali. — (Goveje kuge) bo menda skoro popolnem konec na Kranjskem. Zdaj sta okužena samo še dva kraja, Dolž v smihelsko-Btopiškej in Dule v suhorskej občini. — (Na smrt opalil) se je v Krasinci, občine podzemeljske v sodnem okraji metliškem, trileten deček. Bil je nekaj časa sam V izbi, kjer je svetila trska, pa je luči menda preblizu prišel, da se mu je vnela srajčica, ki jo je na sebi imel pa druzega nič. Mati pač takoj na vpitje priteče iz veže, pa otrok je bil uže tako hudo osmojen, da je drugi dan umrl. — (Narodna čitalnica črnomelj-Bka) ima dne 21. grudna t. 1. svoj občni zbor. Vse p. n. vnanje društvenike vabimo tembolj k udeležitvi, ker je mej drugim na dnevnem redu tudi volitev novega odbora. Odbor. TrgroviiiNko porodilo. Minuli mesec je trgovina malo zastala; žita so se posebno zanemarjala, ker jo izvažanju sploh nekoliko pojenjalo; tmli je bila naša trgovina občutljivo zadeta s prepovedjo uvažanja pridelkov na Grško. To pa je bojo lo začasna neprilika, ki so bodo skoro toliko boljšej živoBti umaknila, kajti potreba 4iveža jo povsodi in tudi v notranjih deželah zelo velika. Kava. — Dasi minoli mesec nij mnogo izpocalo se tega blaga, ostalo so vendar ceno vseh kavnih vrst, finih in slabših, jako trdno in So celo rastočo, kar jo vidno znamenje, da so bodo zvišale, kakor hitro bodo vprašanje po kavi lo nekoliko živejo. — Potrjujejo nas v tem tudi poročila iz pridelovalnih krajev o vedno višjih conah in živoj kupčiji. J 100 Klg, Kava Kio navadna . . po gl. 62.— do gl. 68.— „ Hrednja . . . „ „ 70.— „ „ 74.— „ srednjeliua . „ „ 75.— „ „ 78— „ „ fina .... n n 7y-— n n 8ti- — n „ najfinejša . . „ „ 88.— „ „ 88,— _ Bahia..... „ „ 67.— „ „ 75.— „ Santos .... „ „ 86.— n „ 102.— St. Domtngo . . „ „ 87.— „ „ 93.— j Java..... „ „ 100.— „ „ 110.- „ Malabar nat. lina in najfinejša . . „ „ 94.— » „ 101.— n Malabar plant.. . „ „ —.— n „ —.— n Cevlon nat. . . . „ . 92.— „ „ 100.— Cevlon plant, sred- njelina .... „ „ 110.- „ , 120.-t'eyloo plant. lina lu najfinejša . . „ „ 124.— „ „ 140.— 0 ylon biser . . „ „ 112.— „ „ 160.— J Moka......„ 124.- „ „ 128.- „ Portorlooo . . . „ „ 114.— „ » 185.— Cottarieca . . . „ „ 106.— „ „ 112.— „ Manilla .... „ „ 92.- „ „ 108.— (iuatomala . . . „ „ 102.— „ „ 114.— Olje. — Za boljše namizne vrsto zahtevajo so vedno višje cene vkljub jako neznatnemu spečavanju; aomladi bomo imeli tedaj jako visoko cono. ('eno LbŠim vrstam, posebno dalmatinskim ho užo dalje £asa stalne ali ne manje trdne. V sled slabili piidelkov oljkinega olja podražilo se jo tudi bombažno, ter se nrodaio po rastočih cenah. F 100 Klg. Olje oljkino delano čisto uležano .... po gl. 47.— do gl. 49 9 oljkino Lecco je- dilno pol fino 45. 46.— 100 Klg. Olje oljkino Lecco jedilno fino in najfin. po gl. 48.— do gl. 51.— „ oljkino namizno M. St Angolo pol fino „ „ 64.— „ „ 66.— „ oljkino namizno M. St. Angelo fino . . „ „ 68.— „ n 70.— _ oljkino namizno M. St. Angelo najtinejo „ „ 73.— „ „ 75.— „ oljkino d' Aix . . „ „ 78.— „ „ 80.— „ bombažno ameriško najtinejo očiščeno . „ „ 41.50 , „ 42.— „ bombažno ameriško navadno .... „ n 38.50 „ „ 39.50 „ ribje hamburško 3 kroini.> origin. sod 170 Klg.....„ „ 66.- „ „ -.- „ laneno......„ 40.— „ „ —.— It i ž — ima šo vedno nespremenjene cene in velja o tem blagu, kar smo rekli užo v svojem zadnjem poročilu. Plačilo točno brez popusta 100 Klg. Riž italijanski slab . . po gl. 20— do gl. 20.50 „ „ navaden . „ „ 21.— „ n —.— „ „ srodnjefin „ „ 21.50 „ „ —.— fi» • . • n n n n —■— „ n najfinejši. „ „ 23.50 „ „ 24.— „ Rangoon I* . . . „ n 17.50 „ „ —.— n H",- ... „ , 16.50 , „ -.-Sadje. — Kor je na Francoskem užitek boje nekoliko pojenjal, pale so cono sadju za nekaj odstotkov; toda, ker tukajšnjo zaloge ni j so velike, utegnile bi cono levantskemu sadju pozneje o živej-šem povpraševanji iz notranjega zopet nekoliko poskočiti. 100 Klg. Rožiči po kakovosti «r . po gl. 7.— do gl. 9.— Smokvo Calamata v vencih .......„ „ 17.— „ „ 18.— Smokve pulijcsko v sodih „ „ 21.— „ „ 21.50 Smokvu sin i rniAke vškat- Ijicah Sultan , „ 32.— M „ 37.— Mandeljni sladki ... n „ 110.— „ „ 118.— 1"i m i«-ranu«- fino . zaboj „ „ 5.50 „ B 7.50 Limono sicilijsko ... „ „ 5.— „ „ 6.50 Rozino Sultan najfinejše (novo)......n n 35-— n » 36.50 Rozino Sultan fino (nove) „ „ 27.— „ „ 28,50 Rozino Eleiuo (novo) . „ „ 27.— „ „ 30.— Rozino Cisiuo .... „ „ 26.— „ „ 28.— Grozdje liparBko (novo) „ „ 34.— „ „ 35.— Grozdje luvante (novo) . „ n 24.— „ „ 25.— Kazno blago: 100 Klg. Cimet (cassia lignea) . po gl. 76.— do gl. 78.— Nagljeve žbico Zanzibar- »ko.......n n 220.— „ n 230,- Poper (štupa) Siugapor- ski presojan .... „ „ 54.— n „ 55.— Poper (štupa) Uatavijski „ „ 48.— „ „ 49.— Pimout Jauiajski ... „ „ 66.— „ „ 67.— Votlenec (bimsstoin) . . „ „ 5.— „ „ i).— Kolotonij......„ „ 6,— n „ 10.— Katra oeiščuua .... „ n 165.— „ „ 180.— Ribe slamke (haringo) Variuouth orig. sodouk ., ., 16.50 n 17.50 Ribo polenovku (stock- tiBch) novo.....t> n 29.— „ „ 36.— Oroški (.macisniisso) I»- , 1 Klg....... „ „ 3.50 „ „ 4.50 Rum Jamajski . . litor „ „ 1.40 „ „ 2.— Žvuplo Sicilijsko mleto . „ „ 8.— „ „ 9.— Žvuplo Sicilijsko v kosih „ „ 6.50 „ „ 7.— Soda augleška kristal. . „ „ 6.50 „ „ 7.— „ kalcin. . „ „ 9.50 „ „ 11.50 Mjilo Canea.....„ 33.— „ „ 45.— n t'audia....., „ 46.— „ „ 47.— n U"r»«.....» „ 97.— „ „ 37.— Kadilno zrnje (vveihrauch) „ „ 45.— „ „ 48.— Vmo t^ijjrsko . hoktl. „ „ 38.— „ „ 65.— n Malega . arobe „ „ 11.— „ „ 14.— 100 kosov dolgi kratki Ričniki (gajželjniki) tržaški 1» ...... gl. 50.— gl. 32.— bloniki (gajžuljniki; tržaški 11»...... n 36.— „ 28.— Bičniki (gajželjniki; tržaški Ul"...... „ 30.— „ 26.— BionikJ (gajželjniki) tržaški 1V»-...... , 26.— „ 22.— Slanine i u maščobe. — Slauino cuuo so vedno rastočo in utegnejo letos cene tega blaga doseči neuadejaijo visokost. — Ceno maščobam se mjso za zdaj sicer povišalo, vendar uijso nič uiuujo zelo trdne. Denašuja angleška poročila javljajo nam novo znatno podrazno, ki no bo brez upliva za tukajšnji trg. 1'laeilo točno brez popusta. 100 Klg. Slanina hrbtanec v orig. zabojih z znamenjem „Aucoru z 10 do 12 kosi.......po gl. 45.— do gl. 46.— Slanina hrbtanec v orig. zabojih z zuamenjeui „bnuire" z 11 do 13 ....... • n t, 43.50 „ „ 44.50 Slauina hrbtanec v orig. zabojih z znamenjem nSquirou z 14 do 16 kosi ........_ 41,— „ . 42.50 100 Klg. Mast svinjska angleška Bancroft gh .... po gl. 51.— do gl. —.— Mast svinjska angleška Wilcox I«.....po gl. 48.— do gL 48.50 Loj dalmatinski . . . „ „ 30.— „ „ 40.— fi tržaški ..... „ „ 40.— „ n 41— Petrolej — jako trdne ceno in rastoče. — Minoli mesec so pale ceno do gl. 12.50 po malem ns gl. 11.25, denes so pa zopet gl. 11.75, ter utegnejo iti za nekaj dni j užo nad gl. 12.—, in takih prciuemb v tem blagu utegnemo vsled netočnega dovažanja imeti vsak mesec. 100 Klg. Petrolej točno izvršbe . po gl. 11.50 do gl. 11.75 „ v nakup za mesec januarij . . „ ,, 11.75 „ „ —.— Domači pridelki. — Po fižolu seje za tukajšnji užitek bolje povpraševalo, za izvažanje pa jako malo. Cene po malem padajo, kajti tega blaga je tukaj jako veliko in se po mogočosti razprodaje. — Slive Re le malo in po nizkih cenah zahtevajo. .Maslu čibto zanemarjeno; izvaža se ga malo, trg je pa prenapolnen ž njim, radi iVs.tr jo tudi prodajanje celo po jako nizkih cenah prav slabo. — Pšenična in koruzna trgovina zelo mlačna o neznatnem prometa. Prodaja so tu se skladišča: Fižol prepeličnik (novi) „ beli .... „ bohlnjec . . . „ svctlordeči . . „ kanarin ... „ mešanec . . . Maslo I»-..... Konoplje ..... Proso...... Slive (okajeno) . . „ (neokajuno) . . 100 Klg. po gl. 13-- do gl. —.— n „ 12.50 „ n 13.— n , 12.25 n n 12.50 n „ 12— 7» n —.— n i 1275 n n —.— n H 8.50 n n 9.— n » 78.- n d 81.— * . 20.- » ii 23.— n „ 11.50 o » 12.— ii „ 16.50 n •i 18.— it „ 20.- ji ii 21.— V Trstu, dnč 15. decembra 1870. Milesie & Doleiiec. IHirli v/ IJiililJiinl. 14. decembra: Marija Sveto, gostaška, 74 let, v rožnih ulicah št. 13, vsled slabosti. 15. decembra: Jura Sirnik, šivilja, 37 let, v ribjih ulicah št. 7. za mrtvico v možjanih. V deželnej bolnici: 12. decembra: Fran Danic, dekle sin, 17 dnij. — Fran Žavbi, delavca sin, 14 dnij. 13. decembra: Meta Močilnikar, deklo hči, 5 dnij. — Marija Suhadolee, delavka, 57 let, za pljučno tuberkulozo. — Reza Ffihtinger, gostaška, 71 let. 15. decembra: Marija Mrlak, gostaška, 85 let. — Bernard Potokar, goBtaška, 70 let, vsled starosti. V vojaškej bolnici: 13. decembra: Fran Allabauer, pešec 27. pei-polka, 20 let, za tifusom. trojci. 16. decembra: Pri *>' .m. u • Hafner iz Bistrico. — Tuvelteroj-iz Bordeaux. Pri My»trlj«»keiii oeaikrjlt Kančik iz Zagreba. — Meda■ ič, iz Krškega. Pri imtnrHuviii ilvurui Klein iz Dun:tja. Dunajska borza 17 decembra. (Izvirno tolegiafićuo porodilo.) Enotni drž. dolg v baukuvoih . sa tfld. 70 kr. Knotni drž. dolg v srebru , , 70 n 35 Zlata renta .... 80 90 1860 drž. poBojilo , , . 181 n — Akcije iiiiriMini banke . . . 817 — greditue akcijo .... . 281 t» 20 fj> I^ondon...... . U6 75 Srebro .......... — n — Napol. ..... 9 7f 31 f-4>/, Državno marke . . 57 t* 70 n Tržno cone v Ljubljani 17. decembra t. 1. Pšenica hektoliter 10 gold. 8 kr. — rež B gld. 53 kr.; — ječmen 4 gld. i 5 kr.; — oves :i gld. 9 kr.; — ajda 5 gld. 20 kr.; — proso 5 gold. 4 kr.; — koruza 6 gld. — kr.; — kiompir 100 kilogramov 3 gld. i) kr.; — fižol hektoliter y gld. kr.; masla kilogram — gld. 00 kr.; mast — gld. 70 kr.; — Špeli ti i --■-it — gld. 44 kr.; špoh povojen — gld. 56 kr.; — jajce po i; Vi kr.; — unoka litor H kr.; — goveduino kilogram 5S kr.; — tuletuino 43 kr.; -- svinjsko meso *2 kr.; — sena 100 kilogramov 1 gld. 7ti kr.; — same 1 gld. 4^ kr.; — drva trda 4 kv. metrov 7 gld. bU kr.; — mehka 5 gid. — kr. Izdttielj in uieaaik Makop Ar in i č. Čitalnična restavracija. Denes, četrtek 18. decembra, točno ob 8. uri na večer govoril bodo znan physikar o Edisonoi/em ptunografu, mikrophonu v zvezi s telefonom, najvažnejših iznajdbah; uparati bodo Hodclovuli. V interesu vsacega poslušalca leži, da pride točno, ker govor prične se z razlaganjem aparatov. Govor traje eno uro. (583) Posebni govori po pogodbi. Lastnina m uaa „haroune titja*rnea.