Poštnina plačana v gotovini. 11. Stev.1. 1931 ČEBELAR GiRsiio mmmmmvmA 2A SLOVENIJO Članarina (naročnina) znaša letno 40 Din (18 lir. 5'50 šilingov). Vsebina Prispevki k razpravi o zadrugi......1 Čebelarstvo v kamniškem okraju.....4 Drugi odgovor g. Pušu.........7 Mesečna navodila...........9 Opazovalne postaje ..........12 Društvene vesti . . ...........14 Podružnične vesti...........14 Drobiž..........15 Listnica uredništva...........16 Februarska številka »Slovenskega Čebelarja« izide šele 10. februarja, ker moramo objaviti društvene račune zaradi občnega zbora, računi pa ne bodo zaključeni in pregledani pred koncem januarja meseca. Objava vodstva blagovnega oddelka. Ker v tej številki »Slovenskega Čebelarja« ni cenika čebelarskega orodja in potrebščin, naznanjamo, da znaša cena za lončke za med iz prepariranega kartona št. 101 (za Ve kg medu) Din 0 75, št. 102 (za V4 kg medu) pa Din 1'25 za komad. Priporočamo p. n. članom izven Ljubljane v lastnem interesu, da naročajo lončke in druge čebelarske potrebščine po možnosti skupno po svoji podružnici. Podružnice izven neposredne bližine Ljubljane uživajo namreč pri naročilih za svoje člane do 5% popusta, da se s tem znižajo stroški za omot in prevoz ter omogoči članom podružnic nabava potrebščin po približno isti ceni, kakor je navedena v ceniku. V začetku februarja bomo že pričeli z zamenjavo satnic za vosek in tudi s prodajo satnic. Da nam bo točen pregled množine voska mogoč in da ne bomo prišli zaradi voska v neprilike, smo se odločili, da bomo vosek v zamenjavo za satnice sprejemali samo do 31. marca. Po tem roku bomo vosek samo kupovali po dnevnih cenah in prodajali satnice po ceni, ki je razvidna iz cenika. GLASILO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI UREJUJE AVGUST BUKOVEC, LJUBLJANA, GRUBERJEVO NABREŽJE ŠTEV. 14 Sklep za uredništvo 20. dne vsakega meseca. Pisma in denar v društvenih zadevah je naslavljali na .Čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani". Naslov za blagovne pošiljke (vosek), naročila na čebelarske potrebščine: Blagovni oddelek »Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani", Vošnjakova ulica 4 )/ Ljubljani, dne 1. januarja 1931. / Številka 1. Letnik XXXIV. Prispevki k razpravi o zadrugi. Avgust Bukovec v Ljubljani. barva, ker potrebuje za svoje kupce zelo svetlega. Niso mu mogli postreči in naročiti si ga je moral iz kraja izven Slovenije. Zadruga bo torej morala imeti med stalno na razpolago. Slabo bi učinkovalo, ako bi mogla postreči kupcu z medom le takrat, kadar ga slovenski čebelarji dovolj pridelajo. Baš kadar primanjkuje medu, so mu cene in razmere za kupčijo z njim najbolj ugodne. Zadruga se bo morala založiti z njim, pa naj ga dobi, kjer hoče. Od možnosti stalne neovirane dobave je jako odvisen procvit zadruge. Slovenija prideluje največ temnega medu: ajdovca, hojevca in mane, tudi cvetličnega precej, to pa je odvisno od letine. Množina njegova je znatno manjša nego množina ajdovega in hojevega. Ajdovca -pridelujejo največ na Dravskem in Ptujskem polju in v Prekmurju. Tudi bivša Kranjska ga precej prideluje, toda še izdaleka ne toliko kolikor mariborsko okrožje. Strjeni štajerski ajdovec je nekoliko svetlejše barve nego kranjski, po okusu pa je ostrejši. Brez dvoma je ajdovec naš glavni pridelek. V normalnih letinah presega množin^ II. aš medeni pride-1 e k. Najbolj nas utegneta zanimati kakovost in množina medu, ki ga slovenski čebelarji pridelujejo. Oboje je v tesni zvezi z možnostjo za uspevanje zadruge in z omiljenjem medene krize. Zadruga bo mogla spečavati le tak med, kakršnega zahteva konsum, ne pa kakršnega ima producent slučajno pač na razpolago. Pomanjkanje zaželene vrste medu ima pa, kakor vemo iz prakse, za posledico, da išče kupec drugih nakupnih virov in ga potem skoraj gotovo lahko črtamo iz seznama naših kupovalcev. Stalni, z a -nesljivinakupniviriimajozla-sti v trgovini na debelo velik pomen. Evo praktičnga primera! Trgovec A je iskal pri našem blagovnem oddelku svetlega medu za kozarce. Ponudili so mu jako finega cvetličnega, ki pa je imel to »napako«, da ni bil svetle barve. Trgovec je ostal gluh za vsa opozorila na fini okus ponujanega blaga. Izjavil je, da ga okus prav nič ne zanima, marveč le tega pridelka znatno domačo potrebo. Ob dobri letini bi ga lahko izvozili najmanj 10 vagonov po 10,000 kg, če ne še več. Doma gre ajdovec v denar le pred prazniki. Precej ga rabijo tudi medičarji in lectarji, žalibog mnogo manj nego pred vojno, ker je po lectarskem blagu malo povpraševanja. Na inozemskih tržiščih bi ga mogli spečavati le po izredno nizkih cenah. V drugih krajih Jugoslavije se tega medu boje kakor vrag križa, ker ne poznajo njegove velike vrednosti za pecivo in za pitanje čebel. Za svojo osebo sem prepričan, da bo ajdovec zadrugarjem zelo belil glave. Hojev med je približno na vsaka tri leta glavni pridelek čebelarjev po bivšem Kranjskem. Kljub neprikupljivi barvi je domača poraba tega medu velika in se razmeroma lahko proda, čeprav mora čebelar kupca čakati. Značilno za ta med je, da smo ga doslej precej izvozili v inozemstvo. V Švici, na Dunaju in v južni Nemčiji ga cenijo zaradi milega okusa in gostine. Upajmo, da ga bomo tudi v bodoče izvažali, to pa je seveda odvisno od letine, od razmer na inozemskih tržiščih in od nakupne cene. Izvoz omogočuje tudi okolnost, da lahko odpremimo cele vagonske pošiljke hojevca, ker je enoten po barvi in okusu. Cvetličnimed pridelujejo zlasti čebelarji v hribovitejših krajih Slovenije. Tam, kjer prevladuje ajda, ga pridelujejo mnogo manj. Barve je večinoma temnejše: temnorumene, svetlorjave, temnorjave. Svetlega za kozarce pridelujemo zelo malo, ker so tiste slovenske pokrajine, ki so pred vojno zalagale Slovenijo s svetlim medom, po vojni pripadale Italiji. Značilnost slovenskega cvetličnega medu je, da je izredno pestre barve. Skoraj vsak čebelar prideluje drugačnega, to pa ne velja samo za pomladanskega, marveč tudi za poletnega. Raznoličnost v barvi pa zelo otežkoča trgovino z njim, pa bodisi na debelo ali pa na drobno. Ne verjamem, da bi spravili skupaj vagon našega cvetličnega medu, ki bi bil enoten po barvi. Zato bi ga mogli izvažati le manjše partije. Kar se tiče okusa cvetličnega medu, moram reči, da je prav izvrsten. Brez skrbi ga lahko uvrstimo med blago najfinejše vrste in ga lahko povsod postavimo na ogled. Sam vodja zagrebške čebelarske zadruge mi je lani izjavil, da je izmed vseh jugoslovanskih vrst medu najfinejši tisti, ki ga kupuje po Belokranjskem. Tudi Gorenjska, Logaška planota, Cerkniška dolina, Dolenjska in Celjska okolica prideluje cvetlični med odlične kakovosti. V trgovini cenijo zlasti cvetlični med, ki je nekoliko mešan s smrekovcem, ki mu daje pikanten okus. Cvetličnega medu ne pridelujemo dovolj za potrebo Slovenije. Ce ne gre v denar, moramo iskati vzrok v dovozu medu iz drugih krajev Jugoslavije. Dejansko ga ne pridelujemo dovolj, to bi pa bilo mogoče dokazati le na podlagi večletnih podatkov v množini domačega in v množini dovoženega. Domači pridelek ne zadostuje za potrebe slovenskega konsumenta. Ena, dve slabi letini pa izginejo njegove zaloge in kdaj pa kdaj se pripeti, da ga v Sloveniji ni dobiti niti kanca. Specijalnega medu pridelujemo zelo malo. Le v Prekmurju, na Dravskem in na Krškem polju natočijo včasih nekoliko akacijevca, ki se pa pojavlja na trgu prav redkokdaj. Če bi hoteli cvetlični med izvažati, bi ga morali sortirati po barvi — standardizirati bi ga morali. Zato nam pa manjka baš specijalnih vrst zelo svetle barve, kakor n. pr. akacijevca, ki ga tudi drugod uporabljajo za mešanje s temnejšim, to pa je velikega pomena pri trgovini. Velik konkurent našemu meri u pa postaja med iz drugih krajev naše države, ki ga od leta do leta več prihaja k nam. Trgovci ga naročajo, ker je cenejši, vabljivejše barve in ker pri nas včasih cvetličnega ni. Temu tujemu medu pravijo pri nas »banaški« med, čeprav ga dobivamo baš iz Banata prav malo. Ta med utegne sčasoma postati velika nevarnost za naše čebelarstvo, ker se bo njegova konkurenca čimdalje bolj uveljavljala. Zadruga bo morala ta dejstva prav resno vpošte-vati, kajti ni izključeno, da nam bo ta med v doglednem času prekrižal marsikake račune. Konkurenco »banaškega« medu bomo pa zmanjšali le, ako bomo nudili ku-povalcem skrbno obdelan pridelek. Hibe našega medu. Kljub neprestanemu opozarjanju v »Slovenskem Čebelarju« in intenzivnemu pouku na tečajih in predavanjih je pri nas še vedno mnogo slabo očiščenega medu. Trgovci z medom in izvoznicarji tožijo, da imajo zaradi tega mnogo težav in se čudijo, da so čebelarji glede čiščenja tako zelo površni. Premnogo kupčij se razbije samo zaradi nezadostno očiščenega blaga. Baš ta nečistost utegne zadrugi napravljati velike preglavice. Da se pa ne bo domnevalo, da so te trditve pretirane, bodi omenjeno, da sem baš pretekli mesec videl zbirko 17 vzorcev medu, ki so ga čebelarji nekomu ponudili, toda le 6 ponudb je bilo brezhibnih. Iz nekaterih krajev Slovenije prihaja na trg mnogo negodnega medu, zlasti ajdovca, ki je bil prezgodaj točen. Tak voden med se naglo skisa in jemlje sloves poštenemu blagu. Ali naj ga zadruga vnovči? Jasno je, da zadruga ne bo mogla prevzemati slabega, preveč nečistega vodenega medu, ki ga je pri nas, kakor že rečeno, več, nego marsikdo meni. Nikakor rie bi bilo v korist zadrugi, ako bi bila omejena v svobodnem nakupovanju. Za- druga bo le tedaj procvitala, ako bi med lahko kupovala tam, kjer bi ji kazalo, torej od takih čebelarjev, ki bi nudili najboljše in najcenejše blago. To načelo, ki je za zadrugo življenjske važnosti, bo morala brezpogojno uveljaviti, ako hoče, da bo z uspehom posegla v trgovino z medom. Z uvel j avl j en jem tega načela bo pa splavala po vodi nada, da bo vsak podeželski čebelar lahko vnovčil svoj med po zadrugi. Med bodo mogli oddajati le tisti čebelarji, ki bodo lahko konkurirali v ceni in kakovosti. Ako bi sedaj ustanovili zadrugo, bi bila taka-le situacija: V zalogah je mnogo ajdovca, ki ga ne moremo prodati niti doma niti v inozemstvu. Tudi hojevca je nekatera leta mnogo odveč. Množina ajdovega in hojevega pridelka se pa utegne v bodočnosti še znatno zvišati, ker pri nas še ni na višku umno izkoriščanje naših paš. Ajdov in hojev med sta pri nas glavna predstavnika medene krize, in če bomo našli pota, da bomo mogli ajdovca in hojevca, kolikor ga je odveč, spraviti z domačega trga, bo konec krize. Kar se tiče cvetličnega medu, sem mnenja, da bi ga doma lahko spečavali, ako bi delali zanj bolj živahno propagando. Za izvoz ga ni dovolj in ga tudi ne bo, ker je v Sloveniji ta pridelek mnogo preveč odvisen od ugodnih vremenskih razmer. Slovenija ima baš spomladi in v začetku poletja preveč padavin, to pa odločilno vpliva na množino cvetličnega medu. (Čebelarskih shodov in predavanj ne prirejajte v gostilnah! Bilo je lani meseca januarja, na neko nedeljo napovedan čebelarski shod v okolišu čebelarske podružnice K.*, v gostilni J. Š. na P.** Za ta shod sem zvedel slučajno par ur pred pričetkom. Hitro grem obvestiti tovariše-čebelarje, če se bodo udeležili tega shoda. Vsi so mi dejali, da prav radi, samo da ne bi bilo v gostilni. Eden mi je dejal, zakaj neki ne prirejajo čebelarskih predavanj v prostorih naših izobraževalnih, ljudskih, društvenih domovih. Torej gg. predavatelji in sklicatelji čebelarskih shodov, ■ ne v zaduhle gostilne, ampak v zračne dvorane naših izobraževalnih domov! To je klic naše mladine, ki je naša bodočnost! Naj živi ^Slovenski Čebelar"! Milo se mi je storilo, ko me je opozoril danes tovariš čebelar na podružnični občni zbor, na katerem naj bi sklepali o biti ali ne biti »Slov. čebelarja«. Pa ne mislite tovariši, da sem se solzil, oh ne, saj se nisem niti takrat, ko sem gledal dan na dan smrti v oči. Le srce me boli, da naj bi zavrgli tako lepo dediščino naših požrtvovalnih čebelarskih dedov. S trudom so si postavili svojo »zbornico« z ustanovitvijo lastnega časopisa, in mi naj zavržemo tega tako ljubljenega našega posvetovalnega tovariša kakor umazano cunjo? Ne, nikdar, nikoli! Dokler bo živela slovenska čebela, naj živi tudi »Slovenski Čebelar«! Žvagnov z Jesenic. Čebelarstvo v Kamniškem okraju. I. Mayer v Dobu. Skupili pregled. e v opisu posameznih predelov sem poudarjal krajevne posebnosti. Pašne in nekoliko krajevne razmere silijo večji del Kamniškega okraja, da se ondotni čebelarji pečajo s čebelarjenjem na roje. Sicer uvajajo tudi v teh predelih posamezni na-prednjaki »žnideršičevce« in čebelarijo na med, vendar uspeh ni primeren trudu. Le manjši del okraja, t. j. mengeško polje in vodiški kot sta deloma prikladna za intenzivno čebelarjenje na med. V tesni zvezi s čebelarstvom so kulturne rastline, ki nudijo čebelam svoje zaklade. Omeniti moram zlasti sadovnjake in ajdo, pa tudi razne detelje so važne. Pri nas se-jejo največ črne detelje, nekoliko lucerne, najmanj pa inkarnatke ali rdeče detelje. Ves okraj ima skoro 18 km2 teh posevkov. Res je sicer, da se čebele ne morejo popolnoma okoristiti s pašo na detelji. Mnoga leta, posebno kadar precej dežuje, napravi inkarnatka daljše cvetove in čebele ne dosežejo več mednikov. Na splošno kose deteljo, še preden je v najbujnejšem raz-cvetju in žal mnogo virov usahne, še preden so se prav odprli. Nad vse važna je pa ajda. Nekateri kraji, ki leže globoko v hribovju, sicer nimajo Okoliš Sadovnjaki | rt C k, >u rdeča lucerna i m 1 skupno Ajda 1, Tuhinjska dolina . . 103 151 14 19 184 167 2. Črni graben..... 173 292 59 70 421 287 3. Moravski kot.... 183 185 19 13 217 268 4. Zasavje....... 26 67 18 37 122 98 5. Gorski predel . . . 104 62 10 5 77 63 6. Mengeško polie . . 80 170 22 166! 358 275 7. Vodiški kot .... 132 247 32 106 385 346 Skupno v ha . . . 801 1174 174 416 1764 1504 od nje mnogo, ker ji osmode mrzli nočni vetrovi nekatera leta cvetje. Vendar na-bero čebele skoro po vsem okraju vso svojo zimsko zalogo na njej in nekatera leta še nekaj za čebelarja. Posebno srečni so tisti dolinski predeli, ki imajo strnjena ajdova polja. Najugodnejše razmere za ajdo so pač v mengeško-vodiškem predelu, ki ima nad 6 km2 strnjenega pasišča. Zelo velikega pomena za nas čebelarje so sadovnjaki. Najimenitnejše so češplje, ki nudijo čebelam največ bere. Pa tudi hruške in jablane nudijo nekatera leta precej paše, vsako leto pa mnogo nadvse potrebne ob-nožine. Zelo malo je češenj. Kakor so sadovnjaki za nas velikega pomena, enako velikega, če ne še mnogo večjega so čebele za sadjarje. V naravi opravlja namreč čebela posel oplojevalke in to pri sadnem drevju v 70—80%. To bi se po domače izrazilo : približno %. vsega sadja se razvija po zaslugi čebel, ki po cvetju iščejo nektarja in obnožine. Koliko pomoč nudijo sadjarju in kmetovalcu! Ne pravi zaman stari kmetski oča-nec: če da ajda mnogo zrnja, so čebele težke ... Okoliš Število čebelarjev Število panjev Vsega sveta v km1 Pašno polje v km* Panjev na km* 1. Tuhinska dolina 82 6?6 123 80 18 2. Črni graben 155 1231 134 70 18 3. Moravski kot 103 847 70 38 22 4. Zasavje 59 566 45 35 16 5. Gorski predel 35 215 99 20 11 6. Mengeško polje 50 616 63 43 15 7. Vodiški kot 57 623 72 50 12 Ves okrai 541 4784 606 336 14 Zgornji skupni pregled izkazuje 336 km* pašnega polja, ki je nekatera leta malo večje, nekatera pa nekoliko manjše. Preteklo zimo je 541 gospodarjev zazimilo 4784 panjev, to je nekako po 14 panjev na km5. Preko poletja pa stoji v naših čebelnjakih nad 10.000 obljudenih panjev, ki pošiljajo svoje tisoče marljivih oplojevalk v naravo. Na jesen se število zopet skrči, ker mnogi kmetski čebelarji podere^o nad polovico panjev. Razmeroma malo panjev se sedaj proda iz okraja. Svoje čase jih je bilo mnogo postavljenih na čebelni sejem v Kranju, pozneje so jih mnogo pokupili razni prekupčevalci. Pa tudi nekateri naši Kam-ničani so se pečali svojedobno s čebelno trgovino. Pokupili so zelo mnogo kranji-čev, ki so jih Štajerci postavili v tukajšnjo ajdovo pašo. Mnogo, mnogo živahnosti v tej panogi je danes izginilo. Nujno bi bilo potrebno, da se zopet poživi izvoz naše svetovnoznane »kranjice«. IX. Podružnice. Na vsem opisanem ozemlju delujejo danes čebelarske podružnice in to v Kamniku, na Krtini, v Vodicah, na Dolskem in v Domžalah. Vodiška podružnica posega s svojim področjem celo v kranjski okraj. In vendar so izkazale vse podružnice v letu 1929. komaj 78 članov! To bi kazalo, da je bilo učlanjenih komaj 1/7 čebelarjev ali vsak sedmi čebelar se je šele zavedal važnosti skupnega delovanja v strokovni organizaciji! Ako si ogledamo spodnjo malo razpredelnico, ki kaže število članov posamenznih podružnic in število čebelarjev v tamošnji okolici, šele spoznamo, kje leži glavno torišče delovanja v bodočnosti. Podružnica Število članov 1. 1929 Število čebelarjev Včlanjenih je komaj 1. Kamnik 20 120 2. Krtina 19 150 '/s 3. Vodice 18 57 Vi 4. Dolsko 10 49 Vs 5. Domžale 11 51 '/s Skupno 78 541 1/7 To vendar ni ugodno razmerje! Kje tiči vzrok? V podružnicah gotovo ne, ker so vse agilne in skušajo na vse mogoče načine pridobiti novih članov, med okoliškimi čebelarji. Znan mi je celo primer, ko je podružnični predsednik plačal članarino za drugega čebelarja! Tisto leto je bil posili član, drugo leto ga sploh ni več bilo v bližino. Premalo se še zavedamo skupnosti! Prva podružnica na slovenskih tleh sploh je bila ustanovljena 20. januarja 1905 1. in (t o v Kamniku. Lani je praznovala 25 letnico. Trdi so bili boji za njen obstanek, zlasti v vojni dobi, vendar so srečno prebrodili vse nevarnosti. Kličem ji, naj se krepko razvija in raste, da postane tudi prva med podružnicami. Diagrami. Priloženi diagram jasno kaže gibanje članstva v teku teh 25 let. Rapidno padanje članov v 1914—1917 je povzročila vojna vihra. Leto 1920. izkazuje tudi hud padec, ker se je nekoliko članov prepisalo k vo- diski in krtinski podružnici. Posebno hud padec leta 1922. pa mirno lahko pripisujemo — sladkorju. Zadnji dve leti članstvo polagoma raste, to je ne majhna zasluga sedanjega odbora. Čudno sliko kaže diagram k r t i n s k e podružnice, ki je bila usta- ° 1 UJ ? «> 2 oa t i S c. < c. s -o M O- ^ -K C\ o. 1 k JS / 1 ■ 7* 7* /.r Js Z* to ss sn 4>s w- I i J.r S v Ja \ . . Z5 N v / So N r ■fS IS -f* \ - ( ft "S .§ Krtinska podružnica. novljena dne 19. marca 1919. leta. Naslednje leto že je zbrala pod svojim okriljem celo 78 članov. Zaradi ustavljenega sladkorja in prestopa nekaterih članov v dolsko podružnico, je naslednje leto padlo število članstva kar preko polovice na 35? Hvala Bogu, da je doba »cukerčebelarjev« za nami! Od leta 1926. polagoma napreduje. Druge podružnice so bile ustanovljene: v Vodicah dne 9. marca 1919. leta, na Dolskem dne 3. julija 1921. leta in v Domžalah dne 28. marca 1926. leta. Vse podružnice so izdatno poskrbele za strokovno izobrazbo svojih članov. V kolikor sem mogel dognati, je bilo pod njih okriljem prirejenih 22 tečajev in 29 samostojnih predavanj. Žal, da nisem mogel nikjer dobiti natančnih podatkov o udeležbi. Po svojih skromnih močeh sem podal sliko tukajšnjega čebelarstva z željo, da bi se nedostatki odpravili, čebelarstvo samo pa lepo razvijalo m zopet doseglo višino iz predvojne dobe. Toda hude skrbi me navdajajo za bodočnost. Med, naš glavni Podružnica Dolsko. dohodek, naš ponos, kmalu ne bo imel nobene cene več! Kmalu se bodo uresničile besede, napisane že v uvodu: »Muha ne da več kruha.« Dostavek uredništva. Ob sklepu članka se gospodu Mayerju najprisrč- LETO * 6 J ■r * s > « 5 S K * S S > »L Y \ / ČLANI * h _ - > <\ V 1 £ § (?) Domžalska podružnica. neje zahvaljujemo za vzorni popis kamniškega čebelarstva. Naša hvaležnost in priznanje sta tem večja, ker vemo ceniti trud, ki ga je imel pisatelj pri zbiranju gradiva. Naj mu bo v zadoščenje priznanje, da je njegov opis monumentalno delo in dragocena podlaga za pospeševanje čebelarstva v kamniškem okraju v bodočnosti. Drugi odgovor g. Pušu. Ivan Šega nia ikdar nisem mislil, da bo moj nedolžni članek v 9. štev. »SI. Č.« g. Pušu tako na žolč pritisnil, da mi očita, da se morajo tako važne zadeve s »pri-merno resnostjo« obravnavati in da so moje besede v onem članku »neresne«. Pri najboljši volji nisem mogel iztakniti kake vsaj količkaj primerne čebelarske knjige, ki bi obravnavala ravno poglavje o zadrugah z vzvišenimi pesniškimi besedami, ampak napisal sem članek pač s takimi stavki, ki so mi slučajno prišli pod pero. Te misli so mi silile same na papir, ko sem vzbujal davne, davne spomine na vsa ona gospodarska podjetja, ki sem jih sam poklical v življenje, oziroma pri katerih rojstvu sem igral prvo vijolino. Upam, da bom našel sedaj v očeh strogega g. Puša nekoliko milosti, toda bojim se, da ne pride z očitkom, da je pričujoči članek slavospev na moje bahaštvo. Jesenicah. Naj bo že, kakor hoče, pribijem pa tole: Ako se hoče g. Puš ravnati po mojem nasvetu, mu zagotavljam, da mora zadruga uspevati, kakor so vsa naslednja gospodarska podjetja uspevala in še uspevajo. Evo rih. - Bilo je okrog 1. 1900. Takrat so pričeli igrati precej važno vlogo mlekarske zadruge. Bil sem še precej mlad učitelj v prijaznem Dol. Logatcu. Mlekarstvo me je pričelo vsestransko zanimati. Polagoma sem pričel pripravljati osnovo za tako podjetje. Natanko sem si ogledal mlekarno v Postojni, ki je že izborno poslovala in dogovoril sem se tudi z nekaterimi vplivnimi posestniki, proseč jih, naj prevzamejo odborniška mesta. Sklical sem občni zbor. Pogovorili smo se natančno o vsem in določili udnino na podlagi števila krav na 10 kron. Poudariti moram, da smo zbrali komaj 80 krav po 10 kron. Nasprotovanja je bilo na kupe. Toda zbal se nisem viharja. Predložil sem pravila, dal vpisati zadrugo v zadružni register — opravljal sem tajniške posle — in čez nekoliko dni sem šel iskat »deže!c: kjer se naj cedita med in mleko« — seveda na lastne stroške. Našel sem kar dve deželi: Trst in Reko. Prostore smo dobili v neki opuščeni mesnici, ki smo jo še dokaj dobro uredili, in pričel se je dirindaj. . . Mlekarna je izborno delovala. Ni preteklo niti četrt leta, pa smo že brzojavno poklicali nepozabnega, že pokojnega mlekarja iz Severne Češke, ki se je v kratkem času popolnoma udomačil v Dol. Logatcu. A udje? Naravnost tekmovali so, kdo bo prej pristopil. Ni minilo leto dni in že smo imeli posebna zbirališča mleka v vseh sosednjih vaseh: Hotederščici, Godoviču, Rovtah, Planini in na Vrhniki. To je bilo prometa! Ni minilo dve leti, pa je mlekarna dobila moderno lastno poslopje, opremljeno z najboljšimi stroji, ki so igrali glavno vlogo pri dobrem imenu logaške mlekarne. Še danes si lahko ogleda vsakdo to mlekarno, ki je postala tako rekoč matica vseh slovenskih mlekaren. In promet? V milijone je šel.. . Pa Radovljica! — Dve ustanovi sta tu, kjer sem imel tudi »malce« prste vmes, da poslujeta imenitno, a ustanovljeni sta bili brez hrupa in pisanja po listih: pletarska šola in pa konsumno društvo. Povest o ustanovitvi konsumnega društva je posebno zanimiva. L. 1915. smo v Radovljici nekateri ljudje posebno dobro občutili vojno lakoto. Neke nedelje popoldne smo se zbrali na posvet. Bilo nas je ravno 10. Po vsestranskem razgovoru smo sklenili ustanoviti konsumno društvo, pripravili vse potrebno in v ponedeljek zjutraj sva se odpeljala dva odbornika, jaz kot tajnik, v Ravne h grofu Thurnu, kjer smo sklenili začasno pogodbo, da smemo imeti v njegovi hiši, v tako zvani jetnišnici, trgovino. Oj, je bilo krika in vika, ko so zvedeli trgovci o tem. Obe ustanovi danes prav izvrstno uspevata. Tudi na Jesenicah sem poskusil s svojo metodo ustanoviti nekaj gospodarskih podjetij, pri katerih še danes delujem. Zanimivo je poglavje o ustanovitvi tako zvanega tečaja »Toledo« na Jesenicah. Koliko potov in dela sva imela z ravnateljem »Zavoda za pospeševanje dom. ženskega ročnega dela« s pokojnim Iv. Vogelnikom, je pač preobširno popisati. Toda danes ta tečaj prav dobro uspeva. Pa »gospodinjska šola« na Jesenicah! 1 marca 1925. leta je ipričela delovati tako hitro, da niti »Jugoslovanski obrtnik« ne ve zanjo, čeprav je ta šola izšolala že nad 100 dobrih gospodinj. Koliko nasprotnikov je imela »delavska posojilnica in hranilnica« na Jesenicah, ko smo jo poklicali pred 5 leti v življenje! Buržuji smo bili, to je bila še najmilejša beseda, ki smo jo čuli, a nismo se zbali 100 Din smo določili za delež in prvo leto smo res mislili, da zmrznemo, toda ko-rajža velja, pravi pregovor in danes imamo skoro 1 milijon prometa. Naj li nadaljujem? Menda je dovolj! Nameraval sem priobčiti računske zaključke vseh štirih v mojem članku v 9. št. »SI. Č.« navedenih čebelarskih zadrug, toda žal ne morem, ker mi ni na mojo pismeno prošnjo nobena zadruga dala odgovora. Na koncu še tole. Neumljivo se mi zdi, zakaj je tovariš g. Puš tako občutljiv za vsako besedo, ki jo kdorkoli zapiše. Menimo, da je g. Puš postal zato tako občutljiv, ker se mi dozdeva, da ni kos svoji nalogi — da bi ustanovili »čebelarsko zadrugo«. In sedaj se mož lovi za posamezne besede v tem ali onem članku, v tej ali oni notici, da se bo lažje izmuznil, če se mu vsa zadeva izjalovi, češ, nasprotovali so mi, zato ni bilo kruha iz moje moke. Upajmo, da se motim! Tretji odgovor g, Pušu. Odbor Čebelarskega društva za Slovenijo. V članku gospoda Puša: »Kje je tista dežela?«, ki ga je »Slovenski Čebelar« objavil vil. lanski številki, je več nelepih namigavanj in sumničenj, ki bi jih čitatelji utegnili obračati na odbor našega društva. Posebno kočljivi so stavki o platnu in škar- jah in o sebičnih oviralcih ustanovitve zadruge, ki imajo trg pred nosom. Odbor je zahteval od pisatelja pojasnil. G. Puš se sedaj skuša izviti iz zagate z dolgim člankom, od katerega priobčujemo samo prvi odstavek, ki se glasi: »Objektivni čitatelj bo lahko ugotovil, da moj članek ni bil oseben napad in ni kazal izrazite osti proti kaki osebi. Kakor razvidim iz »Prvega odgovora«, se krivo tolmači stavek o škarjah in platnu, češ, da te besede merijo na odbor našega društva. Iz poznejšega besedila mojega članka je razvidno, da besede o škarjah in platnu zadevajo vse tiste, »ki imajo trg pred nosom in lahko izkoristijo najugodnejšo ceno«. Menda je tudi izven odbornikov še kak čebelar tako srečen, da lahko obrne te besede nase. Tudi stavek, »da načela enakosti ne gredo v glavo onim, ki že imajo svoje kupce za med« izraža, na koga vse merijo moje besede. Nemara si odbor, v katerem sedim trenutno tudi jaz, ne domišlja, da imajo v vsej Sloveniji od dru-štvenikov samo odborniki kupce za med. Zaradi mojega članka jih imajo lahko vsi odborniki, lahko jih nima niti eden, pa so vendarle resnična moja izvajanja, da so proti zadrugi tisti, ki je ne potrebujejo. Nikjer ne trdim, da so samo tisti in nikjer, da so to odborniki.« Ves ostali članek, ki je še petkrat tako dolg kot njegov prvi del in ki je pisan po prav istem kopitu in prijazni obliki, pre-mleva prvotni pisateljev dopis ter ne pove nič novega. Gosp. Puš deloma ceio pobija predloge, ki jih je v prvem članku zagovarjal. Sem spada nabava ličnih medenih posodic, o katerih sedaj navaja, da večina čebelarjev ne bo imela ničesar od njih. Ožji odbor misli, da s sumničenjem in prikritim obrekovanjem, ki jih je treba pojasnjevati in preklicevati, z nazori, ki so od številke do številke menjavajo, in z več strani dolgimi članki, v katerih nič bistvenega ne povedo, ne bomo ničesar dosegli. Take vrste dopisov smatra za neresne ali vsaj nezrele in izjavlja, da je škoda prostora, da bi se objavljali v društvenem glasilu. (ČTIIVO IMMVMt Mesečna navodila. Fr. D. Jug — Brezje. Januar — Februar — Marec. roti koncu januarja meseca ali v začetku februarja se pričenja v panjih novo življenje. — Matica zopet zalega, j čebelam se bliža konec zimskega počitka. Treba bo torej pričeti z delom. Čebele težko pričakujejo ugodnega vremena, da bi izletele in se otrebile zimskega blata, zato silijo iz panjev kadar količkaj posije toplo solnce, dasi zrak ni še primeren za izlet. Zaradi tega zapade marsikatera prezgodnji smrti, ko zunaj v mrzlem zraku otrpne in se ne vrne več. V mrzlih solnčnih zimskih dneh je solnce škodljivo čebelam, ker jih prezgodaj izvablja iz panjev. To se da nekoliko preprečiti, ako med dnevom panjem žrela nekoliko zasenčimo s tem, da prislonimo k žrelu brado ali kako drugo deščico. Vendar pa ga ne smemo nikoli toliko pripreti, da bi bil izhod zaprt. Tedaj se namreč razburi vsa družina in sili ven iz panja ter je nevarnost, da se vse zaduše. V prvi polovici februarja meseca navadno že pride kak topel solnčen dan, da se čebele lahko otrebijo, obenem pa tudi naberejo po tleh ali, če je že južno, po snegu vode ter jo znosijo v panj. Rabijo jo za razmakanje obnožine in strjenega medu, iz katerega si delajo živež za zalego. Dan prvega čebelnaga izleta je tudi za čebelarja dan veselja, kajti odvali se mu od srca težek kamen skrbi, ki ga mučijo zaradi dobrega ali slabega prezimljenja čebel, posebno ako so bili meseci december, januar in februar zelo mrzli in se trebež zato zavleče do sv. Matije ali pa še dalje. To navadno ni brez posledic, pojavi se navadno rada griža. Za pravilen prvi izlet mora biti miren, topel in solnčen dan, da kaže toplomer v senci vsaj 10—12" C. V sili se trebijo čebele tudi pri 8° C, a tako čiščenje traja navadno po več dni, ker le po malem izle-tavajo in se trebijo le v bližini čebelnjaka ali še celo pred panji, ki jih zelo onesnažijo. Najbolje je, ako je tak solnčen dan toliko topel in južen, da se izprelete ter se v zraku v okolici čebelnjaka otrebijo. Čebelar pa na dan trebeža ne sme rok križem držati. Ta dan, ko narava dopušča, da čebele lahko za nekoliko ur zapustijo zimsko ječo, je tudi njemu dopuščeno, da stopi z urnimi koraki v čebelnjak in pogleda, v kakem stanju so čebelna bivališča. Najprej naj opozori domačo gospodinjo, da ta dan ne sme obešati perila v bližini čebelnjaka, kajti deževala bo rjava rosa, zaradi katere bi morala perilo zopet prati. Pri čebelnjaku naj opazuje, kako čebele izletavajo iz posameznih panjev. Ako iz katerega zelo letijo, iz drugega pa skoraj nič, naj tega odpre in krepko potrka na okence. Ako se čebele oglasijo in se hitro zopet pomirijo, tedaj je vse v redu. Čebele še ne čutijo potrebe za trebež, zato se jim ne mudi na izlet. Lahko pa dobimo pri kakem panju kaj hujšega — bolezen, no- zemo, zadušenje — smrt. Toda taki primeri so redkejši. Kaj s takim panjem početi, o tem pozneje. Navadno pri prvem izletu pregledamo vse panje le toliko, da odstranimo odejo. Ako je vlažna, jo presušimo. Panju dno očedimo mrtvic in druge nesnage. V plo-dišče pa pogledamo samo toliko, da se prepričamo, ali ima žival dosti hrane, in sicer na ta način, da odmaknemo zadnja dva sata. Ako vidimo v satju še pokrit med, je vse v redu. V panj vložimo na dno zopet lepenko ali papir, nato ga toplo za-pažimo ter ga pustimo v miru. Pri kra-njiču odpremo zadnjo ali pa sprednjo končnico, ga očistimo mrtvic, kolikor jih dosežemo. Ako vidimo zadi še zadelan med, je pač tudi v redu. Ako pa v kakem ni vse v redu, ga s kredo zaznamujemo in si zapomnimo, kaj bo v njem treba ukreniti. Ako smo našli odejo, slamnico zelo vlažno ali zelo ple-snivo, jo moramo dejati na solnce, da se presuši. Panj zadelamo z odejo šele zvečer. Pri panjih, ki imajo ameriško žrelo, lahko na dan trebeža odstranimo celo za-gozdo, da se čimprej presuši in prezrači. Pozornost moramo obračati ob času trebeža tudi na končnice. V dnevih prvih izletov navadno čebele bolj ali manj onesnažijo panje spredaj, posebno ako so dnevi še prehladni, da se ne morejo izpreleteti pred čebelnjakom. Take panje moramo vsak dan proti večeru, ko se vse čebele spravijo k počitku, očistiti in izmiti z mokro cunjo, nato pa s suho zbrisati, sicer se pege trebeža na njih prisuše in bi imeli celo leto umazane, to pa je za oko neprijetno. Posebno pozornost posvečajmo snagi in redu v čebelnjaku in zunaj njega! Mrtvice sproti odstranjujmo in jih zagrebajmo v zemljo! Uredimo prostor pred čebelnjakom tako, da lahko rabimo metlo. Najbolje je, da imamo pred njim vsaj 1 m na široko gladkega tlaka, bodisi iz betona ali iz lesa. Potem lahko vsako jutro pred njim pome-temo, v njem pa po vsakem izvršenem delu. Tedaj bomo imeli vedno prijeten po- gled predenj, a tudi zaradi zdravja čebel je to potrebno! Njih zdravje spoznamo pri posameznih panjih že po trebežu. Od zdravih je gost in rjav, od bolnih pa redek in po kislem dišeč. Ko so se izpreletele in očistile ter smo panje za prvo silo osnažili in pregledali, jih lepo zopet zadelajmo in pustimo v miru. Kajti po prvem trebežu februarja meseca že navadno nastopi za kake dni ali celo tedne ponovna zima in čebele se stisnejo zopet v grozd okoli zalege ter dremljejo še nadalje. — Ako so pa dnevi po prvem trebežu že lepi in mili, izletavajo po malem še nadalje, a le tiste, ki izletavajo po vodo. Pripominjam pa, da se zgodnje pomladi, ko že v februarju ali v začetku marca redno izletavajo na pašo, v naših pokrajinah nikar ne veselimo, Zgodnji pomladni izleti so večkrat za čebelarstvo prav uničujoči, kajti takrat je le redkokje izdatna paša. Izletavajo sicer na teloh, vrbje in resje in druge spomladne cvetlice, dobijo pa le nekaj obnožine; starke se pa izrabijo in pogubijo prezgodaj. Ako panj izgubi spomladi prezgodaj čebele, se v njem zalega le počasi množi, ker ni dojilk. Ko se pa odpre prava spomladna paša proti koncu marca meseca in v začetku aprila, so panji prazni, ker so že vse starke pomrle. Ako. je pa spomladno vreme tako, da po prvem trebežu februarja meseca še malo podremljejo, se zalega, ako so panji založeni s hrano, kljub temu množi. Ko se pa odpre spomladna paša, je delovna moč v panjih že številna. O tem se je že lahko marsikdo prepričal, posebno lansko leto, ko so ves mesec marec izletavale, v aprilu mesecu so pa bili panji prazni in suhi, zaradi tega smo imeli v splošnem le malo rojev. Naj omenim še o nezgodah, ki utegnejo tega ali onega iznenaditi ob spomladnem prebujenju čebel. Najnavadnejše nezgode so brezmatičnost, griža, lakota in smrt. 1. Brezmatičnost: Že v januarskih navodilih sem omenil, da je, ako pravočasno opazimo brezmatičen panj, najbolje, da mu damo drugo matico ali pa mu pridružimo kako družinico z matico vred iz kakega drugega panja (iz prašilčka). To storimo lahko tudi še sedaj. Ako pa opazimo brezmatičnost prepozno, t. j. šele konec februarja ali marca meseca, storimo bolje, da osirotele čebele združimo s kakim drugim panjem. Ako so brezmatičnice v A.-Ž. panju, jih lahko prestavimo v kak drug panj v medišče s satjem vred. Matično rešetko odprimo le toliko, da se čebele polagoma spraše v plodišče. Izpraznjeni panj začasno zaprimo. Ako izgubi matico kranjič, storimo najbolje, da panju odtrgamo dno in ga na-veznemo na drugega kranjiča, ki smo mu poprej na pokrovu odprli veho, ali pa čebele z dimom preženemo iz kranjiča v medišče kakega A.-Ž. panja. Lahko pa storimo tudi tako, da kranjiča na enem koncu toliko odžagamo, da celega, brez dna s satjem vred vložimo v medišče A.-Ž. panja. Za združevanje določimo le kak bolj slaboten panj, ki ima sicer dobro matico, a bolj malo živali. S tako združitvijo dobimo krepkega plemenjaka, ki nam da lahko zgodaj spomladi močen roj. Panju, pri katerem smo prepozno opazili brezmatičnost, ne kaže dodati druge matice, ker so čebsle stare, zalege pa panj nima. Za takega je najboljše zdravilo združenje. 2. Griža. Po dolgi ali hudi zimi se kaj rado zgodi, da imamo bolj ali manj grižave čebele. Ako se pripeti, da je kateri panj zelo prizadet, a ima še zdravo matico in dosti čebel, storimo najbolje, da družino predenemo v drug čist panj, ki ga moramo poprej s toplo opeko razgreti. Pri A.-Ž. panju lahko storimo to na ta način, da prestavimo družino iz plodišča v medišče, plodišče pa očistimo in ga začasno zapremo, čebelam pa odpremo žrelo v medišču. Ponesnaženo satje, kolikor ga čebele ne obsedajo, odstranimo in ga nadomestimo s čistim, če je mogoče medenim satjem. Ako ga pa nimamo ter čebelam primanjkuje hrane, nalijmo v dva prazna sata tekočega mlačnega medu, ki mu pri- mešajmo nekoliko vode. Sicer pa lahko nakrmimo družino tudi s pitalnikom. Ako imamo več oslabelih grižavih panjev, storimo najbolje, da združimo po dve ali celo tri družine, kajti bolje je imeti enega močnega plemenjaka kakor pa tri slabe. Ob taki priliki moramo družinam poprej matice poloviti in zapreti vsako posebej v matičnico. Združeni družini dodamo tisto matico, ki se nam zdi najboljša, Ponesna-ženo prazno satje skušajmo očediti in iz-miti v čisti vodi. Ako pa ni več za rabo, ga prekuhajmo v vosek. 3. Ako nam je pa kak panj docelega podlegel, moramo ugotoviti vzrok smrti. Mrtve čebele stresemo v kak zaboj in jih sežgimo! Ako so umrle zaradi lakote ali se zadušile, je satje še porabno, ako pa zaradi griže, ga moramo prekuhati v vosek, kajti bile so lahko prizadete tudi po kaki drugi bolezni. Če v panjih zelo umirajo, ne da bi čebelar bil sam kaj zakrivil, svetujem, posebno začetnikom, naj pokliče kakega izkušenega strokovnjaka, da ugotovi vzrok propadanja panjev. Ako ugotovi, da umirajo zaradi n o -z e m e ali kake druge kužne bolezni, je treba tudi satnike iz panjev požgati, panje pa z močnim lugom očistiti in razkužiti. Ako je pa prizadeti panj kranjič, je najbolje, da kar vsega uničimo in sežgemo, da se bolezen ne razpase. Ob kaki kužni bolezni je treba v tej zadevi strožjih odredb in moramo bolezen naznaniti pristojni oblasti. 4, Pomanjkanje hrane: Pri vestnih čebelarjih o pomanjkanju hrane v panjih februarja meseca ne bi smelo biti govora. Vendar se lahko zgodi, posebno začetniku, da kakemu panju pred časom poide hrana, t. j. še preden čebele redno izletavajo na pašo. Temu pomagamo na naslednji način: Ako je še zima, je najbolje, da mu damo medu v satju, ki smo ga prihranili še iz prejšnjega leta. Ako ga nimamo, odvzamemo panju dva krajna prazna sata iz plodišča in nalijemo v vsak sat po 1 kg razredčenega medu ali pa sladkorne raztopine. Potem denemo sata nazaj v plodišče. V toplejših dneh pa, ko čebele že izletavajo, lahko nakrmimo panj s pitalnikom. Krmiti pa smemo le zvečer, da ne provzročimo ropanja, in sicer v večjih porcijah, vsaj 1—2 kg na panj. Kako spomladi čebele krmimo z raznim pitalnikom, je povedano v raznih čebelarskih knjigah in starejših letnikih »Slov,-Čebelarja«. Pomniti pa moramo še posebno, da spomladi krmimo čebele le z naravnim, pristnim medom. Najboljši je za to ajdov med. Sladkor je le za preživljanje starih čebel, ni pa primerna hrana za zalego. O tem več pri jesenskih navodilih. Opazovalne postaje. Jos. Verbič, Ljubljana. Mesečno poročilo V tem mesecu je običajno malo sprememb v življenju čebel. Žival je mirna, izleti so redki in bolezni se še ne pojavljajo. Letos pa smo imeli izjemo. Čebele so mnogo letele, nekatere dni celo s tako vnemo kot spomladi. V najneugodnejši priliki so imele po 6 izletnih dni v zelo mnogih krajih po 12 in več, v Vavčji vasi pa celo 25. Nenavadno živahne so bile v zadnji tretjini meseca, posebno pa zadnje dneve. za november 1930. V tej dobi so prinašale celo obnožino. O tem poroča polovica opazovalnih postaj. Nova opazovalnica v Leskovcu pri Krškem pa je beležila 13 dni, ko so se z obnožino vračale v panje. V Ljubljani smo tudi opazovali, da so bile nenavadno žejne. — Poraba zimske zaloge je bila velika. Izredne pojave je povzročilo toplo vreme. Samo nekoliko dni sredi meseca smo imeli ponoči manj kot 0° C. V zadnji tretjini je bilo več dni podnevi in ponoči nad 10" C Mesečni pregled za november 1930. S.« Panj je teže Toplina zraka Dn je bilo Kraj T3 S rt o o. pridobil v izgubil v v mesecu največ naj- naj- sred- M 0 £ «.21 •S o «3 1» S c 1. 2. 1 3" 1. | 2 1 3' čistih dkg pridobil višja nižja nja mesečna JS C £ C > £ C i jz 'c »c "a m _rt 'S ! S O » mesečni tretjini dkg pridobi po-I rabi dkg dne c° jS 13 TJ a C 3 o "o a C 6) 1 > 1. Ljubljana . . 305 A.-Ž. — - 25 1 25' 25 — 75 — +20 — 5 + 7-6 12 7 11 10 9 10 2. Vič pri Ljublj. 298 A.-Ž. — 30! 30 30 — 90 — — + 17 — 3 Hr Ti 12 7 — 10 5! 15 14 3. Št. Vid nad Lj. 314 A.-Ž. — 10 5 5 — 20 — — 415 — 5 + 6't 18 9 — 7 14 9 7, 4. Tacen p. Štnar. goro .... 314 A.-Ž. — _ _ 25 30 50 _ 105 _ — + 18 — 2 '+ 8-1 19 7 __ 12 9 9 12 5. Škofja Loka . 349 A.-Ž. — — — 20 20 20 — 60 — — +18 — 1 + 8'5 11 8 — 13 11 6 21 6. Virmaše pri Škof ji Loki . 361 A.-Ž. — — _ 30 30 40 — 100 — _ + 16 — 0 + 5'6 13 9 _ 10 15 5 21 7. Blej. Dobrava 577 A.-Ž. — — — 25 15 30 — 70 — — + 13 - 2 + 8-7 13 7 1 14 9 7 4 8. Boh. Bistrica . 540 A.-Ž. — — — 15 10 5 — 30 - — + 15 — 5 + 5-2 y 10 1 18 9 3 22 9. Dob . 305 A.-Ž. — — — 20 20 30 —- 70 — + 19 — 7 +- 6.2 6 4 1 10 7 13 15 10. Rova na Gor. 350 A.-Ž. — — — 35 50 65 — 150 — — + 16 - 2 + 7'8 13 7 — 10 8 12 8 11. Breg-Križe 483 A.-Ž. — — — 20 30 20 — 70 — — +16 — 2 + 5-3 17 5 — 12 6 12 5 12. Cerknica . . 575 A.-Ž. — — — 30 10 30 — 70 — - +15 — 3 + 8-1 20 9 9 19 2 23 13. Sv. Gregor pri Ortneku . 736 A.-Ž. _ _ — 10 18 18 — 46 _ — + 15 — 2 + 7-4 13 6 6 10 14 23 14. Krka .... 300 A.-Ž. — — — 35 30 25 — 90 — — + 17 — 5 + 6-6 6 4 _ 15 6 9 16 15. Vavčja vas p. Semiču . . . 280 A.-Ž. _ _ — 35 45 40 — 120 _ — + 18 — 0 + 9-5 25 8 _ 5 19 6 30 16 Novo mesto . 180 A.-Ž. — — — 10 10 10 — 30 - — +20 — 4 + 9'3 22 8 — 10 11 9 15 17. Leskovecp.Kr. 186 A.-Ž. + 17 — 2 + 12 7 16 6 — 6 13 11 19 18. L o k o v e pri Mozirju . . . 465 A.-Ž. — — — :o 20 20 — 70 - — — — __ 23 10 _ 5 15 10 20 19. Sp. Ložnica p. Žalcu .... 252 A.-Ž. —, — — 30 35 30 — 95 _ — + 14 — 4 + 5'2 10 5 _ 6 18 6 22 20. Orehova vas pri Mariboru 270 A.-Ž. 20 15 30 65 + 16 — 1 + 11-6 12 5 _ 6 13 11 20 21. Sv. Duh na Ostr. vrhu . . 536 A.-Ž. — _ _ 20 15 15 — 50 _ — + 14 — 6 + 8'2 6 4 _ 6 11 13 18 22. Vržej p. Ljut. 176 A.-Ž. — — — 25 20 65 — 110 — — + 18 — 3 + 7-0 17 7 — 6 24 — 19 23. Cezanjevci 182 A.-Ž. 24. Guštanj . . . 398 A.-Ž. — — — 50 10 55 — 115 — — +16 — 7 + 8'8 9 2 — 8 3 19 6 25. Jarenina . . 262 A.-Ž. 26. Nedeljica pri Turnišču 170 A.-Ž. — — — 50 100 55 205 - — + 19 -2 +11-0 13 5 — 11 6 13 15 Ni čudno, da je leska, ki se prva naveliča zimskega miru, v prisojnih in zavetnih legah razprostrla mačice. Zanimivo je, da smo v ljubljanski okolici našli po travnikih cvetoče cvetlice, ki ne spadajo med ozna-njevalke pomladi; n. pr .regrat, travniške zlatice in celo rdečo poletnico: kukavičjo lučico. Upajmo, da lepši dnevi, obnožina in voda niso zapeljali čebel, da bi začele staviti zalego. Vzreja mladine v tem času bi utegnila imeti kvarne posledice Tacen pod Šmarno goro. Moje čebele so hodile sitnarit s sosednim čebelam, čeprav sem imel zelo primašene. Dob pri Domžalah. Proti koncu meseca so postale čebele zelo živahne. Vrvenje je doseglo višek 29. novembra. Vsipale so se iz panjev, kakor ob prahi. Novo mesto. Zazimljanje je bilo ta mesec dovršeno. Čebelam se ob obilni zalogi dobro godi. Nam pa ne, ker ni kupcev za med. Lokove pri Mozirju. Preprosti čebelarji so prodajali med po 7 do 12 Din. Medu bo kmalu zmanjkalo. Takrat pričakujemo boljše cene. Leskovec pri Krškem. Čebele so pridno izletavale in prinašale obnožino. Čebelarji smatrajo to za slabo znamenje. — Pri nas so nekateri shranili nekaj satov z ajdovcem, da jim bodo spomladi po prvi paši zamenjali s satjem s cvetličnim medom, ki ima višjo ceno nego ajdovec. Društvene vesti. Vsem čebelarjem želita odbor našega društva in upravništvo lista Prav srečno, zdravo in medeno novo leto 1931. Obenem javljamo, da bo Slov. Čebelar izhajal v novem letu kakor doslej kot društveno strokovno glasilo. Napredek čebelarstva, ki ga zahtevajo sedanje razmere, je mogoč edino le s pomočjo specialnega lista. Le s takim listom bo mogoče društvu voditi svcje člane po smotreni poti. Zato prosimo vse organizirane čebelarje, naj nam ostanejo zvesti tudi v letu 1931. Neorganiziranim čebelarjem pa kličemo; »Vzbudite si vendar že zavest o položaju, odprite oči, pomagajte si sami ter vstopite v društvo!« Opozorilo. Prvo številko smo poslali vsem dcsedanjim naročnikom. Kdor ne bo mogel plačati naročnine v teku leta, naj nam to številko vrne. Kdor ne bo vrnil lista, ga bomo smatrali za člana in naročnika. Občni zbor društva se bo vršil letos v Ljubljani in sicer meseca marca. Dan in uro bomo objavili v prihodnji številki našega lista. Popravek. V lanski 12. številki »SI. Č.« je bil objavljen pravilnik banslke uprave o podelitvi podpor za pospeševanje čebelarstva. Objavljeno je bilo, da prispeva uprava k oaJbavi strojev in orodjia dve tretjini kupne cene, v resnici pa prispeva 1 e p olovic o. Zaostala članarina. Še vedno imamo nekaj zamudnikov, ki članarine še niso poslali. Nujno prosimo, da nam vsi zamudniki talkoj nakažejo zaostalo članarino. Drušitvo ima še mnogo računov za poravnati. Upoštevajte vendar, da mora društvo izpolniti svcije abveznioisti in zaradi zamudnikov najemati celo posojila. Prosimo zato zadnjič, da se mam zaostala članarina takoj nakaže. Podružnične odbornike praslimo, da letos na-pneijo vse sile, da pridobimo v društvo vse še ne-organizi: ane čebelarje. Ne pustimo, da bi nam skupno glasile, 'ki ga bo izdajala Kmetijska družba kaj škodilo na članstvu. Če.belar.sitvo brez krepkega diruštiva bo ikalkor suha veija na drevesu. Če so nam pri sircu čebele, naj nam bo pri .srcu tudi naše glasilo in društvo, ki je v tesni zvezi s čebelarstvom. Letos smo imeli 2,300' članov, drugo leto jih moraimo ,imeti vsaj' 2.50G iin to število ne bo težko pridobiti, saj 'je še mnogo čebelarjev, ki nam stojte lle ob strani in še raiso v naših vrstah. Držimo skupaj, kakor d,riže skupaj naše čebele. Plačevanje članaiine. Vse člane opozarjamo, da naj bilaigovolijo pni pošiljatvi članarine vedno napisati v kak kot položnice malo pripombo za kaj se denar pošilja. S teim se prihrani ta/niku mnogo nepotrebnega iskanja in pisanja. Prosim upoštevajte to prošnjo. Skupni gospodarski list. V kmetijskih krogih ,'e splošno znano, da bo ziačela izdajati Kmetijska družba z novim letom »Kmetovalca« v obširnejši obliki, ki bo vseiboval štivo vse kmetijske stroike. Za čebelarstvo je odmerjena samo ena stran. Naročnina znaša letno Din 30-—. Svoje člane obveščamo in opozarjamo, da naše društvo ni v zvezi s to akcijo. Alko1 hi društvo pristopilo', bi morali našli člani plačevati Din 45.— (30 Din za »Kmetovalca«, 5 Din za podružnico, 10 Din za društvo). Vrhtega ni bil čebelarski tva-i'ini zajamčen v movem listu isti ohiseg, ikot ga ima iSedlaiji naš list. Zato bo društvo še nadalje izdajalo ■s viol j iiis t »Slov. Čebelar«, iker vidi edibor napredek čebelarstva le v izdajanju specijallmega lista. Novi »Kmetovalec« bo sicer tudi prinašal čebelarske članke, toda tako malo, da nikalkor ne bodo zadostovali za resniičmo pospeševanje čebelarstva. Na prihodnjem občnem zboru bolmo itak ves položaj natančno pojasnili. Vse čebelarje in podružnice prosimo, naj se ne dadio zavajati krivim prerokom. Kdor trezno premisli položaj, mora spoznati, da je edino naša pot prava. Pcdružniiški odbori, raatolmačite zadevo članom! Položnice smo priložili vsem naročnikom v pričujoči številki »SI. Č.«. S tem nočem« defalti sitnosti podružničnim blagajnikom, ampak ustreči želji tistim naročniilkom, katerim je ta naičin plačevanja članarine enostavnejši. Mnogi člani so namreč zelo oddaljeni od svojih podružnic, zaradi česar nam j>e marsikatera članarina odpadka. Treba je le, da poišiljatielj zapiše na položnico poleig svojega imena še pripombo »Sem član podružnice.....«. Podružnici pripadajočih 5 Din pa itak ob ačunamo koncu leta z obračunom. Zunanjim naročnikom »Slov! Čebelarja« priporočamo, da se za plačevanje naro.anine poslužujejo internacionalnih poštnih idenairniih nakaznic. Podružnične vesti. Ljubljanska podružnica bo imela prvo odlborovo sejo v torek, dne 13. januarja ob 8 zvečer v običajnem lotkalu. Podružnica za Krtino in okolico bo imela svoj redni občni zbor 6. »januarja, na dan Sv, treh kraljev pri Neratu v Krtini. Važne zadeve in sklepi so na sporedu. Člani, prinesite s seboj člansko izkaznico, izrezek iz p,la;tnic zadaje števiillke lista, da jo podpišemo. Pripeljite tudi čebelarja, sosede! — Odbor. Beltinska podružnica bo imela v nedeljo, dne 11. januarja ob 9. dopoldne v beittimaflcii šoli svoj redni letni cbčni ziboir z običajnim sporedom. Čebelarji udeležite se zborovanja števillr.io! — Tajnik. Podružnica za slovenjebistriški okraj bo imela občni zbor dne 11. januarja ob 9. zjutraj v Visočni-kovi gostilni z običajnim sporedom. Čebelanlji, udeležite se občnega zboira An pripeljite s seboij tudi nečlane! — Tajnik. Novomeška podružnica je imela 7. decembra 1930 vsoij petindvajseti jubilejni občni zbor. V preteklem letu je bilo vpisanih 68 članov, 15 jih ni plačaio. Te nujno prosimo, miaij poravnajo članarino, sicer 'bomo objavili imena vseh. Obenem bomo prisiljeni, da zaostanke iztirjamo s tožbo. Odbor 'je imel 8 sej, na katerih se je obravnavalo tekoče zadeve, zlasti pa načrt o čebelarski zadrugi, odraosno o prodaji mediu. Podružnica ,je letos nudila članom satnice po znatno znižani ceni, in sicer po 55 Din kg. Nakupila je voščiine in voseik tako, da nii prišlo to Ma,go v reke prekupčevalcem, Kupovala -ga bo 'tudi v bodoče. Vsi člani, ki imajo vo-ščine in voseik se opozarjajo, nalj priniašaljo blaigo blagajniku, ikii plača 1 Din več kot drugje, sicer pa po kakovosti. Računski zaključek izkazuje 4402.55 Din dohodkov in 4332.75 stroškov. Premoženje podružnice z inventarjema vred znaša po 10 % inventarnem odbitku 4.732.80 Din. To je rekord za dobo 25 let. Največ in niaijmarlivejie sta delala gg. Puš id Medved. Občni zbor jima je soglasno izrekel zahvalo. Izvoljen je bil stari cdbor in revizorja, za delegata pa gg. Jenko in Puš. — O čebelarski zadrugi so se prebrali poslovniki ter tudi dopisi iz Dubrovnika, Zagreba, z Dunaja in iz Prage. Občni zbor je razpravljal o zadrugi in o poslovniku. Sklenjeno e(j billo soglasno, da načrt pravilnika pregleda štiričlanska komisija, ki se 'e v ta namen izvolila, raatO' se pa načrit predloži uredništvu »Slov Čebelarja«, da ga v celoti olb.avi. Občni zbor je zia ustanovitev skupnega kmetijskega glasila, iker bi bilo ito čebelarstvu v korist, a pod pogojem, da se zagotovi čebelarskim spisom v novem listu toliko prostona, 'kolikor ga obsega »Slov. Čebelar«, in da je iglavno uredništvo skupnega lista priimoraino dati čebelarski tvarini toliko prostora. Za novi list -ne bi smeli čebelarji prispe, vati več ikcit za »Sloiv. Čebel ara«. Soglasno .se je pa občni zbor izrekel proti združitvi društva z drugimi društvi ipod okriljem Kmetijske družbe, ker vidi v tem nevarnost, da izigubi Čeb. društvo svoje premoženje in propade. Sklenjeno je bilo tudi soglasno, zahtevati od centralnega odbora, da na prihodnjem občnem ziboru društva postavi razgovor o ustanovitvi zadruge nia dnevni red občneigia zbora iin sicer takolj za poročila društvenih funlkciljicmai'j'ev. Občni zbor je potekel v najlepši harmoi.ii.i in pokazal razumevanje za viažne zadeve, ki naj pripomorejo napredku čebelarstva. Predavanje Se ii vršilo, ker se je zborovanje zavleklo čez 12. uro. Podružnica v Št. Rupertu na Dolenjskem bo imela občni zbor z običajnim dnevnim redom, dne 17. januarja 1931 ob 2 popoldne v stari šoli v Št. Rupertu. Vsi člani vabljeni! Predsednik. Drobiž. Nove ugotovitve o čebelinem strupu. Se- staiva čebetlinega strupa je bila doslej sporna. Šele v zadnjem času se je posrečilo viseuči-liSkemu profesorju drju Langerju v Pragi ugotoviti, da v čebelinem strupu ni sledu mrav-Ij.inčne kisline. Strup tvori neko organsko bazno telo — Langerijeva baza. Fiury je našel v njej poleg 7 drugih teles še tello, ki je prosto dušika in ki predstavna čebelin strup. Novorojena čebela ima že v sebi strup, čeprav neznatno množino, pičiti pa tedaj še ne more. Šele 'ko doraste 'do 5 dni, postane njeno orožje sposobno za boj, toda iza to še v njej ni razpoloženja. To se pa pojavi sčasoma, ko pride v »deta«. Vzorna disciplina naših članov glede plačevanja članarine je razvidna iz poročila našega g. tajnika, iki ga je podal na odborovi ®:tji dne 18. decembra 1930. Od 2400 članov jih dolguje članarino samo 7. Menda ga ni v Sloveniji društva, ki bi se moglo ponašati s tako točnimi plačniki članarine. Nas to prav izredno veseli. Moč navade. Pred leti sem odpeljal čebele v ajdo-vo pašo. Doma sem pustil saimo en panj za kratek čas. Imel sem mnogo medenih po- . krovce v, ki sem mu ijiih pokiadal na ta način,, da sem okence odstranil, na dnu panja pa postavil večje leseno koritce s pokrovci. Pital sem redno vsak dan proti večeru. Že po nekoliko dneh sem presenečen ugotovil, da so se čebele na čas za pitanje tako navadile, da so •takoj privrele iz ulic in se začele pomikati v gostih ourkih proti korit-cu, čim sem panju odprl vratca. To so storile, še preden sem iz-memijal koritce s suhimi pokrovci s koritcem z medenimi. Duh medu jih tcrej ni mogel vabiti in vznemirjati. Zadolsti je bailo, da sem odprl vraitca ob določeni uri, pa so vedle, da bodo dobile živeža. To sem pozneje opazoval še pri drugih panjih, Iki isem jih pital z medom. Sicer pa ni prav nič ču/dinega pri živalih, da natanko vedo, kdaj je čas za krmljenje. Vsak kmet ve, da postaja živina v hlevu, ko se bliža čas 'krmljenja, zelo nemirna. Isto lahko opazujemo v zverinjakih. Ptice in veverice v grašikem mestnem parku vedo, kdaj morajo biti zjutraj na mestu, da so deležne dobrot, ki jih sipljjejo roke njih ljubiteljev. Stani eskadronski konji, ki jih ne razburi niti grmenjje topov, postanejo nenavadno živahni, kador zapoje eskadronski rog: »Krmite!« Tudi naš mucelk čepi točno ob enajstih dopoldne pod oknom na dvorišču in čaka. kdaj bo priletela na dvorišče kaka neobrana kost. Sličnih primerov bi lahko še mnogo navedel, pa so nepotrebni. Vsako živo bitje ima več aflii marnj »pameti« in tudi čebeli je ne moremo odrekati. Za to se mi ne zdi nič posebno čudnega, ako se tudi čebela navadi, da ve, kdaj je čas za pitanje. Čebele, satje in panj. Znameniti nemški čebelarski znanstvenik idr. Enoch Zander je imel v lanskem juliju zanimivo predavanje na čebelarskem zborovanju v Plauenu. Govoril je o razmerju med čebelami, o satju in panju ter priporočali, da je skrajni čas, da nemški čebelarji uvedejo take panje, ki so primerni potrebam čebele :in potrelbam novodobnega čebelarstva. Lastnosti, ki jih mora imeti panj, so: 1. Flodišče, oziroima medišče ne sme biti raz-Kosano, t. ij. pre,grajeno v več oddelkov, kakor n. pr. v Kuntzschevem panju. 2. Flodišče in medišče morata biti enako veliki in enako opremljeni. 3. Med plodiščem in mediščem mora biti rešetka. 4. Vsi sati v panju morajo biti enako veliki. 5. Velikost in število saitov morata biti tolika, da se more družina do viška razviti in spravljati medene zaklade. 6. Panjem s podolžnim satjem moramo dajati prednost. V njih se čebele zaradi ugodnih toplotnih raizimer spomladi razvijajo mnogo lepše. Tam, kjer imajo čebele zgodnjo pašo, so na mesitu le painji is podolžnim satjem. 7. Odvaditi se bomo moralli naziranju, da je premično satje zato uvedeno, da ga čebelar lahko prestavlja po svoji volji, ne glede na dejansko potrebo. Čebelno gnezdo moramo smatrati za nedotakljivo in ga smemo ra,zdirati le v skrajni sili. Najbolje stori tisti čebelar, ki pozabi, da imajo čebele v plodišču premične sate. Ako primerjamo lastnosti dr. Zandeirjevega idealnega panja z našim A.-2. panjem, vidimo da ima A.-Ž. panj vse lastnosti vzornega p a n ji a in da v vsakem pogledu ustreza dr. Zanderjevim zahtevam. Slovenski čebelarji so torej že pred dvema desetletjema krenili aa pot, k i j o dr, Z a n d e r sedaj kaže nemškim čebelarjem. Vfhutega je pa A.-Ž. panj vzor panja za premikanje v pašo. Novo sredstvo za pomirjenje čebel. »Leipzi-ger Bzitg.« poroča v lanski 10. štev., da je najboljše sredstvo za pomirjenje čebel, oziroma za varstvo proti piku — k i n o s o 1. Dobimo ga v vsaki drogeriji in lekarni v tabletah po K- g ali pa po 1 g. Tableto za 1 g raztopimo v Vi 1 vodi. S to raztopino si namažemo roke in obraz, preden se lotimo čebel. Tudi srborite čebele ostanejo potem mirne. Kinosol nima močnega duha in se ga med ne navzame, kakor n. pr. karbolnega. Čebelam ni zoprn in učinkuje še dolgo potem, ko so rake že popolnoma suhe. Po končanem delu se umijemo, pa izgine duh takoj. Mesto, kljer nas je čebela pičila, namažimo z razredčino kinosola, pa ne bo oteklo. Kinosol je znano razkuževalno sredstvo. Pozno jesensko izmenjavanje matic ima za posledico, da panji preradi vnovič zaležejo in gojijo zalego še novembra meseca ali pa še dalje, ako ni prehladno. Taki panji