100. številka. e za nedeljo 22. ai (v Trstu, t soboto zveftor dne 91. avgust« 1897.) Tečaj XXII. „BDIVOIT« lih »j« pO trikrat na teden v fteatlh is-dnjih ob tovklta, 6«t»tklh t« aobotata. Zjntranje izdanje izhaja ob 8. ari sjatraj, veferno p* ob 7. ari većer. — Obojno isdanje stane : se Jedenmeseo . f. 1.—, izven AvatrlJ« f. 1.50 H tri meaeo, , _ 3,— , „ , 4.&0 n pol leta , . . 6.— • • ■ 9.— u vse leto . . „ 12,— . . ,18.— Martftaiae Je plačevati aapraj ■• aara6ke km priložene a»7o6nlae se sprava ae •zlra. Poaaai&ne Storilko te dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v 1 ratu po S nvi. Isven Trsta po 4 nv£. EDINOST Oglasi ae ra£nne po tarifa v petita; ta naslovu a debelimi &rka«l so plainje prostor, kolikor obaega navadnih vrati«. Poslana, osmrtnice in javno zahvale, do-ma&i oglasi itd. »e laianajo po pogodbi Yai dopisi naj de pošiljajo urediuatva alioa Caaerma št. 13. Vsako pieaso nsora biti frankovano, ker nefrankovana ae ne sprejamajo. Rokopisi se ne vraS«jo, NaSofnino, reklamacije in ogleae spre* jema tipravniitvo ulica Molint. pic-oolo hšt. 8, TI. nadat. Narofinino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklaaaa oije ao proate po&tniae. Ql r„r edinotliju tno#'. Heilo - v Vipavski dolini. (I. v. dopis) Glavni urednik „Edinosti" je menda — Vi pavec, nal rojak. Toda mnogo let je že, odkar je ost&vil ta ljuba domača tla in odšel v .širni svet. Mnogi med nami, soiebno mlajši svet, ga niti ne poznajo po lici. Mnogo let. je torej minolo od tedaj. In tekom let se more premeniti mnogo — mnogo. Uverjeni smo, da se prime za glavo, da skoči po konci nžaljen v svojem srci slovenskem, ko prečita to le poročilce moje. Ali je to res, je-li to mogoče ? Ali so mogoče take stvari v divni vipavski dolini, blagoslovljeni od Stvarnika ne le naravnimi krasotami, ampak tudi prebivalstvom, ki se je odlikovalo od nekdaj političkim poštenjem, značajnostjo, zvestobo in ono sveto ljubeznijo do lastne grnde in do lastne krvi, bi dela iz človeka res Človeka — po božji volji ?! Ali so mogoče take stvari v * oni vipavski dolini, ki je vsikdar ponosno držala kvišku našo slovensko trikoloro, ki je vsikdar neizprosno doslednostjo odbijala tudi najmanje poskuse odpadništva in izdajstva, ki je vsikdar resolutno zaklicala nasprotniku — prišel isti, od koder si bodi —: Stoj, roko proč, tu so naša tla, tu so slovenska tla, tu so - slovanska tla ? I Mi stareji se spominjamo dobro vseb ljutih bojev, ki jih je moral biti narod slovenski v vsej konstitu-oijcnelni dobi, scsebno pa v onih časih, ko je v Kranjski najhuje dvigalo nemškutarstvo svojo glavo — in pa one dni, ko je na vseb koncih in krajih, kjer diha>o nemška prsa, visoko zaplapolal nemški Šovinizem po silnih zmagah nemškega orožja proti Franciji in je ta plamen tudi v Avstriji požgal prva poskuse — pametne in pravičue politike! Po onih krvavih bojih in nemških zmagah na fran« cozko-nemškem bojišču leta 1870—1871., kateri dogodki so porušili tudi ministerstvo Hohenwartovo in so zasnovali v Avstriji žalostno dobo nemško-liberalnega nasilja — po onih dogodkih je bilo, ko je tudi v Vipavski dolini neko kliko žalostnega spomina obšel germanski furor in je hotela se svojim demonstrativnim ,Gut heil" in „Gut 13 achlaucb" izzivati našo narodno zavest. Ali postavili smo se po robu, naša slovenska zavest se je vspela mogočno — in nemškntarstvo vipavsko, ta eksotična rastlina, je bila bogateja za jedno temeljito — blamažo. Od tedaj je bil mir v vipavski dolini. Opravičeni smo bili do domnevanja, da so se vipavski marodčiji kranjskega nemškutarstva spoprijaznili z mislijo, da tu nI več posla za njih, da tu ne pridejo do veljave nikdar! Tako smo mislili tudi mi: nikdar več ! Ti časi so v spominu tudi Vam, g. urednik 1 In v spominu na te dogodke, in ob Vaši trdni veri v značajnost in trdno narodno zavest prebivalstva vipavske doline, Vas mora najžalostneje dirnoti to moje poročilo. Vem, da se zgroziste na tej vesti: po vipavski dolini, posebno pa v Ajdovščini, je danes slabeje v narodnem pogledu, nego je bilo kedaj poprej. Danes nimamo tu le tistega nekdanjega kranjskega nemškutarstva, ki je bolj iz starokopitnosti, neumnosti in borniranosti na* sprotovalo naporom naroda slovenskega za svojo povzdigo na primerno stopinjo narodne in politiške veljave, ampak tu imamo sedaj agente in provo« katerje, kakoršne je vzgojila najnoveja doba Seliti* nererjeva in Wolfova: tu imamo pristnih „heilo ali prav za prav .heulo-brudarjev", tega najža-lostnejega izrastka na politiškem življenju avstrij* skem. In to ne par posamičnikov, ampak dobro organizovano, korporativno in demonstrativno nastopajočo družbo heulobruderjevo imamo tu! Za danes se nočem spuščati v podrobnosti — morda storim to pozneje —, konstatovati sem hotel to neverjetno dejstvo. To je žalostno in čndil bi se, ako bi se ne prijeli za glavo, ko boste čitali te vrstice. Kolikor je rodoljubov po vipavski dolini, ki res čutijo za narodno stvar, opaznjejo žalostjo v srcu to drzno bizmarkovanje; vzlasti pa opazujejo srčno boljo nesrečno apatijo našega ljudstva nasproti takemu žaljenju narodne časti vipavske doline. Poreko nam morda: mi ne moremo za to, PODLISTEK N a n t a s. ROMAN. Francoski spisal Z., prevel Hinko. „In danes", je nadaljevala mlađa gospa, a danes zahteva, naj ga ljubim . . . Vrgel se je pred me na kolena in točil solze. Gotovo tudi zaradi kake komedije. Oprosti mi oče, da sem te prevarila; sem pa v resnici njegova soproga ? . . In sedaj, ko vse veš, vzemi ine s seboj. Šiloma me je napadel, jaz ne ostanem niti trenotek več pri qjem. Baronova sključena postava se je vzravnala, molč6 je podal hčeri roko. Tako sta korakala po sobi, ne da bi Nantas dal najmanje znamenje, da ju hoče zadržati. Pri vratih je spregovoril baron samo besede: »Da ste mi zdravi, gospod 1" Vrata so se zaprla za njima. Uničen je ostal Nantas sam, z motnimi očmi gledal praznoto okrog sebe. Garman je vstopil in tiho položil pismo na igegovo pisalno mizo; mehaničuo je je odprl in oko mu je nevedč bežalo po vrsticah. Pismo, katero je od začetka do konca pisala cesarjeva roka, pozvalo ga je s prav laskavimi besedami na čelo ministerstva. On je komaj razumel vse to. Izpolnitev njegove največe častohlepnosti ga kar nič ne gane, V sosednjih sobah je vedno glasneje zvenelo zlato; v Nantasovi hiši je vladala delavnost, to uro se je njen pomen jasno pokazal. In sredi tega velikanskega dela, katero si je vstvaril, vpričo najvišjega pripoinanja njegove mogočnosti, izvila se mu je oko nemo upirajočemu na cesarjevo pisavo, otročja tožba, ki je pomenila zanikanje njegovega življenja. aJaz nisem srečen .... nisem srečen... ." Z glavo naslonjen na roke zaplakal je in njegovo vroče solze so brisale vrstice pisma, v katerem je imenovan za ministra. IV. V osemnajstih mesecih, kar je bil Nantas minister, se je zdelo, da se hoče omamiti neodmor-nim in neprestanim delom. Dan po nastopu, ki se je bil vršil v njegovi pisarni, je imel z baronom Danvilliersom pogovor in uklonivša se svetu očetovemu se je Flavija vrnila pod zakonsko streho. Soproga nista nič govorila med seboj, ako ni tega zahtevalo družbinsko občevanje. Nantas je bil odločen, svojega hotela ne zapustiti. Zvečer je poklical svoje tajnika k sebi in je tekoče zadeve reševal doma. da je tu tudi nekoliko resničnih Nemcev. Mi pa odgovarjamo, da smemo zahtevati od gosta, da ne žali Čutstev onega, pod čegar streho živi. To zahteva že najnavadneji takt. Pri „heulobruderjih' bi seveda zastonj iskali takta! Saj vidimo kaj počenjajo na severu, kjer ne poznajo obzi^aesti-iiiti do lastne države. Kamo-li,da bi imeli heulobrtiderji obzirnosti do prepohlevnega naroda slovenskega! Take ljudi treba prisiliti do obzirnosti! Ali naj bi že bilo, da bi bili Nemci osamljeni v tej brezobzirnosti. Toda fakt, da se v družbi „heu'6w-biticlerjev dobro počutijo tudi nekateri domačini in se c-^lo udeležujejo javnih nastopov istih, ta fakt vzburja vse naše bitstvo. Pa bolimo pravični tudi proti sebi. Mnogo smo sami krivi na apatiji našega ljudstva, vsled katere so celo v Vipavski dolini možne take stvari. Tu imate, gospoda na desni in na levi: t o j e sad našega domačega prepira! Toliko časa smo psovali in sumničili jeden druzega, da so rodoljubi zgubili veselje do dela, toliko časa smo Črnili to in ono domačo stranko, da smo sedaj črni — vsi; toliko časa smo begali naše ljudstvo, da je sedaj res zbegano. In posledica vsemu je: apatija naroda celo nasproti izzivanju nemškega heulovstva. Naš prepir je v prvi vrsti omogočil nastop „heulo"-brttdeijev — vsled našega prepira slutita zopet pomladanjo sapo nemški šovinizem in slovensko efijaltstvo! I:i na tem trpita narodni in verski čut. Treba da zaključim, da-ii bi imel na srcu še mnogo mnogo. Zaključujem pa z apostrofo do rodoljubov v narodnem in konservativnem taboru: h e i 1 6 v vipavski dolini vas pozivlje na mnogobrojno udeležbo na vseslovenskem shodul Pridite, dogovorite se, združite se na ukupno borbo zoper heild po naših slovenskih krajih 1 Povrnejo naj se časi narodne zavesti, časi, ko nismo dopuščali nikomur, da bi žalil našo narodno čast 1 V tej dobi je Nantas dovršil največe stvari, kakor bi ga kak viši notranji glas navduševal za najveća in najglavnejša dajanja. Šepet simpatije in občudovanja mu je zvenel na uho na vseli potih. On pa je ostal neobčutljiv nasproti vsem hvalospevom in prilizovaujem. Človek bi moral misliti, da se trudi brez upanja na plačilo, da ga navdušuje samo misel zvršiti slavn* dejanja in vse nemogoče poskusiti. In vselej, ko se je pomaknil za jedno stopinjo višje, je vprašal obraz svoje soproge. Ali se je omečila slednjič ? Ali mu jo že odpustila njegovo prejšnjo nepoštenost, da gleda samo ta velik dušni razvoj njegovega uma? In nikdar ni opazil niti uajmanjše spremembe na njenem nemem obrazu in ko je znnva odhajal na delo, govoril si je : „ Še se nisem dosti visoko popel zanjo; dospeti moram še više, vedno višel" Srečo je hotel prisiliti, kakor si je prisilil bogatstvo. Vsa vera v svojo moč se je zopet oglasila v njem, poznal ni druge gonilne sile, kajti le volja do življenja je vstvarila ljudi. In ako se ga je kljub temu včasih polastila malodušnost, zaprl se je v svojo sobo, da ni nihče zvedel o slabosti telesa. Ti notranji boji so se mu poznali samo na udrtib, čino obrobljenih očeh, kjer je gorel palec žar . . . (Pride še.) Politiike vesti. V TRSTU, dne 21. argusta 1697. K položaja. Današaje vesti iz Prage ia Dunaja potrjajo popolnona naše nenenje, ki smo je izrekli zadnjič. Akcija, ki jo hoče zasnovati grof Badeni, ae menda izjalovi te v svojih prvin začetkih. To je tako, kaker smo rekli nedavno temu: kdor noče sprave, ta stavlja take pogoje že pred pogajanji, da jih nasprotna stranka ne more v.spre-jeti. Tako delajo Nemci, ko zahtevajo, da ae morajo odpraviti jezikovne naredbe, predno prično posvetovanja. V to ne morejo pristati Čehi. In res izjavlja glasilo mladočeške stranke, da češki odposlanci za nobeno ceno ne odstopijo ed zahteve, da uradniki na Češkem morajo znati oba jezika in da ne pritrde nobeni preosnovi, ako ne sloni na j absolutni jednakopravnosti obeh deželnih jezikov. Zato pa je jako verjetna vest z Dunaja, da se Nemci niti ne odzovejo povabilu grofa Badenlja. K večemu, da pride na posvetovanje grof Oswald Thnn, da izjavi v imenu nemškega veleposestva, da ostanejo zvesto na strani ostalih nemških — obstrukcijonistov. Ako pride tako — in skoro gotovo pride tako — potem se vsa nakana grof* Badenija takoj zgubi v pesku. Toda vsemu svetu je na jeziku vprašanje: Kaj potem?! Tudi to smo že povedali, katero jedino pot bode imel pred seboj grof Badeni. V istem zmislu pišejo tudi češki „Narodni iisty\Ako konferenca — tako men; češki list — ostane brezuspešna, imeli bodemo vsaj ta dobiček, da se zjasni razmerje med vlado in večino, Ako se sopet sedaj izjalove prizadevanja vlade za dosego sporazumljenja med Čehi in Nemci, bode vlada morala urediti svoje razmerje do skupin desnice. In ako stori to, potem nastopi parcijalna minister-ska kriza. To je: odstopiti bodo morali oni ministri, katerih srce vedno vleče bolj na nemško stran in se nadomeste z nožni iz desnice. Mi se le čudimo, da ni nijednega človeka v nemškem taboru, ki bil toli trezen, da bi opozoril srditeže, da slednjič morajo podleči v tem boja, j ker ni možno, da bi manjšina v državi trajno tlačila večino. To pač je šlo do sedaj. Je šlo ' umetniai potom, pomočjo inozemskih vplivov. Ali, j kakor so se stvari jele sukati v Evropi, ui več ? tako daleč tisti trenotek, ko zgube svojo moč tisti ; vnauji protislovanski uplivi za notranje življenje avstrijsko. Ponemčevalno in Slovanom nasprotno Avstrijo smatrala bode skoro evropska politika — nezmislom. Ia kar je neziaiselnega, ne mere imeti j obstanka. j S tem bojem se le kompromitujejo naši Nem- j ci, ker se bore proti temu, kar mora priti, ker j torej po nepotrebnem iu le v neumljivi narodni strasti razburjajo duhove in sečejo rane državi. V dokaz, kako sodijo o teh bojih na najvišem mestu, navajajo „Narodni listya besede, ki jih je izustilo Njegovo Veličanstvo v pogovoru z nekim visokim dostojanstvenikom. Cesar je rekel: aČastniku se določa golov rok za priučenje polkovnega jezika; kar se torej zahteva od častnika, to se ime zahtevati tudi od nemškega uradnika, da se že v lastnem interesu priuči češkemu jeziku*. Kdo ne bi pritrdil temu ? Vsakdo, ako je le zmožeu misliti trezno. Nemci niso zmožni tega in zato nam morda ravno oni pripravljajo ono, česar si želi sedanja večina: d a se vendar enkrat vlada izjavi solidarno z skupinami na desnici. Gospoda naj le preklinjajo, njih kletev se utegne spremeniti v blagoslov — za nas! — Tako stoje stvari danes. Vsakako pa je se* danja vlada prav blizu razpotja. KoneČno bi bilo povedati, da je eksekutivni odbor mladočeške stranke inenoval nastopne gospode zaupuiki na konference na Dunaju : poslance dr. Herold, dr Grćgr, Paciik in Eaizl ter župana praškega dr.a Podlipnega. Ti gospodje imajo nalog, da vzanejo na znanje prijave vladine, ne da bi se vezali, kakor si bodi. Dogodki na Če&kem. Na Češkem vrč na vseh koncih in krajih. K poročilom o demonstracijah v Hebu in rabukah v Mostu, dodati nam je danes poročilo o izgredih v Plznu. Le-tu je napadel s palico na široki ulici nenški židovski dijak Hartmann češkega dijaka Šroita. Na to je nastala rabuka in Žid Hartmann je zbežal v neko lekarno. Od tu pa ga je pritiraia policija, katero so obkolili Čehi, da je le s težka branila Hartmann«. Na to so bili izgredi proti Židom in Udi takozvani „nemški hiši'. Nebrojna množica ljudstva se je zbrala na cestah in ulieah in na državni realki, v židovski sinagogi in v krčmah, katerih lastniki so Židje, pobili so okna. Politična oblast je takoj odredila kompanijo vojakov, ki je izgrednika razkropila. To je najnoveja točka viharjev na Češkem, ki se nočejo poleči. Židje so od neklaj nasprotniki Čehov. In to kaže le na posebno tolerancijo Čehov, da tam se do sedaj še ni posebno razvil antisemitizem. Me* sto pa, da bi bili Židje hvaležni na tem, pa so jeli izzivati. To utegne imeti hudih posledic. Vsa politika prosjaka Schonererja je proti-židovska, a Židje izzivljajo cel6 izgrede v prilog Schbnererju. Ali jih je Bog res udaril slepoto ? Mi jih ne bomo obžalovali. Jutri je imel biti velik nemški shod v mestecu Asch. Toda vlada je prepovedala ta shod ozirom na veliko razburjenje. V nemškem taboru seveda zopet veliko ogorčenje. V saboru hrvatskem vihra še vedno veri-fikacijska razprava. Govorniki opozicije so storili svojo dolžnost v polni meri: v bengalični luči so pokazali sredstva, katerimi deluje sedanji sistem na Hrvatskem. Tu so se gazili najelenentarneji pojni konstitucijonelnega življenja. Notorno niti govoriti o politiški svobodi, kajti govorniki opozicije so dokazali, da niti svoje osebne svobode si ni bil gotov o volilni borbi oni, ki ni pristaš zistema. Umevno je torej, zakaj se je vladi vdana madjaronska večina vpirala z vsemi štirimi predlogu, da bi ne na lice mesta odposlala parlamentarna komisija. Kdor ima take stvari na vesti, se boji — sodnikov in preiskav. In ob takih okolnostih je našel glavni govornik „čistih", g. dr. Frank, toliko žalostnega poguma, da je spuščal kar cele salve, ne v ma-djaronsko večino, ampak v združeno oposicijo t! Tako je, da bi se zjokal človek, ko vidi, da se sicer toli nadarjeni ljudje v toli resnih trenotkih ne morpjo dvigniti nad svojo — osebno ambicijo. Cesar Viljelm o francosko-italijanskem dvoboja. Nemški cesar ima navado, da se rad zameri. Zdaj je brzojavno častital kralju Humbertu na srečnem -izidu dvoboja med njegovim nečakom in tega bratrancem princem Orleanskim in je dostavil, da ie dolžnost vsacega Častnika, potegniti se za čast svoje vojake. Viljelm se nad izidom dvoboja veseli tem bolj, ker se je šlo za čast vojske drŽave, tesno združene z Nemčijo. Na BVancoskem so te besede Viljelraove gotovo vzbudile veliko nevoljo. — Ali je Viljelm drugi res postal pogumneji po svojem obisku v Rusiji, tega ne vemo, ali gotovo je, da bi storil nemški cesar bolje, da ne poojstruje politi&nih od-nošajev po nepotrebnem, ker so že ojstri dovolj. Razmere na Vztoku. ,Daily News" se poroča iz Tabrisa v Perziji: Kurdje na turško« perzijski neji so prekoračili mejo ter dve armenski vasi popolnoma oplenili in uničili. Dve sto kristi-janov in Armencev so pomorili. Perzijska vlada je poslala vojaštva na mejo. Kakor se vidi, mu-zelmanom raste greben po zmagah na Grškem in treba bode ga malce prisekati. Stori pa naj to že kaka evropska ali tuja oblast, samo da se zgodi — čas je skrajen, da se odpravi ta škandal sedanjega časa! Različne vesti. Nam iz srca. O vseslovenskem shodu piše »Soča41 : Slovenci na Goriškem imano uzrokov dovolj, da pojdemo v obilem številu v Ljubljano, kjer točno in odločno označimo svoje stališče nasproti kričečim odnošajem v tej deželi, v kateri prebivamo vendar v dvetretjinski večini. Še več razlogov v to pa imajo naši bratje v Trstu in Istri, kjer vladajo uprav kanibalske razmere. — Na Primorskem sploh imamo od volitev sem nekako „izjemno stanje", kateremu mora biti konec t Pojdimo torej v obilem številu na vseslovenski shod v Ljubljano in pokažimo s tem, da smo zavedno ljudstvo, ki se ne da ugnati v kozji rog tak6 kmalu, kakor so mislili nekateri gospodje v Trstu in v Gorici. Od tega shoda se nadejajo mnogi še drugih uspehov, v prvi vrsti — prepotrebne sloge. Ali bo mogoče doseči ta prekrasni — idejal slehernega rodotfuba? Odgovor: Težko, — ali mogoče je 1 Dobro volje treba, a te ne vidimo povssdl Dva sta vzroka, ki ovirata pot do slovensko sloge: Neomejena gospodstvaželjnost in osebna zagrizenost.... Na slovenskem politiškem obnebju vidimo Ijndij, ki pravijo ob vsaki priliki: „Ali takč, kakor hočemo mi, ali pa — nič, pa vzamemo klobuke in gremo". Dokler se jim od nasprotne strani popušča, že še gre naprej s to ljubo „slogo", — ali koliko časa morejo trpeti taki tudi „abnormalni11 odnošajl v vrstah poklicanih voditeljev naroda?! Vidimo zopet ljudij, katerim mržnja do te ali one osebe ne pusti, da bi mogli ž njo složno delati pod eno in isto zastavo. Tak6 smo — malenkostni 1 Odkrito povemo, da veliki večini našega razumništva na Primorskem niso prav nič pri srcn nekatere osebe, ki se z vso silo porivajo na prve sedeže v Ljubljani in na Dunaju, vendar radi tega ne bomo delali nikake zdražbe, ker imamo le stvar pred očmi. Dokler ne preti kaka nesreča stvari sami, potrpimo tudi z osebami, če tudi nam niso simpatične. Delajmo tak6 vsi — in vseslovenska sloga bo dosežen idejal! Časi so veliko preresni, nego da bi si mogli dovoliti luksus domačega ravsanja inkavsanja! Zavarujmo si kakor dobri strategi najprej meje nasproti zunanjim sovražnikom, potem poravnajmo med sabo domača navskrižja. Kdor drugače dela, ni le slab strateg, marveč naravnost — grobokop narodnega obstanka I In kdo bi hotel nositi ime takega — grobokopa ? I Pojdimo torej na vseslovenski shod in podajmo si roke k složnemu bojevanju proti — zunanjim neprijateljem. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti se je nabralo v veseli družbi pri okrogli mizi v Barkovljah 1 gld. 60 nvč. Deželnim šolskim nadzornikom za srednje šole na Primorskem in za drž. osnovne šole v Trstu je imenovan dosedanji ravnatelj na državnem : gimnaziju v Tratu, gosp. doktor S w i d a. Za da-! nes dostavljamo le, da je „Piccolo« jako zadovo-j ljen s tem imenovanjem. „Piccolova" zadovoljnost j je zadostno pojasnilo za nas vseh in prispevek k i položaju primorskih Slovanov pod vlado Bade-nijevo Prijatelj Cord je odšel. Mož je imel v zadnji čas veliko smolo. Najhuje pa se mu je dogodilo o odhodu: naš „Piccolo" mu je napisal slavospev. Povej mi, kdo te hvali, in jaz ti povem, kdo si 1 Seveda je tudi takih ljudij, ki nenijo, da je oni slavospev napisal gospod — Cork sam ! „Piccolo* opisuje Corš, kakor žrtvo slo-vensko-hrvatskih denuncijacij. Ha! ha! ha! Cor4 žrtva! Oii, ki je ustvaril toliko — žrtev t Ali nesnaga židovska je zgrešila še drugo infamijo, da bi povišala ljubljenca Cor&. Piše nam« reč tako, kakor da so bili poitarji sami defravdanti, dokler ni jel gosp. Corš, ustvarjati — žrtev 1 Ali ste čuli, pospoda poštarji?! Sami defravdantjeste bili, dokler vas ni vzel na vrvico — gospod CorA! In ne le vas, ampak tudi lepo vrsto vaših — ekspeditoric 1 Res, delovanje gospođa Corđi je bilo zelo — plodonosno! Sicer naj se zahvalijo „Piccolu" tudi gospod dvorni svetnik Pokoray in drugi viši uradniki, da piše tako, kakor da je bil gosp. C o r k jedini, ki je storil vse. Lep kompliment! Kaka razlika! V torek 17. t m., v predvečer rojstnega dne Njeg. Veličanstva, so se v Gorici zadovoljili le z malim obhodom godbe po nekaterih goriških ulicah in z navržkom: „Evviva Gorizia italiana' —- Kar je mogel čuti tudi neki gospod z glavarstva, kateri stanuje v Nuuski ulici — in tu pa tam s pesnijo „Nella patria del Favetti". — Včeraj 19. t. m., to je na dan slavnostnega vmeŠČenja goriškega žopana, pa so priredili v čast „del ben amato podest&M „per affettuosa iniziativa dei cittadini* razsvitljavo, serenado in bakljado s vso goilbo v spremstvu ognjega?cev ter mestne straže „in grande tenuta". Ali ni to velika razlika? ? Dalje v prilogi. Priloga „Edinosti'* it. 100, več. izdanje. Za sJaviioftt v Barkovljah dae 29. t. m. se Aelnjo velike priprave. Program je sestavljen prav srečno. Na programu bode med drugim tudi krasna nova skladba „HrvatsKo|« od V. Novaka, katero si je društvo nalašč naročilo iz Zagreba. Vrt v novih uaših n ar o d u i h prostorih, v katerem je prostora za 3000 oseb, bode lepo odičeu. Nadejati se je torej sijajne narodne slavnosti ob otvoritvi našega .doma" v Barkovljah. Vedno lepša j Iz Rojana nam pišejo: Najprvo je nas Rojančane „razveselila" vest, ki nam je bila povsem neznana do tedaj, vest, da nas je le 300 in da vsled tega ne treba slovenskega napisa na poštnem uradu v Rojanu. Ali ni ostalo pri tem presenečenju, ampak sedaj je došlo drugo. Izvedeli smo namreč Iz zanesljivega vira, da pride na pošto v R jan uradnica, ki je odločna Italijanka in ki oe zna ni besedic e »loven-• k i 111 Govori se cel6, da je bil nje oče italijanski podanik I Za božjo voljo, kaki časi so nastopili sedaj! Torej hofiejo res popolnoma preiti na dnevni red pieko nas ?! Najprej zanikojejo našo ekzistenco, naše število krčijo na papirja le na 300, da morejo potem odrekati sleherno pravo našemu jeziku in »am pošiljati italijanskih uradnikov! Da, voda* Japšel O našem resničnem številu se nočemo prepirati z ljudmi, ki namenoma falzi-fikujejo dejstva. Kdor pozna naše selo, U ve, da je tukajšnje prebivalstvo najmanje po 7. slovensko. A ozirom na naše poštno vprašanje treba premisliti še nekaj: V« Italijanov v župniji, in ne v vasi ro-janski, biva na Belvederju. Ti nimajo nikake zveze z Bojanom ia bodo goto tudi odslej hodili na pošto v mosta in ne v Bojan. To isto velja tudi za Gre-tarjo. Ostalo bi torej kakih 5 ital. družin, ki res bivajo v Rajona t V»*bJ tem 6 dmžinam se na-pravi fcatitooski iwpk! AH ni lepo f Vedno lepše I To n^j si zspiše v album visoko ministeratvo, da oo bode opominjalo še v pozoejih časih, kako je je „naiarbal* nam nepoznani poročevalec. Od gospoda zastopnika IV. okraja pa priča-kujemo, da stori svojo dolžnost nemudoma in z vso eneržljo! Sudermsnnova drama prepovedana. Znani realist Sadermasn je spisal dramo .Janez Krstnik', čljs dejanje je posueto po Sv. pismu. No, to dramo Je sahranila pristojna oblast v Berolinu. •Schon das ia« atwas wor*h". Dr. Tavčar |o Mgfciiil na banketa ob otvoritvi „Narodnega Doma" v Ceiji, da je za Nemca v Celji že to zoa-Hlno, da jih morajo stratiti bajoneti. — No, žena oaljskega krčmarja Wakonlgg-a (Bi se že pravil-noje glasilo: Lakomu! k! Stavec) pa je pred ikolodtorsa vaklifcaile veselo: „Schoa das ist otwas werth, dass sie (namreč Slovenci) mit Gea-darmen geben nrtlison*. No, ta babura si je pač stvar mislila drugače, •ego je v resnici bila, namreč da Slovence morajo «HA«f oioiniki kakor kake hudodelce. To ao sicer besede surove ženščine, vendar označujejo obzorje vso caJjske prnssfilske sodrge, proti kateri se je toiiti oodrtnim Slovenca* — v rokavicah. Senco, ki loti na njih, radi bi zvrnili na nas, mi pa bi radi znali, aa koga je bilo bolje, da so bili kon signiram eroiniki iu vojaki na dan otvoritve „Nar, doma" v Celju ?! In kako bi bilo, da vojakov ni bilo . . . Kdo bi kil izzival, to vemo, ali kako bi so bila stvar izita konačno, to pa je res veliko vprašanje. Ne vemo, ali bi bila tudi potem vskli-kala gospa Wakoniggova, da je bilo to nekaj vradnol Cesarjev dan. Pod tem naslovom nam pišejo dne 10, t. m. iz Komna: Povodom rojstnega dnč Nj. Velič. so pri nas v Komnu že na predve-čer daleč na okrog uaznanjevali streli topičev in vosalo prttrkovanje zvonov v naši farni cerkvi voitil ipatrijotični praznik, ki se ima vršiti. Ravno trto oo včeraj, ie prej, ko se je svitalo, javili to-piči in veselo zvoueaje velečastni dan. Pa saj ni čada, da se je to godilo tudi v nas, kajti povsod po obširnem našem cesarstvu praznuje se rojstni dan Nj. Velič. jako slovesno in vsaka občina tekmuje z drugo odkritimi pojavi svoje udanosti. V mestih se teslavnosti vrše z večim sijajem, nego med nami, kajti tamkaj take slavuosti izvajajo po sredstvih bogatstva in oui'ke. Pri nas ni možno pri- rejati tako pompozno takih slavnosti, pa vendar smelo triliiu, da ae taki dnevi praznujejo tudi v nas z veliko radostjo in primernim načinom, saj je očividno, da smo pripravljeni žrtvovati za našega cesarja, kar moremo, in cel6 kri in življenje. Kmalu, ka je napoči! dan, bile so vse hiše v zastavah ; videli smo plapolati cesarske in narodne zastave z hi*, zvonika, uradov in šole. Ob 9. uri je bila sv. maša, katero ju daroval g. dekan I. Lukežič. Po sv. masi je bil ,Te Denm* in glavni (deli maše markirali so se streljanjem tuptfiev. Po sv. maši se je pela cesarska pesem. Prisustvovali so službi božji vsi gg. uraduiki tukajšnjega sodišča in davkarije, starešinstvo, učiteljstvo, žandarmerija in velika množica gospode, bivajoče tukaj na lelo-višču, ter mnogo vernikov. Zvečer ob 8 uri zbrala hh je vsa tukajšnja inteligenca na skupno večerjo v gostini Bandelj. Navzoči so bili vsi gg. ces. kr. uradniki, preč. g. dekan iu dva kapelana, župan in podžupan, šolski voditelj iu drugi gospodje. Prvo napitnico je napravil g. dr. Cristofoletti, tnk. c. kr. okr. sodnik, povdarjajoči prirojeno ljubezen vseh narodov do ljubljenega cesarja, opisovaje, da lojalnost avstrijskih narodov ni navidezna, ni blinjena, ampak je globoko ukoreninjena v srcu vsakega (?) Avstrijca in ta ljubezen, zvestost in udanost izvirajo iz velike mase ia globine avstrijskega življenja. Rekel je govornik, da je uverjeo, da izražamo vsi menenje raznih narodov, katerih zastopniki smo, ako vskliknemo: Bog nam živi in ohrani preljnb'jenega vladarja, presv. cesarja našega Frana Josipa! Napitnica le-ta je bila sprejeta frenetičnirai živio-klici in Žvenk polnih kozarcev rujnega terana razlagal se je veselo. Drugo, jako umestno napitnico napravil je č. g. dekan Lukežić v jako vznešenih besedah in sicer slogi komenskih občinarjev, omeuivši lastnosti naSega vitežkega cesarja, kateri vedno ljubi mir in kjer moie posreduje v tem smislu. Posnej-mamo ga in delujmo vsi „viribus unitis" v duhu tega gesla, ker le tako je možno dobro iu plodo-vito delovanje. Tudi ta napitnica je bila sprejeta radostno ln pozdravljena oduievljeuo. Med prijaznimi pogovori in petjem in okusno pripravljeni večerji nam je le prehitro potekel čas. Razšli smo se v prijetni nadi, da hočemo prihodnje leto, ako nam ljubi Bog ohrani zdravje, sijajno praznovati BCIetuico »lailaoja Nj. Veličanstva. -Bog in sreča junaška ! L. Popravek. Prejeli »mo : Slavno ureduištvo ! Ozirom na notico tNaj plačajo ščavi, ako hočejo jesti!", objavJjiui v cenjeni .Edinosti* od dne 12. t. m. št. 96, izjavlja podpisana, da ni res, da bi se bila na tak raz žulji v način izrazila o slo-venski narodnosti, kajti pozna dobro svojo dolžnost do spoštovanja vseh odjemnikov, ki se poslužujejo pri ujej. In dokler ne dokaže dopisnik, da sem res izustila Lake besede, trdila bodem veduo, da me je obrekoval na grd način. Sv. Ivan, 19. avgusta 1897. Erminija Purich, lastnica prodajulnloe. Od nekod se naoi piše : Poročevalec o veselici v Skednju uieuda ni prav videl, ali pa ni dobro poznal ljudstva, kajti piše, da ua veselici so bili zaatopaui po ogromni večini Tržačani in mnogo Barkovljauov. Jaz vsaj nisem videl tisle ogromue veČine Tižačanov, pač pa sem videl veliko Število Barkovljanov ki so se pripeljali na ladiji ali pa posamično Kakih 90 oseb je bilo. Med njimi ved pevcev drnštva „Adrija", ki so zapeli več zborov. Potem sem videl MigdalenČanov, Ricmanjcev, Svetoivančauov iu le uekoliko Tržačauov. Želim, da bi bili poročevalci v bodoče bolj — stvarni iu objektivni. (Oho! Gospod sega nekoliko predaleč. Kam pridemo, ako bi že vsaki pomoti kacega dopisnika hoteli pripisovati slabe namene! Zlasti o našem poročevalcu o veselici v Škeduju rečemo lahko, da je pisal tako, kakor je bil osvedočeu. Op. ured.) S—a-č. Z Bleda. Avstrijski vojni minister pl. Krieg hammer je posetil Bled in se nastanil v Malner-jevem hotelu. Minister misli ostati na Bledu dlje časa. Pevsko društvo „Triglav* v Radovljici priredi v nedeljo dne 29. t. m. veliko vrtno veselico v restavraciji g. V. H u d o v e r n i k a Po več letuem premoru nastopi diuštveni mešani in društveni moški zbor, ki »e je nenadno krepko vzpel pod novim vodstvom Vrlo naprej 1 „Radogoja" občni zbor vršil se j« dne u t. m. po naznačenim vsporedu Gosp. predsednfk je konstatoval zadostno število udeležencev, deloma prisotnih, deloma po teh zastopanih. Zalo* t no je opomnil, da vnema za diuštvo ponehuje, kakor pri vseh drugih narodnih društvih. Do gedaj se je že mnogo podpor razdelilo, ali vrnil ie nihče nI ničesar, upati pa je, da se to zgodi po štiriletnem ob stankn društva. V minolem letu je bilo le malo prispevkov; pristopila sta le dvaustauovnika, znatna darila so naklonili le deželni zbor kranjski, mesto Ljubljana in banka „Slavija". Gosp. tajnik je poročal, da je do sedaj pristopilo vsega vkup 174 členov, maj temi 46 podpornikov ; 6 jih je ie umrlo. Lansko leto se je razdelilo 16 rednih podpor iu 3 izvanredne v znesku 1640 gld. Za bodoče leto prišlo je že 13 prošenj za podpore. Gosp blagajnik je poročal, da je imelo druStvo koncem lanskega leta 18.266 gld. 10 nvč. Nova ustanov-nina znaša 140 gld,, letniua 162 gld. 55 nvč., podpore 866 gld., obresti 727 gld. Glavnica znaša torej sedaj 18 406 gld. 10 nč. V minolem letu je bilo rednih dohodkov 1756 gld., podpor se je razdelilo 1640 gld., 50 gld. se je plačalo glavnici, 20 gld. so znašali upravni stroški, ostane prebitka 115 gld. Poziv zadruge „Rinka'. Ob trojni meji štajerski, kranjski in koroški razprostirajo se divae Savinjske doline s strmimi vršaci in z romantičnimi gorskimi dolinami v vsej svoji veličastnosti. Pravi biter med prirodnimi lepotami pa je Logarjeva dolina, katera ima kaj sličnega samo v tako zvanem Gavarnijskem cirkusu v Pirenejah na Španj-skem. Dasi lepota omenjene doline očara vsakega obiskovalca, tako se vendar pronet tujcev tod še ni popel na ono stopinjo, kakor je pričakovati z ozirom na izredno krasoto spodnještajerske Švice. Vzrok temu je iskati v pomanjkanju dobrih cest in modernih goatilen. Da se odpomore kolikor mogoče tem nedostatkom, se je ustanovila planinska zavetiška zadruga ,Rinka', katera namerava v Logarjevi dolini zgraditi hotel z enakim imenom, kateri naj bi vstrezal vsem zahtevam današnjih turistov. Nedvojbeno nastane še sčasoma tod gorsko letovišče. Stavba bode imela dve veliki gostilniški sobi, verando, kuhinjo ter mnogo sob za prenočevanje. Pri hotelu je smrekov gozd, kjer se lahko napravijo razna igrališča in sprehajališča. To podjetje je najveće važnosti z ozirom na narodno gospodarstvo sploh in povzdigo tnristike še posebej, in vredno, da je vsi rodoljubi podpirajo najkrepkeje. V vzgled naj nam so Koroško, Tirolsko, Švica in Švedska, v katerih deželah se izredno mnogo (ravno od domačinov) žrtvuje sa tujce, od katerih dobivajo taisti vsako leto lepih dohodkov. Podpisani odbor prosi torej uajuljudueje vse rodoljube in prijatelje krasnih planin, nsj blagovolijo pristopiti kakor udje k zadrugi „Rinka". Deleži so ali opravilni deleži po 10 gld. ali glavni deleži po 100 gld. Več je razvidno iz zadružnih pravil, ki se na željo dopošljejo vsakemu. Denar naj se pošilja blagajniku, g. dru. Ivaou Dečku, odvetniku v Celju. Za odbor zadruge „Rinka" : Dr. Juro Hrašovec, Dr. Ivan Dečko, načelnik. blagajnik. Ponarejeni goldinarji. Po raznih krajih Ogerske krožijo sedaj ponarejeni goldinarji. Ponarejeni so precej dobro ie svinca in cinka. Zaprli so včeraj v neki žganjariji v ulici Sta-zione nekega Anton P. iz Banjsčice pri Kanalu iu Frana J. iz Novegamesta. Zaprli so ju, ker sta baje ščuvala k štrajku svoje tovariše, nakladalce oglja. Na policiji so ju vzeli ua zapisnik in potem so ju odveli v zapore v via Ti gor. Avstro-Ogerskl generali v Nemčiji. Iz Hamburga se poroča: Avstro-ogerska generala princ Windischgraetz in baron Bechtolsheim poietiba sta grota Walderseeja in sta se udeležila zajucerka. Povabljena sta bila tudi na obed, na kateri je prišlo mnogo nemških viših častnikov. Ljudevit Stlasny, znani izborni slovenski kolesar iz Radovljice, je prevozil v petih dneh progo 7. Radovljice preko Trbiža, Celovca, Neomsrkta, Brucka čez Semmering na Dunaj in nazaj Čez Štajersko, Velikovec, Železno Kapljo. Kranj v Radovljico. To je 914 km. Čestitamo ! Samomor dveh gotpodićin. V Budimpešti so se pred par dnevi setale ob Donavi dve ?elo elegantno oblečeai mladi dami. Dva gospoda sta jima prišla nasproti in ju ogovorila. V tistem hipu pa sta se mladi gospodičini objeli in poljnb'li ter skočili t valove. Silna množica ljudstva se je na b.ala na pobrežju, prišli so tudi rešitelji, da bi utopljenki potegnili iz vode, a bilo je prepozno. Jedenkrat sti se prikazali na površini, potem pa izginuli v globočjni. Nikdo ni znal, kdo sti, ker ste bili tujki. — Čudno je, kaki skrivni vzroki tirajo v naših časih mlade IjuJi v samomor 1 Zgubil je neki biciklist minolo nedeljo svoje društveno znamenje, na poti med Križem in Prošekom. Kdor je je našel, naj je prinese v tiskarno Dolenc. lakran kolesar. Francoski biciklist Hnret (čitaj Hirć) je v 24 urah prevozil 909 027 metrov pota. V jedni nri torej 38 kilometrov 1 Zares iskren biciklist 1 Iz Pariza pa poročajo še posebej, koliko je Huret zaslužil za svojo 94-urno vožnjo. Dobil je uamreč: od njegove kolesarske tovarne 8500 frankov, od njegove pnevmatične tovarne 4500 frankov, od Velodro« 6000 frankov, stavo 1000 frankov, premije: 100 frankov za vsaki kilometer nad 900 kilometrov, 1000 frankov. Torej okroglih SI0.000 frankov. Stroški tovarne za dirko so znašali malenkost 15.000 frankov. Grozna epidemija. Na otoku Vis (v Dalmaciji) se je pojavila strašna gobova bolezen, ki se zove .lepra". Človeku, ki oboli na tej bolezni, se narede pod kožo velike v početku trde otekline, ki postanejo sčasoma mehke in se ogoojć. Pri tem zgnije v pravem pomenu besede ves človek ob živem telesu, kajti odpadejo mu nos, ušesa, zgnij6 mu oči, noge, roke, a vendar človek ostane še živ, dokler v strašnih mukah ne umrje. Bolezen traje 9—18 let. Vzrok bolezni so lepra bacili, katerim pa nčenjaki še niso nsšli zvora. Pač pa je utegnila povspešiti bolezen letošnja neznosna vročina. Msjnarodnl zdravniiki kongres v Moskvi. Dnć 18. t. se je sešel mejnarodni medicinski kongres v Moskvi. Car Nikolaj je vsprejel na sijajen način deputacijo kongresa, ki so mu je poklonila. Kmetijski napredek v Švedski. Koncem mi-nolega meječa se je sešel v Stockholmu kongres agrarnih interesentov, na katerega so prišli u dele« Iniki is vse domovine, od povsodi, kjer se govori skandinavski jeiik. Is posamičnih razprav na tem kongresu je razviden napredek Švedske v gospodarskem oziru. Doeedaj je ondi 22 gospodarskih zadrug, ki raztezajo svoje delovanje čez vso deželo in delujejo p* posebnem kraljevem navodilu. Zadruge morajo vsako leto poročati o svojem delovanju drftavni osrednji upravi. Vlada na Švedskem prav isdatno podpira vse agrarno gibanje, kar je jako veselo znamenje, — a pri nas? Tu bi bilo pač želeti marsičesa. Življenje n* biciklu. KoY " šport je zares 2e jako raz. tako sicer, da : j izurjen kolesar niti več ne misli med vožnjo, da ima pod saboj kolo, marveč da se mn zdi, kakor bi hodil. Ti iztirjeni biciklisti so podobni spretnim šiviljam, ki vbadsjo z iglo in pri tem še lahko opravljajo kako drugo delo, recimo čitanje itd. Tako so biciklisti dosegli neko vzvišeno spretuost v kolesarstvu, da zamorejo brez nevarnosti med vožnjo opravljati vsakovrstna druga opravila, ker znajo voziti brez sodelovanja rok. Tako si je napravil neki Amerikanac na svoj bicikl malo mizico, na kateri si mej potjo pripravlja jedi, piše svoj dnevnik in dopisuje prijateljem in, ker je slučajno žurnalist, pile mej potom feljtone iu potopisne črtice za neki amerikanski list. Z jedno besedo: uredil si je celo življenje na biciklu. Naposled se mu morda cel6 posreči, na bicikln spati in v sanjah peljati se dalje. Japonaki .krah". Odkar so zmagali Japonci s svojo vojsko proti Kitajcem, jela jih je preganjati nesreča. Takoj po vojni se je ustanovilo nebroj industrijalnih podjetij, v poldrugem letu je nastalo 3200 družb za razne industrijske svrhe. Seveda se je pomnožilo vsled tega tudi delavstvo za več sto tisoč ljudi po raznih tovarnah itd. Vsled tega je nastala kriza, ker je produkcija pretirana in nasledek krize je „krah" obrtniških krogov. To so nasled i mejuarodnega „evropejskega" izgleda, kahor ga vsemu svetu daje „podjetno" židovstvo. „Naše polemike". (Nekaj ponižnih opazk tihega opazovalca.) (Dalji1.) To vfe v slovstveni polemiki 11 Kdo su ne smeje ? — Toda ne, smejali se ni treba, pač pa treba obžalovati, da je padla nosa polemika na tako nizek, na tak abderitski niv6, ki nas smeši pred vsem svetom ! Protestovati je torej, da bi hoteli fruktiflei-rati kateri slovstveniki polemiko za samohvalo in za nečuvene osebne napade na uasprotnika. — Čudim se sploh .toleranci" uredništev, da sprejemajo take spisarije! Uredništva morajo paziti, da se nihče osebno ne žali in da nihče ne izrablja kritike ali polemike v — subjektivne ali cel6 v f am i 1 i j s r n e ali pa še cel6 v poli 11 č n e namene. Oseba bodi ? polemiki ali kritiki nič, a delo vse. Kaj si ne morete misliti, da bi kritik sploh ne vedel imena pisateljevega, in narobe, da bi kritikovanec ne vedel imena svojega kri. tika ? — Meni je vtejeduo: spiši to knjigo profesor ali skromen ljnd*ki ufiitelj 1 Čital in kritikova! jo bom brez predsodkov, saj je mariikak vsenčiliščni profesor nevednež in rnarsikak pre-prost učitelj prav zel6 moder mož. In starosti — V leposlovju ta argument ne velja nikdar, v znanstvn pa le redkokedsj. Starost je navadno izkušena, a ne vedno. Dandanes živi mladiua tudi duševno hitrejše; dandanes ima mladina neverjetuo več pripomočkov, kakor so jih imeli včasih. Se !aj more proučiti na Dnn/»jl slavist v enem letu več gradiva, kakor včasii v vseh štitili ali v petih letih. Saj se.lnj je vsega več izbranega iu pripravljenega, nego včasih. Dandanašnji učitelji raznih strok so boljše informovani — saj veda napreduje rapidnot — in špecijalistov je sedaj ueštevilo, dočim ni bilo včasih nobenega. Zato more dandanes vedeti mlad naravoslovec, mlad zgodovinar, mlad slavist več, nego kak sivolas, izkušen tovariš, ki je živel kakor veliko, šolec še v starih, nerazvitih časih. — Smešno je torej povdarjanje starosti, ki nikdar ne dokaže ničesar! Zlasti smešen pa je tak .izkušen starec«, ki živi v malem mestu, daleč od duševnega središča, ki izvede le po dolgih ovinkih kakor novost on<, kar je mej tem na Dunaju že zopet izpolnjeno. In učna leta I Ako bi pisal kak star profesor latinsko slovnico, nedvomno jo spiše praktičuejše in porabnejše nego mladi profesor, ki nima še dovolj iikustev. Ako pa se loti star profesor spi-sovanja svetovne slovstvene zgodovine, je bržkone ne spiše Izvrstno, ako nima dovolj pripomočkov. Tu nimajo nčna leta nič zveze z zgodovino, in skoro gotovo je zmožnejši za spisovanje take knjige mlad, v centru države živeči, z vsemi — zunanjimi in duševnimi — sredstvi bogato obdarjen profesor, ki pozna stare in moderne knjige. (Zvršetek prih.) Najnonjfie vesti. Trst 21. Dane* se je razglasila rasodba v razpravi radi dogodkov pod Skednjem. Pri tej razsodbi so bili oproščeni: Miha Orel, Anton Bra-tina in Ivan Butnhič (Borin). Na devet mesecev sta bila obsojena Karol Sancn (Levro) in Jakob Pagon, na osem mesecev Anton Etler, Jurca in Ivan Pengor, na 7 mesecev Jakob Kozina, Avgust Bizjak (Baje), Jakob Godina (Tine) in Kari Prinčič, na še^t mesecev Andrej BembiČ, na pet mesecev Jože Grahor in Jože Pizziga, na štiri mesece Jožef Strany, Anton Sancin (Renga), Jože Gorjup, Ivan Barut, Silvester Stoka in Aut. Sancin (Toč). Trst 21. Današnja ,Wiener Zeitung" objavlja naredbo iustičnega minislerstva glede unifor-movanja sodnih in državnopravdniških uradnikov, kakor tudi glede uradne oprave za strokovne in sodnike iz ljudstva in knuečno glede sodne prl-pravljavne službe. Zobobol olajšujejo zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani (DanajHka cesta) katete »o bil« odlikovane z NajviSjim priznanjem Nj. c. In k. Vis jirojatme gospe prestolonaslednice-ndove nadvojvodinje S*r 6tafanlja "M Steklenica velja 20 kr. lOO do 300 gld. prisluži si mesečno oseba vsakega stanu, v vsakem kraju, gotovo in ua pošten način, brez kapitala in lizika s prodajanjem postavno dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe na Ljudevita Oesterreicher VIII. Deutacheuasse 8 Budapest. Oglas. Zaradi bolezni lastnika, proda se na Grahovem ob Bači, pod prav ugodnimi pogoji. posestvo sestoječe iz lepe dvonadstropne hiše ; v drugem nadstropju te hiše ima slavno c. k. crožniško poveljstvo v najemu stanovanje za c. kr. orožnike. V tej hisi je lepo urejena prodajalnica z mešanim blagom, prodaja tobaka in krčma. Po dogovoru se odda novemu lastniku vsa zaloga mešanega blaga, kakor tudi zaloga vina, piva in žganja in vsa v tej hiši se nahajajoča hišna oprava (mobilje). Zraven hiše je posebej zidan magazin, kegljišče in prostoren vrt. K tej hiši spada tudi prostoren hlev za konje in govejo živino, kakor tudi zemljišče, sestoječe iz 4 njiv in travnikov. Ker se bode v nekolikih letih gradila železnica v tem kraju, imel bode novi lastnik tega posestva lepo prihodnjost. Kupne ponudbe naj se pošljejo naravnost sedanjemu lastniku pod naslovom. Andrej Muravec p. Grahovo ob Bači, Primorsko. Notarski kandidat z štiriletno prakso, vešč slovenskemu, nemškemu in italijanskemu jezikn v govoru in pisavi, želi spremeniti dosedanjo svojo elužbo. Mogel bi nastopiti takoj na Primorskem ali Kranjskem. Ponudbe naj se blagovole doposlati upravništvu tega lista. Prva trgovina i oljem v Trstu! Velika, koriat S Poftiljmtvm oljm od 8 L naprej. Usojam si naznaniti svojim p. n. gg. odjemalcem o« Primorskem, Kranjskem in Štajerskem, osobito pa gg. trgovcem, kateri si naročajo od 100 kg. naprej, da zaradi možne in razširjene moje trgovine, odslej dobijo naročeno blago na dom v o e n i n e prosto. Imam blago vselej prve vrste in postrežba je vedno to An a, solidarna in p o it ena. BUgo zamenim takoj, ako ne ugaja. Za Trst in okolico prosto na dom od 6 I. naprej, pustivii posodo na domu, breg are! Cenik: jedilno olje 1. 28; fino I. 32; finejše I. 84 ; najfinejše 1. 40; namizno polfino 1. 44; nam. fino 1. 48; nam. finejfie I 62; nam. najfinejše 1 66; ekstrafino 1. 60-64; Bpecijalitetno olje 1. 72-80. „Svoji k svojim t" Prifcakovaje obilo novih odjemalcev, beležim se zahvalno v naprej s& spoštovanjem Anton ilvo«, Aoquedotto S. Špiritu« minmpim oompomitum ALGOFON. Jedino sreditvo proti zobobolu, revmatičnemu glavobolu, migreni itd. Steklenica z navodilom slana te 20 nft. ter ae dobiva jedino le v lekarni Praxmarep (Ai dum Mori.) TRST — Piazza grande — TRST. Paziti na ponarejanje. Gostilna (Hotel) ¥ „Narodnem domu" J Cetyi se odda od 1. septembra 1897 pod jako ugodnimi pogoji v najem. Pismene ponudbe naj se blagovolijo doposlati vsaj do 25. avgusta 1897 na vodstvo „Narodnega doma" v Celje. Davno skušeno dijet. kosmet. sredstvo (za naribanje) za oja-čenje in krepljenje žil in kit človeškega teiesa. Kwizde fluid Znamka kača (fluid za tomiste) Rabljen z vspehom od tonristov, kolesarjev in jezdecev za ojačei^je in okrep- Ijenje po daljnjih potih. Cena '/, steklenice 1 gl., '/» »tek. 60 06 Dobiva se pristen v vseh lekarnah. Glavna zaloga: G Okrožna-lekarna, Korneubnrg pri Dunaju. & lio I trt Q_J 1 rl i m & i i Slovenci m venke! spominjajte se o vsaki priliki naše preknristne družbe sv. Cirila in Metoda Svoji k svojim! To Vam bodi geslo v gospodarskem življenju! '^ISI naučijo psleg predmetov obče omike še : jezike, literaturo, geografijo, zgodovino, risanje, slikanje, muriko, fina ročna dela in še druge in posebno take predmete, za katere kažejo posebno vesetje in neobičzo »adarjenost. Na zahtevo razpošiljajo se prospekti. Q ..NAZNANILO. bpoaaj podpisani raziiasaler lista „Edinost* ki je zajedno URAR priporoča se toplo p. n. občinstvu za poprav^anje vsakovrstnih ur. Udani F r i de r i k C o I j a, vratar hiše št. 8 via Solitario Direktno iz Brna svetovnosloveč rndi elegantnega in reelnega Bukna, pošiljam po prtznano nizkih conah blago za možke obleke in sukuje, angleške novosti, blago-loden, chevost itd. najpripro- stejo do nnjelegantnejegu. Izvrstna zbirka uzoreov gratis in franko vsakemu. Pošiljatve kakor uzorci. Tvorniihttt zaloga nukna S. pl. Braunek v Brnu (BrOnn). Nfegota Svetost Papež Leon XIII., sporočil je po svojem zdravniku prof. dr. Lapponiju lekarnarja Piccolrju v Ljubljani nnjsrčnejo zahvalo za Njih Svetosti vposlano tinkturo za želođeo. Omenjeni zdravnik, kakor veliko drugih odličnih profesorjev medicine so Piccolijevo tiukturo za želodec preskusili, ter jo priporočajo kot izvrstno krepilo za želodec, kntera kropča želodec, pomnožuje tek, icr povspešuje prebavanje in čiščenje. Cena: I steklenica 10 nvč., 12 steklenic z zavitjem I gld. 36 nvč.; poštna pošiljatev H6 steklenic 6 gid. 26 nvč. Najvišje priznanje lekarju P i c col iju v Ljubljani kot prirejevslcn kapljic za zobe, katere je zadovoljnim vspehom Nj. c. kr. Vis. pr^jnsna gospa prestolona-slednica-udova nadvojvodin ja, II Štefanija SjL izvolila opetovano uporabiti. — Ceria steklenici 20 nvč., 10 ste-klenic I gld. 50 nvč. LEKARNA PICCOLI „pri angeiju" v Ljubljani Dnuajska cesta. Zaloga pohištva tvrdke Al en san dr o Levi Min »i Trst, Via Riborgo, 21 In Piazza Veochla št. 2 Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago stavlja se parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške. za poljedelstvo in viacgradstvo CENE Z NOVA ZNIŽANE. Stiskalnice za grozdje, diferencijalna sestava. Ta sestava stiskalnic ima najvećo pritiskujočo moč izmed vsehdrugih, kakoršnih - koli stiskalnic. Stiskalnice z<* masline, hidravlijke stiskalnice, brizgaljke proti peronosperi, Vermorelove sestave. Te moje brizgaljke so znane kakor najboljše ter najcenejše; avtomatične brizgaljke, tlačilnice s pripravo za tlačiti jagode, stiskalnice za seno, triere itd. v najboljšem proizvodu Cenike in spričevala zastonj ! Ižčem zastopnikov 1 Ig. Heller, Dunaj II/, Praterstrasse 49. Čuvati se je ponarejanj mm m-Ls. I OOOOOOOOOO^OOOOO^OOaO OOC?OQ®Q00000006000000€*tt€?fc o n Sl Tiskarna Gutenbevg Aljalka ocm. kralj, unlvorsitotn© tiskarne „ Styrla" 13 Sackstrasse — GRADEC — Sackstrasse 13 TOVARNA ZA OBRTNE 1\ CO N TO - KNJIGE zistem „Patent Workmann Cliicapo" Raztrirni zavod — Knjigovezstvo, priporočujo so za prijazne naročbo se zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnlkov> rokotvorov v vsakem Obsežju, brošur, plakatov* cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov, jedilnih list, pavabil itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knjig, Saldi-Conti, Fakture, Dobitoren. Credltoren, Cassn-knjig, Strazza. Memoriale, Journalov, Prima-note, odpravnih, menjičnih, časo-zap.idlih in knjig za kopiranje, kakor tudi vseli pomožnih knjig, potom raztrirnega (črtanega) papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov iz kavčeka za kopiranje, skledic iz cinka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti se jo do glavnega zastopnika Trst, Acquedotto 35 — ARNOLDO COEN — Acquedotto 35 Trst ^©OOOCCOOOOOOOOOO^OO^OOOOOO^flOOOOOOOOGOCOOOOOC i'^IO- ^ o © Lastnik konaoreii lista .Edinost^. Izdavatelj in odgovorni urednik : Frcn Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.