Leto II., štev. *
f»«tw»m pavtailrami
445.10
V Ljubljani, sobota dne 1. januarja !92f.
Posamezna štev. 1 ff
(Shc]» 0b 4 zfntraj.
žta»® eeMetno ■ • 160 S Keseine. ...... IS.
®a zased, ©remija ■ 900 . CB ktiOMnistrs .. 4»
Oglirt st Tsalt nmvfffM
stolpca (58 mm) . S H" m&H oglasi do 30 mm ntolpca (58 mm) . 1 „
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
UrednfStvo:
Miklošičeva eesta it. Telefon it ?Z
Upravnlstvot
Sodna ollea Stfc Telefon it 38.
J*.,t«":irj kr. poetCek. ite*. UM2.
ffarodhi poslanec dr. Oregv Žerjav:) Minister dr. Kukovec:
Ob novem letu.I	!
Novi kabinet sesfavlfen.
Narodni posl. Dr. Gregor Žerjav:
Prijatelji mi očitajo, da sem nepoboljšljiv optimist. Zares, optimist sem, kar se tiče bodočnosti naše države in naroda, optimist brez dvomov in strahov.
Novo leto 1921! Kakor blisk sta nam minuli leti 1910 ir. 1920. In .vendar, koliko smo doživeli bridkih ur v tem času! Marsikdo je omagal sn obupal. Izgubil je živce in stopil Med malkonfente in pesimiste.
Mi smo zdržali, ker nam je zdrav (optimizem da! moči. Dogodki poslednjega časa nam utrjujejo prepričanje, da smo imeli prav. 2e čutimo, da se marsikaj obrača na bolje.
Za države je najevčja nevarnost razpada neposredno potem, ko so se ustanovile. Svojim vernim pristašem-ustanoviteliem ne morejo takoj dati 'dovoli, nasprotniki pa cepajo moči 9z njihovih začetnih slabosti. Kadar 8*> desetletja že izgladila težave, tedaj je nevarnost minimalna. Zato smo danes tako občutljivi napram subraraivnim pojavom, in zato moramo biti mnogo strožji, kakor bomo Sredai kasneje. Od vsakogar zahtevamo čisto jasno in nedvoumno zadržanje napram državi.
Tudi v tem pogledu je napredek evidenten. Ni še dolgo tega, kar si je vsakdo upal prtiti državi in dvigali so glave elementi, ki je o njih gotovo, da našo državo sovražijo iz dna du-Se. Komur se je zazdelo, je pretil s sštavko ali celo stopil vanjo, ne da bi še ozira! na položaj države. Separatistični in prevratni elementi so bili po priznanju grofa Sforze v Rapallu najjačji argument, ki nam ie usilil /apadno granico.
Že vidimo, kako država dobiva moč, da s železno roko drži v šaha one, H je ne ljubijo. Nikogar ne moderno siliti, da ljubi svojo domovino, a rešpektirati jo mora vsakdo, ki hoče pri nas živeti.
Napredek je jasno razviden tudi v ustavnem vprašanju. S prisego je velika večina konstituante postavila monarhijo in j edinstvenost države izven diskusije. Še več! Imamo vlado z ustavnim programom, ki naj zabrani, tla bi se samouprava zlorabljala za slabitev države in bi mogla biti zavetišče rimske reakcije.
Konečno pa tudi nihče ne more tajiti napredek v upravi. Kolosalne začetne težave osrednje uprave v Be-egradu se vidno manjšajo. Ne tajimo, mncgo, mnogo je še treba. A praksa nedvomno ookazuje upravni talent, ki se ga je nekaj časa hotelo odrekati Srbom
Letos ie nekaj časa inozemstvo izgubilo rešpekt pred Jugoslavijo. Zadnji čas pa zopet vidimo, kako ta reš-pekt raste in zaupanje vanjo. Ino-zemci imajo dobre barometre.
Ugovaria mi pesimist, da je draginja še tu in tlači vse prebivalstvo. JTa problem je iniernacijonatna prikazen, ki ga ena sama država niti rešiti ne "more, ker jo zalivajo gospodarski valovi, ki prihajajo preko granit. Zrušila se bo skoro istočasno v vseh državah, kjer so dani pogoji za sanacijo. Da pri nas ti pogoji postoje, je nedvomno.
V leto 1921 stopamo z veselim optimizmom. Se bo treba potrpljenja na vseh koncih m krajih, še bo treba žrtev. A delo nam slajša neizčrpna ljubezen do domovine in do našega naroda tu in onstran državne gra-ntee-
Rim, 31. decembra Italijanski kralj fe podpisal vieraj dekret, s katerim se razširi veljavnost ustave za italijansko kraljevino na jadranske province, 1ki pripadejo po rapallskem mira Italiji. , .
Wasfcingfofl, 31. decembra (Brezžično.) Trockij je bil odstavljen od poveii-idHva, rd*hf. armade.
Še nikdar ni imela napredna in demokratska politika na slovenskih fleh lepših izgledov nego danes. Za polet življenja voljne demokratske stranke je današnja doba kakor u-stvarjena. Vprašali me bodo prijatelji, "kako morem tako govoriti ali celo misliti. Toda verujem to res, zato tudi iaho govorim, in mislim, da niti ne bi smel opustiti poziva našim demokratom, da izkoristijo položaj.
Tri mandate imate! Kljub temu ostanem pri tem, kar sem zapisal. Mandate imamo samo v Sloveniji tri, ampak jih imamo zato v Jugoslaviji okoli 100 in vsi ti so slovenski kakor so jugoslovanski. Nobena smer Slovenije ni niti daleč v tem položaju. Naša smer pa ni samo po številu mandatov velika in p? številu v državi oddanih glasov največja, ampak je v državi — najmerodajnejša. Razmere sploh in naš moralni položaj v jugoslovanskem svehi je pa izven tega sam po sebi tako uooden, da dela takorekoč avtomatično za nas, če smo — pametni če bi se moglo zgoditi, da bi formalno padli celo na en mandat četudi sem prepričan, da bode nasprotno resnica, in da se demokratska misel med Slovenci še znatno ojači, vendar ostane demokracija merodajna sila pri nas. Državna demokratska stranka ne more drugače, nego da mora biti obenem slovenska, ker H sicer ne bila več niti državna niti demokratska 2e vsled tega bomo mi zmiraj v vladi zastopani in bode vlada morala z nami računati v Ljubljani (kmalu nami računal! v Ljubljani in enako v Beogradu. In to nekaj pomeni; če je kdo še toliko divje opozitijonalno navdahnen, to mora priznati, če ne že — občutiti Ta zavest je pa tudi trden steber, ki bode držal našo stranko tudi v Sloveniji. Ta položaj mora privesti vsakega najmlajšega političnega novinca na tla demokracije. To je naša sedajnost in še bolj — bodočnost!
Padec kerikalizma ie naravnost sijajna konjunktura, ki jo nam je mogel sam Bog tako lepo nakloniti. Ne da bi trdil, da smo ga vrgli naravnost mi demokrati, še boljše je klerikalizem to delo sam na sebi o-pravil, ker je propadel iz nujnih notranjih vzrokov. Zato bi jaz niti ne zagovarjal taktike, da ga v isti meri odrinemo iz merodajnih pozicij, kakor M mogli. Pustimo ga, da se o stanju propadanja v aktivnosti iz-troši. Zakaj podirati, kar se ruši; in odpor poživljati! Hvalimo Boga, če se nam odpira hvaležnejše polje dela nego boj s klerikalazmom, ki je glodal na narodu 50 let! Konečno utegne še nastati iz tega še kaj dru-zega nego smo bili vajeni doslej videti v klerikalizmu. Klerikalnih razvalin noben umetnik več ne popravi. Sicer je še mnogo interesentov, ki so na koncu nadvladja klerikalizma bolj interesirani nego mi. Naj se u-dejstvujejo! Pardona nikakšnega, ne pa tudi nepotrebnega tratenja al, ki se dajo za pozitivno delo sijajno izrabiti po demokratskem programu.
Ne morem se otresti vtisa, da vsak pokret tudi ostalih strank nehote podpira demokracijo. Samostojni kmetje v zemljeradničkem klubu so notranje v nemogočem in naravnost nevzdržnem položaju, dočim je demokratski klub po svoji strukturi v novi skupščini prava trdnjava, na ktero se vse spoštljivo četudi zavidljivo ozira. V demokratskem klubu je kmečka realnost, v zemljeradničkem klubu pa tlačanstvo slovenskih, bosanskih in srbijanskih kmetov aspiracijam treh gospodov voditeljev, ki so politično nesrečni v vsem, kar ukrenejo, ker ima vse služiti njihovemu prestižu. Že danes se slovanska javnost vsled te ojihove taktike oriientira nazaj
Beograd, 31. dec. (Izv.) Kabinet je sestavljen ter bo jutri dopoldne položil prisego. Posamezni resorii so razdeljeni tako!e: predsedništvo in zunanje zadere Nikola Pašič (ra-dik.), notranje Mdorad Draskovič (dem.), finance Kosta Sfojanovič (dem.), prosvela Svetozar Pribičevič (dem.), trgovina ir. industrija Veko-slav Kukovec Hera.), šume in rude Hinko Ktizman (deri.), socijalas politika Milivoj Jovaaovič (den:.), pravda Marko Trifkovič (rad.), saobračaj Jovan Jovanovič (rad.), poljedelstvo Velizar Jankovič (rad.), agrarna reforma Nikola Uznnovič (rad.*, pošta Slavko Miletič (rad.), štiri portfelji, in sicer vere. narodno zdravje, prehran« in grad je vi ne ostanejo zaenkrat neoddani. Vstop muslimanov v vlado je zasiguras.
Beograd, 31. dec. (Izv.) Prihodnja
seja astavotvorne skupščine se vrši v ponedeljek 10. januarja.
Beograd. 31. dec. (Izv.) Vprašanje pomočnikov se bo rešilo v eni prvih, sei ministrskega sveta. Izdana bo posebna uredba, ki določa delokrog teh pomočnikov. V kandidaturah za pomočnike iz demokratskega kluba se je spremenilo to. da je dr. Tomlje-noič mesto pomočnika v notranjem ministrstvu odklenil.
3eograd, 31. dec. (Izv.) Proiesor Kttmanudi, ki je bil prvotno kandidat za ministra trgovine je Kandidaturo odklonil z ozirom na to, da bo v odlični meri sodeloval pri posvetovanjih in razpravah o ustavi. Vsled tega ie prevzel ministrstvo trgovine dr. Kukovec, ministrstvo za socialno po.ntko pa prof. dr. Milivoj Jovanovič, odličen srbski znans{veri;V.
Ostre odredbe profi kotim-tiisiom v Lfubljani.
Ljubljana. 31. decembra. Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani je, kaor ču-jemo. ustavilo izhajanje komunističnega glasila JKdeči prapor'„ zaprio in zapečatilo takozvani komunistični dom na Turjaškem trga ter zaplenilo veije množine protidržavnih komunističnih brošur in letakov. Shod komunistov, ki se je imel vršiti na Novega leta dan v veliki dvorani hotela ..Union?, je prepovedan.
Beograd 31. decembra. Zadnje dni so našli na raznih straneh dokumente o pripravah na kotroniistfčno akcijo, ki bi imela nadaljevati dogodke v Bosni in na Slovenskem ter da vsilijo državi državljansko vojno. „Radničke Novi-ne" od srede so prinesle odredbo, naj se ustavi v četrtek vse delo in pozvalo, naj se ta dan zbere ljudstvo k zborovanju pod geslom „V akcijo!" Na komunističnem sestanku, ki se je vršil v torek, se je govorilo o »pripravljanju duhov in zbiranju proletarcev za vstop v borbo, čim bo treba." Vlada je proti revolucijonariem odredila vse potrebno, da zatre gibanje. V sredo zvečer se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so bile sprejete važne
na demokratsko stran. Tako čas sam dela za nas. Pa tudi neumorno naše delo za prve idejale našega naroda, ki so nam naš evangelij! Samostojnim" je narodna poltika poleg razrednih smotrov slučajni posel, in še to le kolikor dovoljujejo demago<ki obzir i.
Socijalisti so postali slovenska stranka. Izmed 10 mandatov jih je 7 slovenskih. Kako bi mogli sploh misliti na bodočnost, če bi se udej-stvovali proti demokratskemu delovnemu načrtu, ki je danes edini mogoč. Komunisti so pojav, ki je v našem narodu gotovo le prehodnega pomena.
Tudi v gospodarskem in socijal-nem oziru se v Sloveniji umika bor-niranost in slepota zadnjih dveh let realnejšim pogledom na stvari, na valuto, na verižništvo, na carino in druge uteži naše polpreteklosti. Še malo tednov in po mukepolnih dveh političnih letih bode demokratska stranka triumfirala, ker bode ustvarjena vsled našega truda ustava države. ta temelj našega bitja, ta izvor velike bodočnosti male Slovenije v veliki Jugoslaviji! Strupeni plini disidentskega naprednega tiska so izhlapeli vsled zmage demokratskega časopisja, ki je pridobilo teren Slovenije zadnje mesece. Angažman volilcev za sterilne politične struje pri zadnjih volitvah nas stavlja ob enem v položaj, da smo zelo malo komur sibodi dolžni in lahko temveč tirjamo za. našo dobro idejo demokratskega napredka. Otresimo se še definiiivnejše ljudij, ki niso več za ta svet, oprimimo se mladine, orga-nizirai n?o
odločbe. Vlada je izdala naredbo, ki je bila ponoči nalepljena po vsem mestu.
Beograd. 31. decembra. (Izvirno.) Iz vesti, ki jih je dobila vlada o nameravanem komunističnem prevratnem poizkusu iz popolnoma zanesljivih virov, so nameravali komunisti ubiti ministrskega predsednika dr. Vesniča, notrauiega ministra Milorada Draško-viča, ministra poljoprivrede Vel i žari a Jankovida in vojnega ministra Branka j Jovanoviča. Takci po teh činih bi sle-aretacija prestolonaslednika re-j genta. vseh ostalih ministrov in raznih vplivnejših politikov. Vlada ie bila radi teb procidržavnih načrtov prisiljena na najenergičnejše protiuredbe.
Beograd, 31. decembra zvečer. (Izv.) Ves dan je vladal v mestu po polen mir in red. Prebivalstvo odkrito odobrava ukrepe vlade. Preiskave v komunističnih lokalih se nadaljujejo. Kompromitirani!! je cela vrsta oseb. Vate-rijal. ki je dosedaj pregledan, je za celo komunistično stranko 6ilno obte-žilen.
Zagreb, 31. dec. (Izv.) «Narodne Novme» objavljajo bansko naredbo, ki prepoveduje nadaljnje izhajanje sledečih komunističnih listov: «Novi svijeb> v Zagrebu, «Radnik> v Zagrebu, «Radr.ička Riječ* v O&ijeku, ^Narodna volja* v Požegi, «Radnič-ka Straža* v vukovaru in «Pro!eta-rac» v Virovitici. Včerajšnja predstava «Galicije*, komada iz vojnega življenja, od duševnega vodje komunistov Miroslava Krleže, je bila prepovedana. Dalje so prepovedane vse silvestrove zabave, prepoved točenja alkoholnih pijač pa je podaljšana do ponedeljka ob 6. 'tri zjutraj. Nobena oseba pod IS let ne sme po 20 uri na ulico. Vsi ostali, ki bi bili službeno ali na kak drug način zaposleni, pa morajo imeti s seboj kako legitimacijo. Komun. >Desavski dom«, prostori zveze privatnih nameščencev, železničarska tiskarna so od policije zasedeni Ves dan so se vršile hišne preiskave. Najdeno je mnogo obtežilnega materijala. Nocoj, na Silvestrov večer, je Zagreb popolnoma tih. Med delavstvom se pojavlja vedno močnejša struja proti komunistični stranki.
Zagreb, 31. dec. (Izv.) Današnji dan je potekel popolnoma mimo. V glavnih podjetjih, kjer se je včeraj stavkalo, so delodajalci v smislu sklepa Šaveza industrijalcev in ostalih delodajalcev danes ustavili vsako delo. Ako v ponedeljek delavci ne pridejo na delo, bodo delodajalci v vseh industrijskih in obrtnih podjetjih za delj časa ustavili delo Listi danes niso izšli.
Sarajevo, 31. dec. (Izv.) V Tuzli je bil proglašen preki sod. Vsi komunistični uporniki so bili aretirani. Sicer je Bojna »«ima.
DfAnnun2io le zbežal
Beogr?d. 31. decembra. Presbiro javf
Ija iz Pariza od 31. decembra: UsA prinašajo vesti, po katerih je D'Aw nunzio z aeroplanom zbežal z Reke. Kam je odletel, ni znano. Menijo, da je reško vprašanje zaenkrat likvidirano. Tudi Italiji, bo došlo do notranja mini.
Lagano, 3i. dec (Izv-.) Na Reki je nila sestavljena provizorična vlada, ki jc prevzela vse ur^dtio posle. Nova vlada bo izvršila vse od župana predlagane mirovne pogoje, vendar pa bo čisto platonično protestirala proii rapailski pocrodbt. D'Annunzk» se še vedno ni odločil, da zapusti Reko. Kakor hitro odide cfAnnunzio s svojim s<aboni ^ Reke, se bo vršilo ljudsko glasovanje o rovi ureditvi države Reke. 0'\nnunzio je izdal proglas, v katerem naznanja, da bo odpotoval na aeropianu. Dosedaj pa svoje obljube še n; izvršil, f Trst. 31. decembra. Današnja „fcn miova" prinaša dopis svojega poeeb nega poročevalca Sergija čradenig« iz Opatije o dogodkih na Reki. V fem dopisu, ki je močno cenzuriran, pravi poročevalec med dnieim b;dj to: ,.P Anriunzijcv major Reina mi poroča da ie D* Annunzio dal Korošcu in Radiču 14 milijonov na razpolago vM volitve v konstihianto.
Trst, 31. dec. Včeraj je policija tw aretirala glavne vodje fašistov drja. Frana G iunta in Petra Bell ija, urednika 'ista "Popolo di Trieste*. Pozno v noči so jih prepeljali v ko-persko kaznilnico.
Po^aiania z rassfarli r
j j.j..i,ijaRa, 31. dec. Danes popoldne se je vršila pri deželni vladi kon ferenca zaiadi rudarske stavke * Trbovljah, Hrastniku in Zagorju, ns kateri je poroča! ravnatelj /1 rbovelj-ske premogokopne družbo: g. Sku-bic o stališču družbe. Trboveljsko premogokopno podjetje ie pripravljeno dovoliti delavstvu prejemke, ki so pri samcih in pri posameznih kategorijah od 2 do 9 kron manjše nego prejemki samskih delavcev v Velenju. Za družine delavcev predlaa-? družba izdatro manjše mezde kot jih imajo rudarji velenjskega premogo-kopa. Po njenem proračunu bi znašalo tako povišanje delavskih prf jemkov letno 33 milijonov kron, fc naj bi se krili v glavnem s poviša njem kosovnega premoga. Kočevski kosovni premog naj bi se zvišal v ceni za 300 kron, trboveljski pa iz 450 kron pri vagonu Premog i a aprovizacijo naj bi obdržal dosedanje cene. Vlada ie izjavila, da ae more pristati na predlog premogokopne dražbe. V ponedeljek se vrši ponovno konferenca pri deželni vladi, ns katero je povabljena ^Trboveljska premogokopna družba* Iz dosed? njega poteka pogajanj nastaja opr? vičena bojazen, da ne pride do sporazuma med rudarji in podjetjen
London, 31. decembra. (Brezžične.) Po desetdnevnem božičnem premirju so sinfajnovci včeraj zopet pričeli z napadi na vladne čete. Pogajanja med neuradnimi zaupniki vlade in vodite Iji Ircev traiajo dalje.
Newyork, 30. decembra. Carusa, M. je obolel na vnetjem prsnice, so operirali. Njegovo stanje je resno.
Washington 31. decembra. (Brezžično.) Banket, ki ga je priredil Hoover. ie uspel sijajno. Čisti dobiček banketa je določen za stradajoče otroke Evrope in znaša preko 2 milijona do'arjev Moskva, 31. decembra. Osmi vseru-ski kongres je sklenil ustanoviti red rdečega kladiva.
Beograd, 31. decembra. Z odlokom začasnega finančnega komiteja šter. 38.298 od 10. decembra t 1., je odobren kontingent 15.000 vagonov žita za izvoz v inozemstvo. Po poročil« glavnega carinskega ravnateljstva t dne 11. t m. ni predviden rok, v katerem naj bi se odobreni kontingent uis& tulaoeoo tnek f2wail
Iz Ksfavnega odseka demo-[gftl ? K&JS.1&S krafskega kluba.
AL i Lifr
Pfl^.seja „Demokratskega kluba" ■ izvrši le ob premembi
[e prieesla obširno razpravo o ustavnem naertu vlade Očetovstva tega na-žrta §o se demokratski ministri v marsičem branili. Načrt je nastal v glav-pera iz dela znane komisije, ki je obravnavala prvi Profičev načrt. Nato je piinister Laza Markovič snov predelal, načrt znatno skrajšal in ga dal ministrskemu svetu v sklepanje. V bistvenih točkah se je Vesničev kabinet odločil za ta načrt, vendar so demokrati stavili celo vrsto spreminjevalnih predlogov, ki so bili deloma sprejeti, deloma pa so se kot „odvojeno mišljenje" pridejaii vladnemu načrtu.
Demokratski k!ub je izvolil ustavni fcdbor 15 članov, Id je pod predsedstvom Voje Veljkoviča v generalni in specijalni debati predelal vladni načrt.
V generalni debati so se obravnavala sporna vprašanja. Pred vsem je šlo za eno ali dvodomni sistem. Dvodomni sistem je našel mnogo prijateljev. Vse, t ar se orijentira bolj na levo, vidi v 'drugem domu nekak gornji" dom. V njem vidi reprezentanta nazadnjaška Sh konservativnosti. Zamaa se ugovarja, da je konservativni vpliv mnogokrat koristna zavora napram prenagljenim poizkusom. Zaman se poudarja ugodnost, da bo drugi dom 0a7.il na boljšo kakovost zakonodaje. {»Jco du-jb ovito je Voja Marinkovič razbijal momente, ki govore za to. da se za starejše politike dobi nekak odvod v drugi dem, da ne ostajajo predolgo v vedno se prerajajočem prvem domu. Politiki navadno ne gredo radi v penzijo
ustave, če se zoper sklep kake bodoče konstituante pritoži na ves narod ali kralj ali sto-tisoč državljanov. Referendum v tej omejeni izmeri je pač le na papirju.
Na splošno je odsek opazil, da je Markovičev ustavni načrt preveč šte-dil s prostorom. Zahtevalo se je, da se zlasti poglavje o državljanskih svoboščinah znatno razširi. Mnogi se boje, da bi, ako se vse preveč prepušča zakonu, ki izvrši načela ustave, kak reakcionaren parlament mogel državljanske svoboščine zelo ograničiti. V tem oziru je načrt, ki ga je tvojčas izdelala komisija Slcbodan Jovanovič-Kumanudi-Vošnjak-Polič mnogo bolj l;bera'?n.
Mnogo zanimanja sc kaze za vprašanje nasledstva prestola. Kraljevič Aleksander še ni poročen. Treba skrbeti za vsak slučaj. Njegov naslednik bi bil. ker začne naua dinastija s kra- j
pak tudi s financijelnega. Zastopniki pasivnih pokrajin (Daunacija, Lika.
Slovenija), so bili kmalu skupaj in so računalu kaj morejo njihove kamenite pokrajine vzeti na rame. Kdor vzame proračun v reke, ve kmalu, kako stališče bodo zavzemali predstavniki teh pokrajin. Je nekaj praznih glav. zlasti v Sloveniji, ki bi avtonomni Sloveniji radi naprtili na rame vse šole in urade in zdravstvo (za leto 1921 samo zdravstvo v Sloveniji S5 milijonov), a upati je, da njihov glas nc pride do moči. Vse se smeje, !:o se čuje, d3 je med takozv. slovensko inteligenco vse polno ..avtonomistov". Ti ljudje pač ne znajo računati preko svojih desetih prstov. Zapirajo oči pred fakiom, da skoro v vseh glavarstvih samo uradni-štvo stane več kakor donašajo vsi dav-| ki v tem glavarstvu! Klcrikalci so bolj ' pame+ni. eni pravijo, država naj plača. mi bomo pa gospodarili.
V demokratskem ustavnem odr.rhssc je odločno povdarjalo, dn sc moramo obraniti prenapetega birokrati sna. Zato je na rodovitna tla padla in jo bila
ljem Petrom, kraljevič Gjorgje. Ano v odseku soglasno r-orejeta misel, da bi ta odpadel, bi bilo upoštevati kaie- n3j v ofciagti in č? gre, tudi navzdol, ginjo Jelcno, sestro prestolonaslednika vts uradniski aparat bo tdrn edini, in Aleksandra ki je vdova po ruskem ve- s.;cer državen Odsek sc \t izjavil pro-likem knezu in ima sinčka Svevbda.
Ako tudi Jelena odpade, pride v po-
ti dvoiirnmu sistemu v oblastih. Oblastni uradi so vsi podrejeni načelniku,
nasledstvo le moškemu potomstvu kralja Petra, ako pa tega ni, preide na stransko linijo (kraljev brat). Novi ustavni načrt izključuje princa Gjor-gja in s tem, da priznava nasledstvo tudi ženskim potomcem kralja Petra, izključuje tudi kneza Arzena in Pavla. Po tem načrtu bi Aleksandra za slučaj, da umre brez potomstva, sledila knjeginja Jelena, njej pa sin Sveviad
državna modrost veli, da se jim j iz ruske dinastije Romanov. Stvar
nu
todkaže drug delokrog, ki zadosti njihovi ambiciji, obenem pa za državo izkoristi njihovo znanje in izkustvo. Za man! Ostro se je napadalo inteligenčno klavzulo za senat (po vladnem načrtu more b:ti v senat izvoljen le oni, ki je dovršil srednjo ali strokovno šolo), češ. da se s tem izključuje mnoge etare politike iz njega. Senat je v demokratskem ustavnem odboru propadel z veliko večino glasov.
Ker je razpoloženje napram drugemu domu neprijazno pri vseh delavskih in kmetskih grupah in tudi pri aadikalcih nima odločilnih branilccv, jje zanj prognoza precej brezupna. Ne jda se tajiti, da odpira to dejstvo mar-isikako nevarnost za državo. Morda bi fce dala rešiti vsaj nekakšna veščaška jiboniica. kjer bi bili skupaj zastopniški vseh stanov in strokovnjaki, ki bi imeli posvetovalen glas, to je, vsak zakon bi moral pasirati to zbornico, ki bi imela tudi inicijativo v zakonodaji. Dasi bi taka zbornica bila politično oeodločilna. bi vendar njen stvarni glas ne mogel izginiti brez vpliva. Bi-io bi prav koristno, če bi kak strokovnjak izdelal tak načrt, ki bi potegnil jsrednjo pot med nezaupnimi demokrati in potrebo stvarne in strokovne koa-Irole.
Veliko razprav je povzročilo vprašanje „referenda". Kakor na prvi pogled fci lepa demokratska institucija izgle-jia koristna tako je pokazala praksa, pa je v resnici konservativna naprava.
jNapram referendu se je uveljavljal	.
pomislek, da more 100.000 mož, kadar ristnega. Država pa mera paziti, da se jim zdi. pokreniti težavna vpraša-1 se strupeni duh separatizma ne zalcze ■nia in globoko vznemiriti vso državo. I v oblasti. Zato treba poskrbeti za raz-♦Nekateri žele dati kraiju možnost, da na sredstva, da oblast ostane to, kar
sme. namesto da odreče zakonu sankcijo, pozvati narod, da z referendom odloči. Obveljalo je, da se referendum
štev- kraljev fcrat.^ Po stari ustavi ^gre tj\ eA jmsru,jc kralj na predlog osred-
nje vlade.
Gled? obsega oblasti ni bilo še Lončno debate, vendar ni dvoma, da je demokratski klub za oblasti od 200.000 do SOO.OCO duš. Vprašanje Slovenije ni prišlo v razpravo, pač so se Hrvati odločili za oblast Sušak ia bi radi organizirali tudi oblast Kaiiovec in Va-raždin. Ti dve poslednji oblasti bi re-flektirali na nekaj ozsmlja, kjer so Slovenci (Bela krajina in Prekmurje). Na drugi strani stoji program oblasti Maribor z Medjimurjem in Ljubljana s Preži dom, 2umberkom in sodnimi okraji Laško, Sevnica, Brežice, Kozje. Za večje avtonomne naloge n. pr. kulturna ali gospodarska podjetja, se morete dve sosednji oblasti zvezati v skupno ad hoc organizacijo.
Zanimiva je bila tudi debata o imenu države. Napram ..Kraljevini SHS" Sc je začel odpor, češ, da potrebuje država enotno ime. Jugoslavija je dobro vpeliano ime v inostranstvu in pri prečanih. v Srbiji pa zelo razkrič-tno vsled strankarske agitacije radikalcev proti demokratski . jugovini". Tudi se Srbi boie, da njihovo slavno ime a tem izgubi. Slovenski demokrat je predlagal kompromis, po katerem naj sc v členu 1. ustave reče: ..Kraljevina Srba, Hrvata i Slovenaca-Jugoslavija, je ustavna, parlamentarna in nasledna monarhija". Po tej formuli je službeno ime države sicer še vedno Kraljevina SHS. a se v ustavi za zemljo priznava tudi drugo nazivanje. Predlog je bil spre^t ž vsemi proti enemu glasu.
Nekaj debate je bilo tudi radi državnega jezika. Protičeva formula, nastala na zahtevo klerikalnih poslancev, se je zdela demokratom nesrečna. Giasi se: ..Službeni jezik je srbohrvat-skL V slovcn2Čkira krajevima vredi kao službeni jezik i siovenački d<a:ekat. Govori, pitanja i interpelacije u parlamentu mogu biti na svakom narod-nom dialektu." Napram temu so slovenski demokrati povdarjali, da kot služb, jezik pride v poštev le knjiž.Jezik, k; pa ni noben dialekt. Nova ior mula je: ,,Službeni jezik v kraljevini je srbsko-hrvatsko-slovcnački." S tem je utrjena popolna enakopravnost obeh književnih jezikov našega naroda.
vz&uja znatne pomisleke. Vendar vprašanje ni tako akutno: pred vsem zato, ker je upati, da se kraljevič Aleksander kmalu poroči in dobi moško potomstvo, dalje pa zato, ker vlada izjavlja, da dinastija ne polaga na ta način rešitve odločilne važnosti in tudi ni vplivala na vlado.
Najtežje vprašanje v ustavi je uredba uprave: v kakšna upravna področja naj se država razdeli in koliko se jim dodeli državne moči in poleg tega še samouprave. V demokratskem klubu je ogromna večina proti upravnemu centralizmu in za izdatne samouprave. Vsi pa hočejo le eno vlado in eno zakonodajo. Od občine, ki se je v Srbiji dobro obnesla.-se tudi v naprej mnogo pričakuje. Srez (okraj) kot samoupravna jedinica se ni uživel. Vendar je večina odseka pristala na predlog Slovencev, naj se da samouprava tudi okrajem, tako, da bi torej okoliš enega sreza (okrajnega glavarstva) bil tudi samoupravno telo s svojim imetjem in nalogami. Najtežje seveda je vprašanje ..oblacti".
O ..deželah" noče nihče govoriti, to so historični ostanki, ki vodijo v federalizem. Vendar se vsak zaveda, da treba oblastim (pokrajinam) dati znatno samoupravo Oblast bodi velika komuna za vršenje širših lokalnih nalog z lastnimi sredstvi. De!okrog oblasti tekmuje v mnogem z delokrogom države in se ž njim spopolnjuje. Dobrodošlo je državi če hoče narod v oblasti iz lastnih sredstev pokreniti kaj k.v
je njen namen, to je. veliko samouprav no telo.
Vprašanja o kompeteacj oblasti je
Jugoslovani!
Naše državne meje so urejene. Toda ne po načelih pravice in pravičnosti, niti po demokratskih načelih prava samoodločevanja narodov, nego po obzirih, ki so jih narekovale zahteve močnejšega. — Cel milijon naših krvnih bratov je ostal pod tujcem. Česa se ti moderni sužnji morajo nadejati in kaj jih čaka, nas uči zgodovina, največ pa naše bridke izkušnje v prosio-sti. Pod tujcem bodo naši bratje uživali usodo sumnih stran cev. preganjanih nezadovoljnežev. stiskan "" vsiljen-cev, v najboljšem siučaju uso^o tcleri-ranih nadležnikov in preziranih netlo-mačinov. Obsojeni so, živeti v razmerah in državah, kjer bosta državniška vestnost in pafriotska dolžnost delala za njihovo raznarodenje ia odtuienje, I jer je njihov jezik, njihova knjiga in njihovi običaji žalitev čustva in pojmov njihovih gospodarjev, kjer sta nji-, fcova kultura in gospodarska razrava-nost zahteva državnih razlogov in narodnega ponosa. — Poleg vsega tega obtožuje našim nesrečnim bratom, ki so ostali pod tujcem njihovo žalostno usodo zavest, da so izredno nesrečni, ker so nasilno oddvojeni od vseh nas, ki živimo v zlati svobodi. Po tako t?ž-f;o, a tako sijajno pribcrjeni narodni svobodi je zares ncutc^na bol naših podjarmljenih bratov, da so od nas odtrgani, krivično eddvojeni od naše svobode. — Zato morrnno mi utešiti tc naše brate. Ohraniti jim moramo prepričanje, da nobene tuje moje ne morejo prekiniti ali oslabiti vezi bratskih čustev in najprisrčnejše pomoči med nami in njimi. — Stanje, v katerem se nahajajo ti deli našega naroda, je že danes obupno in nevzdržno. In ako tem mučenccm ne pri tečem o na pomoč mi, njihovi svobodni in zedinje-ni bratje, za kratek čas bi jih ne bilo več po onih podjarmljenih krajih. Naš tamošnji narod bi se pod pritislcom razmer deloma izselil, deloma petujal, ker bi ne imel tretjega izhoda. — Tretji izhod mu moramo mi odpreti. Oni lepi in bogati kraji, ki so bili od nekdaj naši, morajo tudi nadalje ostati v posesti našega naroda. Z njimi nas veže ta zemljepis io zgodovina; z njimi nas spajajo tožni in radostni spomini, tradicije iz davne in skorajšnje prošiosti; z njimi nas vežejo parne: in srce ter hrepenenje po lepši bodočnosti. Kakor vedno doslej, se mora famkaj tudi dalje na veke glasiti naša beseda,!
razlegati fiaša pe&c&i. — Da se io zg&» di, da ostanejo oni podjarmljeni naši (rraji še nadalje naši, da se naš tamoš-nji narod ne izseli ali raznarodi, fo jc skrb in naloga Jugoslovanske Mafice* Ona si je stavila zadačo, da nudi našemu podjarmljcnemu narodu, pod katerimkoli tujcem se nahaja, dovolj moralne ra gmotne pomoči, da ostane njegova narodna zavest krepka in čuječa ter da se mu omogoči narodni, gospodarski in kulturni obstanek na rodni grudi. — Da izvrši to svojo veliko* vzvišeno in patriotično nalogo, je Jtf gostoval!ski Matici potrebna nujno pomoč in sodelovanje vseh Jugoslovanov v osvobojeni in zedinjeni domovini. Zato prosi vse svobodne brate v naši državi, da delujejo za kar hitrejše osnav-Ijanje krajevnih pododborov Jugoslovanske Maticc, kakor tudi za zbiranje denarnih sredstev za društvene potreba — Pravila Jugoslovanske Matice se dobivajo pri Centralnem odboru Jugoslovanske Maticc v Beogradu, Pozo rišaa ulica 15, pri velikem pokrajinskem odboru Jugoslovanske Matice * Zagrebu in nri pokrajinskem odbora Jugoslovanske Ma'icc v Ljubljani. Denarni prispevki naj se pošiljajo podružnici Jadranske banke v Beograda za Centralni odbor Jugoslovanske Matice. — Ta naš proglas naj bo tudi čestika vsem .lašim bratom v domovini in izven nje ob Novan letu.
Beograd, Novo leto 192!'. Centralni odbor Jugoslovanske Maflca
Dr. Boža Markovič, vseuč. profesor; dr. Dinko Trinajstič, nar. poslanec iz Istre; dr. Dinko Puc, nar. poslanec iz Goriške: dr. Ivo Mogorovic, inšpektor min.; Uroš Gjonič, profesor; Rafe Kundič, bančni uradnik; Mile Pavlo-vič, profesor; Pavle Popovič, vseučil. profesor; Tihomir Gjorgjevič, vseučil. profesor: Ljuba Stojanovič, član akademije znanosti; dr. Dobroslav Kova« čevič, rektor bogo6lovja; Ojura Paun« kovič, direktor ..Rosije"; Branislav Na-šič, načelnik ministrstva; dr. Aleksander Belič, vseuč. profesor; Jovan Gja-ja, direktor ..Trgovinskega glasnika"; Števc Stojanovič ministrski tajnik; Milan Grol. gledališki ravnatelj; dr„ Stanoje Stanojevič, vseuč. profesor; Milan Savčič, novinar; Gjivo Višie, novinar, Brana Cvetkovfč, književnik in publicist; Jovan Tanovič, novinar; dr. Lenart Lotrič, inšpektor ministrstva; Rista Odavič. profesor in publicist; Jovo Mijodragovič, novinar.
Za umefniško šolo.
(Dopis iz umetniških krogov.)
Prekrstite* državne obrtne šole v ..tehnično srednjo šolo", kakor je bila javi jena te dni v naših listih, pomeni samo spremembo imena ter ne spreminja ustroja tega zavoda. Vendar pa pokazuje novi naziv te šole, v kateri smeri se ima njen razvoj v bodoče gibati. Naglašenje besede ..tehnična" bo marsikdo nehote tolmačil tako, da pomeni izločenje umetniško izobraževalnih oddelkov, ali vsaj da izključuje bodoči razvoj šole v umetniško izobraževalni smeri. Sicer, kakor rečeno, za sedaj novi naslov ne spremeni značaja šole, ja3no pa je menda vendarle, da bo njen delokrog poevečen v prvi vrsti nje tehnični strani, po vzorcu drugih jugoslovanskih tehničnih srednjih šol.
Marsikomu, ki mu je ležeče na tem, da dobimo Slovenci ametniško šolo, bo razumljivo, da smo od tega cilja sedaj bolj oddaljeni, nego smo bili —
vsai navidezno — takoj po prevratu.
Takrat, ko je vse vrelo, zbirali so se tudi umetniki, sklepali to in ono in končno sklenili, da mora dobiti Ljubljana umetniško akademijo. Akti sa potovali sem in tja in če še ležijo v predalu kake pisalne mize, jim nikdo ne more odreči že precej častitljive starosti. Rešitve ni nobene in izgleda skoraj, da je zanimanje za to ustanovitev tudi v Ljubljani že oslabelo.
Temu pa ni tako. Zanimanje za ta zavod je še prav živo, samo nihče si ni na jasnem, kako bi sc prišlo naprej.
Seveda, stvar je bila takoj od začetka — recimo — malo zavožena. Slovenska univerza in konservatorij nas učita, kako bi trebalo delati. Posebno konservatorij: Glasbena Matica je bila spočetka skromno pevsko društvo. Razvijala se ie stopnjo za stopnjo in danes je bilo samo treba že obstoječe
FRANK HELLER:
20
U Čolna.
Roman.
(Prevod iz švedščiae. F. j.)
Dovolj, davi sem zapustil Vaše ste-rovacje in se odpeljal r.a borzo, kjer so me sprejeli z isto ljubeznivostjo, kakor pri Vas doma. Kdo ne pozna gospoda Isaacsa? Vsi ga poznajo. Prepričal sem se pa na svoje obžalovanje, da se je položaj Digamrna-Hružbe še poslabšal, ker so se začele jširiti nove govorice o ponesrečenih jMaxvveIlovih eksperimentih in druž-jjbine akcije so padle že pod pari. Zalo sem se brž pridelkom borze oglasil za besedo in izjavil:
Gospoda, vsi me poznate in veste, Ha sera ]2z lansiral Diganima-druž-j)o. Pri tem so me vodili najboljši cameni. Javnosti sem hotel dati do-)ber špekularijski popir, ki naj bi bil vsem'dostopen. Mestu Shorevvich, katero osebno cenim, sem hotel preskrbeti zaslužka, podpirati sera hotel znanost, izkralka biti sem hotel v čast naši skupni angleški domovini. Vidim pa, da so krivo tolmačili moje postopanje in čujem, da so hudobni Jeziki pričeli opravljati dražbo. S tem
so jo spravili v neprijeten položaj. Po "zrelem premisleku, gospoda moja, sem zaio sklenil, kar Vam v naslednjem sporočam. Ker sem jaz u-stanovitelj Digamrna-družbc, hočem poseči v njene težave. Zato sem pripravi jan, da kupim vse njene delnice od vsakogar, ki bi to želel, bodi?: tukaj ali pa še raji? Jutri v svojem konlorju.
Ko sem iako govoril, gospod Isaacs, je vladala tišina, izvzemši začetkoma, ko osem omenil svoje — Vaše najboljše i:amene pri ustanovitvi družbe. Ko sem pa razglasil svoj sklep, je zašumel vihar vsklikov in posmeha in od vseh strani so mi ponujali delnice, pp dva funta, po funt petdeset in po en iunt. Zato sem se oglasil in dodal: Gospoda, razume se samo po sebi, da plačam to, kar smatram za dober fcurz, namreč šest funtov za delnico. Škoda, da niste bili prisotni, gospod Isaacs. Nikdar še nisem videl takšnega veselja, kakor tukaj. Veselje, hvaležnost, simpatija Z:d je zblaznel! so klicali z vseh strani in povsod sem videl samo solnčne obraze. Lepo je, gospod Isaacs, če vidi« srečne Hudi okrog sebe, in Vam se moram zahvalili za fo. Pomirete se, tudi Vi boste vrseR, ko pridete prihodnjič na bor?:o Bodite prepričani, da Vam fesa w l-odo
tako kmalu pozabili.* Cefiin je obmolknil in Isaacs je siknil: «Ti hudič, ko pridem prihodnjič... hočete me tore; izpustiti? Ne boste me u-morili, ko ste me okradli in one-častili ?r> — -<Ali prosim Vas>, odgovori Collin ljubeznivo. ^Svobodno Vam je, da odidete kadar hočete.-1-*.To ie gotovo prok?eta lažv, je vri-ščal Isaacs in skočil iz naslanjača. «Samo spustite me in prisegam Vam, da boste v petih minutah vklenjeni.* Filip ga je gledal očitajoče. «Fuj, gospod Isaacs, maščevalnosti pravi kristjan ne sme pozuau. Ta občutek izvira še iz starega testamenta in treba ga je odpraviti, če Vas sedaj spustim, vendar nočem, da storite kakšno prenagljeno dejanje. Vprašam Vas samo to: Ali ste opazili podrobnosti, ko so Vas... odpeljali.* Isaacs je zarenčal in Filip je brž nadaljeval: <?Ali ste slučajno zapazili nasproti stanovanju svoje ljubeznive prijateljice možakarja s stojalom in fotografsko kamero, kako je vrtel nek vijak? Ali ste videli kinematografskega operaterja, takšnega, veste, ki snema slike za bioskop. kamor zahajajo ljudje tako radi? Da. mnogo ljudi hodi tja in vsi bi radi videli razburljive dogodke. Čim bolj razburljivo, tem bolje. Vlom. umor. požig, —	ne ugrabitve? To bi bila
sijajna predstava ped naslovom: «Iz objema ljubljenke* ali «Banditi so ga ugrabili*. Jaz osebno mislim, da bi takšna predstava imela velik uspeli, zlasti ce sodelujejo znani in slavni igralci, ali pa n. pr. Vi sami, gospod Isaacs.*
Filip je obmolknil, kakor da razmišlja. Isaacs ga meri žarečega pogleda in po premeru vpnša: «Tako ste me torej odpeljali? Ali je nazadnje tudi policija prisostvovala ?» *Zares gospod Isaacs, tudi policist je gledab. Nastal je molk. Potem pa reče Is.iacs hripavo: ..Oblast ne bi nikdar dovolila ie predstave". „ Mnogokrat ne", prizna Filip, ..toda dve predstavi pred polno hišo že. Ena n. pr. v Londonu v Alberthail s prostim vstopom, druga pa n. pr. v Watfordu z naslovom: Zakaj so volila zaman čakali na svojega kandidata? Izvanredno komično! Seveda sem si preskrbe! že tudi dovoljenje za svojo predstavo. Evo!" Vrgel je Isaacsu popir, ta ga je prefital in raztrgal na drobne kosce. „Zapazili pa niste", nadaljnje Filip, rda imam štiri izvode tega dovoljenja". „Uro po predstavi bi Vam bila policija za petami", sikne isaacs. „Pol ure po predtiavi bcm že na varnem", odgovori Filip. ^Policiji se izognem z lahkote". — „£di se mi", vpraša
Isaacs. „da je brezuspešno, če vprašam, po čem so vstopnice, namreč vse vstopnice?" — Ni!:akcr ne, vstopnice dobite, če potrdite mojo današnjo borzno kupčijo", isaacs jc zopet zatulil, Filip pa mirno nadaljeval: „AIIons, gospod Isaacs, bodite j3a-metni! Iz te zanjbe ne potegnete glave, predobro je zadrgnje.ia, tako dobro, da sem celo jaz sam zadovoljen. In kaj izgubite? Nekaj desettisoča-kov in morda riti toliko, ker bo cela vrsta delničarjev zaupala v Vaše ime in obdržala delnice. Škodo si naj sami pripišejo. In kaj dobite Vi? vse. Rešili ste Digamma družbo, vas svet bo govoril Vas. Watford rojde z Vami z razvitimi zastavami. V nekaj letih dobite plemstvo in naslov ,.Sir Ernest". Če pa pokažem svoje slike, kakšen bo uspeh 0 Snrch v celem \Vat-fordu, v celem Londonu in po vsej Angliji. Vidite, gospod Isaacs, V&ši pomisleki mi ne ugajajo. To je busi-ness; business na veliko."
Na lica velikega finančaika se je jasno slikala notranja borba. Mnogo minut je molče poteklo. Potem vpraša Filip: „Dogovorjeno je torej, da soglašate z mojo transakcijo?" Mister Isaacs se iztežka dvigne iz svojega naslanjača in zamrmra: -I>J£pvwleno je," Jzborno", odvr-
povečati, da se fe msgeT ffl&fflRHflf^ T5a K se pa uaia mesfa aa srrifojih konservatorij.	- ; Šolah zasedala s takimi močmi, kakor
Glede umetniške šole, se pa je po-! * ie to dogajalo v Avstriji, to je po-popoLioma prezrlo, da imamo že zavod, Poboma zgrešeno. Ravno za poauk ki se ga more smatrati kot začetno	bi morali biii nameščeni naši
Btopn-o umetniške šole, a to je kiparskit™!°ollsi
Oddelek na državni obrtni šoli.	| Pro£ ustanovitvi akademi;e t>i mogei
„_ (navesti tudi prav tehtne razloge teh-
Ustanovitev novih oddelkov na tem j nične narave, kakor nedos tajanje roc-
vjvnArt t^l-ro- rioarKi.-f><r.-> in sfilcaratf-' rW«v nm^fnicIrtK tKJt-L- .nMlitmllan
nf&ga vtia vitfiiHo flanes politično In socialno blaznost netolerantnih socialističnih inkvizitorjev in ekskomunika-
toricv, ki pripravljajo grmade, na katerih bodo pa zgoreli sami. Današnji kmrpinizem je degeneriran rdeči kleri-kalizem. Uspeh komunistov pri volit«-vah ni zmaga, ampak poraz stranke. V industrijskih krajih, kjer prevladuje proletarijat, hrvatski komunisti niso imeli uspeha. Svojo številno večino so
Zavoda, kakor risarskega in slikarske- j delov, umetniških zbirk, sploh ijubljan
ga oddelka, oddelka za malo plastiko;ski, še nekoliko premalomratai ambient._______r________________
in cizelersivo, za grafiko, izpopolnjen ntdi ne verujeta, da bi število gojen- jpck.?zali'samo v kulturno" in'narodno iaje oddelkov za umetniško vezenje v; cev upravičevalo to ustanovitev. Zagreb i zaostalih krajih. Njih zmaga je izraz svrho izobrazbe učiteljic za to stroko j in Beograd bocieta pač za dogiedni čas I nacionalnega boljševizma, "ki pa ima (kot nadomestek za dunajsko umetno-1 v tem oziru zadoščala.	i s socializmom ioliko zveze, kot njegov
jobrtno šolo), ev. ustanovitev oddelkov t Onim pa, ki dvomijo soiob 0 potre- alter ego
p srednješolske kandidate za pouk n-; hj umetniške šole pri r-.ii, hočem na-.....
fcanta, bi se bilo dalo mnogo laž)cco- vesti par razlogov, ki sovo;; za njo. seci, nego popomoma nov zavod. Mor- y prvem ux;u naj navedem cerkveno da bi take ustanovitve dovedle polago-; slikarstvo. Bogastvo ce-kva ^ Sloveniji ma do tega, da bi nastala iz državne j naj se presoja, kaker se hoče, vsekakor pbrine sole dva zavoda, tehnična sred-J nijdi oremnogo prilike za umetniško nja šola in umetmhobrtna sola. A to udejstvovanje. Ravno 'ako domača in-ne bi moralo biti takoj v začetku. S dustrija. Slovenski jaraosti morda ni prostori bi se bilo za silo morda tudi maQ0 koliko prvovrstnih umetnikov je jzhajalo, dokler ne bi bilo mogoče do-; nameščenih v inozemskih tovarnah za seci nove zgradbe.	?steklo, keramiko, tekstilno blajro, igra-
Seveda, akademija h še ne bi bila.'Pomete itd. Omenjam f?e pa tudi vprašanje, aii sploh kaže,tu^ klfsa™sj '^feke zavode, za-vstrajati pri predlogu za ustanovitev!vcde, » dekorativno slikanstvn, za akademije Akademija bi morda res umetniško reklamo, kateri rai nudi,o vzgojila v najboljšem slučaju četo mla-1 tmetnikom v kulturnih državah lepega dih borcev, ali izključeno ni, da bi ti.zaslužka. _ _ mladi borci kmalu omagali, ker hi bili Vprašanje ie seaaj ali je nas voz potisnjeni v borbo za življenje, name- res obtičal. Ah nt nikogar, h bi ga sto, da bi se borili za umetniške ide- P0™3'1	zanasajjno na
Blc Ni pa tudi izključeno, da bi polu- pečene golobe! Nismo v Indij, Koro-ialenti priromali skozi vse semestre mandiji. Dao odo m zopet delo je to. akademije tei bi s tem pomnožili ža- *ar ms privede k alju. Ljnrljanafa
za vpotfavife? pozitivne poepoflarske stranke v kluba zemljoradnikav. Tio
politike je bil z veliko večino sprejet. Vseruski osrednji sovfeti delavskih organizacij so sklenili, da bodo v štirinajstih dneh razpustili vse politične odseke v okrilju delavskih organizacij. Obstoja bojazen, da bodo ti odseki postali opozicionalni elementi. — Poljsko-ruska pogajanja se nadaljujejo. V poljskih krogih menijo, da bodo ugajanju v januarju gotovo končana.
Poljske konvencije. Poljski zunanji minister gro! Sapieha odpotuje dne 14. januarja v Bukarešto, da konča pogajanja, ki jih je pričel v Varšavi romunski zunanji minister Take Jonescu. Kakor poročajo poljski listi, sili ramunsk-* vlada na to,
njegov
Radič. —• Ko bi se v kestituanti držali svojega programa, bi bili komunisti nazadnje še mogoče zanimivi. Ali naši komunisti so se izneverili komunističnemu programu, V politiki podpirajo buržuazijo, v časopisju. na shodih pa jo preklinjajo. Politična metoda komunistov je podobna onemu oslu, ki se je oblekel v levovo kožo. Pridigujejo o revoluciji, a delaj j čisto „ptTrgarskt>" politiko. Ako bodo šli komunisti po ti poti, izgube vse kar je dobrega v stranki, ostala bo nepomembna sekta omejenih fanatikov. Glavni sunek komunizmu pa bo dalo brezciljno, neopravičeno in nepripravljeno objavljanje štrajkov.
-r Iz ruske politike. Politiken" ^. padski odpotuje v Pariz dne javlja iz Rige: Na vseraskem sov^et- g januarja.
Radičevci obrazložili svoje stališče, je vstal srbski kmet šumadinec Dimitrija Popadič in izvajal, da srbski sel j ali dobro vedo, da tvori srbski kmet&i stan pretežno večino v Jugoslaviji^za-to pa tudi ljubijo svojo novo dofflovi-no. za katero so žrtvovali svoja življenja. Srbski kmetje so vodili dolgoletno borbo za ujedinjenje našega naroda, vodili so to borbo v solunskih rovih; skupaj ramo ob rami s prestolonaslednikom Aleksandrom. Toda srbski smet ne pozabi nikdar, da sta kralj Peter in regent Aleksander, potomca srbskega kmeta iz Šumadije, dva sinova svojega naroda Po teh besedah je Radi-čev delegat in poslanec Kovačevič stopil k Popr.diču, ga objel, poljubil in
da ?e za vsako ceno sklene poljsko- ma rekel: Tega mi nismo vedeli, ako
romunska vojaška konvencij«. Poljski državni še; Pils^dski je bii povabljen v Pari t, čemur pripistrjejo poljski listi teliko politično v:jžtom, to tembolj, ker se bo v istem času mudil v Franciji tudi angleški kr?li. Poljskega drževčp-ga šefa bosta r.? njegovem potov.-^ju spremljala vojni in inanari minister. Listi domnevajo, da bo pri tej priliki najbrže siJenje-na p^jsko-francoska vojaška konven-
škem kongresu so doživeli za vojno »a-1 vdušeni elementi poraz. Ljeninov načrti
akademije lostne prikazni neumetnikov z umetniško izobrazbo, ki se imajo za previsoke, da bi se pečali s kako koristno umetniško obrtjo, ki pa doživljajo pri 6Vobodnem umetniškem ustvarjenju samo razočaranja.
umetniška kolonija je dovolj velika rabi zmogla marsikaj, če bi složno na-1 stopala Njena bodi iaiciiativa, a pod- j pore bo gotovo našla v vseh mcrcir.f-j nih krogih.
Torej zavihajVo si rokav*?

Mi
Dr. Ivan Marija čok:
Našs Printerje ob novem leta
L jablana, 31. decembra.
Z-teZr.0 novo leto želi rsan cita-' tranjsiisa. r.lasti Snežnik, Nanos, Ja-Ijera in prijateljem „Jutra'; — Ured- vornrk in Idrijo in Trento. Za delokrog ; ništvo.	I društva so nanj ohranjeni še najlepši
*	Prihodnja SievPka «Jntta> izide kraji v Triglavskem pogorja, v Savinj-jutri ob običajni* uri.	j skih planinah in v Karavankah. Bodo-
*	Ureditev delegacij ministrstva za ča naloga društva bo, da spremeni te finanee. Ravnokar objavljena naredba kraje v pravo jugoslovansko Švico, osrednje vlade predpisuje izpreaembe Predsednik se je spominjal umrlih
S posebnimi občutki bomo letos praznovali novo leto Primorci. Lani še smo si voščili «srečno novo leto», no ravno pod konec tega leta je usoda prinesla koroški plebiscit in rapal-lski «sporazum». Mnogi naši rojaki eo obsojali Jugoslavijo in njeno vlado, ker se je «sporaziunelav z Italijo in žrtvovala toliko naše zemlje in toliko naših ljudi. No, danes so menda redki tudi med žrtvovanimi rojaki, ki ne bi bili sprevideli, da jugt> slovanska delegacija ni imela v danem položaju drugega izhoda nego to, da sprejme italijanske pogoje. Gotovo je bilo ravno njim, ki so morali podpisati «sporazum;> in s tem prevzeli odgovornost in odij na sebe, najtežje pri srcu, ko so podpisovali. Ali krivdo nosimo mi vsi, kajti, da se je Jugoslavija v prvih dveh letih bolje konsolidirala, da se niso tako zelo razpasle strankarske strasti, da rfso separatistični in protidržavni elementi tako utrdili in razširili svojo moč na škodo narodnega edin-siva in notranje moči države, bi se bili jugoslovanski delegati v St. Margareti nahajali v drugačnem položaju in rap. mir bi bil drugače izpadel. Zato je popolnoma pravilno konsta-iiral novi predsednik konstituante dr. Ivan Ribar v svojem nastopnem govoru — in to je gotovo najtolaž-Ijivejie dejstvo ob novem letu za nas Primorce — ko je dejal: «Naša država bo mogla v bodoče uspešno voditi račun' o neoslobojenih krajih; ali svoje siie bomo lahko posvetili neoslobojenim bratom samo tedaj, ako brzo" p trdimo državo» Vsaki naš človek v žrtvovanih zemljah jc s pobožno hvaležnostjo čital te kras-
ne besede predsednika ustavotvome skupščine.
Nekateri so mnenja, da je najtra-gičneje to, da so morali za dosego ujedinjenja Jugoslavije biti položeni na žrtvenik baš oni Jugoslovani, ki tvorijo najboljši in najzavednejši de! našega troimenega naroda; jaz pa mislim, da se ravno v tem kaže božja previdnost, ker ravno v tem dejstvu leži najjačja garancija, da se bo tudi ta del, čeprav odtrgan od celote, ohranil narodni skupnosti. !n mi, ki smo žrtvovani, bomo preboleli tndi to žrtev, ker vemo, da je bila potrebna za oni večji cilj nas vseh, ki smo dobri sinovi svojega naroda: prosta in ujedinjena jugoslovanska država. V naši jaki narodni zavesti leži naša krepka primorska volja: da hočemo vedno, in naj pride kar hoče, ohraniti neomajno zvestobo svojemu narodu in se čutiti prave brate z vsemi Srbi, Hrvati in Slovenci, s te ali one strani demarkacijske, odnosno državne granice. V tem dejstvu, v tej zavesti leži naša moč, naš pogum, da hočemo vztrajati. V to ime: srečno novo leto!
in dopolnitve uredbe o začasni ureditvi dclegacij ministrstva za finance. Fi
članov. Josipa Lenčka, prtff. Krulca, trgovca Jesiha. dr. Sulnika ter prvih
nančnim delegatom so prideljeni po- ustanovnikov Hugcna Robleka in Ml močniki, katerih čin in plača sta ena- he Verovška. Tajniško poročilo je po-
daj g. Stanko Tuminšek. Ker je pri stopilo okoli 700 novih članov, šteje sedaj društvo 1720 članov. Iz blagaj-" ga je podal g. Je-
ka činu in plači odsekovega šefa glavnega knjigovodstva pri generalni direkciji državnega računovodstva. Pra- sedaj društvo 1/20
vice in dolžnosti pomočnika finanč-	niškega poročila, ki . _
neea delegata predpiše minister s po-	retina, posnemamo, da je društvo ime-sebnim pravilnikom. M® 2,063.486 K 84 v denarnega pro-
• Se enkrat slučaj Ferluga. Višji icl-	Mnogo se je mvestiralo za cb-
ski svet nam je «w>n>Čil, da je takoj	raznih Plinskih 1
dviiron odribniškega dekana dekreti-	* Ie razvl'a, 2'vahnadebata^-
?aiiS SUE Ssavi jsrs: s ic
23.deSibra iti bil ie obveščen, da je j™?	% J'Z
saspenzija razveljavljen*. Kaj je de-	<111
lal okrajni šolski svet, kako je pokoli	Z3ileduIe Ie" okrajni šolski nadzornik, v tem sluca-.a ) -ju in kje je obtičal akt o razveljavlje-!
_______ a___' i
aliticne beležile
ne Filip, „pojdiva v mojo napraviva zadevo pismeno. '
Z Isaac-sovini pismenim poirdilan V žepu js pel ure kasneje Filip zadovoljno sedel v svoji knjižnici in pil whisky, ko je potrkalo. Vstopil, je de-beluhar, namreč oni kinematografov možakar od prejšnjega večera. Izgledalo je, da je potrt. „Dober dan, Graham", pravi Filip, „lepo ste se obnašali včeraj, sploh vi vsi. Sedite in pijte čašo z menoj". „Ne, hvala, profesor, ne vem — povedati Vam meram nekaj zelo neprijetnega.. — „Kaj pa tacega, Graham?' — rDa. pravkar sem razvil včerajšnji fiim, prej mi ni bilo mogoče, in prepričal se, da ni za nič. Najbrž
~r Politiesa dvoboj dveh tempera-meataib politikov imenuje glasilo hrvatskih klerikalcev „Narodna Politika" polemiko med mariborsko ,,Stražo", oziroma Kovačicem in ljubljanskimi klerikalnimi listi, odnosno Korošcem. ,,Narodna Politika" pravi: „0 razkolu v Slovenski ljudski stranki ne more bit govora, ker ta politični dvoboj je le polemika dveh temperamentnih oseb, — j ki govorita samo v . svojem imena, ki ; rJniata pravice odločevati niti o držav-j :ii obliki, niti o edinstvu stranke^ ki bo -o svojih kempetentnik faktorjih pre-! šla lahko na dnevni red čez polemiko ! onih, & dajejo svojim besedam ali pre veliko, ali pa premalo važnosti!" Prav zanimivo je to priznanje klerikalnega organa, ki odreka Korošcu že značaj „kompetentnega faktorja" v klerikalni stranki.
-f- Jugoslovanski komunizem. Doktor Mijo Radoševič, organizator in vo» ditelj komunistične stranke ca Hrvatskem, ki je sedaj izstopil iz stranke, pojasnjuje svoje stališče napram komunistom tako-le: .Jaz sem izstopil iz stranke v onem trenutku, ko je stranka zaplavala v anarhizem. Situacija se jasni. Komunisti so izključili sedaj iz svoje stranke priznane proletanske borce. Lapčeviča, Topaloviča, Košaninain druge, tako da ostanejo v stranki sami novinci. O socializmu tu ne more biti več govora. Današnje gibanje v soci-
____________4_____ Pos(ni_ Glasnik. Pod tem imc-
nju suspenzije, o tem želimo pojasnila, nom je pričela izdajati «Zveza pošt-da ne bo trpela šola in da dobi njen nih organizacij za Slovenijo'« svoje ugled zadoščenji." — Mi menimo, da stanovsko in strokovno glasilo, ki bo bi si moral tudi višii šolski svet izpo- po izjavi uredništva izhajalo v spo-slovati nekoliko zadoščenja.	j razumu s centralnim odborom pošt-
* Zanimiva obravnava se vrši pred nih organizacij v Becgcadu in bo beograjskim duhovnim sodiščem jiltri strogo nepolitično, dopoldne. Obtožen je pravoslavni pro-j ta in urednik teološkega lista „vest-l
^.^.v, „	Vlada in štrajki Iz Beograda
nik"" Dragutin	je proti'nam pišejo: Popolnoma napačna do-
določbam pravoslavnega cerkven^a nmeva je, da bi hotela vlada s svo-prava v drugič poročil somborskega jimi nlcrepi proti štrajkom na kakr-duhovnika Mllutina Gavriloviča, ki je šenkoli način oškodovati matsrijelne bil vdovec a se po zastarelih predpisih J ali socijalne interese delavstva. Na-ne bi smel v drugič poročiti. V beo-! robe. Vlada se zaveda, da so v mno-grajskih pravnih in teoloških krogih <rih obratih mezde delavsh-a prer.iz-vlada za to obravnavo veliko zanima- ke in <ja socjjainj nedostatki zahte-
nje.
je luč bila preslaba in res ne vem
^ta^fi0 F^tTe tLff"eziP -ličnem pokretu v Jugoslaviji ima poto-j-jte se. i im &eje torej skazil j primer v Zg0dovini, ko se je začel
Njc ne ds, predsuiva je odpove-, K^ov nauIf spreminjati v klerika-
—	ilizem in inkvizicijo raznih verskih
(Dalje prihodnjič.^ norccv. Namesto verske blaznosli sird-
Papirnati kronski drobiž. Ministr-
vajo korenite reniedure. Ne le, da bo vlada vedno podpirala upravičene
vatna oseba, vsak državni in
stvo financ objavlja, JaJe	zahteve delavstva, "temveč bo v naj-
zaserai jn-aj^goj časU odredila posebno komi-SI pogubnem j s'j<?'« bo opremljena z batnimi Po-Jtevilu. ako so pravilno žigosani. Iz- oblast.h obiskala večja podje^a, da vzeti so samo poštni in brzojavni ura-1 se na licu mesta prepriča o razme-di, ki morejo sprejemati omenjeni dev rah ter bo imela nalogo, da kratkim nar le do zneska 10 kron. To velja to- potom ukrene marsikaj, za k3r so liko časa, dokler nep ride v promet no- sicer potrebna utrudljiva pogajanja, vi denar. — Na to naredbo opozarja-j • <Poštni glasnik*. Pod tem ime-mo bčmsivo, ker prihajajo pritožbe, da J nom jc ravnokar izšla 1. številka gla-posamezniki nočejo sprejemati papir- -sila petnih organizacij za Sloveni-natega daiarja. Kdor bi se protivil, - Li$t |zha{a mesečno enkrat in Štaba policijsko kaznovan. M	^ uslužbence letno 24
sprejemanja.
Občni zbor Planinskega društva.! ^ ^ druge naročnike pa 36 kron. V restavraciji Narodn^a doma se je
bi to vedeli, bi preložili republiko za poznejši čas — Srbski seljački poslanci pripovedujejo, da Radičevci niso tako nevarni, kaor se govori o njih, anv pak da se vidi, da so zaslepljeni in zapeljani po svojih demagoških voditeljih.
• janez. Zagrebški Usti so posvetil? umrlemu profesorju Ivanu Benigarja simpatične posmrtnice. Spominjajo se ga kot vzgojitelja tisočev hrvatskih dijakov, kot prav« slovensko korenino, kot moža, ki se ga s hvaležnostjo & pijeteto spominjajo vsi, ki so kdaj se učili pri njem matematike. Po „Nar Politiki" posnemamo sledeče vrstice o 'starem .Janezu" iz Metlike. Divni demokrat, človek, ki edini v Zagrebu po zimi ni nosil zimske suknje, človek, ki se je, ko jo je oblekel nekoč na zahtevo svoje rodbine, prehladil prvič v svojem življenju. Torej korenina. Človek, ki je bil najdelj profesor od vseh svojih tovarišev. ki je učil generacije, človek, ki je za svojo dolgoletno službo dobil ..orden". katerega jc predelal v „šrav« fe'1 in pretepel one. ki so mu prišli čestitat. „Vi bukveš!" je fituliral svoje gratuiante. Tudi sicer je bil to popularni enifeten vseh generacij, katere je proučavsl. Priljubljen pri dijašfvu. Profesor matematike, da mu ni bilo oara. „Matematika je znanost, Bu-kvržl" je navadno odgovarjal zmedenemu dijaku, ki ni vedel, kaj je matematika. ..Kie rastejo trke bukve? Odkod si? Iz Metlike?" Veličastni demokrat se je obmil in se dobrovoljno nasmehnil. Divni demokrat! Sam si je napravil svoje pohištvo. Doma je mi-zaril, v šoli tesal. Gimnazijski laboratoriji v Zagrebu pač nimajo aparata* na katerem bi ne bilo njegovih repara-tur. „Dijaki so osli", je trdil včasih gospod Janez. „Res je, gospod profesor". so odgovarjali dijaki, „veliki osli!" — „A vi. gospod profesor, ste bili tudi dijak?" — ..Jaz nisem bil dijak", je odgovoril. „Amen!" Pri Janezu ni bilo protekcife. Vsi diiaki so bili pri njem enaki „bukvež". In zato so mnogi našli svojo srečo. Zapustili so gimnazijo — niso postali ne pro* . fesorii, ne škofje, ne narodni poslanci. Kot profesorji bi ee danes v „Zvezl javnih nameščencev" borili za draginj-ske dokladc, kot škofom bi jim po izvršeni agrarni reformi ostale samo še škofovske oalice, kot narodni poslanec bi mogel izgubiii dnevnice — in tako bi marsikateri ostal danes „na dilci". Iz hvaležnosti, da ga je „spravil" iz gimnazije, mu je zagrebški velekloba-sar. nekdanji „bukvež". Rabus, vsako ' veliko noč poslal najlepšo svojo šunko.
* Lovce opozarjamo, da dobe državne lovske karie, veljavne za vso kraljevino, le one osebe, ki se zglasijo z dokazili, da so lastniki zakupniki, pedza-kupniki lova ali pa gostje, to ie taki, katerim je lovski lastnik ali zakupnik dovolil iti v njegovo lovšče na lov. Poleg teh dokazil naj prinese vsak s seboj še kolek (v Ljubljani za 2 dinarja). Taksa znaša 60 K. — Po znižani ceni dobi lovske karte ono zapriseženo osobje, ki jc za nadzor lovišča potrebno. Znižane lovske karte veljajo le za dotično lovišče, za katero so izdane. Ako je posamezni lovski varstveni organ n. pr. vabljen kot lovski gost v drugo lovišče, si mora kupiti državno lovsko karto (taksa 60 K). V slučajih, ako bi bil lastnik, zakupnik, pod-zakupnik ali sozakupnik lova obenem zapriseženi lovski varstveni organ, mu ne pristoja znižana lovska karta. Taksa za znižano lovsko karto znaša 30
kron. kelek r>3 50 par.
. ——--------r,------,-, . _ _ -j, . „ .. . . . * Uradniška stanovanja v Beograda.
vršil v petek dne 30. decetpbra m. L| Vranensko poroci!o ,z Bohinja dne KOTlisiia, ka{eri je bi,a p0Verjena ns-zvečer občuj zbor Slovenskega planm-j31.decembra. Zjutraj ob 7.tm 4	izde1a ^rpdhn n
skega društva Udeležba je bila lepa, ««h mraz, barometer 735 (stalno), do navzoči so bili tudi zastopniki vseh po-. približno 10. ure dojsoldrte tanka rne-družnlc Zborovanje je otvoril pred-^Hea vdolmi do 1000 m. po 10. un sednik dr. Fran Tominšek, kj je v dalj- običajno jasno s prijetno msolaajo.
■ ------- ^ - Sankališče „Belvedere" do zgornjega
damskega starta popolnoma izgotov-ljeno, zabavno sankališče tudi odprto in popravljeno. Ravenska pot za sankališče dobro porabna. — Saninec iz-boren do Sv. Janeza. — Smuka izvrstna, na 92 an stari snežni podlogi do 4 prste debel, suh srež. — Blejsko jezero v Zaki zamrznjeno, sankališče urejeno.
* Značilna epizoda se je odigrala — kakor poročajo beogradski listi — povodom obiska .^clegatOT Radičeve
šera govora orisal položaj, zlasti z ozirom na izid koroškega plebiscita in na rapallsko pogodbo. Na Koeoškem je društvo izgubilo važne postojanke, zlasti OMr, kjer je bila vremenska postaja Na Koroškem je imelo društvo tri zelo agilne podružnice, in sicer v Borovljah, v Velikovcu in mežiško podružnico. Društveni delokrog se sedaj na severu more razvijati samo na južni strani Karavank, v mežiški dolini in v Jezerskem kotu. Vsled rapallsfce pogodbe smo zgubili važne točke ua No?
loga, da izdela naredbo o uradniških stanovanjih v Beogradu, je izvršila te dni svojo nalogo. V zmislu naredbo morajo uradniki, ki si žele zagotoviti stanovanje, ustanoviti zadrugo, ki bo z uradniškimi vlogami, posojili in drugimi dohodki nakupila zemljišča in grad'Ia hiše. Beograjska občina bo odstopila zadrugi po znižani ceni večje stavbišče na Topčiderskem brdu, kjer bo tudi sama zgradila nekoliko biš.
•	Nove poštne znamke. V prvi polovici meseca januarja pridejo v promet nove jjoštne znamke. Stare znamke pa še ostanejo v veljavi dokler zaloga ne bo izčrpana.
*	Rnski begunel v Jugoslaviji, število ruskih beguncev v Jugoslaviji je do-
iegTo 150.000. Do 17. decembra še fe Šzkrcavanje Rusov v Kotom vršilo mirilo; šele omenjenega dne je prišlo do incidenta, ki je našel odziv v inozemskem, zlasti francoskem časopisju. Iz Carigrada st? bili prispeli dve ladji, na katerih je bilo okolo 4.000 deloma kolnih beguncev. Ker je določeno, da morajo begunci gotovo število dni preliti v karanteni in ker so bile barake, odrejene v to svrho. prepolne, se iz-krcav&nje Rusov z omenjenih ladij ni moglo izvršiti. Del pariškega časopisja fe vsled teg3 začel napadati jugoslovansko vlado, češ da ne občuti nikake solidarnosti napram nesrečnim ruskim bratom. Jugoslovanska legacija je vsled tega izdala pariškemu časopisju komunike, ki protestira proti krivični obdolžitvi in pojasnjuje dejanski položaj. Pariški listi so brez komentarja objavili ta komunike.
*	Razpis službe. Ministrstvo vojne 3n mornarice razpisuje službo elektro-pjonterja. železostrugarja, treh kovačev, mojstra za varenje in 4 ključavničarjev. Reflektarti naj se zglase z nrav-nostnim izpričevalom, potrdilom kje so zadnji čas službovali in -dokumentom o svoji obrtni sposobnosti, pri artilerijskem referentn dravske divizijske oblasti.
*	Klub „S o č a'' naznanja, da se se »tajajo odslej Primorci v gostilni pri „Zlatorogu" v Gosposki ulici. Redni družabni sestanki vsako soboto zvečer. V soboto dne 8. januarja 1921 preda-vanie g. Saše Železnikaria o Rusiji in Sibiriji.	—k.
*	Sprejemanje geometerskih pripravnikov. Da se poveča števil geometrov in zagotovi geometrski naraščaj v naši kraljevini, je ekonomsko-fir.ančni komite odločil, da se smejo za geometrske pripravnike v 10. činovnem razredu sprejemati maturanti, ki so na realki ali gimnaziji prebili maturo z odličnim ali jako dobrim uspehom iz matematike, prirodnih naukov in znanosti, vil. Snovni razred pa ostali maturanti. Ista določila veljajo tudi za srednje državne tehnične šole, ki trajajo najmanj tri leta in na katerih se predava geodezija kot eden glavnih predmetov. Glede sprejemania in napredovanja geometrov, inženjerjev in geodetov v državno službo objavlja „Uradni list" v št. 150 tozadevno odločbo, na katero opozarjamo interesente.
*	Smrtna kosa. Umrl je na Dobrovi pri Celju dne 27 decembra posestnik Franc šribar, star 59 let Zadel ga je mrtvoud.
*	V celjski župniji je bilo leta 1920. rojenih 380 otrok, in sicer 206 fantov in 74 deklic. Poročenih je bilo 235 parov. Umrli so 204 domačini in 263 oseb z domovinsko pravico izven celjske župnije.
*	Koncert v dvorani hotela „Tivoli" v nedljo dne 2. januarja 1921 od 15. do 22. ura. Izvrstna kuhinja. Prisina vina. Zmerne cene. Dobra postrežba. Vstopnina 2 K.	649
*	Sanatorij v Maribora, Zdravstve-odsek za Slovenijo je dovolil kirurgu (dr. Mirku Cerniču in ginekologu dr. Benjaminu Ipavcu otvoritev sanato-rija v hiši št. 19 na Maistrovi cesti.
*	Velike sleparije je izvršila skozi Več mesecev družba mesarskih vajencev v «Prvi jugoslovanski tvornici za milo* v Mariboru. Zlikovci so ponarejali listke pri oddaji loja in
1 oškodovali tvrdko za 170.000 kron. Voditelja tatinske družbe Stras in Benedek sta se izognila kazni z begom v Avstrijo zasačeni Ubeleis, Črnko in Marat pa so bili pred mariborsko poroio obsojeni na eno, oz. tia 2 leti težke ječe.
*	Smrtna obsodba Mariborska porota je obsodila na smrt Ano Trančar iz Št. Uja nad Mariborom, ki je pred par meseci umorila svojega moža.
*	Prevzeije poslov mariborske mestne občine po okrajnem glavarstvu. S 1. januarjem se izreče iz področja mariborske mestne občine okrajnemu glavarstvu: državljanstvo stanovanjske matice in sklepanje zakonov, ljudsko štetje, vohtve v zako-podajno skupščino, vojaške zadeve, trgovsko-obrtne in socialno zavarovalne za delavce in nameščence, sodno pravo in bogočastj? Predaja poslov se bo izvršila od 3- do 6. t. m., 7. januarja pa začne okrajno glavarstvo v teh zadevah že redno poslovati
*	Nove pošte. V doslej okupiranih krajih Dalmacije in na otokih se v najkrajšem času otvori 97 novih poštnih in brzojavnih postaj.
*	Občinsko gerentstvo v Konjicah. Dr. Anton Prus je na lastno prošnjo odvezan poslov občinskega gerentstva v Konjicah, Na njegovo mesto je ime-novar tamkajšnji notar, Rado Jereb.
*	lz pridobninske deželne komisije. Finančni minister je vseučiliškega profesorja dr. Frana Ellerja razrešil oo-
sTbtf prvega poaprfc3se<infl& -prfdolmfil'-]
ske deželne komisije in pr^ivne komi-j sije za doh jdnin> ter na njegovo mesto!	aeSDOearske Cese
imonnvnl Hunrno.. * et/oln:\r»% Pron ~ DA ' —	~	_
spodarst
imenoval dvornega svetnika Frana Bo-, nača.
*	Električni tok iz falske centrale! Nedavno sme poročali o sindikatu, ki ki se je osnoval v Varaždinu v svrho, da izvede izkoriščanje enega dela električne eneržije velike falske centrale. Sedaj snujejo podoben sindikat interesenti celjske kotline. V poštev pridejo zlasti večji kraji Celje, Konjice, Šmarje. Rogatec, Šoštanj, Vransko in Laško. Glavnica bo znašala 12 milijonov kron. Zgradi se napJjava za 80.000 voltov. V Celju bo glavni veliki transformator.
*	Imenovanje. Pisarniški oficijal pri mariborskem policijskem komisa-rijatu Ivan Š\3jger je bil imenovan za adjunkta.
*	Imenovanja. Dosedanji umirovlje-ni šolski svetnik profesor Alfonz Pau-lin, je imenovan za direktorja univerzitetnega botaničnega vrta v 5. činovnem razredu Pri poštnem čekovnem uradu v Ljubliani je revizor Josip Klemenčič imenovan za nadkontrolor-ja, adjunkt pomožnih uradov pri deželni vladi v Ljubljani, Josip Turčino-vič, pa za arhivarja pri ministrstvu za notranje zadeve.
Božične šolske počitnice trajajo v krajih, kjer so srednje šole,- do vštetega 8. januarja, povsod drugod pa prične pouk že 3. januarja.
Okrajno sodišče v Prevaljah. Za one dele Koroške, ki so med mejo, kakor jo določuje senžermenska mirovna pogodba in nekdanjo koroško deželno mejo, izvzemši občine Jezersko, se ustanavlja okrajno sodišče s sedežem Prevaljah, kjer začasno že posluje ter se podreja okrožnemu sodišču v Mariboru. Občina Jezersko pa se stalno prideli sodnemu okraju Kranj.
*	Izpremembe v politični službi. Kon-cepini praktikant pri okrajnem glavarstvu v Kamniku. Mirko Gorisek, je imenovan za provizomega vladnega koncipista ter obenem premeščen k okrajnemu glavarstvu v Slovenjgrad-cu. Provizorni vladni koncipist, Fran Rodošek, je na lastno prošnjo iz Slo-venjgradca premeščen k okrajnemu glavarstvu v Mariboru. Poročnik Dra-gotin G ril je imenovan za revimega nadzornika varnostne straže v Ljubljani. Absolvirani pravnik, Stanko Kos, je sprejet v državno službo za koncept-nega praktikanta pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani.
*	Železniška policija na Jesenicah Pomočnik komisarju železniške policije v Baji. dr. Milo Plečaš, je imenovan za začasnega komisarja železniške po-ilcije na Jesenicah.
*	Poslovnik za ustavotvorno skupščino. Uradni list deželne vlade za Slovenijo objavlja v številki 150 začasni poslovnik za ustavotvorno skupščino.
*	Nova notarska mesta. Na temelju § 9. notarskega reda se ustanavljajo v okrožju okrožnega sodišča mariborskega tri notarska mesta, in sicer s sedežem v Murski Soboti, Dolnji Lendavi in v Prevaljah.
*	Poročil se je vladni svetnik v predsedstvu deželne vlade. dr. Rudolf A n -tireika z gospodično Miciko Tavčar jevo iz Selc liad Škefjo Loko.
*	Pozabljena denarnica. Dobro nagrado dam onemu, kateri mi vrne mojo, dne 20. decembra popoldne pozabljeno črno usniato listnico z vsebino več važnih dokumentov, kateri so označeni z mojim polnim naslovom in nekaj tisočakov. — Anton Klun, Ljubljana, Dalmatinova ulica 7/11. K
*	Aretirana sta bila dne 31. decembra v Celju uslužbenca tvrdke Weiner na Glavnem trgu, Janko Krcsnik in Fran Pilih, ki sta napravila gospodarju s tatvinami za več tisoč kron škode Oddana sta bila v zapore okrajnega sodišča.
*	Nevarni vlomilci prijeti. Po gostilnah Kolodvorske ulice so se že dalj časa klatili trije zelo sumljivi in de-lamržni individuii. Nadzorstvo tujcev izvršujoči organi kriminalne policije so potom zaupnikov doznali. da nameravajo za praznike izvesti večji vlom
Kamniku. Iz neke tamešnje restav-
smo fe prestali.
Preteklo spomlad je šel preko Evrope in preko Amerike nenavadno visok val draginje. Cene vseh vrst blaga, si-rovin, živil in industrijskih predmetov so skakale od dne do dne. Blaga ni bilo od nikoder, vsak producent je držal robo nazai in je ni hotel izročiti trgu. predno se mu ni nudila bajecno visoka cena. Pomanjkanje blaga je nastalo radi tega. ker se Evropa še ni opomogla od ran zadobljenih v vojski. Ko je koncem leta 1918. končala vojna, imele so države ogromne množine vsakovrstnega blaga pripravljenega za ar" made. To blago pa se je porabilo tekom leta 1919. Med tem časom pa si industrija ni še toliko opomogla, da bi mogla kriti vse potrebe. Radi tega je nastalo preteklo spomlad pomanjkanje blaga in iemu dejstvu so sledile nezaslišano visoke cene.
Vsporedno s tem pojavom se je koncem pretečene zime, oziroma spomladi,
preko najhujših časov. Vse kaže, da se sedanje cene — ki so deloma že neko liko padle — ne bodo držale več dolgo časa in da se ne vrnejo več, ako ne na stopi zopet svetovni polom. Pred enim letom se je res ceneje živelo kakor da nes ali čutili smo, da nam bo leto 1920. prineslo draginjo. Sedaj pa imamo najhujše čase že za hrbtom. Z za upanjem smemo zreti v nastopajoče leto. Na eno stvar pa ne smemo poza biti: Dobrobit našega naroda je odvisen od množine pridelkov. Čim več pri dela naš kmet. naš obrtnik in naš delavec, čim vestnejše bo izvrševal uradnik svoj posel, tem bolje se nam bo godilo. Ključ do udobnega življenja leži v žilavosti naših rok ter prezreti in bistrosti našega razuma.
= Trgovina s sladkorjem. Miniitr stvo za prehrano in obnovo dežel objavlja, da je dovolilo sladkornim tovarnam v Osjek':, Novem Vrbasu, Cr-vtnki, Velikem Bečkeretu in Pelmono-pojavila posebno v Jugoslaviji še clru-i«tru, da smejo brez posebne dovolitve ga prikazen. Naša valuta ie namreč imenovanega ministrstva prodati slad-
racije so sklenili odnesti obleke in perila, kar bi vse potem za lep denar prodali v Zagrebu. Preskrbeli so si že potrebno vlomilno orodje. Ko pa so se odpravljali na nočno ekspedicijo, so iih policisti prijeli in odvedli v zapore. Ti nevarni vlomilci so: brezposelni24-ietni Jos. Leban, ki je leta 1918. z drznim skokom pobegnil iz celjskih zaporov. kjer se je nahajal v preiskavi zaradi velikega vloma v Celju, dalje 341etni Anton Cvetrešnik, ki je tudi že pobegnil eskorti in France Goršek, ki je pred nedavnim časom prestal večjo kazen. Vodja te vlomilske dražbe je bil Anton Cvetrešnik, ki se je skrival pod imenom Kermely Franc iz Pečuja in ki je bil že 16krat zaradi tatvine in vlomov predkaznovan. Izrv!i ?r> jih deželnemu -f^išču.
padla. Isto se je zgodilo tudi v drugih gospodarsko šibkih državah. Edinole Amerika, Anglija in Švica so znale varovati vrednost svoiega denarja, med tem ko so valute skoro vseh ostalih držav izgubi!? od polovice do devet desetink svoje lanske vrednosti
Meseca maja p. 1. pa se je obrnilo na bolje. Cene so začele nekoliko padati, vrednost našega denarja se je znatno dvignila in blaga je bilo še precej na trgu. Razvoj na boljše je trajal meseca junija in kolikor toliko julija. Od meseca avgusta dalje pa moramo razdeliti države v dve skupini. V prvo skupino spadajo države, v katerih se ie gospodarski položaj znamo in stalno zboljšal. v drugih državah pa se ni obrnilo mnogo na boljše. Amerika, Anglija, Švica in še nekatere druge države, ki niso bile prizadete od vojne, so povečale svojo produkcijo, vsled česar cene neprestano padajo; naenkrat je v teh državah preveč blaga na trgu. V teh državah prevladuje sedaj občutna nadprodukcija, V gospodarsko šibkih državah pa je zaostala produkcija in cene ne padajo na celi črti, ampak le od slučaja do slučaja. Pri nas v Jugoslaviji nam sicer ne primanjkuje blaga, cene pa so še vedno visoke in to pred vsem radi tega, ker moramo velik del industrijskih pridelkov uvažati in ker se naša valuta še ni okrepila. V obče pa moramo reci, do smo zaključili leto 1920 z visokimi cenami, nikakor pa ne z najvišjimi in da je u-panie. da se bodo cene idole leto znat-no znižale.
Začetkom leta 1920. je vsak delavec našel zlahka svoje delo; po zimi in spomladi so podjetja iskala delavca. Tekom poletja pa se je položaj obrnil na slabše, m sicer se je pojavila najprej v Ameriki brezposelnost. V zvezi z nadprodukcijo se je brezposelnost vedno boli širila in prešla preko Oceana v Anglijo, v Nemčijo in tudi v druge evropske države. Brezposelnost je sicer razmeroma še omejena, pač pa se je zmanjšal zaslužek delavca v nekaterih državah na ta način, da se
vor trgovcem, in sicer vsaka tovarna do 100.000 kg. Posamezni trgovec ne more dobiti več kakor 500 kg sladkorja in je dolžan ga prodajati porabnikom kvečjemu za 4 K dražje od tovarniške prodajne cene. Pri nakupu sladkorja se moraj > trgovci izkazati s potrdilom, da so zadostili davčni dolžnosti v pro-šlem letu.
—	Velika vodnotehnična dela. Generalno ravnateljstvo za vodna dela v Beogradu razpisuje za 28. januar licitacijo za zakup enega kompletnega ba-gerja za poglavljanje rečnih strug z istočasnim nalaganjem izkopanega ma teriiala v projektirane nasipe, dalje licitacijo za zakup večjega števila eks-kavatorjev za izvrševanje pozemeljskih del
= Obrtniški večeri se vrše po sklepu zveznega načelstva vsak prvi ponedeljek v mesecu. Prihodnji obrtniški večer bo dne 3. januarja ob pol 20. uri v gostilni A. Bončar na Sv. Petra cesti. Razpravljalo se bo za zboljšanje današnjih razmer. K obilni udeležbi vabi Pokrajinska zveza obrtnih zadrug.
= Nove pošte. Poštno ministrstvo namerava v okupiranih delih Dalmacije po odhodu Italijanov odpreti 97 novih poštnih in telegrafičnih uradov.
—	Anketa glede ureditve naše pomorske trgovine in naših trgovskih od-nošajev z Italijo. „Jugoslov. Lloyd" ot-varja v svojih vrstah javno diskusijo in anketo o teh za naš velevažnih v-prašanjih. Z raznimi članki od domačih interesentov in gospodarskih strokovnjakov hoče do dobra razbistriti ta gospodarski problem.
= Kooperacija radarjev z lastniki premogovnikov za povečano produkcijo premoga kaže na Angleškem presenetljive uspehe. Po izkazu zadnjega tedna so izkopali za 100.000 ton premoga več. kakor prejšnji teden. Povprečno so izkopali na teden po dovr-šeui veliki stavki 5,200.000 ton, kar bi znašalo letno 260 milijonov ton. Radi zvišane produkcije dobe rudarji
= Obnova rusk/ga gospodarstva. V sovjetski vladi se pojavljajo in širijo nesporazumljenja. jasno in odkrito nasprotstvo se kaže med komisarjem za vojno, Trockijem in komisarjem za gospodarstvo, Rykofom. Boj se bije za diktatorstvo v gospodarski politiki. Trockij. organizator boljševiške armade je svoje vojaško delo dovršil ia k daj hrepeni po uveljavljenju v gospodarskem obnovitvenem delu. Najvišji vojni svet so pretvorili v stalni goepc*-darski odbor, kateremu bo stal na čelu Trockij, mož silnega častihlepja
= Brezposelnost v Ameriki. «Daify
Telegraph» javlja iz Newyorka, da znaša število brezposelnega delav stva v Ameriki dva in pol milijona Pričakovati pa je, da bo brezposelnost še veliko večja. Cela vrsta tvor-nic in obratov misli čisto ustaviti delo ali pa vsaj odpustiti večje število delavstva. Beda raste.
= Sklepi mednarodnega poŠifUge kongresa. Naša delegacija, ki $e je udeležila mednarodnega poštnega kongresa v Madridu, se je vrnila v Beograd. Sklepi mednarodnega kongres« bodo predloženi ministrskemu sveto, nakar bo izšla naredba glede sprememb naših poštnih tarifov v med narodnem prometu, kar bo pon; n povišanje tarifov za inozemstvo.
Borza 31. decembra'
Dunaj devize: Zagreb 409 do 413 Berlin 902 do 908, Budimpešta 109.26 do 111.25, Bukarešta 7.95 do 8.053 London 2325 do 2345, Milan 2250 do 2270 Newyork 656 do 660, Pariz; 38.80 do 39.20. Praga 734.50 do 740.50. Krakov 94 do 96. 6vjca 10.000 do 10050 valute: dinar 1626 do 1645 dolar 654 do 658, franc. iranki 3870 do 3910 švic franki 99.50 do 100. t k 734 do 740, ogrske krone 113 do 115 leji 810 do 820. italijanske lire 2240-2260. marke 901 do r'07. poljske marke 296 do 29S. funti 2320 dr, 2340, rubel 327 do 333.
Avstr. kronska renta ....
„ majska renta * * * * Ogrska kronska . . • « • V. avstrijsko vojno pos. Turške srečke ...*»_ « Kreditni zavod za trg. in ind. Anglobanka »»«•»< Bankverein ».«.»•« Landerbaak ..»«►< Avstro-Ogrska banka . . . Bosanska zemaljska banka . 2ivuostenska banka . * * « Državne železnice ■ , . . Lombarde ..•>«• i Alpine-Montan . • > < ■ Praška železna industr. . . Leykam, papirnica . . *
Praga devize: Beograd 223 do 225, Berlin 120.75 do 122.75, Bukarešta 108 do 109.50. Sofija 96 do 07. Zut-rich 13.585 do 13.615, Milan 303 do 305, Pariz 523.50 do 526.50. London 312 do 314 Newyork 88.50 do 89.50, Dunaj 13 do 14, Zagreb 54.75 do 55.75, Varšava 12.5 do 13.5, Budim-
97-98 -
IIO — 78.85 3799-1410.— 1175'-1216*— 1848 — 0800"— 1126.— 3360-— 5440-— i'935'— 688B-— 343BO-7900—
_________ __	na poatags sporazuma, s Katerim se je___ ________________^____
dela samo pol dneva. Pri nas V Jugo- j v oktobru končala rudarska stavka, p^ta' 14~50 do 15.50; valute: jugosl. slavi j i je bilo do pred kratkim vedno! dnevno za 18 peneov povišano mezdo. ■ llote 214 do 216, marke 120.75 do občutno pomanjkanje delavskih sil. i Po omenjenem sporazumu sc namreč	- - -
Tudi danes se sicer ne more govoriti j mezda z zvišano produkcijo premoga, še o brezposelnosti v večji meri, ven- ki preostaja za izvoz, avtomatično dar nekatera podjetja premišljujejo,ka- j dviga.
ko bi omejila, oziroma ustavila obra- — Ljubljanski trg. Med prazniki je
tovanje. Najbolj je prizadeta čevljarska in železna industrija.
Zakaj ne morejo naša podjetja delati več s polno paro? Ker ni odjemalcev. vkljub temu, da velik del našega prebivalstva nima niti dovolj obleke, niti čevljev niti drugih porebščin. Ta-kozvani srednji stan. ki je bil pred vojno glavni odjemalec naše industrije, živi danes še vedno v slabih razmerah. Uradniki vseh vrst, obrtniki, mali trgovci itd. so bili najboljši kupci naših industrijskih pridelkov. Tj stanovi se borijo danes za vsakdanji kruh. Ne morejo si privoščiti, da bi si kupili primerno obleko, obuvalo, hišne potrebščine in druge predmete. Dokler se ne ojači ta srednji sten, bo naša industrija zastonj iskala odjemalcev in tadi brezposelnost delavstva bo vsakdanja prikazen.
Do kake točke je prispel gospodarski razvoj koncem leta 1920? V deželah z zdravo valuto, zlasti v Severni Ameriki, Angliji in Švici, je že davno prekoračil svoj višek. Cene so padle, trg ne spotrebuje več vsega blaga, ki ga pridela industrija ali poljedelstvo, podjetja so omejila obrat. Razvoj gre še vedno navzdol in najnižja točka še ni dosežena. Te dežele so že skoro iz-lečile rane, zadobljenc po vojni, ker sta njili industrija in poljedelstvo pridelala mnogo več blaga, kakor ga morejo porabiti. V povečanju p-odakcij». leži rešitev gospodarskega življenja.
V deželah 3 slabo valuto, med katere spada tudi Jugoslavija, so se pojavili Ž£ le v zadnjem času znaki, da smo
bil trg živahen. Cene mesa so ostale na prejšnji višini, samo slanina se je nekoliko pocenila. Na debelo se kupuje po 48 kron kilogram. Goveji mesarji zahtevajo z največjim povdarkom podraženje govejega mesa za 4 K pri kilogramu ter se upirajo na dejstvo, da so surove kože padle od 50 na 3-1 K kg ter loj od 26 na 18 K, to znači izgubo 800 do 1200 K pri enem volu. Temu nasproti pa so pričele padati cene živi teži in je pričakovati v najkrajšem času izenačenja. Opozarjamo interesente, da ne bo dovoljena nikaka podražitev govejega mesa, ker bi se s tem samo zajezilo padanje cen živi teži ter celoten konzum občutno oškodovalo. Sadni trg je dobro založen. Južno sadje se je pojavilo v obilnejši meri po naslednjih cenah: rožiči 20 K kg, fige 24 do 26 K, dateljni 40 K. inandelni 96 K kostanj (maroni) 16 K, orehi (celi) 16 do 18 K, luščeni 60 K, limone 1 do 2 K kos, pomaranče 1.50 do 4 K kos, mandarine 2 K kos. — Zelenjava je omejena na trgu na najnujnejše predmete, vse špecijalitete primanjkujejo popolnoma. — Jajca so se zopet pojavila na trgu v zadostni množini; plačujejo se 3.50 do 4 K kos. — Mleka je zopet v Ljubljani dovolj, kvaliteta je pa slaba. — Špecerijsko blago stoji na prejšnjih cenah. Java sladkor stane 54 K kg. sladkor v kockah 64 K. Moka v nadrobni prodaji: št.O 18 K kg, moka za kuho 16.50 K, bela krušna moka 14.50. koruzna moka 7 K, koruzen 7ri.n->h 8 K pšenični zdrob iS K.
122.25, romunske note 101 do 102.50, Bolgarija 91.75 do 92.75, Švica 1353.50 do 1356.50, Italiia 300 da 301, fran. franki 520.50 do 523.50, funti 310 do 312, dolarji 87.50 do 88.50. Dunaj žigos 13 do 14. poljske marke 12.50 do 13.50.
Zuerict! devize: Berlin 9.10, Nev > york 658, London 23.21, Pariz 39, Milan 22.90. Praga 7.40, Zffr-l? '.10, Dunaj 1.575, žigos. 1.05.
Vremensko poročilo.
Lmbluna S^S m n«d mur em
Sreč«:« viertjmia .empotatuk 4 0 conualat _• t Vremenika napevsd: obl. Južao Tram« Solne« vz&aia £aoes ob 7-»9 taaaia ob !£ r»
DOBER DAN! in nikakiii bolečin ne bodete imeli, če uporabljate relierjev Elsa fluid in Elsa krogljice. 6 d<ojna-tih ali 2 špedjalni steklenici Lisa tluida 42-- K. 6 škatljic Elsa-kr<glic IS--kron Ideal vseh sredstev negovanje lepote so Fellerjeva ob- - .na poniada močnejše vrste 15— K. T licrjcvo pravo medirinalno lilijno " lečno milo z znamko „Elsa" 19—. Fellerjeva Tan-nokina pomada za rast .as, veliki lonček 15-— K. — Tudi si drugi Elsa izdelki tvrdke Eugen v. Feller ■ Donji Stabici, Elsa trg št. 351 na Hrvatskem. so vsi \ • /i zanesljivi ii priporočljivu
436
Po svetu.
X Dva grama radije za. Pariš. Fst-riari občinski svet je odobril kredit 2,500.000 frankov v svrho, da se nabavi dva grama radija, ki se bo rabil » posebni novozgrajeni bolnici za ve-toerične bolezni. Nakupljeni radij je prevzela posebna komisija v tadio-te-zapeutskem zavodu.
X EkspcdirUa za Spitzberge. Ox-fordsšo vseučilišče pripravlja za prihodnje leto znanstveno ekspedicijo na Spitzberge. Na Spitzberge se podajo očenjaki-zooiogi, ki nameravajo proučevati tamosnje ptice in druge živali Stroški v znesku približno 3.000 funtov se pokriiejo s prostovoljnimi doneski.
X Brezposelnost v AngWl Število nezaposlenih delavcev v Angliji čedalje bolj narašča. Doslej znaša število nezaposlenih nad 1 milijon, V parlamenta se živahno razpravlja o sredstvih, s katerimi bi se mogla ta strašna kriza povoljno rešiti za državo in za delavce. Socialistično in komunistično angleško časopisje grozi z revolucijo.
X Žrtve pegavega tifuza. Ukrajinski tiskovni urad objavlja po uradnih podatkih iz Moskve, da je v dobi od januarja do oktobra pretečenega leta zahteval pegavi tifuz v Ukrajini, sovjetski Rusiji in Sibiriji nad 8 milijonov človeških žrtev.
X Kako star je človeški rod. Na berlinski akademiji znanosti je te dni predaval profesor Penck o tem, V o ko dol-
go že preHva?© Ifutffe na rerffonfu
našnie Nemčije. Po izvajanjih profesorja Pencka se je človek pojavil na področju Nemčije že v takozvani ledeni dobi. Pni sledovi njegove navzočnosti so se ugotovili v najdeninah pri Htidelbevgu iz zadnje dobe intergla-cialne periode, človeški sledovi v mlajši ledeni dobi so dokazani z naj-deninami v dolini Uma in okolice Leipziga. Heidelberški pračlovek, ki je živel v dobi, ko je nastalo Odenvaldsko gorovje, dokazuje z obliko svoje dolnje čeljusti. da ima še precej živalski izraz. Iz mlajše ledene dobe se je našlo samo orodje tedanjih prebivalcev. Kakor vse kaže, je bi! hoidelberški človek podoben človek«, ki ie v isti dobi živel v Franciji. Tedanjega človeka Franci-
je ze precej 3oSr» pomamu, Ser fe Ml
izkopan v Franciji še dobro ohranjen
skelet imenovan „homo mousteriensis'*. Od konca interglacialne periode je preteklo najmanj 25.000 let A ker so se našli razni ostanki človeka pri Kentu, po katerih se zamore sklepati, da je človek živel že pred ledeno dobo, je človeški rod gotovo mnogo starq'ši. Ker vsako živalsko pleme živi samo gotovo dobo, potem pa izumre, so nekateri pesimisti prišli na idejo, da se približuje konec tudi človeškemu rodu. Pričakujejo katastrofo, ki b: uničila človeški rod.
Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit F. jeienc |
S Hinkotu Lebmgerju m', v litiju
Imenujem Vas javno brezča&tneža,! tekom enega tedna — po tem roku deva /-astara — ne tožite g. Pe Cen.-ta, učitelja v Tržiču zaradi rekovanja, ker jc ta pred več 0.51 katerih imena so Vam pri mirni in uredništvu „Jutra" na razpolago, kel. da ste mu Vj pisali, da., ste svoj prvi volilni diod pred [poskusni junci na Javorju. Odslej imnda ne več govora o redoprinesenem dokaz«
Litija, 30.decembra 1"?20. ___ Dr. Ladislav Lopovu.
* Za vsebino »figa poziva je urcdriM štvo odgovorno v toliko. kci\ikor do'o<&< zakon.
'Zfarav/i/š/ero dhemtfa „ ^fr/ra"

„ ________ _				
	----		J-JUJJb=——	
Srečno in veselo Novo leto
želi vsem cenj. odjemalcem usnja na debelo
= L SANDRIN, ^EEEE
trgovina z usnjem na debelo
LJUBLJANA, Mestni trg št. 6
1
i? §1
Srečno in veselo novo leto!
Tvrdka M. FON
LJUBLJ ANA, Stari trg Št. 6, trgovina s špecerijskim in kolonialnim blagom
Naznanilo.
Slavnemu p. n. občinstva naznanjam,
_ da sem otvoril splošni anonfini in
reklamni zavod „H£BMES", ter prevzemam naročila za splošne tu- in inozemske časopise po jako ugodnih cenah. (Pri večkratnih objavah primeren popust)	669
Lastnik
Leopold Najnfisiger
Zgornja Šiška, št. 89, Ljubljana.

želi STojini cenj. odjemalcem tvrdki
Aleksandrova cesta 1
60G
Vodovodne cevi
10-10
t premeru po 4/4 in 5/4 cole oJdaja, dokler zale?® traja, mno(ta pod dnevno ocno, tvrdka J. Basboriek, Šmartno pri Litiji.
Povečane fotografije Ztsfc
vsaki sliki i »delu je Josip Pelikan, fotograf, Cel J«.	400 10-9
Hajatarajia slovenska
piesfesrstsa in Ifcsr-
sfia delavnica Dunajska cesta 16,
se priporoča. Lnrriitev točna
cene smerne.
»f> 52—17
Ure, zlatnino in srebrnimi
161 kupite najienejo pri trrdki 52—16
\m Pafeiž, Ljaliljana, Stari trg ZO.
Švicarske ure, zlatnine ln srebraine
nudi strokovni urar F. Koroieo, Sv. Flori Jana nlioa 31. Vsako popravilo se izvrši
vestno z garancij«. Stiro /Jato in rreliro se viame v 7&m»no.	227 52—15
2 motorna kolesa, 2 godhena avtomata, 2 velika gramofona, 6 šivalnih strojev, več dvokoles	648 2—2
v prav dobrem stanja, m ceno proda:
Ljubljana, Karlovška cesta 4.

treznega in zanesljivega, sprejme takoj ska tovarna v Ljubljani.
Stanovanje ima v tovarni.	654
10 vagonov
galice
98/99% v »ežiili in manjših množinah se takoj dobavlja. Sopise je treba pošiljati na zastopnika tovarne
Josef Kaloud, Maribor
kem. tehn. roba na debelo

KoSedvorska ulica št 3.
658
! Pozor i
3 1
Večja množina briljantov, zlatnine iti, klavir z znamko „Zirer*v jako dobrem stanju in dva velika stenska gobelica se radi preselitve po zelo ugodni cena prodado. Naslov v npravn. „Jutraa.
Pisalne stroje Remington
nudi trrikj 526 10-10
K. A. Kregar, LJubljana«
Pozor, si. občinstva I
Oglejte t>i razstavo fito izdelanih, t irio&u rosp. J. Orldarja t LJubljani. Šelentmr-gora. nlica, £3 nahajajočih tevljev. Delo ta K».jfitjejSe<rB usnja ms roko pe donajekife vsorcih. 624 8—4
M.Pn,MjarsliiBjstir
Celovška ceste it. 89
t salona snane |oiu1b( Vodnik.
!l
)
Neverjetne uspehe doeafate pri praalčlh. govtdlb itd., ako prineiatn krmi rcaitnl prašek REOIN lekarnarja 638 Plooolija v Ljubljani. 25-1 A.
■e takoj sprejme za vodstvo stojalo*.
Prednost, imajo oni, ki lahko raipobgajo a nekoliko kavcije ter so delovali pri vedjiV> podjetjih omenjene stroke. Ponodbc spr*-iema Janko Popovlo. LJcblJnaa.
6*1 »-«
ERJAVEC & TURK
trgovina z železnino
„prl Zla« lopati"* fpre| Hamerschnldt)
Ljubljana, Valvazorjev trg št J
147 nasproti krlievnlške eeUtve. 28-
1
sr
Srečno in veseio Novo leto 1921
vsem svojim p. n. odjemalcem, prijateljem in znancem naslednje tvrdke:
Restavracija Kaučič
Priuoz 4
K. Pučnik
krojač za dame ln gospode Sodna ulica 3
Viktor Bajt
prva ljubljanske, cvetličarna Šelenbnrgova ali ca 1
PETER STEPIC
reletrgoTina z vlaom Spodnja Ši&ka
Stanko Kezele
kleparski mojster Ilirska nlica 31
Fran Lavtižar
mesar
Sv. Petra cesta št. 83
M. Kuštrln
I tehnični ln elektrotehnični predmeti, pumijasti materija!
. Ljubljana, Dunajska cesta Podružnica, Maribor
Uredništvo Adresar za Sloventfo
i Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5
■i--
Veletrgovina Janko Popovič
Bleivveisova cesta 32
Josip in Cili Rožič
Celje
I
Ivan Dečko
trgovina s špecerijskim in kolonialnim blagom
Celje, Ljubljanska cesta
Janko Božič
1 trgovina s Špecerijskim in kolonijainim blagom ter deželnimi pridelki
Celje FranJo Bi gaj
urar drž. žel. Celje, Glavni trg
m. R0BR5
trgovka	TRBOR 4
J. Bonač sin
kartonažna tovarna
Ljubljana, Čopova ulica
Kavarna Central
Štefan Mihoiič Ljubljana Sv. Petra nasip 37 poleg Zmajevega mostu
Vojnovič & Co.
elektrotehnična in strojna tovarna, trgovina z elekrotehnlčr i nimi in tehničnimi predmeti
Ljubljana, Dunajska c&sta Glince
IVAN ZUPANČIČ
restavracija Ahacljeva cesta rs
Fran Ravnikar
mestni tesarski mojster Linhartova ulica 25
Valentin Hladin
trgovina z manufakt. blagrom
Celje Prešernova ulica 14
| Drogerija ,,Sanltas" Celje	Viktor Belič In drug izvoz lesa Celje
|..... Frece & Plahuta [trgovina s špecerijskim blagom Celje	Josip Jagodič trgrovina z železnino in špecerijskim blagom Celje, Glavni trg
j Kari Lolbner Celje	Anton Močnik tr^oviaa b kolonijalnim in špeeerijckše blagom Celje, Glavni trg
Ivan Ravnikar i veletrgovina Celje	Franjo Cater trgovina s stavbnim gradivom ln opeko Celje, Glavni trg 4
Fr. Pajman tr;v ina z lesom, nakup vsakovrstnega lesa Celje	
Fram Škafar mizarstvo> z motornim obratom Biniska cesta 16	Jos. Hribar ml. krojač Poljanska cesta 70	JančigaJ & Gagel trgovca Kolodvorska ulica 8	Teod. Korn kroveki in klepanki mojster, vpeljave« vodovodov Poljanska cesta	Ludovlk Ileršič trgovee t lesom Abaoljeva cesta 10	AlojzU Janežič slamnikar ia klobučar Slomškova ulica 27
Franjo Repič sodhrski mojster Kolesi j ska ulica 18	F. K. Kaiser puška? Šelenburgova ulica	Matevž DremelJ trafikastia trgovec i galanterijskim blagom KarlovSka cesta 30	Marija Jeglič damsVj modni salon Slomškova ulica 27	Jakob Smerajc krojaški mojster Gradišče 5/1	J. C. Kotar drogerija Wollova ulica 3
Terezija Bizjak tekanja Poljanska cesta	Ivan & sin trgovina s kolesi in šivalnimi strtrji Dunajska cesta	Ivan Košenina mesarija KoMrersfci iL t 8t. Jakoba nabrežje	Št. Mencinger trgovci S?. Martina cesta 10	Aleksander Obiat trgovec s čevlji Sv. Petra cesta 28	Iv. Buzzoiini trgovina s delikatesami Lingerjeva ulica 1
sr
Srečno in veselo Novo leto 1921
vsem svojim p. n. odjemalcem, prijateljem In znancem naslednje tvrdke:
i;;i]]^iii!HiiHiimnHi»uiiivU!>nRiimimiimniiHimii(ni<miinMit»uininiraiim!iii9umiig
Trgovina z žeSesnino
:llniu!mimimifiHiuiiitMiRiiiiinBin«iu)iiniirjniii»nmnmunmmrm»mi!»irai:giiJ'
gna BBBB3 XV W ■	m M^fe IV lilBI Silil gTttfc jrtv VT w ajliiciiinininitrirTimininnTiniiiniinmHiiaaiimfitinHiimi^tiiTaaiiun
REZN1K &. FRITSCH I Cankarlevo nabrežje
nnmniirr. inif mimiT
Velemannfatea CHARLES PRJNC VekmaircfaEtiira
Dunajska ce^tei 4 ®®®©®a5®»««>e®»s®®««»
R. BUDC in DRUG
Sosposuetska cesta 7	6osposuetska cesta 7
Veletrgovina z vinom
ilko Jesih
Veletrgovina z vinom
£ VHIUIII	.......i...........t' ■..,;..,.„;■,...,;.	»■•«».«.
Rudnik-Ljubljana <4««cm<««««««««
. . ..............................................
Hotel in restavracija „pri Južnem kolodvoru"
1 '	■ I-u Haidingep	i
Kavna Jrana", Litim i KoloU restavracija, Zidani most
Anton in Terezija Tonejc
BALKAN"
Delniška družba
»i*-^* * »—■ \ a %■ ^ za mednarodne transporte
CiSCBCSOSCttaSGUCIS DUNAJSKA CESTA VO&l&UZH&UDl&VD
H
Češka Industrijalna banka, podružnica Ljubljana
Leskovic & Meden
trgovina s špecerijskim blagom
Jurčičev trg 1
Marija EIsner
trgovina
Kopitarjeva ulica 1
% Mencinger
trgovec Resi jeva cesta 3
Pncn-T-- .orisat
Franc Brumat, trgovina z mannfakturnim blagom Me|?/i frg
F. Parkelj
prri in največji zavod za anale«; e stanovanj in oken
Šelenburgova ulica 6
Anton Mencinger
trgovec
Sv. Petra cesta 42
Oroslav Crtallč
trgovec
Sv. Petra cesta 33
Peter Capuder
krojač
Vidovdanska cesta 2
T. Novotny
slaščičarna
Dunajska cesta 9
A. Ravhekar
trgovina s špecerijskim blagom
Pred škofijo 20
Erjavec & Turk
trgovina z železnino
Valvazorjev trg 7
Marija Rogelj
trgovina
Sv. Petra cesta 38
Dragotin Dinter
brivee
Hrvatski trg 1
A. Stipiošek
jobnj, dekcracij;ki slikariu pleskar
Rožna ulica 31
SSSS
Josip Jug
stavbni In pohištveni pleskar ter ličar Rimska cesta 16
Hotel in restavracUa Štrukelj
Jernej in Fanka Čeme Dalmatinova ulica 15
Al. Matelič
anončna ekspediclja !n reklamni zavod Kongresni trg 3
Ana Skubic
trgovina i mešan m blagom
Flcrjanska ulica 30
Fran Seber
tapctnik in dekorater
Rožna ulica 5
Kati Ovsec-Držaj
trgovina t meianim liLgom, žganjem in vinom ua debelo in drobno
Florjanska ulica 25
B. Sevar
trgovina z meiai.ii blagem
Sv. Jakoba trg 4
Splcšni an nčal In reklamni mod
„HERMES"
Leopold Majntinger
Zg. Slika 89
Aleks. Gjud
brivski salon
Kongresni trg
pivovarna „ Unioq
Gosposvetska cesta
<c
„Jadran"
izvozna in uvozna družba z o. 2.
Dunajska cesta 9
Kolinska tovarna kavnih primesi
trgovsko delniško podjetje
Sv. Martina cesta 30
Eksport Impex Import
){reko\ frg /O
Kranjska deželna banka [
LJubljana, Gosposka ulica 2
JosJaJter&iinig
Šoštanj - Celje
tovarna slaščic in ftoitoo?
Glavna zaloga
LMjaia, Gosposvetska c.7
Avtomobilistom
Kolesarjem tvrdka Motociklistom J. GOREČ, LJUBLJANA

Grand hotel „Triglav"
kavarna	restavracija
Anton in Terezija Zorčič Kolodvorska ulica 22
Bolaffio in sinovi
veletrgovina z vinom Spodnja Šiška
Derehda Fran
veletrgovina s konfekcijo in manufakturnim blagom
<	Emonska cesta 8 ==«
Restavracija »Maribor"
Iran ia Valerija dob«
Maribor, Vetrinjska ulica
Anončna ekspedicija Ivan Sušnik
Maribor, Slovenska ul. 15
Hotel Tivoli
YekosliT fa Albina Dolničir
S'
Srečno in veselo Novo leto 1921
vsem svojim p. n. odjemalcem, prijateljem in znancem naslednje tvrdke:
m
5f
H
—> * i >
Ciril Sitar
irdeJovatelj štampilj"
Sv. Petra cesta 13
J. Mohorič
modni atelje
St. Petra cesta 6
Marija TIčar
trgoriiia s čohkimi potrebščinam! ia papirjem
Šelenburgova nL 3
Karel Polajnar
kavarna »Prešeres«
Sv. Petra nasip 1
Brajer-Kapele
IrdeloTjEja in z&Ioga fcrij^r
Breg 1
„AdrUa"
dragerija, fotoma .cicJcfcra
Šelenburgova uL
SCHWAB & BIZJAK
msBBfaktnrft, moda in konfekcija — DV0B5I THG S
Ant. Stacul
delikatesna ia špecerijska trgovina
Šelenburgova ulica
Filip Pristou
sperialist n »likanje napiser n kovine in les
Hotel „Malič"
hm Procfiaska, gostilna ,,pri
Dunajska cesta 8
H
ZB. Šiška 82 JflS, SLEJKO Šiška 82
splošno mizarstva
Gostilna „Zlatorog"
Ivan in Nežika Kočevar, Gosposka ulica 3

SVETLA"
A. & E. Skaberne
veletrgovina z manufakturnira blagom
Mestni trg 10
M. Ravtar
delika eina trgovina
Jurčičev trg 3
Centrala: Ljubljana
Podružnice:
Beograd
Celje
Dubrovnik
Dunaj
Kotor
Kranj
Maribor
Metkovič
Opatija
Sarajevo
Split
Šibenik
Trst
Zadar
Kavarna „pn Leonu"
Stari trg 30
Emil Dobrič
galanterija in igrače Prešernova ulica št. O
O. Bernatovlč
trgovina Ugotovljeni ii oblek
Mestni trg 5
AlojzU Zorman
tTgoTina z moko ia dež^nimi pridelki
Stari trg 38
Srebotnjak
Kolodvorska ulioa 31
M. Dolničar
restavrater
GLAVNI KOLODVOR
Zagreb

HOTEL „SLON" Dunajska c.
restavracija, kavarna, kopališče
Manufaktura JOS. StOpSr Manufaktura Dunajska cesta 5
F. & A. UHER
Ljubljana
Podružnica Maribor
Henrik Kenda
trgovina z modnim in galant. blagom
Mestni trg 17
»Narodna kavarna'
Fran in Roza Krape ž Gosposka ulica
MHHMHRmni
ti:i!iiiiiiiiiiiiuiii>imiimwiiMiiiraiiuiiiiimiMiiiuii:m(ti!iiuiiiiiiiiiiimiirC
C|) A	D A n Specialna trgovina s pisalnimi stroji in strojnimi potrebščinami, mehanična delavnica za popravila [
1	l!	vsakovrstnih pisalnih strojev in kontrolnih blagajn. Cankarjevo nabrežje 5. Telef. 423
SmmnnromiFmn
Orand Hotel „UNION"
lel Kassraa,
Ljubljana
Ludovik Dekleva
trgovina z vinom in žganjem
Ljubljana, Sp. Šiška 76
Hanal Veselo Novo I
Koutny Odon
Kolodvorska ulica 37
Logar Ivan
sedlar ia jermeoar
Gosposvetska eesta 13
Šentjakobska napredna knjižnioa vsem svojim čitateljem
StebiSTuječ
strojno tehnično (n elefetrotehnifoio podjetje
Resljeva usta
Emil More
Martinova cesta 11
Delniška tiskarna
d. d.
Miklošičeva cesta 16
Ivan Brunfiič & Rebernik
pleskarja in livarja.
Kolodvorska ulica 39
»»Promet11
tehn—fnduatr. podjetja
Gradišče 9
informačnl zavod Drago Beseljak Cankarjevo nabrežje 5
[gfffefefr B-THfrf 1&-P-B-P-B-:
gCongresni trg 4
o o oo ra ^ei.a o o .3 .a
ra^iniinimmimriTOmm^inimraiKmmii^TnTOmmTrniimTTOitiTimminmmiinfii
Sv. Jakoba trg 15
.jmnmntnr;
Kavarna „Zvezda"
Josip Ivaučič
Kongresni trg
Tvrdka SInger
Šelenburgova ulioa 3
Hotel ..MERAN"
Ivan Friedl Maribor	Aleksandrova cesta
Prva mariborska
tovarna mila
MARIBOR
Medič, Rakove & Zanki
drirtbt s o. z.
Resljeva cesta
Anončnl zavod Drago Beseljak Cankarjevo nabrežje 5
-S fl-d-gu^a^i-«
Kongresni trg 4
-g-g-a-a-<n Hi-fl-ff-a-a-fl
Justa Poženel
i I
M
p?ro?a*jnl naslov: Pi ovarna, Ljubljana.
UubSjana-Spodnia Siika
priporoma svoie iztoorno pivo v »odeih In stekle, nišah. Dobe se tudi tropine In sladne «lme, HI so kot živinska pita zelo priporočiva. 52-19
nglašeTaiec glasovnic
v Ljubljani Woltova ulica 12.
iavtšajam ogiMscv*«« ter popravita giasoTirierio bar ooniiCT Bp.ci elno strokovno točno in -eno. o--a
g Gradbeno podjetje |
J ing. Dukič in drug |
| LJubljana, Resljeva cesta S |
1 se priporoča za vea v tc 5
I stroko spadajoča dela. §
S	«6 20-f> JS
^HBBBSSS<»SB«BHSBBBBSSS8®aBB!y
Priporočamo domača tvrdke:
Hali trgovski in obrtni oglasnik.
Izhaja poljuba«. Vsaka abjava 4 K.
Hriter Josip, Poljanska cesta 70.
;>TS':S lire'- r r.tvo: MeiJvPd F.c^i, u-stai trg 24/IIL [a. p.]
Obvestilo.
Obveščava cenj. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava nova fiela in popravila po najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi. TarlstOTskl čevlji domačega Izdelka,	8
Ane. in Jož, Brajer- Kapele '.
Ljubljana, Turjaški trg (Breg) V • »j
Modia ilie i Hribir RozI, Rimska cesta 6. [d. p]
Puškarji:
Kaiser F. K., gelenlmrgova nI. 6 [t t L]
SkladiSča i
Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [A p-]
£pedlcl|ai
Balkan, d. d. Dunajska c. 33. [i! p.]
Trgov"not Derenda Fran, konfekcija, mannfak-tura na dtbelo, najnižje cene, E^aon-iks c<»ta 8. Oblat Aleks., zaloga čeTjj-rc Tiake
vrste, S'. Petra cesta 28 Rogelj Marija, nanofaktara, Z?. Petra ce^tp 88.
Mikuš L, -Vdelovanj« dežnikov, Mostni trg 15.	M
Sklicujte se pri svojih ^^^^^ m* naročilih na oglase v „Jutru"l
Jadranska montanska družba
d. Z O. z.	Te«-<oni«.».
"rsejav?'-
y _ ' - , ,-rin. rudnin to kemikalij ter vse tata-
dodajam kupuje '^^'^SSJJSSS^' na debelo: ^snu *
O)
s
o
c;-
f. BRUHAT Mubljana
426 52—16
Manufabtura in tkanine
Mestni m 25/1.
s* o s sc c —i n> s o< 3 (D
r> n 3 n
Trgovski poaiM
ali pomotnica ter itas
se sprejmeta pri ®H> 3—3
twM Lcvpo Fetovar, iMnjftouct.
iTi iti-7
prvovrstni, v amerikanskih aabojčkih s 25 kg čiste teže
oddaja družba Jadran"
Ljubljana. Dunajska cesta 9
le ca indostrijska podjetja in obrtnike^ po solidni cen"'. f>35 6—3
103 &Ž-32
Pi «
M v?.
aa debelo in na drobno, vb« vrste moški, ženski in otroški, delavski kakor tudi «ai nnejši vseh vrst po najnižjih dnevnih
" cenah 30 dobijo pri znani tvrdki
kNRFR* 13RL
priporoč*:
Novoletne razglednice
Koledarje vseh vrst
Veliko zalogo krasnih daril
110 32
[ARIJA TICAR
ss Ljubljana :=:
Šeienburgova uica
Pred nakupom
vsakovrstnih izdelanih oblek, Jahalnih hlač, površni kov, raglanov Itd. si oglejte zalogo '
Liublv iic, Zvjmarska ulica 5
'	*	__m-a- <- V*MtVaIII
Eksport.
priporoča 85 14—13
Odon Koufitv
Ljubljana, Kolodvorska ulica 37.
Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano hišo, pohištvo in lakiranje raznih	v peči, naj se obrne na tvrdko
g stavbni In pohištveni pleskar In lliar
Uubliana«
Kolodvorska ulica 6.
._	M£.t ■■■■!■■■■! ■ i	II—-...
pohištvo in lakiranje raznih -sJee" v ]
slone Malgaj,'
rnimnlnKR plošče, godbene avtomate, BMOlUtlB, igle,peresa, postmezne dele
fdin0 pn trrdki	5®-
Ljubljana, Sodna ulica- 5.
Mehanična delavnica za na paprailla in rtrmi presiine mehanite
Večja naročila bo meri.
* FRA^DE
Samo na debelo.
ilMblgana, Sv. Petra cesta 28. Tudi se pašllis p oavzslia pa tssa kraljestva.
Mor s! Ie!i nagniti prisinega is ranega
v
pffl
i
%
aaj se Slagosoll pošloiili ind&s:
Prša Italeilia tP0\m i mm in drug pri Mi y Halozoh.
Ljubljana, Emonska cesta S
S^olavl: DERENDA. LJUBLJANA, Telefon Interut^n 5tev. 3«3
BRNO-PROSTBJOV (CeSkoslovallc«)
ter boste prepričam, da je ^str^sko t kakovosti in irfeUri prvm v Jugos^riji, ter ter bos« j,rep ^ ^^ konknre,co v svojih sohdnih nizkih cenan.^
Lastna izd Blovalnica perila in čevljev.
8 1 I
m
i m
8
m
1
m
1
m
1
„ „ »HaPesil^a-M«^1««"
RUDOLF PEVEC
trgovec v Mozirju
EES:	" SSa-SS!
drogi« Slovencem se bodo breZpla4no daja.e eventualne »forn»«jc. Za mnogobroina naročila se priporoča
Rudolf Pevec.
K
m ■
1 m
!
M I
m k
r ria debelo 1
»
Na drobno! g
28S
Koruzo T »ves
vagoie, dobavlja cajceneie t?koj in po naročiln o«l Ljubljane ali franko vsj.ka
staja v Sloveniji b42 i
tvrdka Paternost & Remic
Ljubljana, Rimska cesta 2.
Trgovina z železnino	|
J Breznik k Fritsch	i
Ijniiljana, SanksrJe«o nalirelji it. 1	J
priporoča svojo isredno boeato	| zalogo različnega železnega	| _ blaga po nizkih ecnahi —	3
»Točna In solidna postrežba!
i —S® Novo ustanovljeni	>w
umetniški zavod za litografiio
ČEMAŽAR & DRUG
m- Cesta na iuino Železnico „na FrBkovcu" w Liubliani ~m
lepake, etikete, napisa na p tema, bandae papirje, zemijeviae, avio^r »uj«,	^
Novo! Algrafiine svetlobne kopije	Novo.
/
ga
^ _________idSGfO?^
de niška družba za mednarodne transporte. |
Brzojavni naslovi Spedbalkan.	70 S
Ljubljana, Maribor, Beograd. Zagreb. Trst, Wien.
^	JJJJ jum jjjBff H^^^BBBBBBBBtBBBBjjjjj	——^^—
Jeograi, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj,^ žjabljana, /Maribor, JUetkovid, Opatija, B Sarajevo, Split, Sibenik, Zaiar, Zagreb,
Zrst, VTien. » _
Poslovne zvtze z nemi večjimi kraji v ta- ia inozenstm §
m	"
____ranska banka:
sprejema »toge na hranilne knjižice, žiro in Jrnge vloge po9 najngoanejSnn pcgojl m- Prevzema vse bančne posle pol najngolnejšimi pogoju
Katunila Delniika tiskarna, iiv Ljubljani.