Fvitnii« pl»ima v gotovini
1. izdaja.
Cena Din 1*—
Izhaja vsak dan zjutraj razven
* ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1'—, lanskoletne 2‘—; mesečna naročnina Din 20'—, za tujino 30-—. UredniStvo * Ljubljani, GregorčiCeva 23. Telefon uredništva 80-70. 30-69 in 30-71.
JugcslcMta
Rokopisov n« v ra Sama. Oglasi po tarifi In dogovoru. Oprava
v Ljubljani. Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru. Aleksandrova cesta it. 24. teL 29-60.
V Celju: SloinSkov trg 4. Pošt. ček. rač.j Ljubljana 1 " (121.
Št. 26
Ljubljana, nedelja, dne 1. februarja 1931
Leto II.
Do konca hočemo braniti edinstvo naroda
Mogočne in pomembne kraljeve besede ©mladincem - Vladar, ki se svobodno giblje med svojim ljudstvom - Ponovne navdušene ovacije meščanstva N j. Vel. kraljici
Cehuaiuvuoa.i u [Kirnomoceni minister in poslanec na našem dvoru dr. Flieder, zastopnik predsednika Masaryka na včerajšnji promociji
Velik nastopen uspeh nove francoske vlade
Laval je dobil zaupnico s 40 glasovi večine
Pariz, 31. januarja. AA. Po končani razpravi o deklamaciji nove francoske vlade je predsednik vlade Leval odgovoril govornikom. Svoj govor je zaključil s tem, da se je obrnil na zastopnike naroda s prošnjo, da sodelujejo z vlado.
Posamezne skupine so nato stavile predloge. Socijalisti so predlagali nezaupnico vladi.
Poslanec Herriot je zahteval brezplačen pouk v srednjih šolah.
Predsednik vlade Laval je sprejel predlog o dnevnem redu, ki so ga stavili radikalni levičarji in ki so v njem predlagali zaupnico vladi.
Pariz, 31. januarja. AA. V zbornici je poslanec Franklin Bouillon govoril o dnevnem redu in napadel socijaliste. Govornik jim je postavil vprašanje, ali je res, da so jih njihovi nemški tovariši opozorili na položaj v Nemčiji, ki da je resen in da se Nemčija nahaja pred meščansko vojno. Po poročilih nemške varnostne oblasti je Hitler zbral med Berlinom in poljsko mejo
400.000	narodnih socijalistov, ki so pripravljeni na pohod proti Berlinu.
Poslanska zbornica je izrekla Lavalovi vladi zaupnico s 312 glasovi proti 258.
Pariz, 31. januarja. AA. Listi poudarjajo soglasno, da je Laval dosegel v zbornici velik uspeh. Za vlado je glasovala dokajšnja večina, tako da bo mogla premagati tudi resne težkoče.
Po mnenju »Le Matina« se je Laval izkazal kot velik državnik.
Opozicijonalno časopisje napada novo vlado, češ da je še bolj reakcijonarna kot Tardieujeva vlada in prorokuje temno bodočnost.
Gustave Hervč piše v listu »Glorie«, da poinenja zmaga Lavalovega kabineta obnovitev narodnega bloka, dočim napovedujeta opozicijonalna časopisa »La R6publique« in »Populaire« skorajšnji padec nove vlade.
Lista pravita, da je vladna večina osebna zasluga Lavala samega ter dvomita, da ostane sedanje ministrstvo dolgo časa na krmilu.
Letalo »Do X« odletelo v Ameriko
ianuaria' AA. Davi Je startalo veleletalo »Do X« za polet preko Atlantskega oceana Kljub zgodnji uri Je prisostvovalo startu na desettisoče ljudi.	♦
Lizbona. 31. januarja. AA. Veleletalo »Do X« leti proti Madeiri. Doseglo bo najbrže že danes Kanarske otoke. Z veleletalom potujejo načelnik portugalskega glavnega stana kontreadmi-ral Continho in dva nemSka novinarja.
Las Palmas, 31. Januarja. AA. NemSko orjaško letalo »Do X« je prispelo semkaj danes ob 14. urL
Izseljevanje v Kanado
Ottawa. 81. Januarja. AA. Minister za nase-ljence je imel sestanek z voditelji železniških družb in izjavil, da bo leta 1931. pripuščeno naseljevanje v razmerju s potrebami Kanade. Naselitev bo dovoljena samo onim inozemcem, ki bodo dokazali, da razpolagajo t zadostnimi kapit&li in da se lahko prehranijo vsaj prve mesece svojega bivanja ▼ Kanadi.
Zagreb, 31. januarja. AA. Nj. Vol. kralj je danes ob pol 12. dopoldne šel iz dvorca peš do stare Markove cerkve, stopil v cerkev ter se mudil v njej dalj časa. Vodil ga je župnik cerkve msgr. Rittig. Iz cerkve je Nj. Vel, kralj nadaljeval peš pot v mesto. Iz Markove cerkve je Šel preko trga Ste-pana Radiča in Kamenite ulice skozi Ka-menita vrata, kjer so mu spremljevalci povedali zgodovino obeh stolpov, oltarja Matere božje in pomen »Brače hrvatskog zmaja«, ki ima prostore v enem teh stolpov. Nato je nadaljeval Nj. Vel. kralj svojo pot peš po ulici Pavla Kadiča do mostne tržnice. Tu se je pomešal med ljudstvo ter se raz-govarjal s poedinci. Množica je bila vsa iz sebe od veselja. Nikjer na trgu ni bilo opaziti ne policije ne straže. Kralj se jo svobodno gibal med svojim narodom. Burne aklamacije so spremljale vsak korak Nj. Vel. Ljudje, ki jih je Nj. Vel. kralj nagovoril, so kar žareli od sreče in ponosa. Nj. Vel. kralj je ostal dalj časa na trgu, nato je sedel v odprt avtomobil ter se peljal po Iliči v dolnje mesto. Povsod ga je ljudstvo burno pozdravljalo. Okoli 12.30 je kralj šel že tretjič v zoološki vrt v Maksimirju, kjer je ostal pol ure in si ogledal poedine živali. Nato se je vrnil v dvor.
Nj. Vel. kraljica poseti pestovališče usmiljenih sester.
Zagreb, 31. janguarja. Davi se je pred kraljevim dvorcem zbralo veliko število meščanstva in knieto^, ki so čakali, da vidijo Nj. Vel. kralja m kraljico, da ju pozdravijo in da si pri tej priliki tudi ogle-1 dajo izmeno s trač e.
Nekoliko po 10. je prišla iz dvora Nj. Vel. kraljica v spremstvu dvorne dame Ele-onore Švrljugove in adjutanta Nj. Vel. kralja, kapetana bojne ladje g: Mundorferja. N j. Vel. kraljico je množica pozdravila z navdušenimi vzkliki.
Avto je krenil v spodnji del mesta v Samostansko ulico, kjer je Nj. Vel. kraljica obiskala pestovališče, ki ga vzdržujejo usmiljene sestre. Pred vhodom v samostan se je zbrala velika množica ljudi, ki je kraljico burno aklamirala. Na pragu je Nj. Vel. kraljico sprejela predsednica gospodinjskega društva za vzdrževanje pestova-lišča .Jelka Peršič s članicami in častnimi sestrami, ki upravljajo pestovališče. Nato ; e je Nj. Vel. kraljica napotila v malo dvorano v pritličju. Dvorana je bila okrašena s
cvetjem in z zelenjem, na desni pa je bil podij z naslanjači, nad njim pa državna zastava in grb. Nj. Vel. kraljica je sedla v naslanjač na podiju.
Nato je predsednica ga. Peršič v kratkem govoru pozdravila Nj. Vel. kraljico in ji izrazila svojo srečo, da more videti Nj. Vel. v pestovališču. V kratkih besedah je orisala zgodovino tega doma, nato pa je iz vrst dece, ki se je tam zbrala, stopila pred Nj. Vel. kraljico mala deklica Katica Krh-lin, ki je v prisrčnih besedah pozdravila vladarico. Predsednica je Nj. Vel. kraljici predstavila članice odbora in usmiljenke, ki izvajajo nadzorstvo nad otroci in skrbe za nje. Ob odhodu iz doma se je Nj. Vel. kraljica vpisala v spominsko knjigo. Nato si je ogledala še druge prostore. Ogledala si je kuhinjo samostana, kjer dobiva deca hrano, in pokusila hrano, ki se ji je zdela dobra in jo je pohvalila. Nato si je Nj. Vel. kraljica ogledala prostore samostanske šole, kjer je bila prisrčno sprejeta. Ob povratku na dvorišče pestovališča se je zgrnila mladina okoli nje, ki je neprestano vzklikala: Naj živi naša majčiea! Naj živi naša kraljica!
Na prošnjo ge. Peršiče ve je nato Nj. Vel. kraljica dovolila, da jo fotografirajo sredi otrok in gospa.
V	prodajalni Ženske zadruge za narodno vezivo.
N j. Vel. kraljica je nato krenila v Praško ulico. Tam je posetila prodajalno Žen-ske. zadruge za narodno vezivo. V Praški ulici jo je istotako sprejela množica ljudi,
‘A®J® *>«nio aklamirala in ji neprestano vzklikala.
N® °bhodu je Nj. Vel. kraljico sprejela ustanoviteljica te zadruge gospa ZSenka Mudrindeva, »trakovne učiteljice In kmetice
iz šeštin in Zaprešiča. Tu se je nahajal tudi kmetski krojač Bačun, ki je svoječasno kraljeviču Tomislavu izdelal prekrasno narodno surlco.
Nj. Vel. kraljica si je ogledala narodne vezenine in ostale razstavljene predmete ter si izbrala nekaj del, da jih kupi. Ga.
Frangeševa ji je predmete razkazovala, Nj. Vel. kraljica pa si jih je ogledovala z velikim zanimanjem. Rekla je, da je nekaj podobnega že videla na Bledu, kjer je zadruga imela svoj paviljon za dobo sezone.
Kmetice, ki so bile zbrane v zadrugi, so Nj. Vel. kraljici predložile njene fotografije in jo prosile za avtogram. Nj. Vel. kraljica jim je rade volje podpisavala te slike.
Krojaču Špičku iz Bučne je bilo obljubljeno, da dobi fotografijo Nj. Vis. kraljeviča Tomislava, oblečenega v surko, ki jo je on sam izdelal za kraljeviča.
Vladarica se je pol ure mudila v zadrugi, nato pa se je prisrčno poslovila od gospa in kmetic in odšla proti prodajalni Petrinj-ske zadruge za narodna veziva.
Tudi tam se je nabrala množica ljudi, ki jo burno in navdušeno pozdravljala Nj. Vel. kraljico.
V	prodajalni je Nj. Vel. kraljico pozdravila predsednica in utemeljiteljica Petrinj-ske zadruge Zlata Kovaševič-Lopašič ter odbornica in lastnica prodajalne ga. Pavla Božičevioeva. Ga. Radoslava Lopašičeva je imela pri sebi svojega malega sinčka Slobodana Aleksandra, ki mu je kumoval Nj. Vel. kralj.
Vladarica je pokazala nenavadno veliko razumevanje za narodno umetnost. Nj. VI. kraljica si je tudi izbirala in kupila nekaj lepih del.
Nato se je Nj. Vel. kraljica poslovila od gospa in šla točno ob 11. in pol iz prodajalne. Od tam je šla po Marovski, zdaj Ma-sarykovi cesti, ki je bila vse do univerze nabito polna ljudi, ki so čakali na prihod kraljevega avtomobila. Nj. Vel. kraljica je okrenila v Deželičevo ulico, nato v Medu-ličevo. Klaičevo čez Kraljice Marije ulico na Zrinjevac in od tam na Boškovičevo in Draškovioevo ulico. Nato je nadaljevala pot po Vlaški poti do Maksimirske mitnice.
Kraljica v gospodinjski šoli.
Avto je nato krenil proti Maksimirju, odlod pa na Kaptol ter se počasi spustil na J-lačičev trg. Spontane manifestacije in ovacije so spremljale v vseh ulicah Nj. Vel. kraljico. Na Jelačičevem trgu so kmetje metali od veselja klobuke v zrak, kmetice pa so snemale rute z glav ter ž njimi mahale. Vsi so klicali: Živela kraljica!
Avtomobil je vozil nato po ulici Pavla Radiča v gornje mesto. Ob 12.30 je dospel .do gospodinjske šole. Vsi, ki so zvedeli, la bo prišla sem Nj. Vel. kraljica, in teh je bilo mnogo, so se zbrali pred šolo ter navdušeno vzklikali kraljici, ko se je pojavila. Od ulice pa do vhoda v zgradbo šole ter po hodniku so stale učenke v špalirju ter priredile burne ovacije Nj. Vel. kraljici.
V	zgradbi je sprejel N j. Vel. kraljico odbor šole. Upraviteljica Mira Vučetič je prisrčno r zdravila Nj. Vel. kraljico ter se zahvalila za visoki obisk. V prvem nadstropju je pozdravila Nj. Vel. kraljico predsednica gospodinjskega odbora šole gospa Berta Heinzl. Nato je šla Nj. Vel. kraljica v dvorano, kjer so bile zbrane učenke in ves odbor. Ko se je pojavila Nj. Vel. kraljici, je bila pozdravljena z burnim »Živela«.
Na mizi so bili razloženi različni predmeti ročnih del. Kraljica se je o vseh delih zelo pohvalno izrazila. Nj. Vel. kraljica je odšla nato v jedilnico in v kuhinjo. Tu je Nj. Vel. kraljica pokusila pripravljene jedi. Nato je Nj. Vel. kraljica odšla v prvo nadstropje, kjer si je ogledala spalnice šole. Odšla je nato ponovno v kuhinjo, kjer je bilo nekaj najmlajših učenk. Na štedilniku je stal lonec. Ko je Nj. Vel. kraljica vprašala, kaj m kuha, je neka učenka odgovorila: »Prežganka«. Ker se je Nj. Vel. kraljica zasmejala, je mislila neka druga učenka, da hoče kraljica juho pokusiti ter je dejala: »Veličanstvo, juha še ni kuhana.« Nato so učenke pokazale Nj. Vel. kraljici knjige, v katere so beležile stroške za ko-
silo. Nj. Vel. kraljica je pregledala še ostale prostore šole ter se nato z avtomobilom odpeljala v dvor. Na ulici je bila Nj. Vel. kraljica predmet najprisronejših ovacij ljudstva.
Čajanka v banskem dvorcu.
Zagreb, 31. januarja. Ob 17.50 se je vršila v svečanih dvoranah banskega dvorca čajanka, ki jo je obiskalo 400 gostov iz slojev zagrel)škega meščanstva. Kralj, dvojica se je pojavila v dvorani ob pol 6. in držala cercle, ki je trajal eno uro. Vsakemu gostu sta segala Nj. Vel. kralj in kraljica v roko, se zanimala zanje in za organizacije, ki jih zastopajo.
Nj. Vel. kralj govori šolski omladini.
Okrog pol 8. je prispela na trg pred ban-sl.-iii dvorcem večtisočglava povorka »red-nj dolske omladkie z državno zastavo. Omladina je navdušeno vzklikala kralju, kraljici in Jugoslaviji. Ovacije so trajale tako dolgo, dokler se ni na balkonu pojavil N j. Vel. kralj. Kralja so omladinci ponovno pozdravili z nepopisnim navdušenjem. Nato je imel kralj na omladince tale kratek nagovor:
»Hvala vam vsem za to krasno manifestacijo vaše ljubezni do mene in do mojega doma. Na ta stari in zgodovinski trg, ki je bil priča tolikšnih velikih in pomembnih dogodkov naše nacijonalne prošlosti, ste prišli, vi omladinci in naša nada, da na veličasten način izkažete svojemu kralju in preko njega vsej Jugoslaviji vaša čustva vdanosti in zvestobe.
Tudi jaz vam hočem 8 tega mesta potrditi svojo neomajno vero r veliko bodočnost naše domovine.
Sedaj, ko med kraljem in narodom ni posrednikov, ker sem jih odstranil zato, ker so sejali mržnjo in ubijali vero in s tem kršili na j večje narodno interese, sedaj lahko z vero v Boga in s polnim zaunanjem v imenu naše Jugoslavije objavim vsem in vsakomur, prijatelju in neprijatclju, da smo eno in da hočemo do kraja braniti edinstvo in svobodo našega naroda.
Naj so nihče ne prevari in naj nihče ne podvomi / to moje besede.
Živeli omladinci!«
Govor Nj. Vel. kralja so omladinci sprejeli z nepopisnim navdušenjem Neprestano so prekinjali visokega govornika in vzklikali kralju, lmvljici, Jugoslaviji in kraljevskemu domu.
Omladinci so nato zapeli državno himno iu "e napotili nazaj v mesto.
Jugoslovansko - poljska trgovinska pogodba
Varšava, 31. januarja. A A. Poljski parlament je v tretjem čitanju sprejel načrt zakona o dopolnilnem protokolu poljsko-jugoslovanske trgovske pogodbe.
Imenovanje v sodni službi
Beograd. 31. januarja. 1. Z ukazom Nj. Vel. kralja so bili imenovani za sodnike višjega apelacijskega sodišča pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani sodniki okrajnih sodišč pri deželnem sodišču v Ljubljani: dr. Graber Milko 1-3, Stra9ser Vinko 1-4 in dr. Sajovic Rudolf 1-4 a, ter namestnik državnega tožilca v Ljubljani 1-4 a dr. Mastnak Lado, vsi v dosedanji skupini in kategoriji.
Elitni ples zagrebških novinarjev
Zagreb, 31. januarja, k. Kakor vsako leto, se bo tudi jutri 1. februarja vršil v Zagrebu novinarski elitni ples. za katerega vlada veliko zanimanje. Nanj pridejo tudi mnogi gostje z dežele. Pridejo pa tudi novinarji iz Splita, Osijeka in nekateri iz Beograda
Vohunska afera na Romunskem
Bukarešta, 31. januarja, d. Policija je snoči aretirala več oseb, ki so bile udeležene v vohunski aferi, katero so meseca oktobra odkrili. Nekega inženjerja Silberja, ki je ob začetku takratne afere zbežal v inozemstvo, so snoči aretirali v trenutku, ko je stopil iz vlaka, ki je prihajal z Dunaja. Silber je skraja tajil vsako krivdo, kasneje pa je priznal, da je bil v službi sovjetske Rusije. Pri Silberju so našli tudi važne listine. On je tudi izdal nekega visokega častnika, ki je bil zapleten v vohunsko afero. Med aretiranimi osebami je neki ritmojater.
Z zasedanja banskega sveta
Nad 100 milijonov Din za elektrifikacijo banovine.
Ljubljana, 30. januarja. AA. V nadaljevanju sedme seje banskega sveta je g. ban dr. Marušič pojasnil namen proročunskega zneska 1 milijona, ki je določen za pospeševanje o elektrifikaciji v banovini. Ta milijon je mišljen kot podpora Kranjskim deželnim elektrarnam in tudi drugim zadrugam, ki se bodo ustanovile. Glavni znesek za elektrifikacijo pa je v proračunu Kranjskih deželnih elektrarn v Ljubljani. Tam je predviden znesek za amortizacijo posojila, ki ga bo banovina najela. Če bi hotel le znesek iz proračuna banovine uporabiti za take ogromne nove naprave, bi bila rešitev programa popolnoma izključena. G. ban je ob tej priliki podčrtaval razveseljivo dejstvo, da tudi glede elektrifikacije banovine ne obstoja nobeno nesoglnsjc. Vse prebivalstvo stoji na stališču, da je elektrifikacija potrebna in da jo ima izvesti banovina.
Lipej je priporočal elektrifikacijo tudi v Posavju in na Dolenjskem.
Steblovnik Martin je opozoril na vprašanje glede zadružnih elektrarn. Prosil je, da se blagovoli z ozirom na splošno elektrifikacijo v vsej banovini ozirati ne samo na privatna podjetja, temveč zlasti na zadružne elektrarne, da se tu uredi neko sorazmerje med njimi.
Referent za elektrifikacijo ing. Ruch je obrazložil, da pridejo kraji v vhodnem delu Štajerskega predvsem v poštev za elektrifikacijo iz falskega omrežja. Fala gradi glavne vode, dočim morajo lokalne vode in lokalna omrežja graditi običajno kraji sami, ponavadi potom električnih zadrug. Ker je pa konzum v takih krajih po večini zelo neznaten, razen v večjih mestih, so take zadruge navadno pasivne in je cena toka zaradi tega zelo visoka. Mnogo zadrug je prišlo že v gmotne težave, nekatere so morale likvidirati omrežje, ko je prišlo v last privatnih podjetnikov. Že v lanskem letu so dobile mnoge zadruge na Štajerskem podporo iz banovinskega kredita. Tudi v letošnjem proračunu je predviden 1 milijon Din, ki se bo uporabljal deloma za take podpore, po večini pa se bo porabil kot prispevek banovine Kranjskim deželnim elektrarnam. Če morajo kraji na Štajerskem prispevati znatne zneske za svojo elektrifikacijo, bodo morali tudi kraji, ki računajo na priključek na banovinsko električno omrežje, sami tudi nekaj prispevati.
Dr. Senčar se je pridružil izvajanjem ing. Rueha, ter je poudarjal, da se je na primer Ptuj elektrificiral samo na zadružni podlagi. Sedaj bi hoteli, da bi se tudi okolica zainteresirala. Ker pa to ne gre lahko, prosi naj bi se pri nakazilu podpor upoštevale tudi ptujske okoliške občine.
Dekan Kurent Alojzij pozdravlja načrt elektrifikacije Posavja ter izraža željo, da bi se ta načrt čimprej uresničil.
Lebinger Hinko je poudarjal, da se Zadružne elektrarne v začetku nahajajo povsod v težkem položaju. Želeti je, da banska uprava gleda na to, da bi dobile električno omrežje v svoje roke in oskrbo, če le mogoče občine.
Veršič Ivan se pridružuje izvajanjem dr. Senčarja, ter prosi podpore za razširitev električnega omrežja okolice Ptuja.
Golouh Rudolf je naglašal, da je vnešena tudi postavka »splošni rezervni kredit za nezadostno ali v obče nepreliminirane osebne in stvarne Izdatke v znesku 3,923.957 Din ter prosi zadevnega pojasnila.
Ban dr. Marušič
Je izjavil nato naslednje: Ker so z budžetom izkazani izdatki često prenizki, je treba večkrat poseči po rezervah. To se je videlo tudi v tekočem proračunu. Mnogokrat nastajajo nepredvidene potrebe, elementarne poškodbe na napravah zahevajo hitro pomoč. Tudi dobivamo nove zakone, ki včasih zahtevajo kritje gotovih izdatkov po banovini. Treba je pripomniti, da mora vsako pametno gospodarstvo, imeti gotovo rezervo za nepredvidene izdatke, ker si v nujnih slučajih moramo znati pomagati. Zato proračunska tehnika zahteva 2 do 3 odstotkov rezerve od proračuna.
Detela Oton se zahvali banski upravi za njeno namero glede elektrifikacije in prosi, da se elektrifikacija, ki se je ustavila na meji Šenčur in Predoslje raztegne tudi na Preddvor, ki Je naša zadnja občina na koroški meji.
Dr. Koritnik Bogdan se zahvaljuje banski upravi, da je pripomogla, da je občina Čabar dobila svoj lokalni elekrični vod. Ako banska uprava izpelje svoj električni vod, bi se lokalni električni vod občine Čabar mogel združiti na Kolpi ali Čabranki.
Lavtižar Josip prosi, naj se napelje elektrika do Rateč.
Nato poda referent ing. Rueh poročilo o sedanjem delu in poteku elektrifikacije ter navaja med drugim sledeče:
Štajerski del banovine oskrbuje z električnim tokom po večjem delu elektrarna Fala. Na bivšem Kranjskem je največja banovinska elektrarna Završnica, ki je bila zgrajena v letu 1915. Njena kapaciteta je pa pri stanju nizke vode že skoraj izčrpana. Omrežje sega od Kranja do Dovjega. V svrho nadaljne elektrifikacije dobiva banovina v smislu pogodbe z državnim rudnikom v	Velenju	večje	množine
električnega toka iz	elektrarne v Velenju.	Iz
Velenja do Črnuč se gradi daljnovod z napetostjo 60.000 V. Temelji za ta vod so že gotovi, sedaj se postavljajo leseni drogovi, ki so postavljeni že od Velenja do Prekopa in od Črnuč do Domžal. Iz Črnuč bo speljan ta vod do Završnice. Iz velike transformatorske po-Btaje v Črnučah bodo speljani, elektrovodi z napetostjo 20.000 V. Na Gorenjsko proti Kranju in Domžalam, proti Litiji, na Dolenjsko proti Grosupljem in	Novemu	mestu	in v	podaljšku preko Brežic	v dolino	Sotle	in vod	na
Notranjsko do Rakeka in Cerknice, ter dalje proti Čavljii. Iz transformatorske postaje v Podlogu bodo speljani elektrovodi proti Celju ter v Savinjsko dolino. Stroški za Izvedbo tega
programa bodo zelo visoki. Zgraditi bo namreč treba okoli 700 km elektrovoda, 20.000 ▼, okoli 350 transformatorskih postaj in okoli 800 kilometrov lokalnih omrežij. Stroški bodo znašali za ta dela preko 100 milijonov Din.
Cene električnega toka naj bi bile po možnosti v vsem ozemlju, ki je priključeno na banovinsko električno omrežje, enake. Da se pa to more doseči, morajo posamezni kraji pri zgradbi lokalnih omrežij nekaj prispevati, in sicer toliko, kolikor je potrebno, da ostanejo elektrarne rentabilne.
Poleg zgradbe daljnovodov bo treba zgraditi tudi nekaj novih električnih central, predvsem centralo na Savi v Mostah, ki bi dajala do 7000 konjskih sil. Stroški za to elektrarno bodo znašali okroglo 35,000.000 Din, kar je vsekakor zelo malo, če se upoševa, da so bile elektrarne, zgrajene pred vojsko z 800 do 1000 kronami na konjsko silo, še aktivne. Banovina ne namerava obstoječih električnih central uničevati, marveč je pripravljena z vsemi onimi centralami, ki so življenja zmožne, sodelovati.
Nato se obravava
Proračun izdatkov in dohodkov banovinske zaloge šolskih knjig.
Golouh je pripomnil, da vlada velika nezadovoljnost med narodom, ker se šolske knjige ne izdajajo takoj v začetku šolskega leta, ampak šele med šolskim letom. Te knjige pa so ponavadi dražje. Dalje je govornik prosil še razna druga pojasnila glede zaloge šolskih knjig.
Pomočnik dr. Pirkmajer je pojasnil, da je banovinska zaloga šolskih knjig urejena na trgovski podlagi. Kakor druge, knjigarne, zalaga tudi ta različne knjige, šolske in druge učne pripomočke in jih potem razprodaja. Glede razprodaje knjig upošteva banovinska zaloga knjig uzanse, ki veljajo v knjigotrštvu. V veletrgovini velja običajen popust 25 do 30 odstotkov.
Kar se tiče cen knjigam, je treba pripomniti, da se te določijo že pri odobritvi knjige po prosvetnem ministrstvu. Prodajo ima vršiti vsaka knjigarna samo po teh cenah, ker se od teh cen daje trgovcem omenjeni popust.
Kar se tiče prodaje zvezkov, ki so obligatno predpisane, je to vprašanje urejeno z zakonom o učnih pripomočkih. Po teh zakonskih predpisih so ti zneski državni monopol v vsej državi. Proti temu so se pojavili ugovori iz trgovskih krogov. Mi smo vse to tolmačili pri
centralni vladi, ki pa iz principijelnih razlogov ni mogla odstopiti od te ustanove. Tudi naša zaloga šolskih knjig dobiva te zneske od državne tiskarne, ki jih zalaga.
Lebingerju se zdi čudno, da ostane pri zalogi šolskih knjih komaj 2 odstotka čistega dobička. Ako se vodi na trgovski podlagi, je ta dobiček absolutno prenizek. Ako se vzdržuje ta zaloga šolskih knjig, bi bila njena naloga, da so šolske knjige bolj poceni. Če pa se ne vodi na trgovski podlagi, naj se ukine, ker imamo itak drugih knjigarn dovolj.
Pomočnik bana dr. Pirkmajer odgovarja nato, da obratuje zaloga šolskih knjig po komer-cijelnih načelih, ni pa rekel, da tudi išče dobička po teh načelih. Ta zaloga šolskih knjig služi kot nekak regulativ pri cenah knjigam. Vzrok, da izkazuje tako skromne dobičke, je ta, da se prodajne cene določajo najnižje, da bi si mogli učne knjige nabavljati tudi revnejši sloji.
Prepeluh Albin je izjavil, da moramo delati na to, da se zaloga šolskih knjig ne ukine, ker lahko postane posebno za naše slovenske razmere zelo važna kulturna ustanova. Gledati moramo, da se postavi zaloga šolskih knjig na popolnoma trgovsko stališče, da bo mogla konkurirati z drugimi zavodi in da bo mogla izdajati knjige kolikor mogoče poceni.
Pomočnik bana dr. Pirkmajer še pojasni, da je to, o čemur se razpravlja, proračun in ne bilanca. Ako bi hoteli presoditi faktično vrednost te ustanove, potem bi morali pregledati bilanco. Tam so seveda navedeni natančno vsi dolgovi, kakor tudi premoženje zaloge šolskih knjig. Zaloga šolskih knjig gotovo ni brez vrednosti. Velika vrednost je v knjigah, mnogo pa je tudi terjatev iz prejšnjih let, glede katerih se pojavljajo težave, ker so gospodarske prilike težke. V mnogih primerih so ravno krajni šolski odbori tisti, ki zelo neredno plačujejo. Približno tekom enega meseca bo na razpolago tudi bilanca zaloge šolskih knjig.
Mihelčič Alojz Je prosil bansko upravo, naj vpliva na to, da se bodo pravočasno dobili zvezki in šolske knjige, ker sicer trpi pouk.
Rajh Jakob je vprašal ali je uveden za šolske odbore pri zalogi šolskih knjig tudi popust, kakor ga imajo pri drugih knjigotržcih.
Na _ to vprašanje je pojasnil pomočnik bana dr. Pirkmajer, da daje zaloga šolskih knjig krajevnim šolskim odborom istotako primeren popust, ali pa jim daje nekaj knjig brezplačno, ki se potem razdele med revne učence.
Nato je bila seja zaključena.
Konec proračunske debata
Sijajen napredek banovinskih hranilnic - Priznanja članov banskega sveta banu dr. Marušiču in banski upravi - Popolno sodelovanje banskega sveta
1.444	3.262	2.985
Ljubljano, 31. januarja. AA. Na popoldanskem delu sedme seje banskega sveta Dravske banovine se je najprej razpravljalo o poročilih hranilnic v Mariboru in v Ljubljani.
G. banski svetnik Senekovič je najprej pre-čital poročilo o banovinski hranilnici v Ljubljani (bivša Kranjska hranilnica).
O stanju Kranjske hranilnice je iz tega poročila razvidno naslednje:
31.12. 15.11. 31.12.
1927.	1929.	1930.
V	tisočih Din Vloge na hran. knjižice 50.435	64.815	83.538
Vloge na tekočih računih	6.252	33.737	54.990
Hipotečna posojila	6.387	9.055	9.078
Kontokorontna posojila na hipoteke Komunalna in korporacijska posojila	3.240	18.535	21.742
Dolžniki	80.586	43.196	74.027
Poročilo veli med drugim, da vloge pri Kranjski hranilnici stalno rastejo, kar je dokaz, da vlada splošno zaupanje občinstva do Kranjske hranilnice, zlasti odkar jamči za njene obveznosti Dravska banovina s svojim premoženjem in svojo davčno močjo. Zaupana ji sredstva uporablja hranilnica zlasti za posojila banovini in njenim ustanovam ter drugim javnopravnim korporacijam. Banovina in občine imajo še v načrtu dalekosežne investicije, ki se bodo morale kriti z dolgoročnimi krediti, da se na ta način breme investicij razdeli na daljšo dobo. Zato bo potreba o dolgoročnih kreditih čimdalje bolj rastla in interesentje se bodo obračali v prvi vrsti na banovinske denarne zavode. Ti zavodi pa bodo mogli kriti potrebo po komunalnih kreditih v zadostni meri in po primernih obrestih le tedaj, ako se bodo najširši krogi čvrsto oprijeli banovinskih denarnih zavodov in jim zaupali svoje prihranke. S tem bodo najbolje varovali svojo lastno korist, podpirali pa bodo tudi koristi javnega in s tem tudi svojega g spodarstva.
Delovodja g. banski svetnik Senekovič je nato prečital poročilo
o banovinski hranilnici v Mariboru.
Iz tega poročila je razvidno o stanju hranilnice naslednje:
81.12. 31.12. 31.12.
1928.	1929.	1930,
V	tisočih Din
in
Vloge na knjižice tekoči račun Kom. in hip. pos.
Pos v tek. rač.
Drž. vred. papirji Naložbe na den. zavodih
22.722 42.323 73.203 12.281 31.500 44.296
1.622	5.331	5.630
1.085	1.303	1.304
7.719	4.302	24.759
Poročilo veli, da uživa ta hranilnica zlasti zaradi jamstva Dravske banovine popolno za upanje vlagateljev, in ni dvoma, da se bo ugodno razvijala tudi naprej.
O teh poročilih se je razvila daljša debata.
Mihelčič Alojzij je predlagal, naj se podružnica hranilnice Dravske banovine v Celju pre-osnuje, da bo samostojno opravljala svoje posle.
Ban dr. Drago Marušič je izjavil, da mu je ta ideja simpatična in da bo gledal ha to, da se stvar uredi tako, kakor je v interesu narodnega gospodarstva in v interesu hranilnice same.
Babnik Valentin prosi, da bi se obrestna mera za posojila pri hranilnici znižala. Člani banskega sveta dr. Obersnel Maks, Lebinger Hinko in Rudolf Golouh so načeli več vprašanj glede teh hranilnic. O vsem je dal pojasnila ban dr. Marušič.
Nato je načelnik fin. oddelka dr. Orel podal daljše poročilo o nadaljnji točki dnevnega reda, namreč o dohodkih banovinskega proračuna.
Tudi o tej točki se je razvila obširnejša debata, v kateri so sodelovali člani banskega sveta Ra'	njo.	Hinko
Lebinger, Rajh Jakob in Lončar Ivan, ki izraža bojazen glede občinske avtonomije, zlasti, če se namerava izenačenje banovinskih doklad.
Daljša pojasnila je dal pomočnik bana dr. Pirkmajer, ki je najprej poudarjal, da si ne more predstavljati možnosti, da bi moglo priti do kakega izenačenja občinskih doklad v naši banovini. Ako bi občinske doklade izenačili, potem bi jih lahko {»hirali kot banovinske doklade, ter jih razdelili občinam. Spominjam se samo na to, je dejal g. pomočnik, da sem v svojem ekspozeju naglašal, da ne moremo govoriti o splošni preobremenitvi občin. Dejal sem, Ja imamo nekaj občin, ki so brez doklad, da imamo lepo število občin, ki imajo do 50% doklad in so torej v ugodnem položaju, in da je- samo manjše število občin, ki pobirajo od 100 do 150% obč. doklade. Takrat sem poudarjal, naj institucija našega šolskega fonda služi kot korektiv, da se tem občinam, ki imajo radi potreb za šolstvo zelo visoke izdatke, dobe primerno podporo, da bi se jim na ta način doklade znižale. Naj se me torej ne razume tako, kakor da bi mi hoteli kršiti občinsko avtonomijo. Občinska avtonomija je odvisna od tega, kako se občinski odborniki udejstvuejo. Dokler se bodo občinski odbori svoje dolžnosti pravilno zavedali ter se brigali bolj za gospodarske, kulturne in socijalne potrebe občine in za dobro gospodarjenje z občinskimi sredstvi, kakor za stvari, ki ne spadajo v delokrog občine, se gotovo ni bati okrnjenja občinske avtO' nomije.
Nato je povzel besedo
ban dr. Marušič, ki je podal načelno izjavo, da se moramo zahvaliti ravno tem samoupravnim korporacijam, občinam, da smo še to, kar smo. Zato moramo vse storiti, da se samouprave ohranijo ncokr njene. To samoupravno zamisel priznava tudi centralna vlada. Gledati moramo, da se ta samouprava, katero nam daje zakon, po možnosti tudi neokrnjena obdrži. Zato bomo tudi vedno za to skrbeli, ker leži v tem tudi gospodarski napredek naše banovine. To stališče sem jaz, ie dejal g. ban, vedno zavzemal, in to stališče je zavzela tudi vlada sama. Glede pripombe g. Lončarja, naj bi se uvedel eksistenčni minimum, moram poudariti, da tega ne moremo storiti, ker je o tem le odločeno po zakonu. Dobro pa je, da se je to tu poudarilo. Vsi
gledališče
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
Drama.
Začetek ob 20. urt zvečer.
Nedelja 1. februarja ob 15. uri: »Princeska in pastirček«. Izven. — Ob 20. uri »Gospa ministrica«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Opera
Nedelja, 1. februarja ob 15. uri: »La Masootoe«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Ob 20. uri: »Tosca«. Gostuje ruski baritonist g. Boris Popov. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER
V nedeljo, 1. februarja: »Prostozidarji«. Zače-
tek ob 20-15.
V ponedeljek, 2. februarja: »Prc ‘.ozidarjd«. Za-
četek ob 2015.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Nedelja, 1. februarja ob 15. uri: »Odgodena noč«. Kuponi. — Ob 20. uri: »Grof Luksen-burški«. Znižane cene.
Ponedeljek, 2. februarja ob 15. uri: »Prodana nevesta«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Gospa ministrovka«. Znižane cene.
smatramo za potrebno, da bi se moral določiti eksistenčni minimum. Ta ideja je pravilna in se bo na merodajno mesto predlagalo, da se izvede.
Steblovnik je nato izrekel priznanje g. banu In gg. pri banski upravi, ki so v svojih pojasnilih podali mišljenje, da se stremi za tem, da se davčna bremena pravično razdele na vse sloje. Ako smo, je dejal g. Steblovnik, izrekli pri postavkah glede izdatkov svoje mnenje, da bi bilo treba nekatere postavke znižati, potem nas je vodila pri tem želja, da se znižajo tudi nekatere davščine v korist ljudstva. Govornik je nato dal nekaj pripomb k nekaterim postavkam. Isto so storil člani banskega sveta Litrop Štefan, dr. Juvan Alojz in Serbinek Ivan ter Vršič Ivan.
Pomočnik bana je nato dal nekaj pojasnil glede banovinske trošarine ter pri tem izvajal naslednje. Pri razpravi o izdatkih kakor o dohodkih smo večkrat prišli na isti predmet, to je na krizo vinogradništva. To je vsekakor znamenje, da je ta panoga res v težkem položaju. Banovinske trošarine na alkoholne tekočine so
v tem proračunu predvidene na 86,000.000 Din. To je postavka, kateri se banovina absolutno ne more odreči, ako hoče imeti uravnovešen proračun. Vprašanje nastane; ali naj ostane trošarina na alkoholne pijače pri tej višini, ali »a moramo iskati nova sredstva za uravnove-Senje proračuna, in to v povišanju doklad. Po mojem mnenju bi povzročili še več nezadovoljstva, ako bi morali zvišati doklade. Saj je osnova državnih davkov lahko pravična, ako pa se večajo doklade, postane često tudi osnova krivična, ker ne prenaša v vseh vrstah davkov isto povečanje potom doklad, temveč postaja tem manj znosljiva. čim višje so doklade. Radi tega bi svaril, da bi banovina sedaj mislila na znižanje trošarine. Nikakor pa ne bi hotel, da bi kdo menisl, da nimam smisla za oiniljenje krize. Rešitev tega vprašanja moramo iskati popolnoma kje drugje.
Gotovo je to nesorazmerje, ako vidimo, da stane v Ljubljani liter vina 18 Din ali celo 24 Din, dočim je prodajna cena vina pri producentu 3 do 8 Din. Tu ravno je treba iskati glavnega vzroka. Ni drugega sredstva za domače vinogradništvo, kakor v zadružništvu. Treba je ustvariti potom zadrug zdravo konkurenco. Dalje je potrebno, da se vrši točna kontrola vina po naših kleteh ter strogo izvaja zakon o vinu. To bi bilo v korist producenta in konsu-menta.
Dr. Obersnel Maks je smatral za umestno, da bi se morala dotacija države banovini nekoliko zvišati.
Ban dr. Marušič je povdarjal, da bo skušal doseči sorazmerno zvišanje državne dotacije iz dohodkov, ki se bodo dosegli z reformo prometnega davka. Žalibog pa teh eventualnih višjih državnih dotacij ne bomo mogli uporabiti za znižanje doklad. Tudi glede diferenci-jacije doklad se bodo storili potrebni koraki. Pri tem se bo gledalo predvsem na to, da se varujejo interesi našega malega človeka.
Detela Oton je govoril o raznih postavkah tega dela proračuna ter povdarjal, da ljudskega dela ni mogoče popolnoma odpraviti, ker bi sicer manjkalo v proračunu 6,000.000 Din. Isto velja glede trošarine. Predlaga, naj se postavka za sečnjo gozdov opusti. Ako pa to ne bi bilo mogoče, naj bi se vsaj znesek 5.000 Din, ki je oproščen takse na sečnjo gozdov, zviša na 10 tisoč dinarjev.
Prepeluh Albin je izrazil željo prebivalstva, da se davščine po možnosti diferencirajo in da se uvede progresivnost. Govornik je nato izjavil, da je steber vsega proračuna trošarina na alkoholne pijače. Sicer so s tem prizadeti vinogradniki in konsumenti, ni pa mogoče najti drugih dohodkov. Predlaga, naj se črtajo gotove doklade, da se pa dobijo drugi dohodki, je mnenja, da bi bilo dobro, naj se uvede davek na prirastek premoženja, ki ga je bil uvedel že bivši odjsor Kranjski in sicer na predlog pokojnega dr. Kreka. Naj bi se taksativno naštelt tisti kraji, kjer naj bi se ta davek plačeval. Ta davek bi gotovo nesel dvakrat toliko, kakor doklada na uslužbenski davek. Drugi davek, ki ga je predlagal govornik, so tnkse na fidejko-mise. Banovina naj bi uvedla pošteno takso na dohodke iz večjih posestev. Če hi se uvedla ta dva nova davka, bi se lahko črtali oni majhni davki, ki so res odijozni. V nadaljnji debati so se razni govorniki še bavili s posameznimi postavkami tega dela proračuna, zlasti s taksami na plesne prireditve in s taksami na živinske potne liste.
Dr. Roš je med drugim govoril tudi o kulu-ku ter povdarjal, da ta davek ni v skladu t razvojem davčnega sistema v naši banovini fn je našemil narodu nepoznan in nezaželjen. Kritje za ceste se lahko najde v drugih oblikah doklad in davščin, ki ne bodo obremenile v toliki meri gospodarsko najšibkejših.
Zaključni govor bana dr. Marušiča
QUvm načela proračuna - Banski $ve< odobrava proračun, ki je realen in v korist
vse banovine
Ljubljana, 31. januarja. AA. Drago Maruši« je zaključil prvo zasedanje banskega sveta Dravske banovine s tem govorom: »Velespoštovani gospodje Člani banskega sveta! Prijetna dolžnost mi je, da potrdim to, kar je nioj predgovornik g. Orehek rekel, namreč, da je to zasedanje banskega sveta služilo in bo služilo v čast našemu narodu. Razprave so se vršile stvarno, temeljito ia z ljubeznijo za blagor našega ljudstva. Vse diskusije so bile na višku in s tem je tudi banski svet dokazal u-praričenost svojega obstoja. Gotovo je, da se bodo besede, ki so bile tukaj izgovorjene, čule ne samo v naši Dravski banovini, temveč tudi v ostalih banovinah naše države. Upamo, da ee bodo te naše izražene želje v polni meri uresničile, ker vsi čutimo, da so bile govorjene samo v korist našega naroda. (Burno odobravanje. Klici: Tako je!)
Gospodje člani banskega sveta! Zdi se mi, da se lahko še nekoliko ozremo na ta proračun, katerega podlaga naj bodo misli, ki so se tukaj izrekle. Tukaj so se ugotovili principi, na podlagi katerih naj bi se ta proračun izvrševal. Proračun bi bil samo mrtva Številka, ako ne bi bilo v njem udi srca, ako v njem ne bi bila vnešena naša duša, katero dušo ste dali. vi, gospodje člani banskega sveta, s svojo diskusijo.
Predvsem bi želel konstatirati, da je proračun t celoti našel odobravanje s strani banskega sveta, tako kot je sestavljen. To konstati-ram z veseljem. Celoten proračun sicer ni manjši, temveč je še nekoliko večji, kakor je bil lanski. Zadostil pa je vsem vitalnim potrebam našega naroda. Izdatki so potrebni, da se te vitalne potrebe uresničijo, da se na ta način lahko dvigne gospodarsko in kulturno življenje v naši lepi Dravski banovini. Ta denar, ki ga votiramo za potrebe našega naroda, bo kot 8em to poudarjal v svojem otvoritvenem govoru, najplodonosneje naložen. (Klici: Tako je!)
Gospodje! Naglafial bi veliko idejo, da ni tisti najboljši gospodar, ki samo varčuje, temveč oni, ki previdno in ekonomično troši in a tem skrbi, da se ne ubija in ne zastavlja kolo gospodarskega življenja, ampak da se to gospodarsko kolo še bolj požene. Zato je ta proračun tudi nekoliko večji od lanskega. Toda na ta način pridemo naprej in najbolje v okom sedanji gospodarski krizi. Čo bodo naši široki sloji dobili dela in zaslužka, bo naš narod gospodarsko močan, ee bo dvignilo njegovo blagostanje in s tem s« Ho sedanja gospodarska kriza najbolj omilila. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.)
Gospodje! Če omenim razne postavke in stroške banovinskega proračuna in če podam
o	njih oceno, bi omenil predvsem bansko upravo in njen centralni urad, za katerega je določena vsota 13,000.000 Din. Za ta denar bi človek na prvi pogled dejal, da je neproduktivno naložen. Toda temu ni tako. Tukaj bi želel poudariti, da naše uradniŠtvo ni več ono straro rJitižno uradništvo, ampak da ]• naSo UradniŠtvo ono, ki « veseljem dela, da pomaga našemu narodu in da gre našemu ljudstvu v vsakem oziru na pomoč. Naše uradništvo dela tako. Zaradi tega je pa vsota 13,000.000 Din najplodonosneje naložena. (Živahno odobravanje in ploskanje.)
Kar se tiče proračuna za kmetijski oddelek sem mnenja, da je še mnogo prenizek, ker smatramo po vsej pravici, da je napreden kmet najboljši steber za narodno gospodarstvo. Zato nut moramo dati podlago, zlasti z zadružništvom, da more naše kmetijstvo napredovati in 8e razvijati. Posebno hočem poudariti, da bomo uvedli gospodarstvenost na naših kmetijskih zavodih, na katerih se naši kmetski mla-enifi učijo in vzgajajo, da postanejo nekoč dobri gospodarji. (Ponovno živahno pritrjevanje fn ploskanje.)
Pri prosveti smo bili zelo širokogrudni. Zavedali smo se dobro, kaj pomeni mladina za naš narod. Naša jugoslovanska zavest nam nalaga dolžnost, da za izobrazbo naše mladine votiramo potrebna sredstva. To Bino tudi storili. Naše občine imajo z zidanjem in vzdrževanjem šol velike izdatke. Zalo smo ustanovili Šolski sklad, za katerega smo votirali 6 milijonov Din Mislim, da smo tudi v tem oziru storili svojo polno dolžnost. (Živahno pritrje-vonje.)	v	*
Pri tehničnem	„mo votjral. na(J g
milijone l)in za vodovode, aanaeijo vasi itd -Tudi to dokazuje našo živo in eVrsto vo]. ' ^ pospešimo napredek našega naroda v vsakem oziru. Zlasti bi pa poudarjal, da sni0 bili mnenja, da so za dobro gospodarstvo potrebne predvsem dobre ceste. Zaradi tega smo ustanovili eestni lond, katerega smo dotirali 8 35 milijoni Din. Razven tega smo ustavili ge lo milijonov za odplačevanje anuitet in obresti za posojila, ki smo jih najeli za zgradbo cest in modernih mostov.
To so, gospodje, ogromni zneski, ki pome-nijo
Invostidje stotine milijonov.
Toda le investicije nimajo samo velikega pomena za naše narodno gospodarstvo, ampak iuiajo tudi velik socijalni pomen v sedanji ekonomski krizi. (Pritrjevanje in ploskanje.) —
S	tem, da investiramo za naše cestne igradbe,
za vodovode, za šolske zgradbe itd. tako visoke zneske, bomo najbolje omejili in omilili brezposelnost. Gospodje, brezposelnosti ne bomo omilili samo z zneski, ki jih votiramo za socijalno skrbstvo, omilili pa jo bomo s tem, ako ustvarimo možnost dela. (Klici: Tako je!)
V	zvezi s tem bi hotel omeniti, da so vse davščine, ki smo jih ustavili za cestni fond, kakor tudi druge postavke našega proračuna, bile sprejete, ne rečem, da z navdušenjem, ampak vsaj z mirno resignacijo. (Veselost!) Gospodje člani banskega sveta so si popolnoma na jasnem, da moremo votirati gotove zneske, če hočemo kaj napraviti. Poudarjam, da so se tudi gospodje, ki so zastopniki mestnih občin, zavedali, da je princip, po katerem smo pritegnili k vzdrževanju cest tiste, ki naše ee-ste najbolj uporabljajo, pravičen.
Dve postavki sta, glede katerih so se tukaj čuli ugovori. Prva postavka je davek na vprežno živino, druga pa je kuluk. Gospodje, predvsem smo hoteli in želeli, da naš mali človek x davkom na vprežno živino ne bo prizadet. S tem davkom bodo prizadeti samo posestniki, ki imajo po dva in več konj. Ako kdo redi 2 konja, ali tri vole, mora že biti srednji posestnik, ki mu ne bo tako težko preboleti onega malenkostnega davka, ki ga bo moral plačati od svoje vprežne živine. To bo prebolel tem lažje, ako ga vzgojimo tako, da se bo zavedal, da ni samo avtomobilist oni, ki mora plačevati za naše ceste ogromne zneske, ampak da mora prispevati za naše ceste vsakdo, ki jih izrablja, četudi v manjši meri.
Druga stvar je kaluk. Danes 5e ne moremo reči, kakšen bo finančni efekt kuluka. Izjavljam pa, da bomo dajatve sa kulak, v kolikor nam bodo dopuščale finančne možnosti, znižali na minimum. (Živahno odobravanje In ploskanje.) Pogoj za to, da nam bo država dala dotacije, ki so predvidene v proračunu. Kajti banovine, zlasti naša, so prevzele velike naloge, ki jih morajo izvršiti. Ako bomo te dotacije dobili in ako bo naš proračun odobren v obliki, kakor Je predložen, potem upam, da 8e bomo mogli zadovoljiti samo 1 enodnevnim ku-lukom. (Živahno odobravanje.)
Eno stvar bi še poudaril glede kuluka, namreč to, da je v zakonu samem predvidena možnost, da se takrat, kadar bodo ceste dobro urejene, kadar ne bodo več dane potrebe za kuluk, lculuk lahko tudi odpravi. Upam, da bodo po tem proračunu pri nas ceste že tako dobro urejene, da bomo drupo leto lahko zahtevali, da se kuluk odpravi. (Živahno odobravanje in ploskanje.)
Poudaril bi, da pri nas kuluk ni priljubljen, in to ne mogoče zaradi tega, ker bi douašal nezmagljiva bremena, temveč predvsem iz psiholoških razlogov. Danes je že naš mali Človek v kulturnem oziru toliko napredoval, da smatra v gotovi meri za poniževalno, da bi. vzel orodje na ramo, in šel na cesto delat kuluk. To je glavni razlog, da kuluk pri nas ni priljubljen. (Živahno odobravanje in ploskanje.)
Gospodje! Tudi
za socijalno politiko in za narodno zdravje
smo imeli polno smisla. Skrbeli smo za zaščito dece, za vajence, za bolnike, hiralnice itd. Vse to je dokaz, da se zavedamo dolžnosti, ki jih imamo v socijalnem oziru. Dokaz temu je zlasti to, da smo uslanovili bednostni lond, v katerega naj bi tudi občine prispevale gotov odstotek. Bednostni fond smo dotirali s 700.000 Din. Iz tega fonda naj bi se dovoljevale podpore za prvo pomoč. Mnogokrat je trenotna in hitra pomoč nujno potrebna. Kdor hitro da, dvakrat da! Lahko pa rečem, da je mnogo primerov, da kdor hitro da, stokrat da! (Odobravanje.) Skrb za naše bolnice in bolniške zavode, pri katerih so predvidene razne razširitve, dokazuje, da se zavedamo v polni meri dolžnosti, ki jih zahteva od nas sedanja moderna doba v socijalnem oziru. Zneski, ki smo ji!\ postavili v naš proračun * a socijalno skrbstvo, dokazujejo v dovoljni tneri, da smo socijalno čuteči ljudje. (Burni klici: Tako je!)
Poudarjal bi v tej zvezi še eno ustanovo, to so zdravstvene občine. Z zakonom o zdravstvenih občinah bo banovina prevzela nase različne obveznosti, ki so jih morale prej nositi občine. Te obveznosti znašajo približno 10 do 15 odstotkov občinskih doklad. Gospodje, to je za nas veliko breme. Navzlic temu smo v proračunu znižali banovinske doklade od 40 na 35 odstotkov, tako da faktično znižanje znaša okrog 20 odstotkov. Tudi v tem oziru morem torej reči, da vidimo, ako pogledamo naš proračun, kakor je sestavljen, da je v rosnici vestno iu skrbno sestavljen.
Prav tako smo skrbeli za našo trgovino, obrt in industrijo. Zlasti smo posvetili veliko paž-njo
našemu tujskemu prometu, ki postaja od dne važnejša panoga narodnega gospodarstva v naši banovini. Ne zadostuje samo to, da so naša zdravilišča in letovišča lepo m moderno urejena, ampak je potrebno tudi °\	,'e	na®e	cestno omrežje kar najbolje in
najmodorneje zgrajeno, ako hočemo privabili čimveč tujih gostov v naše kraje. Za proučava-nje različnih načrtov smo dal! na razpolago gotov znesek. Potrebno je, da se naš narod zave-
da važnosti tujskega prometa. Potrebno je, da se tam, kjer razmere še niso primerne za tujski promet, take razmere ustvarijo. Treba je vzbuditi privatno inicijativo, da ljudje privabijo čim več tujcev v naše kraje. Poudarjam, da je zakon od 11. decembra lanskega leta dal pomoč in pobudo specijelno takim krajem, kjer je povsem potrebno, da se razvije tujski promet. Potrebno je, da se ti naši idealno lepi kraji, bodisi to v zeleni Štajerski ali na Gorenjskem ali na Dolenjskem ali na Notranjskem, kolikor mogoče povzdignemo in da privabimo s tem kolikor mogoče veliko tujcev. — (Odobravanje.)
Gospodje člani banskega sveta! Vsaka stvar ima dve strani in tako tudi naš proračun. Na eni strani imamo izdatke, na drugi pa dohodke, da ne rečem obremenitve, s katerimi moramo računati, ako hočemo izvršiti naše naloge. O nekaterih stvareh sem že prej govoril. Tako o cestnem fondu, o kuluku in davku na vprežno živino. Hotel bi samo poudariti, da je potrebno, da je ta proračun v resnici realen, da bomo to, kar je v proračunu predvideno, tudi dobili, in da nam država da dotacije, ki so predvidene v proračunu. Mi bomo ■ svoje strani storili vse, da se delo, ki ga imamo v programu, tudi izvrši.
Glede ostalih dohodkov *o bili ugovori le malenkostni, ako se morem tako izraziti. Nekaj ugovorov je bilo glede takse na živinske potne liste. Kar se tega tiče, bi omenil, kakor sem to storil že tekom debate, da se bo ta taksa po možnosti omilila, zlasti taksa na drobnico, in da se bo lahko prodalo več komadov drobnice na en potni list. (Splošno odobravanje.)
Dalje so bili ugovori glede takse na sečnjo gozdov. Tudi tu smo skušali doseči, da mali kmet s to takso ne bo obremenjen. Zvišali bomo še minimum od 5.000 na 10.000 Din. Izjavljam pa, da se vrši ogromna večina sečenj v veleposestniških gozdovih, in da nimamo prav nobenega razloga, da bi tu delali kakšne izjeme. (Odobravanje.)
Proti trošarinski dokladi v znesku 36,000.000 Din na alkoholne pijače ni 4lilo ugovorov, ker je to najlažji in najboljši način, kako je mogoče priti do dohodkov.
Kar se tiče želja, ki so bile izražene glede trošarine na brezalkoholne pijače, da se namreč ta trošarina izdatno zviša, tem željam za letos ne bom mogel ustreči. (Veselost.) Najprej moramo videti, kakSen efekt bodo imele te trošarine in potem bomo šele mogli videti, ali in koliko naj trošarino na brezalkoholne umetne pijače zvišamo. Ako bo potrebno in možno, bomo to trošarino prihodnje leto tudi zvišali.
Na drugi strani, gospodje, ne smem pri tem poglavju pozabiti, da poudarim, da pridelujemo vino za prodajo, ne pa zato, da ga popijemo sami. Moramo gledati, da ne popijemo preveč vina doma, temveč da ga v kolikor mogoče velikih količinah prodamo. S tem na eni strani pomnožimo svoje dohodke, na drugi strani pa se borimo tudi proti alkoholizmu. — (Pritrjevanje.)
To so bili v glavnem ugovori, katerim bomo ustregli, v kolikor nam bo dana možnost. Ponovno poudarjam, da je proračun sestavljen tako, da gremo laliko mirnim srcem med ljudi, in da ga z mimo vestjo lahko zagovarjamo Obremenitve, ki smo jih morali naložiti ljudstvu za dosego ciljev, ki smo si jih stavili v blagor in korist našega naroda, so potrebne. Zato tudi vse obremenitve lahlco z mirno vestjo zagovarjamo. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.)
Vaša dolžnost, gospodje člani banskega sveta, je, da ljudstvo poučite o koristih tega proračuna, ker proračun ni samo mrtva številka, temveč je živa energija, ki ustvarja pobudo za gospodarsko življenje. Zato je potrebno, da narod, za katerega dobrobit so namenjeni izdatki v našem proračunu, da za kritje teh izdatkov potrebna sredstva, kajti denar, ki se izda za te namene, se zopet vrne med narod.
Gospodje, poudarjal bi še to, kar je omenil že član banskega sveta g. Orehek pred menoj, da smo imeli v tem zasedanju banskega sveta svetel vzgled, kako naj se gospodarsko dela, kako naj delamo vsi brez ozira na prejšnjo strankarsko pripadnost.
Gospodje, slekli smo staro strankarsko obleko in smo oblekli novo jugoslovansko. Pred očmi nimamo nič drugega kot interese naroda. Ako bomo tako delali, boino dosegli največje uspehe. Gospodje, da delamo skupno brez ozira na preteklost, je naša sveta dolžnost do konsolidacije države, je naša sveta dolžnost do naroda, ker bomo le na ta način mogli narodu koristiti.
Gospodje, z izrazom ljubezni do naše grude, ljubezni do naše lepe Jugoslavije, z ljubeznijo do našega Prevzvišeuega vladarja. Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I., ki se sedaj mudi v neposredni bližini r naši sosedni banovini, v dragem nam Zagrebu, zaključujem prvo zasedanje banskega sveta Dravske banovine. Poživljam vas. gospodje člani banskega sveta, da zakličete Nj. Vel. kralju Aleksandru
I.: Naj živi Njegovo Veličanstvo kralj Alek-
sander I.! Noj živi njegov kraljevski dom! Naj ga čuva Bog v ponos io korist naše lope
Jugoslavije! Vsi člani banskega sveta zakličejo navdušeno: Živijol Živijo! Živijo!
Eksplozija v sedežu »Mlade Jugoslavije«
Zagreb, 31. januarja. A A. Ponoči ob 2. se je dogodila vZagrebu na uličnem oknu hiše, kjer ima prostore omladinska organizacija »Mlada Jugoslavija!: v dolnjem mestu nedaleč od evangeljske cerkve, eksplozija, ki ni napravila nobene posebne škode. Omenjeno organizacijo so osnovali znani omladinci, ki so pripadali bivši Radičevi seljački stranki.
*	* *
Omladina iz bivše Radičeve seijačke stranke, polna zanosne volje, da Uidi sama sodeluje pri izgraditvi Jugoslavije v tej novi nacijonalni dobi, ko se je dosegla popolna harmonija med vsemi jugoslovanskimi brali, se je organizirala v »Mlado Jugoslavijo«, na katere oknu se je zgodila preteklo noč eksplozija. Znano je, da niti eden velik ideološki pokret ni bil brez nasprotnikov. Tako ni ostala brez njih niti »Mlada Jugoslavija«. Tudi ona jih ima, ^>da kakor se je do sedaj po prilikah videlo, malo, a Se te med onimi, ki niso niti vredni, da bi bili v njenih vrstah, ker je ona samo mladinsko ideološka organizacija in edina, ki je vsa vdana delu za državo in narod. S tem napadom ni bila oskrunjena ona, nego so njeni nasprotniki sebe le še bolj kompromitirali. Zagreb je te dni kot nikoli poprej poln navdušenja zaradi bivanja Nj. Vel. kralja in kraljice v njem. Monarh Jugoslavije, ki se sprehaja po zagrebških ulicah, žanje navdušene manifestacije in prav takšne prirejajo Nj. Vel. kraljici. To je nepo-bitna stvarnost. (Opomba uredništva.)
Novi jugoslovanski zlatniki
Beograd, 31. januarja. 1. Po naročilu Narodne banke so v kovalnici AD izdlelali naše nove zlatnike, ki se bodo imenovali cekini. Zlatniki so zlatniki v obliki in vrednosti 1 in 4 dukatov. Stiridukatni zlatnik ima na eni strani relief Nj. Vel. kralja in Nj. Vel. kralijce in v cirilici napis kralj Aleksander I., kraljica Marija, na drugi strani pa relief državnega grba z napisom v latinici Jugoslavija 1930. Enodukatni zlatniki v latinici Jugoslavija 1930. Enodukatni zlatnik pa ima na eni strani relief Nj. Vel. z nazivom Aleksander I. kralj Jugoslavije v cirilici, na drugi strani pa relief državnega grba z nazivom Jugoslavija 1930 v latinici. Novi zlatuiki bodo v kratkem že v prometu.
Prihod novega romunskega poslanika v Beograd
Beograd, 31. januarja. L Davi je prispel v Beograd novi romunski poslanik g. Aleksander Buranescu. Znano je, da jo dosedanji romunski poslanik na našem dvoru g. Filodor stopil v pokoj z dnem 1. januarja. Pred nekaj dnevi je zapustil Beograd. Na njegovo mesto je bil imenovan romunski poslanik v Lisaboni g. Buro-neacu. G. Buronescu je prispel iz Pariza z brzo-vlakoin v spremstvu svoje soproge in hčere. «a postaji ga je pozdravil kot zastopnik zunanjega ministrstva g. Sokolovič. Sprejema pa se je udeležilo tudi celokupno osobje romunskega poslaništva z odpravnikom poslov svetnikom nabinijem na čelu.
Za prospeli in napredek Kamnika.
Program tujsko prometnega društva za letošnjo sezono
.	Kamnik,	v	Januarju	1931.
iuj.sko prometno društvo je na svoji zmhvji seji postavilo obširen program dela, ki ga namerava izvesti še pred pričetkom tujske sezone. To delo naj bi bilo nadaljevanje dosedanjega,^ seveda v večjem obsegu.
Društvo si je nadelo posebno skrb za ureditev in vzdrževanje isprehajališč iu parko-v v mestu in bližnji okolici. Popravilo bo evenlu-elne poškodbe na klopeh in mizicah iu postavalo po potrebi nove. Pteebna pažnja pa se bo posvetila lelos ureditvi Malega grada. Dol pobočja ob hiši 9. Skale se bo očedil in zasadil z lepotnim grmičjem in cvetjem.
V	Kamniku v sezoni primanjkuje stanovanj m sob za tujce. Da se dobi v pogled, koliko stanovanj Ju sob bo v seziji 1931 na razpolaga za letoviščarje, bo treba tudi letos izvršila popis, oziroma revidirati lanski izkaz. Vodil ge bo tudi seznam tujskih sob v okolici. S teni ima preiti posredovanje sob za tujce popolnoma v roke društva im bo treba vzgojiti najemodajalce v večji disciplini glede sprejemanja in od ja vi jen ja gostov potom društva.
Gledati bo treba poleg tega, da bodo v seziji vse razpoložljive sobe opremljene in pripravljene za letoviščarje, tudi na to, kako bi se vzbudilo med kamniškimi posestniki stremljenje za zgradbo, oziroma preureditev novih stanovanj in sob. V ta namen bi bilo treba sklicati anketo ter povabiti nanjo gostilničarje in druge interesente, ki morda pokažejo voljo do investicij v Kamniku. Nekateri hotelirji in gostilničarji bi prav lahko razširili in preuredili svoje hiše, s čimer bi pridobili precej novih stanovanj.
Pričakuje se, da bo v letošnji sezoni dotok tujcev v Kamnik znatno n a rasi el, zato bo treba tudi v izdatnejši meri skrbeti za razvedrilo tujcev s primernimi prireditvami, skupnimi izleti v Kamniško Bistrico in drugam. Društvo, športni klub in mestna občina bodo napravila vsaj dva tenis-prostora. Zabave pa ne bo manjkalo vsak dan v kopališču.
Društvo se bo najodločnejše zavzelo r.a to, da se poveča hitrost kamniškega vlaka bodisi z izboljšanjem spodnje gradnje ali z uvedbo, motornih vlakov. Gledalo se bo tudi na dobro stanje cest, avtobusov itd.
Tujsko prometno društvo bo nadaljevalo in izpopolnila propagando z razpošiljanjem brošure, s članki in reklamnimi noticami v časopisju, revijah itd. Za Izvršitev propagande j« bil izvoljen ' :di posebni odsek.
Slovenski javnosti
Letos v mesecu novembru se je na občnem (boru SSLU na soglasno željo vseh ljubljanskih akademikov preosnoval Svet slušateljev ljubljanske univerze v Zvezo slušateljev Aleksandrove univerze. S to odložitvijo se je slovenska akademska mladina otresla političnega vpliva in postavila novoosnovano organizacijo na zgolj stanovsko podlago. Že dolgo se je težilo k temu, da se osnuje reprezentančna organizacija po vzoru akademskih organizacij iz demokratično urejenih in naprednih zapadnih držav, ki kljub svojemu svetovnemu nazoru in političnemu prepričanju uspešno delujejo za svoje stanovske in socijalne koristi in žanjejo primerne uspehe doma in na mednarodnem forumu.
Ne sinemo pa prezreti, da, kakor je kmečki ln delavski sloj srce naroda, tako je inteligenca glava naroda. Stalen in smotren napredek naroda je brez sposobnih in izobraženih ljudi nemogoč. Izobraženstvo, ki ne bi naraščalo iz vseh slojev naroda, temveč samo iz bogatejših ln tistih, ki imajo priložnost svoje otroke izobraziti, to izobraženstvo bi ne imelo nobene vezi z narodom in bi ne vedelo za njegove potrebe in želje. Zaradi težke gospodarske krile in socijalno krivičnega današnjega družabnega reda je pa tembolj pereče vprašanje vzgoje vsega inteligentnega naraščaja našega naroda. Danes niso več časi, ko je mogel ljubljanski gostilničar ali uradnik zastonj prehranjevati po par dijakov. Minila je lepa romantika slovenskega študenta, pred nami je brezobzirna in kruta sedanjosti Na drugi strani pa Je še težje vprašanje zaposlitve splošno naraščajočega Inteligentnega proletarijata.
Slovenski akademiki se dobro zavedajo resnosti položaja, zato tudi hočejo po svojih mo-Čeh temu odpomoči. Kličemo pa slovenski javnosti: Ne držite križem rok! Ne puščajte od bede umirati mladih ljudil Vsakdo bo krivec, če bo mladina primorana posegati po skrajnih sredstvih, da si zgotovi svoj obstoj s tem, da se pogreza v pogubonosen materijalizem sedanjega časa. Ne samo tisti, ki ne bo ničesar dal, ampak tudi tisti, ki ne bo ničesar poskusil, da se Izboljša položaj dijaštva, »bo kriv sodbe».
Tri stvari so, ki obležujejo današnjemu akademiku pezo življenja in uničujejo mlade sile: poleg resnega in trudapolnega študija vsakdanja borba za življenje, nezanimanje občinstva la njegove potrebe in negotova bodočnost.
Mnogo je akademikov, ki žive b 100—200 Din na mesec! Mnogo je akademikov, ki nimajo zadostne obleke. Poleg vsega tega pa ga muči skrb, kje bo dobil po dvanajstletnem študiranju službo.
Slovenska javnost, to vpliva kvarno na prehitro dozorevajočo mludino. To ubija vero v samega sebe tudi najbolj idealni mladini. Zato ■e bodite gluhi in slepi za prošnjo dijaštva!
Dajte akademskemu uradu dela na razpolago ne samo duševno, temveč tudi telesno delo, da bo zaposlil revne akademike. Spominjajte ee Pri. vseh zabavah in veselicah Akademskega podpornega tonda, ki bo delil iz obresti fonda revnim akademikom podpore in omogočal spe-eijalni itudij v tujini. Ne pozabite na akademsko bolniško blagajno, ki z bornimi odtegljaji akademikov zdravi vse akademike. Pošiljajte tudi najmanjši znesek na Zvezo slušateljev Aleksandrove univerze, da ji s tem zagotovite obstoj in pa uspeh v domači zemlji in v mednarodnem svetu. (Stev. ček. računa 14.740.)
Slovenski akademiki so začrtali pot, po kateri se pride do blagostanja naroda, javnost pa naj to pot sogradi. Tudi tu veljaj pravilo: Dvakrat da, kdor hitro da. Z združenimi močmi ta prospeh malega našega naroda, za enotno jugoslovansko državno edinost in za načela Njegovega Veličanstva kralja!
Zveza slušateljev Aleksandrove univerze.
Za predsedstvo: Srečko Baraga, cand. phil., s. r., predsednik; Lojze Založnik, cand. phil., s. r., tajnik.
— Današnji številki našega lista smo prilo-lili prospekt »Modre ptice«, v katerem vabi na naročbo svojih publikacij, ki izidejo v letu 1930-31. Ker slove vse knjige, ki jih izdaja »Modra ptica« ne samo po svoji visoki umetnostni vrednosti, temveč tudi po njih vzorni opremi, je založba »Modra ptica« splošno priljubljena in jo najtopleje priporočamo. — V vsako hišo knjige »Modre ptice«!
— Novi večerni tečaji za knjigovodstvo, računstvo in nemščino se ©tvorijo na Zenskem «witelji6ču v Ljubljani, Resljeva ce®ta (Privatni uftmi tečaji). Pojasnila daje šolski sluga (ves dam) in Delavska zbornica v uradnih urah (od 8. do 14.). Splošni izobraževalni tečaj ta delavstvo pa se bo vršil ob nedeljah od 9. do 12. Vpisovanje Motam.
— Polovična vožnja na skupščino inženjerjev ta arhitektov je dovoljena vsem udeležencem, ki bodo potovali v Beogrnd od 21. do 23. februarja.
— Hripa v Beogradu zelo razsaja in so morali caradi nje zapreti mnoge delavnice. Tudi gledališče mora stalno izpreminjati repertoar zaradi obolelosti svojih članov.
— Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Židovska ulica 4 in Stari trg 12.	106
— Aretacija milijonarjev iz Čakovca. V Čakovcu je vzbudila veliko senzacijo aretacija milijonarjev nekega Dragotina šajerja, tovarnarja Eppingerja iz Dolnje Lendave in Viljema Sze-kelisa, vsi bivši upravni svetniki delniške družbe »Agraria« v Čakovcu. »Agraria« je bila u-stanovljena leta 1924 s kapitalom 1,000.000 Din. Z e v začetku poslovanja je izkazovala velike izgube in bilanca leta 1929 je pokazala nad 1 milijon Din izgube. Se v istem letu so pasive narasle na 6 in pol milijonov, nakar je prišla družba v konkurz. Upniki so se oglasili in zahtevali nad 5 in pol milijona dinarjev ,dobili so pa samo okoli en milijon in pol dinarjev, nakar je družba prišla v likvidacijo. Na ovadbo upnikov so omenjene tri člane te družbe aretirali.
Jz Ž)ravsfec banovine
Cenjenim naročnikom sporočamo, da smo današnji številki priložili položnice. Cenjeni naročniki, ki so naročnino že plačali za februar, naj oddajo položnico prijatelju ali znancu. Vse druge pa prosimo, da nam naročnino za februar in morebitno zaostalo naročnino nakažejo v prvih dneh meseca, ker si tako zagotovijo redno dostavljanje lista in nam prihranijo stroške in čas.
UPRAVA.
*
d Promocija. V soboto je promoviral na zagrebški veterinarski fakulteti g. Moser Franc, sin znanega ljubljanskega avtoizvoščka Jurija Moserja. Mlademu doktorju tople čestitke!
d Polovična vožnja po naših železnicah v Dubrovnik in Sarajevo. Za obisk proslave Sv. Vlaha v Dubrovniku je dovoljena polovična vožnja po železnicah od 80. januarja do 7. februarja. Istotako za živinski sejem v Sarajevu. Legitimacije in informacije pri »Putniku«, Ljubljana, Dunajska cesta 1.
d Cesta Kamnik—Črna—Gornji grad je zaradi ponovnih velikih plazov v črni popolnoma zaprta in je vsak prehod za vozila tu do nadaljnega nemogoč.
d Poroka na Brezjah. Danes bosta na Brezjah poročena agilni član pev. društva Krakovo-Trnovo g. Adolf Tekauc, stavec in gdč. Olga Kernova. Oba sta iz znanih trnovskih rodbin. Čestitamo!
d Črno-bela redu ta. Vabila razposlana. Reklamacije vabil za Ljubljano, od 2. februarja naprej dnevno od 17. do 19. v damski sobi kavarne Emona; istotam rezerviranje balkonskih sedežev. Reklamacije reflektantov izven Ljubljane na gg. poverjenike, objavljene v našem listu.	544
LOVSKI PLES
se vrši v veliki dvorani na Taboru
1
februarja
d Delavstva tov. . Pollak. Z ozirom na prepozno obvestilo o smrti g. soproge g. velein-dustrijalca Karl Pollak-a senj. obveščamo vse zunaj bivajoče delavstvo, da se pogreba, ki se vrši dne 2. februarja ob poL 15. uri udeležimo skupno vsi po oddelkih. Zbirališče Dunajska cesta 23 onkraj ceste. Nastavljene!.	539
d Strokovna zadruga koncesijoniranih elektrotehnikov za Dravsko banovino v Ljubljani priredi svoj redni občni zbor danes v nedeljo
1.	februarja ob 10. uri dopoldne v magistratni dvorani z običajnim dnevnim redom.
i	Vreme. Barometer je kazal včeraj ob T. v Ljubljani 766, v Mariboru 756-1, termometer
26	v Ljubljani, I v Mariboru. V Ljubljani Je pihal SSE, v Mariboru je bilo mirno. Oblačnost je bila povsod 10. Snežilo je v Ljubljani (12 4 mm), v Mariboru (8 mm), deževalo pa v Mosta-ru (1 mm), v Skoplju (1 mm), v Kumboru (10 mm) ln na Visu (8 mm). Najvišja temperatura ^ Ljubljani Je bila 6, najnižja 1-2, v Mariboru
0,	v Mostaru —1, v Zagrebu 2, v Beogradu —11, v Sarajevu —4, v Skoplju 0.
Obledele obleke barva v različnih barvah ln plisira tovarna Jos. Reich.
6602
—	Organizacija diplomiranih tehnikov poziva vse absolvente Tehnične sred. šole v Ljubljani, da takoj javijo svoj točen naslov in službene podatke na Organizacijo diplomiranih tehnikov, Maribor, Stolna ulica l/III.	504
jE/ubljana
Nedelja, 1. februarja 1931., Ignac. Pravoslavni: 19. januarja, Makarij.
Ponedeljek, 2. februarja 1931., Svečnica. Pravoslavni: 20. januarja, Jeftimije.
Nočno službo imata danes v nedeljo lekarni SuSnik na Marijinem trgu ln Kuralt na Gosposvetski cesti; jutri v ponedeljek pa Trn-k o o z y na Mestnem trgu in R a m o r na Miklošičevi cesti.
*
■ Knjigarnar L. Schwentner sporoča svojim poslovnim prijateljem in odjemalcem sledeče: Zlobneži ali neumneži širijo po Ljubljani vest, da nameravam opustiti svoj obrat. Izjavljam, da te namere nimam in da bom vodil obrat v nespremenjenem obsegu naprej.
■ Jamova razstava slik v Jakopičevem paviljonu je še odprta; pretekli teden si jo je ogledala šolska mladina v skupinah. Danes, v nedeljo in na svečnico se nudi vsem ljubiteljem lepih slik pripravna prilika za ogled in nakup Jamovih umetnin.
■ Vstopnice za Finžgarjevo proslavo v ljubljanski drami bodo od srede dalje v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. Proslava bo v ponedeljek 9. februarja.
■ črno-bela reduta. V avrho čim največjega poenostavljenja v reklamiranju vabil je pripravljalni odbor tudd letos organiziral po Dravski banovini poverjenike, na kaitere naj ae itrvolijo obrniti vsi cenj. reflektauti, ki se jih j« pri razpošiljanju vabili prezrlo. Iz posebne prijaznosti »o apr«.jeli to nalogo naslednje dame oziroma gospodje: Bled: gdč. Bedčič Netd, tovarna pletenin. Borovnica: Koba Srečko, in-dus&rijailec. Bohinjska Bistrica: Befoek Bratoma!. Brežice: Sancin Karel, učitelj. Celje: Pfel-
Jz drugih bemevin
Zapuščina 24 milijonov za pomorsko visoko šolo
V	Dubrovniku je nedavno umrla neka Marija Račič, ki je zapustila 24,000.000 Din za pomorsko trgovsko visoko Solo, katero naj bi ustanovili v Dubrovniku. To bi bila prva taka šola v državi.
Oče Marije Račič je bil navaden mornar. Ona sama je v svoji veliki ljubezni do našega morja in do vseh, ki tvegajo svoje življenje na njem, v svoji oporoki volila tako veliko vsoto za to šolo. Prva visoka šola te vrste v Jugoslaviji bo izobraževala intelektualni kader za jugoslovansko pomorsko trgovino. Zanimivo je tudi, kako je pokojnica Bestavila oporoko glede tega volila. Napisala je: »Pomorsko trgovsko akademijo, za katero zapuščam vse svoje premožneje, morejo obiskovati tudi ženske. Glede akademije same, kako naj bo urejena itd., naj odločijo strokovnjaki. Akademija bo imela svojega kuratorja, katerega naloge bodo določene v statutu šole itd. Končno je pokojnica določila precejšnjo vsoto za Štipendije *a podpore večim dijakom, ki bodo šolo obiskovali.
Po 16 letih iz ujetništva
Pred dnevi se je vrnil iz ujetništva v Rusiji v Sarajevo neki Rade Obučina. Pred 16. leti so ga vjeli na ruski fronti, kasneje se je javil kod dobrovoljec in se udeležil bitk na Do-brudži, kjer je bil tudi ranjen. Med revolucijo je ležal bolan v neki bolnici za legarjem. Pozneje je preživel več let v Žitomiru in drugih mestih, kjer je mnogo pretrpel. Polnih pet let je prosil za dovoljenje, da bi se vrnil domov. Končno ga je dobil in se napotil v Jugoslavijo preko Poljske. Doma je našel še živega svojega starega očeta Nikolo, ki je bil nadvse srečen, da je po tolikih letih zopet zagledal svojega sina edinca, kajti drugi sin mu je med vojno umrl.
Kilometer samomorilcev
Čuvaj topčiderske železniške proge pri Beogradu je našel med tračnicami predvčerajšnjim truplo nepoznanega mladeniča strašno razmesarjenega. Mladenič je bil lepo oblečen in ni imel pri* sebi nikakih listin, da bi mogli ugotoviti njegovo identiteto. Tako da se ni moglo dognati, ali je žrtev težke nesreče ali samo-rilec.
Sef tehnične policije v Beogradu meni, da gre za samomor. To dokazuje lega, v kateri so truplo našli. Izjavil je: 6. kilometerski kamen, kjer so našli truplo, je kamen samomorilcev. Tu »e zgodi največ nesreč in največ samomorov.
b V Subotici je 150 ljudi a V in vel otroki.
Iz Subotice poročajo, da živi tam nad 150 takih družin, ki imajo 9 in več otrok in so zaradi tega oproščene plačevanja vseh državnih neposrednih davkov. Po večini so to poljedelski delavci in obrtniki. Seljak Cvijin ima 15 otrok. Doslej je plačal letno 50.000 Din za državne neposredne davke. Od 1. januarja Je pa seveda popolnoma oproščen teh bremen. Nadalje v Subotici še kakih 20—30 rodbin, ki imajo 11 in 14 otrok in ki bodo seveda tudi prijetno izne-nadeni, ko letos ne bodo dobili opominov davčne oblasti
b Dekle, ki je trikrat pobegnilo. Neka Marija Mihajlovič iz Indije je na dan Sv. Save pobegnila že tretjič v svojem življenju od doma in je tudi v tem pogledu nekaka rekorderka. Prvič je pobegnila z nekim mladeničem. Čeprav so ji starši dovolili, da se z njim omoži, ni dolgo vzdržala pri njem, temveč se zagledala v drugega in tudi s tem pobegnila. Na isti način se je končala ta druga njena ljubavna pustolovščina in vrnila se je domov. Starši so se trudili, da bi jo spravili v zakonski jarem in so ji našli poštenega obrtnika, ki naj bi postal njen mož. Toda za tega se dekle ni zmenilo in pred dnevi je tretjič pobegnila od doma z nekim Ivanom Devičem, poljedelcem.
b Aretacija zdravnika. Beograjska policija je aretirala zdravnika dr. Cirila Popoviča iz Beograda. Kakor poročajo listi, je zdravnik ponaredil več menic v vrednosti od 30—40 Din.
b Našli so 750 kg vtihotapljenega tobaka. Pod-preglednik finančne kontrole v čitluku pri Lju-buški je pred dnevi izvedel veliko racijo v svojem rajonu na tihotapce tobaka, katerih sedaj pred odkupom tobaka tam okoli kar mrgoli. V šestih dneh je nšel v skrivališčih 750 kg vtiho-topljenega tobaka.
Pri zaprtosti in hemoroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hirbtu in križu, je naravna »Fran* Josefova« grenčica, večkrat aa dan poučita, krasen pripomoček. Zdravniško izkušnje »o ugotovile pri trebušnih obolenjih, da deluje »Fran« Joselova« voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. >Frani Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
tei- Adolf, uradnik L j ubij. kred. banke. Črnomelj : MUdir. Malerič Boris, jun., zdravinik. Dom-*ale: gdč. Obenvaider Greti. Jesenice: Žabkar Jože, lekarnar. Kranj: dr. Šilar Igo, odvetnik. Kamnik: ga. Ogriaova, eoproga srez. poglavarja. Krško: Papež Slavo, tod n ik. Kostanjevica na Kirka: Belle Marjan, dipfl. jur. Kranjska gora: dir. Bregar Stanko, sodnik. Laško: gdč. Elsba-oher And a. Logatec: Kopač Filip, lesni trgovec. Litija: dr. Sfiligoj Stanko, sodnik. Ljutomer: Press! Mirko, učitelj mešč. šole. Maribor: ga. Minka dr. Sotiiijeva, Verstovškova ulica 4a-II. Murska Sobota: Peterka Roaul, bančni prokurist, Novo mesto: prof. Fon Danijo. Ormož: ga. Erszy dr. Brodarjeva. Ptuj: Šestan Josip,učitelj. •Planina pri Rakeku: dr. Penpar Stanko, okrož. edravnik. Rajhenburg: ing. Petrič Pavel. Rakek: Rebek Pravdoslav, višji veterinar. Ribnica: Novak Ivam, d en ti st. Radovljica: gdč. Vengar Nada. Šoštanj: Nat ek Franjo, trgovec'. Škofja Loka: Kragelj Mirko, Jel. uradnik. Tržič: Gruden Oskar, dentist. Trbovlje: ing. Jeglič, Trb. prem.. družba. Velenje: Koch Ciril, elektrarna. Vrhnika: gdč. Kunstelj Neli, industrijama. Zagorje ob Savi: Adamič, u&Mj. Zailec: gdč. Ro-bJek Zdenka. — Ker imajo radi značaja prireditve dostop samo vabljene!, prosimo vsakogar, ki bi se hote! udeležiti redu!e in še ni v posesti vabila, naj se obrne na najbližjega poverjenika, nakar mu ibo v najkrajšem času ustreženo.
Koks za kovače in centralne kurjave
Iz angleškega premoga
75 Oin za 100 kg
I 527	franko	plinarna	nudi
Ljubljanska mestna plinarna.
a Odprta noč in dan so groba vrata. Po dolgi bolezni je umrla gospa Franja Pollak, soproga veleindustrijalca Karla Pollaka, rojena Peterca. Blaga pokojnica se je mnogo udejstvovala v dobrodelnih akcijah ln je vsem potrebnim rada pomagala. Kot dobrotnica bo ostala vsem v spominu. Pokopali jo bodo jutri ob pol
15. Iz Dunajske ceste št. 23 k Sv. Križu. — Za vedno je zatisnila oči tudi soproga uglednega ljubljanskega mesarja in posestnika gospa Marija Marčan. Pokopali jo bodo v ponedeljek iz hiše žalosti Rimska cesta 21 k Sv. Križu ob
16. uri. — Po kratki mukepolni bolezni je umrla gosta Viktorija Pristovšek, soproga šol. upravitelja in učiteljica v p. Njo bodo pokopali danes ob 16. uri iz mrtvašnice Stara pot 2 k Sv. Križu. — Umrl je Viktor Hoenig^ man, 78 let star, čevljar, Poljanska cesta 81. — Pokojnim večni mir, žalujočim naše globoko sožalje 1
'Bchemshi karneval
SK lUrile
7. februarja na Taboru
■	Materinski večer v Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece bo v četrtek B. februarja t. 1. točno ob 20 uri? Vstop prost. Govoril bo g. Puhcr o ženi in alkoholu.
B Zastaranje vojnice (vojaške takse). Finančno ministrstvo, oddelek za davke, Je na neko vprašanje z razpisom z dne 15. decembra 1930., Sl 92247/111 odločilo, da veljajo odredbe Sl. 153. zakona .o neposrednih davkih, ki obravnavajo zastarenje davkov, povsem tudi za vojnico.
—	Torej zastara pravica države za odmero vojnice v petih letih od dne 1. januarja onega leta, v katerem je nastala davčna obveznost.
a Vodstvo v razstavi Strahlove zbirke slik starinskega pohištva itd. v Narodnem domu bo danes v nedeljo in na praznik, vsakokrat ob
11.	dopoldne. Ker bo razstava definitivno zaključena in demontirana v torek zvečer, zato vabimo vse, ki Je še niso videli, da si jo ogledajo vsaj v teh zadnjih dneh.
B Avtomobilski klub sekcija Ljubljana obvešča: Sporazumno z mestnim knjigovodstvenim in mestnim dohodarstvenim uradom Je pričel tukajšnji Avtoklub z izdajo novih mitniških potrdil za tekoče leto. Po nalogu dohodarstvenega urada Je stara mitniška potrdila takoj izmenjati in se dobe nova v tajništvu kluba, Kongresni trg 1/1. med uradnimi urami od pol 9. do 12. ure in od 3. do 6. ure popoldne.
Kam na Svečnico?
ŽelezniCarif Vas vabijo, da pridete na Svečnico (2. n.) vsi V UNION s na veliki železničarski ples. #
Igra godba na pihala in orkester ZARJE. Začetek ob 20. uri. Vstopnina Din 10'—.
B Vlom in tatvina perila in obleke. Sukač Josip, jurist, podnajemnik pri poštni uradnici Rotovi v Stiški ulici 1, je prijavil, da je bilo vlomljeno v dva tuja zaklenjena kovčka, ki jih je imela že delj časa shranjena njegova stanodajalka v zaklenjeni kletni drvarnici. I* kovčkov je bilo ukradeno več perila in obleke neznane vrednosti. Kovčka sla last Langhofa Fr., trgovskega zastopnika pri tvrdki Peter Ange-
lo,	ki se inudi sedaj na službenem potovanju v Bolgariji. Poleg teh dveh kovčkov ima Lan-«of shranjen v isti drvarnici še en kovček, v katerega d« ni bilo vlomljeno.
Promocija prezidenta Masaryka na naši univerzi
Zgodovinski dogodek, ki mu je prisostvovala v duhu vsa jugoslovanska javnost
Ljubljana, 31. januarja. Danes ob 11. dopoldne se je v rži la v vseuči-liški zbornici svečana promocija prezidenta češkoslovaške republike dr. T. G. Masaryka za častnega doktorja Univerze kralja Aleksandra L Promocije so se udeležili zastopnik prezklen-ta Masaryka, izredni poslanik in opolnomočeni minister češkoslovaške republike na našem dvoru dr. Robert Flieder, ban dr. Marušič, pod-ban dr. Pirkmajer, češkoslovaški konzul Šev-čik in pod konzul Ziheika, komandant D ravske divizijske oblasti general Ilič, zastopnik ministrstva prosvete, bivši minister dr. Niiko Zupanič, župan dr. Puc, direktor Ljubljanske kreditne banke Krofta in njegova soproga, italijanski konzul Kainaldi, francoski konzul Neu-viile, prosvetni šef dr. Lončar, soproga prvega častnega doktorja naše univerze dr. Majaronova z najodličnejšimi ljubljanskimi damami, podžu-tpan prof. Jarc, podpredsednik Odvetniške zbornice dr. Žirovnik, predsednik Glasbene Ma-4ice dr. Ravnihar, predsednik Zdravniške Zbornice dr. Rus, policijski upravnik dr. GuStin, upravnik Narodnega gledališča Oton Župančič, višji državni pravdnik dr. Grasselli, predsednik višjega deželnega sodišča dr. Rogina, predsednik Zveze indusbrijcev Dragotin Hribar in tajnik inž. Šuklje, direktor konservatorija Hubad, državni pravobranitelj dr. Souvan, sreski načelnik dr. Andrejka, podpredsednik jugoslo-vensko češkoslovaške lige Pustoslemšek, dr. Egon Starc, direktor pošte dr. Gregorič, zastopnik mestnega šolskega sveta nadsvetnak Govekar, dekani vseh fakultet, vseučiiiški profe-sarji ter veliko število visokošolcev.
Rektor dr. Serko je v svojem pozdravnem govoru poudaril velik pomen slavnosti in pozdravil zastopnika prezidenta Maisaryka dr. Flicdra, zastopnika ministrstva prosvete bivšega ministra dr. Zupaniča, bana dr. Marušiča, konzularni zbor, divizijskega generala Iliča, župana dr. Puca in vse zastopnike banskih in javnih uradov in korporacij, nakar je nadaljeval: Rektorjev govor.
Veilečastita gosipoda!
Težko mi je najti k otvoritvi današnje svečanosti primernih besed,, ker se bojim, da bi spričo imena moža, ki mu veljajo, dozvenede v praznoto.
Težko je v kratkih besedah objeti vso veličino moža, ki je koval v usodnih dneh usodo celega naroda in jo dokoval v svobodni suvereni češkoslovaški državi.
Malo je mož, katerih ime bi toliko pomenilo ne samio za naše brate, tam ob Vltavi, Labi in Moravi, ampak tudi za nas, kot pomeni ime Masa ry k.
Bila je vojna, bili so težki usodni dnevi, temni im mračni za Slovane na severu in na jugu, ko je svetilo Masarykovo Ime v temo naših duš in nam budilo uipanje v srcih. Verovali »mo vanj, zaupali mu in ga ljubili. Bil nam je manik nove dobe, prorok prihajajoče svobode, vsaj je bil, ne oziraje se na skoro nepremostljive ovire in ne glede na najtežje osebne žrtve, hiteč neutrudno, brez mira in počitka iz ene antantne države v drugo, z brezprimerno energijo in doslednostjo zastavil vse svoje enormne duševne potence in sile in vso svojo etično veličino za dosego enega cilja, da reši svoj in naš narod pogina. Bil je mož, kakoršnih 6e ne rodi mnogo in je uspel. In ko je uspel, ko je zasijalo solnce svobode nam in našim severnim bratom v svobodnih nacijonalnih državah, je na čelu svojega osvobojenega naroda postal in ostal simbol zvestobe in bratstva med Jugoslavijo in češkoslovaško.
Pa bil nam je še mnogo več. K njemu kot voor-možu, zagovorniku svobode vesti, brezkompromisne poštenosti in možatosti, je romala naša akademska mladina in se vračala prepojena njegovih idej med svoj narod, ponosna, da ga je smela imenovati svojega učitelja in vodnika. Celi generaciji našega naroda je bdi Tomaž Maisaryk vzor moške značajnosti in pru-avetiljenosti. Njegovo ime je zlomilo premoč Dunaja ta napotilo naše dijaštvo v Prago in ne nam v škodo. Bili so celi možje, ki e o se vračali, ee pozivali nanj, se imenovali njegovi učenci in propagatorji njegovih idej. In bili smo in mogli smo biti ponosni nanje.
V	najgloblji hvaležnosti za brezprimerne za-»iiige, ki jih ima Tomaž Masaryk — VVashing-ton češkega naroda, za našo kulturno, politično in nacijonaino življenje in za neprecenljive zasluge, ki jih ima še posebej kot bivši učitelj naše akademske mladiine za naš narod — mu je podelila filozofska fakulteta univerze kralja Aleksandra Prvega častni doktorat kot najvišje odlikovanje, ki ga univerza po svojih fakultetah sploh more dati.
Sklep filozofske fakultete je univerzitetni svet v svečanostni seji dne 6. marca 1930. aktarnati vno sprejel.
Slučajne neprilike so nanesle, da nam je šele danes mogoče opraviti tudi svečani cere monijel.
Gospod prczkleni loniaž Masaijk sani se, žal, ni mogel odzvati naši želji in priti med nas. Sprejeli bi ga bili z vs° ljubeznijo ia prisrčnostjo, ki smo je sposobni. Nič manj prisrčin pozdrav naj velja zato njegovemu zastopniku, izrednemu poslaniku in opoinomočenemu ministru pri Nj. Veličanstvu kralju, gospodu dr. Robertu Fliederju, ki ga v imenu naše univerzo prosim, da sporoči gospodu prezidentu naše
iskrene želje, da bi ostal še dolgo vrsto let ohranjen svojemu narodu, nam in vsemu človeštvu.
Dr. Kidrič izvrši promocijo.
Ko je rektor končal svoj govor, js zapel akademski pevski zbor pod vodstvom dirigenta Neffata slovaško narodno pesem »Teče voda, teče« s krasnim solom prof Kureta iz Kranja. Nato je rektor pozval promotorja dr. Kidriča, naj izvrši promocijo. Pred promotorja, ki je stal skupaj z dekanom filozofske fakultete dr. Kelemino na podiju pred rektorjem dr. Šcrkom, je stopil poslanik dr. Flieder in izjavil v latinščini, da sprejema doktorsko čaist v Imenu prezidenta dr. Masaryka. Po promociji je spregovoril poslanik dr. Flieder v slovenščini:
Prezidentova poslanica.
Vaša magnificenca! Vaša spektabiliteta! Dame in gospodje!
Doletela me je posebna čast, da zastopam g. prezidenta Masaryka pri promociji za častnega doktorja ljubljanske fakultete in da v njegovem imenu sprejmem to visoko čast, najvišjo čast, ki jo je mogoče podeliti na univerzi kralja Aleksandra. G. prezident Masaryk mi je naročil, naj vam sporočim naslednje njegovo pismo in poslanico:
Že kot študent sem na univerzah na Dunaju in Lipskem opazoval razne slovanske dijake; to opazovanje sem nadaljeval kot akademski učitelj. Prizadeval sem si namreč tudi na ta način spoznati karakterje in nadarjenost posameznih slovanskih narodov; ustvanil sem si nazore o Slovanih in njihovih usodno kulturnih nalogah s študijem njihovih duševnih kvalitet. Kmalu sem spoznal, da se Slovenci v tem odlikujejo po svoji pridnosti in energiji; tudi sem se prepričal, da so nam Slovenci dali odlične slaviste oboje mi je služilo pri primerjanju malih narodov in njih poslanju z narodi številčno večjimi in velikimi.
V	podelitvi doktorata ljubljanske univerze vidim priznanje za svojo stvarno utemeljeno simpatijo do Slovencev in zahvaljujem se zato tem topleje za izkazano ml čast.
T. G. Masaryk 1. r.
Masarykovo poslanioo Je poslušalo we ofcčin-grtvo stoje. Dir. FHeder je nato krekel »hvalo za promocijo v češčini ■ temi besedami i Prezidentov zastopnik se sahvaljuje.
Vaša Magnificenca, dame in gospodje, dovolite tudi meni osebno, da se kar najtopleje zahvalim v prvi vreti ljubljanski univerzi Kralja Aleksandra Prvega za čast, ki je bila izkazana našemu ljubemu prezidentu, katero mi Čeho-slovaiki ocenjujemo kot izraz spoštovanja do našega prezidenta, vidimo pa t nji tudi izraz prijateljstva in ljubezni do češkoslovaškega naroda In češkoslovaške države. Zahvaljujem se torej v imenu naroda in države, katero imam tu čast zastopati na dvoru Njegovega Veličanstva Kralja Jugoslavije, v prvi vrsti poklicanim Siniteljem univerze za ta krasen čin blago-nakilonjenosti in priznanja in zahvaljujem se vsem onim številnim gostom in zastopnikom uradov, ki šo danes prišli, da prispevajo k sijaju univerzitetne slavnosti, in na ta način izrazili svoje simpatije k našemu prezidentu in celemu češkoslovaškemu narodu. Končam z željo največjega razovita ljubljanske univerze Kralja Aleksandra Prvega, z željo sreče in slave vsej slovenski veji jugoslovanskega naroda.
Po poslanikovem govoru je stopil pred njega bivši minister dr. Niko Zupanič in ga pozdravil v imenu ministrstva prosvete.
Zastopnik ministrstva prosvete čestita.
»Gospod minister, izvolite izročiti v imenu ministrstva prosvete kraljevine Jugoslavije danes promoviranemu častnemu doktorju ljubljanske univerze g. predsedniku bratske Češkoslovaške republike dr. Tomi Masaryku najpri-srčnejše čestitke in slovanske pozdrave. Ministrstvo prosvete si šteje v izredno čast, da je v njegovem območju zabeležen kot častni doktor eden najznamenitejših mož sedanje dobe, otec češkoslovaške države, svetovno znani kulturnopolitični delavec in praktični filozof.
Bodite tudi Vi, gospod minister, ki zastopate g. prezidenta Masaryka pri našem vzvišenem vladarju, a danes tudi tu pri promociji, iskreno pozdravljeni.«
Zastopniku prezidenta dr. Masaryka so nato čestitali rektor dr. Serko in drugi odličniki. Slavnost je zaključil akademski pevski zbor s petjem češkoslovaške in naše državne himne.
Vso svečanost je oddajala po svetu ljubljanska radijska postaja.
‘Rudavjem preti najhuišc
TPD je odpovedala delavstvu kolektivno pogodbo ~ Panika med
rudarji
Trbovlje, 30. januarja.
II.	skupina Rudarske zadruge je prejela od Trboveljske jiremogokopne družbe pismeno obvestilo, da odpoveduje delavstvu kolektivno pogodbo, ki jo je sklenila 21. oktobra 1929 ■ vsemi trboveljskimi rudarskimi strokovnimi organizacijami, kot vzrok navaja družba težak položaj in veliko krizo na premogovnem trgu. Brez dvoma bo tu odpoved delavstvo močno razburila, ker se boji, da je to predznak znižanja mezd. Radi tega bodo delavske strokovne organizacije sklicalo v najkrajšem času zbo-rovnnjn in javne shode, na katerih so bodo posvetovali o ukrepih, ki bodo potrebni, da fe ta težki udarec odvrne, kajti delavstvo je vsled dolgotrajne krize že itak izčrpano, ter bi novega udarca ne moglo prenesti.
Zagorje, 31. januarja.
Med vojno in nekaj časa tudi po prevratu se je v vseh naših rudnikih vpeljal takozvani »Raubbau«. Takrat se je samo kopalo in kopalo, za vsa ostala dela pa, ki tudi prihajajo v poštev pri rednem obratu, ni bilo ne časa, ne zadostnih sredstev. V mirni dobi je bilo treba vse zamujeno nadomestiti. Rudniki so sprejeli veliko število delavstva, ki bi naj nadoknadilo zamujeno. Medtem pa je z veliko naglico napredovala moderna tehnika. Razumljivo, rudarska industrija je segla po njenih ekonomičnih iznajdbah. Tako so imeli fizično silo delavcev in uporabo modernih strojev, kar je imelo za posledico, da so bila vsa v prejšnjih časih neizvr-Sena dela kmalu nadoknadena.
Kmalu za tem so se pojavili prvi glasovi o premogovni krizi. Od leta 1925 ne moremo več govoriti o rednem obratovanju naših premogo-kopov, kajti od tega časa dalje smo imeli priliko opazovati vsakojake motnje, ki so v povojnem času prvikrat udarile naše delavstvo leta 1926.
Tega leta so se izvršile velike redukcije de-lavstva-preinogarjev. Vzrok temu pa ni bil samo v tem, ker Je nastopala kriza v oddaji premoga, temveč v racionalizaciji dela. Rudarjevo delo je podesetoril in še več — stroj.
Pri nas obstoja že dalj časa zastoj v oddaji premoga, kar je povzročilo v letih od 1927 do 1931 nadaljne krize. Vendar se to ne sme istovetiti z raznimi premog izvažajočimi državami, kakor so Nemčija, Anglija, Poljska itd., kajti mi smo premog uvažajoča država. Že dalj časa se vršijo praznovanja »šihtovc in redukcije delavstva pri TPD, ki zaposluje približno 7500 redarjev, vendar radi tega še ne moremo reči, da imamo premogovno krizo v državi, ko ven-dnr vemo, da so ostali premogokopi zaposleni, celo aki, ki vsebujejo premog slabše vrste.
V	našo državo se uvaža ogromna množina inozemskega premoga. Carine prosto si utira pot na Jadransko morje preko Sušaka premog *z Angleške, češko-poljski premog pa se prevažata po Donavi v Beograd. Močno razvito industrijo v Vojvodini pa zalaga pečujski premog. Rud-
niki TPD so zalagali pred vojno vse kraje na progi Dunaj-Trst-Celovec, celo en del Madžarske. Danes pa se morajo lokalizirati samo na Dravsko banovino in le majhen del Savske banovine.
Pa bodo rekli, kaj pa ne bi jemali premog tam, kjer je cenejši. To je povsem trgovska
stran TPD in njenih odjemalcev. V največji meri pa sanima ta stran naše delavstvo, ki je obupano zasledovalo lanskoletna pogajanja med držvnimi železnicami in TPD, ki se je držala parole: če ne popustite, vržemo 7500 rudarjev na cesto, naj gredo s trebuhom za kruhom.
Končno pa je lani le popustila TPD. In kakšen je bil efekt pogajanj? Bilo je za 30.000 ton manj naročil, cene so se znižale za 6°/o, 10000 rudarjev je bilo odpuščenih in uvedel se je štiridnevni delovni teden. Ministrstvo drž. železnic si je sicer prihranilo 6°/o na izdatkih za premog, a rudarji, že itak ubogi, so izgubili 96 delovnih dni. Če računamo en šiht 51 Din, je izgubil en delavec okrog 4896 Din, kar znaša za celokupno delavstvo 34,272.000 Din. Te velike posledice je nosil samo slovenski rudar in naše gospodarstvo. Kajti TPD je vsekakor prišla na svoj račun, kakor sedaj, tako tudi v bodoče.
In zopet stojimo pred temi nesrečnimi pogajanji. Šušlja se o veliki redukciji delavstva. Nekateri prerokujejo celo preseljevanje rudarjev. Gotovo so prišli ti glasovi na ušesa TPD, ki pa previdno molči. Naše rudarje pa je strah pred bližnjo bodočnostjo, ves čas jim brli pred očmi strašna beseda — redukcija, a nihče jim ne more dati tolažilnih besed. Slišijo le pozdrav jamskih paznikov: Le glejte, da boste dovolj »lajstalkl
TPD je gotovo pripravljena na boj. Če se ne bo našel sporazum pri bodočih pogajanjih, bo pač toliko in toliko državljanov vrženih na cesto. Posledice bodo občutili zopet najbolj delavci in naše narodno gospodarstvo.
Bodoča pogajanja za dobavo premoga bi se ne smela vršiti samo s trgovskega vidika, temveč naj pred očmi tistih, ki so za to poklicani, lebdi eksistenca tisočih jugoslovanskih rudarjev in njihovih družin, razvoz in življenje vseb premogokopnih krajev.
Tudi rudar, kri našega naroda, je naš dober državljan in dolžnost vseh je, da pomagamo sodržavljanu. Če bo imel naš delavec zasigurano eksistenco, bo lažje prenašal napornosti svojega težkega poklica, vera in ljubezen do očetnjave bo pognala še bujnejše.
Hrastnik, 31. januarja.
Beda po naših rudniških revirjih postaja venomer hujša. Baje bodo rudarji praznovali že po štiri dni v tednu, zato bodo njih dohodki taki, da bo skoro nemogoče živeti, zlasti onim, ki imajo številnejše rodbine.
Da bi se bedi vsaj nekoliko odpomoglo, namerava baje rudniška uprava odpustiti v enem svojih revirjev, kjer je večina delavstva iz vrst manjših in tudi večjih posestnikov, take, ki bi se lahko za silo preživljati s kmetijo, ter jih nadomestiti z delavci,, ki so odvisni samo od zaslužka pri rudnikih.
Ne vemo, koliko je na stvari resnice, mnenja smo pa, da bo treba pri event. takih redukcijah velike pazljivosti, kajti marsikdo, ki ima morda par malih njivic ali mal gozdiček, tudi ne bo mogel živeti brez stranskih dohodkov. Je pa to morda res poizkus, ki bi znal omiliti revščino med poklicnimi rudarji.
Rudniški gasilci v Trbovljah
bodo letos proslavili svoio 50 - letnim
w .< : -■ > A
Trbovlje, 81. januarja.
V	nedeljo popoldne se je zbrala v svojem gasilskem hiraimu na Vodah naša vrla rudniška gasilska družina, da napravi svoj letni delovni obračun ter si v skupnem posvetovanju zasnuje in začrta novo pot, po kateri bodo v bodoče korakali — bližnjemu na pomoč. — Priznati moramo, da vlada v rudniškem gasilskem društvu »vzoren red in disciplina, na priznanih načelih bratstva in medsebojne tovariške ljubezni do bližnjega, ki je temelj gasilske organizacije.
Občni zbor, katerega se je članstvo udeležilo v svečanih uniformah, je vodil častni predsednik druištva rudniški ravnatelj g. inž. Julij Pauer.
Načelnik tov. Holešek je zatem izčrpno poročal o delovanju društva v preteklem poslovnem letu. Zahvalil se je vsem dobrotnikom.
Iz tajniškega poročila, ki ga je podal tov. Ule, posnemamo, da ima društvo 50 rednih, 54 podpornih, 1 ustanovnega in 2 častna Člana. Imelo je lani 27 praktičnih in teoretičnih vaj in ee je udeležilo vseh ofieijelmih državnih in narodnih proslav, med drugim je bilo tudi pri sprejemu g. ministrskega predsednika generala Petra Zivkoviča na trboveljskem kolodvoru častno zastopano. Tudi reševalni oddelek }e v polni meri Izvršil svojo človekoljubno nalogo. Rešilni avto je interveniral v nič manj kot 372 primerih, ko je prepeljal težko bolane ali ranjence v bolnico. Ustanovljen je bil samaritanski odsek, ki }e priredil za svoje članstvo samaritanski tečaj, ki ga vodi društveni zdravnik dr. B&umgftrten, katerega obiskuje
40 žensk. Naloga teh izvežbanili samaritancev in samaritank bo, da bodo enako, kot gasilci pni požarih in elementarnih katastrofah, tudi oni v nujni sili trpečemu bližnjemu v pomoč. Poveljnik tov. Hauptman poroča kratko o delu in napredku na polju tehniške izpopolnitve društva, ki je bilo v preteklem letu omejeno le na najnujnejše nabave. Poročilo tov. blagajnika Rozmana je bilo kratko, toda zadovoljivo, kar priča, da je tudi blagajna pod veščim vodstvom. Sledila so poročila pevskega odseka, ki šteje 12 članov. Načelnik tov. Holešek poroča nato o dopolnitvi pravilnika za zavarovanje ob smrti samaritank in naraščaja, kot obstoji tako zavarovanje pri Članih-gasiloih. Predlog glede dopolnitve je bal soglasno sprejet. Pri volitvah je bil izvoljen odnosno potrjen v celoti stari odbor.
Načelnik poroča nato o nameri društva, da zavaruje svoje članstvo zoper nezgode pri požarih in elementarnih katastrofah.
Nato so se določile smernice za delovanje društva v tekočem poslovnem letu. Sklenjeno je bilo, da se priredi 31. maja tombola, 19. julija pa proslavi društvo BOletnico svojega obstoja. Društvo se za to proslavo že sedaj intenzivno pripravlja.
Župni načelnik tov. Guček pozdravlja občni zbor v imenu župe in gasilske zveze izrekajoč zahvalo častnemu predsedniku g. Inž. Paucrju.
Končno povzame besedo častni predsednik g. ravnatelj inž. Pauer ter se zalivali načelniku, ostalim funkcijonarjem in članstvu za vzorno in požrtvovalno delovanje ter jih vzpodbuja V nadaljnjemu vztrajnemu delu
Maribor
m Sokolska prireditev. Sokol Maribor I. priredi danes ob 20. uri zvečer v telovadnici in-ženjerske podčastniške Sole družabni večer. Na sporedu so: predavanje, deklamacija, šaljiva igra »On in njegov kompanjon« ter prosta zabava s plesom.
m Akademija naraščaja Jadranske straže. Pomen morja za naš narod in državo je vsakemu znan, prav tako pomen in namen Jadranske straže. Zaradi tega smo prepričani, da bo Maribor vedel ceniti trud našega naraščaja, ki bo nastopil jutri, na Svečnico popoldne ob 16. uri v Narodnem domu z zares izbranim sporedom. To bo v našem mestu prva prireditev naraščaja Jadranske straže. Kar čuti z nažo mladino in za našo domovino, vse v Narodni dom!
111 Lekarniška služba. Nočno lekarniško službo bo imela od danes opoldne do prihodnje nedelje opoldne lekarna Vidmar >Pri sv. Arebu« na Glavnem rgu.
m Občni zbor zadruge »Pohorska vzpenjača«.
V	petek zvečer je bil v hotelu »Zamorec« občni zbor zadruge za gradnjo vzpenjače na Pohorju. Zbor je otvoril in vodil predsednik mestni župan dr. Juvan. Sledila so poročila posameznih funkcijonarjev. Iz teh poročil je bilo razvidno, da akcija vsestransko napreduje, vendar pa letos še ne bo mogoče pričeti z gradnjo. Pri vol. je bil izbran skoro brez s spremembe dosedanji odbor. Ob enem je bilo sklenjeno razviti za gradnjo vzpenjače na Pohorje Še živahnejšo akcijo.
m Z delovnega trga. Od 25. do 31. januarja je pri borzi dela v Mariboru iskalo zaposlitve 49 moških in 49 žensk. Službenih mest je bilo prostih 57, dela je dobilo 23 moških in 52 žensk. Od 1. do 31. januarja je dela iskalo 937 moških in 312 žensk. 333 službenih mest je bilo prostih, dela je dobilo 111 moških in 156 žensk.
m SSK Maraton. Naslov novega kluba SSK Maraton je: SSK Maraton, v roke g. Krambergerja, vodje konskripcijskega urada v Mariboru, mestni magistrat.
m Mariborske mesne cene. Volovsko meso I. vrste se prodaja po 18 do 20 Din kg, II. vrste 16 do 18, meso bikov, krav in telic 8 do 14, teletina, I. vrste 22 do 35, II. vrste 16 do 20, svinjina pa 14 do 24 Din kilogram.
m Odpoved tekme. Za danes napovedana nogometna tekma med 8K Rapidom in SK Železničarjem se vsled slabega vremena ne bo vršila.
m Ugotovitev identitete. Tekom petka se ;e policiji posrečilo, da je ugotovila identiteto ženske, ki je od kapi zadeta umrla v četrtek zvečer v Frankopanski ulici. Pokojnica je bila zasebnica Ivana Marklova, stanujoča v Mlinski ulici, ki je že več časa bolehala.
Celje
* Gostovanje ljubljanske drame v Celju. V
torek ob 20. gostujejo Ljubljančani v Mestnem gledališču z dramo angleškega pisatelja Soiner-set Maugham »Sveti plamen«. Igro je režiral , Skrbinšek. Vstopnice po dramskih centih v njigarni Goričar & Leskovšek na Kralja Petra cesti.
* »Sveti plamen«. V torek 3. februarja ob 20. gostujejo Ljubljančani v Mestnem gledališču z dramo angleškega pisatelja Somerset Maugham »Sveti plamen«. Nastopajo Saričeva, Marija Vera, Danilova, Slavčeva, Levar, Kralj in Jerman.
* Mrkonjičev steg skavtov v Celju priredi v sredo 4. februarja ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma Štrossmayerjev večer. Na sporedu so deklamacije, pevske točko ter govor g. prof. Pavliča o velikem Jugoslovanu Stross-inayerju. Vstopnine ni.
* Snežno poročilo. Na Celjski koči je zapadlo 10 cnt snega. Sneženje še traja. Nameravani izlet smučarjev na Celjsko kočo se bo radi novega snega vršil, kakor je bilo prvotno določeno.
* Smrtna kosa. 31. januarja je na Lavi št, 26 umrl čevljar g. Lavrenčič Alojzij. Pokojni je bil stoodstotni invalid in je imel znano trafiko na Glaziji. Pogreb bo v ponedeljek na okoliškem pokopališču. — V javni bolnici je umrla 8t. januarja 301etna Strmčnik Frančiška, hči posestnika iz Lob pri Gornjem gradu. — Preostalim iskreno sožalje!
* Izstop iz državljanstva. Pri sreskem načelstvu je zaprosil za odpust iz državljanstva 25-letui, v Hambornu v Nemčiji rojeni in v St. Pavel pri Preholdu pristojni Virant Karol, ker hoče sprejeti nemško državljanstvo.
.* Trgovine in brivnice ostanejo jutri na praznik 2. februarja ves dau zaprte. Brivnice pa bodo danes, v nedeljo, odprte od 7. do 11.
* Mestni kino predvaja še danes in jutri zvočni film: »Ne verujem več nobeni ženi«. Predstave ob 15., 17., 19. in 21.
* Mesto šoferja se odda pri avtobusnem podjetju mesta Celja. NatančnejSe v oglasu v našem listu.
* Na Obrtniški ples, ki se vrši noeoj v vseh prostorih Narodnega doma, so vsi prijatelji obrtništva najvljudneje vabljeni. Ta ples je eden najpriljubljenejših in najprijetnejših v Celju.
* Občutna izguba. Gdč. Ježovnik Irma, posestnica v Grmovju pri Veliki Pirešici, je na Glavnem trgu izgubila 10 bankovcev po 100 dinarjev. Najditelj naj denar proti nagradi odda na predstojništvu mestne policije.
* Nezgode. 31etni posestnikov sinček Zupanc Ivan iz Sp. Hudinje se je doma polil s kropom in se močno opekel po desni roki, desni strani prs in po obrazu. Morali so ga oddati v javno bolnico. To je v dveh dneh drugi slučaj, da se je otrok hudo poškodoval s kropom. Starši bi morali bolj paziti na deco. — 34letna dninarica Zagozd Antonija iz Prelazka pri Podčetrtku Je med vožnjo padla z voza in prišla pod kolo, ki ji Je zdrobilo desno nogo- Prepeljali so jo v celjsko bolnico,
* Jetnik pobegnil iz bolnice. Pred dnevi smo poročali, da Je ključavničar Stuss Albin v zaporih celjskega okro*n«"a sodišča pogoltnil ročaj žlice in da je bil prepeljan v ljubljansko bolnico. Z e med vožnjo v Ljubljano Je hotel skočiti iz vlaka in pobegniti, pa se mu ni posrečilo. Te dni pa je ic ljubljanske bolnice ne-tnanokam pobegel!.
Pogreb apostolskega pronotfarja dr. Lesarja.
Ljubljana, 31. januarja.
Danes popoldne se je vršil iz hiše žalosti Pred škofijo 7 pogreb apostolskoga pronotarja, prelata dr. Jožefa Lesarja. Pogreba so se udeležili poleg številnega občinstva iz Ljubljant in dežele korporativno bogoslovci, vsi profesorji teološke fakultete z dekanom Slavičem, kanoniki, frančiškani, profesorji škofijske gimnazije v St. Vidu, Lichtenthurnova šola, številna duhovščina iz Ljubljane in okolice, podžupan prof. Jarc, dr. Natlačen in drugi odličniki. Pred škofijo so zapeli bogoslovci »atu slovenske duhovščine« »Beati mortui« v slovo, na grobu pa »Usliši nas, Gospod«. Pogrebni obred je izvršil generalni vikar,, kanonik Na-drah.
Obiščite razstavo Matije Jame!
Tiho in skromno, kakor je umetnik sam, razstavlja danes Matija Jama že tretjo nedeljo v Jakopičevem paviljonu svoje slike. Tiho in brez odmeva gre Ljubljana mimo tega pomembnega kulturnega dogodka, kakor da je pregled dela enega najmočnejših predstavnikov naše upodabljajoče umetnosti ne more zanimati. In vendar je umetniško delo Matije Jame vprav eden najmočnejših dokumentov današnjega slovenskega ^kulturnega življenja in bi si brez njega kaj težko predstavljali vsa živa stremljenja, ki dandanes nosijo naše mlade generacije navzgor. Ne hodite mimo, obiščite razstavo, ki bo trajala samo še kratek čas!
Novosti iz škofjeloškega okoliša
Škofja Loka, 31. januarja.
Pa smo g« le dobili! Po krasnih, solnčnato zimskih dnevih je pozdravila petkovo jutro nova zima. Snežilo je vs dan, tja v noč ko so bile vse poljane prekrite z debelo snežno plastjo. Smučarji so kajpak brž pohiteli za grad.
Pravi dirindaj je nastal v Škofji Loki v četrtek na večer, ko sta se oglasila plat zvona in gasilska tromba. Meščani z gasilci vred so hiteli v Kapucinsko predmestje, kjer naj bi bila pomoč potrebna. Ker pa so ogenj medtem že domači pogasili, ni bilo potrebno stopiti gasilcem v akcijo Vnele so se v dimniku saje.
Te dneve so odpotvali v Užice nekateri škof. jeloški mladeniči, da se izuče v puškarski šoli. Fantom želimo v njih stremljenjih največ uspehov.
latvinc v poslednji čas kar nočejo ponehati. Šolarju Zoranu Kranjcu je izginila s hodnika v šolskem poslopju lepa suknja, ki jo bo fant prav težko pogrešil. Pravijo, da so dolgoprstnežu že na sledi. V Lipici pri Škofji Loki je prodajal berač neko otroško suknjo za mal denar; sklepajo, da je leta kriv tatvine. Nabiralnika pri Marijinem znamenju v Starem dvru se je polotil neki mlajši izgubljenec. Dečko pa si je prisvojil komaj nekaj dinarjev, ko so ga zagrabile trde fantovske roke. Mladi tat je bil izročen orožnikom. Izkazalo se je, da je delikvent Ljubljančan, brez svjeev in sredstev.
Bela žena jo pretrgala nit življenja ženici Jeriei Stanovnikovi na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Pokojnica je dolgo bolehala in jo je smrt rešila trpljenja. Zapušča sina edinca. V Spodnjem Karlovcu se je preselila med nebeške krilatce Anica Pfajfarjem. Preostalim naše sožalje!
Združena železniška odbora Domžale in Škofja Loka sta naprosila v daljšem utemeljevanju ministrstvo gradb za izdelavo generalnega in detajlnega načrta za progo Sv. Peter—Polzela—Motnik —Domžale—Škofja Loka—žiri. Ministrstvo obvešča odbora, da sedaj za trasiranjc te proge v dolžini 100 km ni kredita. Pripominjamo, da so bili tozadevni prvi načrti — rekognosciranje terena — izročeni na pristojno mesto 7. oktobra 1929; prošnja pa izročena osebno ministrskemu predsedniku g. 2ivkoviču.
Spremembe v železniški službi
Postavljen je za stalnega uradnika I/IX: inž. Golob Ivan, progovna sekcija Jesenice; zvauičnika I/IV: Schlag Feliks, kurilnica Maribor; Weber Evgen, Čakovec; Wergles Anton, kurilnica Maribor; Šinkovec Ludvik, kurilnica Ljubljana I glav. kol.; Žagar Ivan, Rakek; Smrekar Jožef, kurilnica Ljubljana II gor. kol; Kraševec Stanislav, Ljubljana glav. kol.; Lipo-glavSek Jože, kurilnica Maribor; Vever Janez, kurilnica Maribor; Jereb Janez, kurilnica Ljubljana I glav. kol.; Vcrhovšek Karel, kurilnica Ljubljana II gor. kol.; Fischer Franc, Maribor glav. kol,; Kemperle Ferdinand, kurilnica Maribor; Matuš Frančišek, kurilnica Maribor; Repina Jožef, Ljubljana glav. kol.; Habe Maksimiljan, kurilnica Jesenice; Peruzzi Miroslav, kurilnica Ljubljana II gor. kol.; Operčkal Jožef, kurilnica Maribor; Keršmanc Ivan, kurilnica Maribor; Kocjančič Ivan, kurilnica Ljubljana II gor. kol.; Žerjav Josip, kurilnica Maribor; Ipavic Anon, kurilnica Maribor. Zvanič-nika II/HI: Rupar Janez, kurilnica Ljubljana I glav. kol.; Vengus Leopold, kurilnica Maribor; Smodej Franc, Židani most; Gergič Ivan, kurilnica Maribor; Jevšinek Franc, Grobelno; Go-stič Albin, Trebnje; VoziS Mihael, kurilnica Maribor; Imperl Peter, Zidani most; Zavašnik Valentin, kurilnica Ljubljana II gor. kol.; Kokalj Rudolf, kurilnica Ljubljana I glav. kol.; Zatler Ivan, kurilnica Ljubljana I glav. kol.; Mastnak Frnac, Savski Marof; Nikolič Martin, kurilnica Maribor; Kokalj Frančišek, Domžale; Puc Srečko, kurilnica Maribor; Gale Karel, Grosuplje; Hrovatin Ivan, kurilnica Ljubljana II gor. kol.; Pohleven Jernej, Ljubljana glav. kol.; Cojhter Jožef, kurilnica Maribor; Petrovčič Fr., kurilnica Ljubljana I glav. kol.; Petrič Vladimir, kurilnica Maribor; Pirc Maksimiljan, Ljubljana glav. kol.; Potočnik Stefan, kurilnica
Ljubljana II gor. kol.; Puizdar Mihael, kurilnica Ljubljana II gor. kol.; Grgič Anton, kurilnica Ljubljana II gor. kol.; Gajser Anton, Ljubljana glav. kol.; Fabijan Frančišek, kurilnica Ljubljana I glav. kol.; Bibič Rihard, kurilnica Maribor.
Prevejanostf mladega nepridiprava.
Komaj 15!ctni deček izvabi na nepošten način 350 Din.
Zagorje, 31. januarja.
Zadnje čase Čitamo iz raznih krajev poročila
o	»pokvarjeni mladini«, ki je zagrešila razita kazniva dejanja. V naši dolini je bilo v te n oziru dalj Časa dobro. Danes pa se je zgodil nenavaden slučaj zgodnje »zrelosti« komaj lo zapustivšega otroka.
Kmalu potem, ko so zjutraj odprli takozva-ni Cobalov konzum, se zglasita v trgovini dva fant' i iz prvep i razreda zagorske osnovne šol* in predata pastorki g. Cobala pismo, v katerem jo prosi učiteljica gdč. J. I., naj ji posodi m Din. Potrebuje jih nujno, a nima tol'lvo denarja pri sebi. Vsem se je čudno zdelo pismo gdč. učiteljice, osobito, ker je bila v\-avs v pismu sila r'aba in pisano s svinčnikom. Po kratkem posvetovanju so fantkoma le izročiti zaprošeno vsoto denarja, ki sta z nji,n ja l.ao popihala.
Pastorki g. Cobala pa se je končno .tslo vse skupaj sumljivo in se je odpravila k učiteljiji, ki seveda o vsej stvari ni imela niti pijma. Bili so torej »potegnjeni« za 350 Din Ra>.}urjeni pohitijo na cesto, ko sta baš ob<i -tolarčka, ki jima je bil denar izročen, odhajala j. zamudo v šolo. Ko sta zagledala na cesti gospodi'in, sta vzela pot pod noge in v tek. Enegt so vendar ujeli, ki je po daljšem izpraševanju g. Cobala priznal resnico.
151etnl deček N., doma na postaji, ju je p «» sil, naj poneseta omenjeno pismo v trgovini. Po točnem pouku, kako se morata obnašati in govoriti, da ne bo vzbujalo suma, sta šla, !.a si zaslužita nagrado 5 Din. Ves denar, ki sta gi> prejela, sta oddala N., ki > čakr' v t .mi in jima jiotem tudi izplačal nagrado.
Goljufijo so naznani' orožništvu, ki bo N. gotovo priskrbelo večjo nagrado, kakor pa jo je on M ubogima, sicer pridnima dečkrnia.
Občni zbor Narodne čiialn?ce v Kamniku
Kamnik, 30. januarja.
V četrtek zvečer se je vršil občni zbor Narodne čitalnice. Zbor je otvoril predsednik dr. Karha in ugotovil sklepčnost. Po prečitanju zapisnika zadnjega občnega zbora se je predsednik spomnil umrlih članov Vanossija, Vivoda in dr. Horvata. Navzoči so počastili njihov spomin z vstajenjem.
Tajniško poročilo je podal učitelj Golob Ivan. Čitalnica stopa letos v svoje 63. leto in šteje 99 članov. V preteklem poslovnem letu so se vršile štiri seje.
Iz blagajniškega poročila g. Bizjaka je razvidno, da je imela čitalnica 45.198 Din prometa. Dohodki čitalnice so predvsem iz gledaliških predstav in najemnine prostorov, čitalnični dolg se Je preteklem letu zmanjšal od 20 na 14 tisoč dinarjev, kar je v prvi vrsti zasluga dramatičnega odseka, ki je priredil 12 predstav in Miklavžev večer. Vse predstave so bile polnoštevilno obiskane, večinoma pa razprodane. Čitalnica si je zopet pridobila zaupanje kamniške gledališke publike, ki je prej vse predstave skoro bojkotirala. Tudi ansanibl se je pomnožil, pri zadnji igri »Rokovnjači« sodeluje skoro 70 oseb.
Z novim letom je pričela zopet po prestanku treh let poslovati društvena knjižnica. Knjižnico bo treba izpopolniti s knjigami iz srbohrvaške in nemške literature, da bodo tudi letoviščarji v sezoni prišli na svoj račun.
Živahno je bilo tudi delovanje salonskega orkestra v preteklem letu. Od občine je prejel 3000 Din podpore. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor gg.: dr. Rihard Karba, dr. Konrad Janežič, učitelj Golob, GoloblL, Joško Klemenčič, I. Bizjak, Emil Rus, Joško Stele, Alfonz Skala, Stane Vedlin, Ciril Vremšak in Jože Grčar. Pregledovalca računov gg.: Anton Vedlin in Maks Koželj. Zastavonoše: Albin Justin, Alojzij Ponikvar, Tomo Homar in Jakob Malovrh.
Odbor se bo konstituiral na prihodnji seji.
Zimski spori v Kranju in okolici.
Kranj, 31. januarja.
Končno je le zapadlo nekaj snega. Sicer je to še vse premalo in bi bila ta ped snega dobra podlaga za še debelejšo suho plast. Veu-dar je mladina že v petek naložila smuči na ratne in odšla v bližnjo okolico.
V okolici Kranja imamo zelo lepe smučarske terene, ki so pripravni za začetnike in izvež-bane smučarje. Priporočljiva sta zlasti Sv. Jošt in Sv. Mohor in pa teren med tema hriboma pri Javorniku. Ob nedeljah kar mrgoli tu zlasti dijakov in dijakinj. Obiščejo nas pa tudi Ljubljančani. Ob delavnikih pa se smučajo najmlajši v »Toklji« pod Smarjettio goro.
Večina smučarjev je organizirana pri smučarskem odseku kranjskega Sokola. Odsek šteje blizu 50 članov. Želeti bi bilo, da vsi pristopijo k Sokolu, da se zimski šport še bolj poživi in bodo mogoče samostojne prireditve. Marljivi člani smučarskega odseka so zgradili na severnem pobočju Smarjetne gore, nasproti Slavčevi restavraciji zelo pripravno skakalnico. Skakalnica je 25-metrslta, ima 39 m naleta in 100 m izteka. Vsa okolica skakalnice Je zelo pripraven smučarski teren. Smučarski odsek, ki mu
načeljuje že tretje leto g. Adolf Vran, se pridno pripravlja na društvene, izbirne in župne tekme, ki bodo sredi februarja v Kranju. Ce tu no bo dosti snega, bodo v Mojstrani. Tekme bodo patrulne, vsaka patrula bo štela po tri može. Start in cilj bosta najbrže v Stražišču kakor predlansko leto, ko se je vršila prva zelo lepo uspela smučarska tekma v Kranju. Start io cilj sta bila pri šentpeterskem gradu; tekmovali so čez Kučno mimo postaje sv. Jošt. Društvo je poslalo na svoje stroške sedmošolce Marjana Brillyja na smučarski tečaj sokolske župe Kranj, ki se je vršil od 5. do 12. januarja v Kranjski gori pod vodstvom inž. Janše in je bil namenjen v prvi vrsti onim bratom, ki sami vodijo po društvih smučarske odseke.
Marljivi smučarji so tudi skavti. Skavtinje so pod vodstvom pokrovitelja g. prof. Nika Kureta in skavtske tetke ge. Slaparjeve napravile izlet na Martuljek. Izleta se je udeležilo okrog 30 skavtinj-športnic. Dijaki, ki stanujejo v konviktu, pa so napravili nekaj smučarskih izletov na Sv. Jošt in Sv. Mohor pod vodstvom prefekta g. Koširja.
Bolje so se obnesli letos drsalci, ker ni manjkalo ledu. Posebno pripravni in priročni izletni točki sta močvirje v Stražišču in ribnik na Brdu. Prostora za gojitev zimskegaa športa torej v Kranju ne manjka. Samo da bi bilo dosti snega in ledu, pa bodo prišli vsi na svoj račun.
Kranj
Občni zbor obrtne zadruge. Občni zbor »Zadruge rokodelskih in sorodnih obrtov« bo danes teden v nedeljo 8. februarja.
Danes popoldne bo v Narodnem domu veliki gasilski ples združen s IV. vinskim sejmom.
Lovska vest. S 1. februarjem se začne prepoved iova vseh vrst koristne divjačine. Ker so se v zadnjem času zelo zaredile vrane, srake, šoje, sokoli in lisice, ki delajo veliko škodo lovskim zakupnikom in kmetovalcem, se bo začelo s 1. februarjem s pokončavanjem teh živali v loviščih občine Kranj in Predoslje. Po polju se bo po-kladal strup. Lastniki psov naj vodijo pse na po-lje samo privezane na vrvici.
Obeta se nam zvočni film. Kakor se čuje, ci bo nabavil v najkrajšem času g. Fr. Ks. Sajovic filmov eJS0 aparaturo za predvajanje zvočnih
Zagorje
Naš novi roman »Pot nazaj«, delo slavnega romanopisca Remarquea, avtorja svetovno znanega romana »Na zapadu nič novega«, vzbuja zlasti med onimi, ki so doživeli grozote svetovne vojne, mnogo zanimanja. Dovoljujemo si opozorili vse prijatelje »Jugoslovana«, ki na list še niso naročeni, da to store čimpreje. Pripominjamo, da dobi oni, ki si list naroči s 1. februarjem tudi vse ostale podlistke od 25. januarja brezplačno. »Jugoslovan« je dobro informiran list, prinaša vse domače in tuje novice ter stane mesečno 20 Din ali v dnevni prodaji po l Din, istotuko tudi ob nedeljah.
Hripa. Tudi v naši dolini se je pojavila hripa. K sreči so vse obolenja le lažjega značaja, vsekakor pa se je treba paziti pred to zahrbtnico.
Osebna vest. Na osnovno šolo v Zagorju je bila premeščena ir. Čadrama pri Konjicah učit teljiea gdč. Karla Pahorjeva.
Današnje prireditve. Prosvetno društvo priredi danes zvečer ob 19. uri veseloigro »Stari in mladi«. — Ob 18. uri ima zagorsko obrtno društvo družubni večer v prostorih gostilne Grčar.
Odprta noC in dan so groba vrata. V petek popoldne so položili k večnemu počitku go. Drnovšek Jožefo, nekdaj znano gostilničarko. Blag ji spomin!
Hrastnik
Hrastniški radio-poslušalci se v zadnjem času pritožujejo nad izredno slabim sprejemom. Vzrok so izredno močne motnje po motorjih in masažnih aparatih. Motorjev je zlasti okoli rudnika izredno veliko in, kolikor je nam znano, ni niti eden opremljen z napravo za odstranjenje motenj, v zadnjem času nas je pa pričel dražiti še nek visokofrekvenčen aparat, katerega lastnik je izredno brezobziren.
llripa se je po naši dolini zelo razširila ter so v nekaterih rodbinah vsi člani bolni. Za to boleznijo je doslej umrl samo učenec 4. razreda Šošter.
1'oskusno obleževanje stavbišča za šolo pol.'g Kosa je izpadlo ugodno; pokazalo je, da je prostor primeren za zidanje.
TPD, ki dobavlja hrastniški zadružni elektrarni električni lok, prekinja tok kar zaporedoma ob nedeljah. Tako je n. pr. zopet v petek sporočila Narodnemu domu, da ne bo v nedeljo do 5. ure pop. električnega	toka. Za	ta dan	je že	napo-
vedan kino, napovedano iu plakatirano gostovanje trbovelj. sokolskega gledališča i. dr. Pa odpovedo tok, in to menda radi nekega droga, ki 1)0 zamenjan. Kdo bo povrnil Narodnemu domu nastalo škodo? Kdo radio-posluSaleem, ki morajo plačati svoje takso tudi za čas, ko jim je poslušanje onemogočeno?? Naj se napravi vendar enkrat red!!
Litija
Jubilej. Danes	praznuje	10-letni	jubilej	nad,
zoruiškega službovanja g. Ivan Bezeljak, šolski nadzornik v Litiji. Čestitamo!
Pogreb. V torek je bil pokopan na litijsko po. kopališče g. Anton Bric, strugar državnih železnic. Umrl je v najlepši moški dobi in zapustil 3 nepreskrbljene otroke. Pokoj njegovi duši!
Dar. Mesto venca na grob g. Marije Kovačič, matere g. šol. upravitelja v Šmartnem, je daroval šmarski učiteljski zbor v korist CM-družbi 105 dinarjev.
Kolportaža »Jugoslovana«. Dobili smo kolporterja, ki Vam bo	že danes raznašal »Jugoslovana«
po hišah. Tudi	nedeljska	številka	stane	samo
1 Din. Ako bi se kdo s 1. februarjem naročil na list, dobi vse dosedaj izišle podlistke brezplačno. Naročila sprejema g. Tavzelj, učitelj v Litiji.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 31. januarja, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Pretežno oblačno, tu in tam bo snežilo, temperatura se bo zvišala, prognoza negotova.
Sokolstvo
Seja uprave Saveza SKJ
Seja uprave Saveza SKJ, ki je bila sklicana za 8. febrarja t. 1. je preložena z istim dnevnim redom na nedeljo 22. februarja t. 1. To preložitev so narekovali mnogi stvarni razlogi, predvsem se vrši zadnja seja likvidacijskega odbora za vsesokolski z'"it in morajo revizorji izvršiti tozadevno revizijo, da morejo na seji podati svoja poročila. Predlogi morajo biti predloženi izvršilnemu odboru saveza najkasneje do 15. februarja t. 1. Vse ostalo velja kakor je bilo svoječasno že objavljeno.
Iz sokolske župe Ljubljana
V	soboto in v nedeljo, dne 24. in 25. januarja so se v Narodnem domu v Ljubljani vršili župni prednjaški izpiti. Izpraševalni komisiji je predsedoval brat Jesih, ki ga je imenovalo na to mesto Načelništvo Saveza SKJ, komisijo so pa tvorili bratje: Avg. Poženel, Šuklje, Vrhovec in dr. Mis. K izpitu je pristopilo 9 bratov in sester, od katerih je napravilo župni prednjaški izpit in Lilo proglašenih za sposobne za prednjake le 5 bratov in sester in sicer bratje: Roknič Djordje iz društva Ljubljanski Sokol, Stanič Miro, Stepišnik Milan in Stepišnik Mirko, vsi trije i* društva Ljubljana II in sestra Kutin Elizabeta iz društva Bohinjska Bistrica.
Novim prednjakom najiskrenejše čestitamo k temu uspehu in želimo, da bi ge z vso sposobnostjo posvetili vzvišenemu sokolskemu delu. — Zdravo!
Sokol v Petrovčah
Dne 24. januarja so se sestali člani petrovskega sokolskega društva pri svoji letni skupščini. Zu-po Celje je zastopal br. Čepin, ki je imel priliko posneti iz poročil društvenih funkcijonarjev dejstvo, da goji naše majhno društvo marljivo in uspešno sokolsko delo na prosvetnem polju, posebno pa v telovadnici in mu dela največje preglavice neugodni gmotni 'položaj. — Na skupščini je bila izvoljena lanska uprava, izpopolnjena z novimi močmi, z br. jn s.: J. Ojsterškom, Ano Peščevo, A. Planinškom, S. Potočnikovo, M. Zormanovo in K. Savnikom. Pri svoji prvi seji dne 29. jan. so si člani uprave razdelili delo za poslovno leto 1931.
Skupščina Sokola v Sevnici
Preteklo nedeljo se je vršil v Sokolskem domu občni zbor sevniškega sokolskega društva.
Starosta br. Josip Kladnik je pozdravil vse navzoče in prečital poslanico Saveza, nakar je bila prečitana vdanostna brzojavka Savezu.
Pred poročili funkcijonarjev je starosta br. Kladnik v krasnem govoru očrtal boje in težko-če društva v minulem društvenem letu, ko se je zgradil z zvesto pomočjo vseh članov in drugih dobrotnikov Sokolski dom, ki je v ponos Posavju. Omenil je smernice, po katerih naj bi se sokolsko delo in uprava ravnala v bodočem letu.
Nato so sledila poročila funkcijonarjev: tajnika in blagajnika. Poročilo načelnika in načelnice je bilo zelo zadovoljivo. Telovadi se pridno po Tyrševih načelih.
Ker pa so trenutno v dvorani 4krat tedensko kino-predstave, trpi nekoliko telovadba in godbeni odsek ter dramska sekcija.
Nato je bil izvoljen za starosta br. Niko Jakil, podstarosta Jarec, odborniki, nmestniki in revizorji.
Iz slovanskega Sokolstva
Zlet češkoslovaškega Sokolstva v Avstriji, češkoslovaška sokolska župa v Avstriji bo priredila v	0(j 23. <]0 25. maj« t. I. na Dunaju
•voj župni zlet. Prvi dan bo svečana akademija, druga dan javna telovadba na zletišču, tretji dan P« ogled Dunaja in izleti v okolico, popoldne tega dne bo na zletišču velika ljudska zabava pod imenom »Slovaški dan«. Pri skupnih prostih Vajah nastopijo tudi gostje iz ČSR. Teden dni pred glavnimi zletnimi dnevi bo zlet dece in naraščaja. Savezu SKJ hi priporočali, da se vsaj po deputaciji udeleži te pomembne sokolske slavnosti bratske češkoslovaške sokolske župe na Dunaju.
Zveza ruskega Sokolstva t) emigraciji je imela pretekli mesec svojo glavno skupščino v Pragi. Skupščina je izvolila zn starosto nekdanjega starosto ruskega Sokolstva v carski Rusiji br. Gi-žickega, ki biva sedaj v Nizzi, za I. podstarosto in načelnika br. Manochyna, za II. podstarosto in prosvetarja br. Viničuka itd. Zveza šteje 7 žup, od katerih je ena v Jugoslaviji s sedežem v Beogradu. Novo predsedstvo je bilo javljeno češkoslovaški vladi. Sedež zveze je Praga. IX. vse-Bokolskega zleta I. 1932. v Pragi se udeleži rusko Sokolstvo korporativno in nastopi samostojno pri glavnih zletnih dnevih. Dalje je bilo soglasno sklenjeno, da se ruski odseki pri češkoslov. društvih osamosvojijo v lastna sokolska društva. Uredništvo »Vestnika ruskega Sokolstva« je prevzel prejšnji starosta br. dr. Vergun.
Občni zbor Sokola pri Sv. Juriju ob Scavnici ■e je vršil 25. t. m. v navzočnosti častno zastopanega članstva. Br. starosta Ivan Kreft je s pri-godnim nagovorom pozdravil navzoče članstvo ter prešel na dnevni red. Sledila so izčrpno sestav Ijena poročila društvenih funkcijonarjev. Iz poročil je razvidno, da je društvo doseglo lepe uspehe. Težja je matcnjelna plat. Društvo nima telovadnice, nima lastne strehe, kar v veliki meri ovira delo. Nova uprava je prevzela svoje funkcije. Strosta br. Horvatič Andrej je v zbranih besedah orisal važnost kraljevega manifesta z dne 6. jan. 1929 ne le za vsakega Sokola, marveč za vsakega državljana. Govoril je o nalogah in ciljih sokolske organizacije. Želel j,., nnj 1(. med vsemi ljudmi zavladal pravi sokolski bratstva in ljubezni. Po občnem zboru se je vršila prva redna seja društvene uprave.
Smučarske prvenstvene tekme ČOS v Krkonoiih bodo v dneh od 29. januarja do 2. februarja t. 1. v Lavech. Člani bodo tekmovali na 50 km in tročlanske skupine na 12 km z obtežitvijo 7 ke. Dalje bodo člani tekmovali na 18 km, članice pa na 10 in 6 km. naraščajniki in naraščajniee od 14 do 16 let na 4 km, naraščajniki in naraščajniee od 16 do 18 let pa na 6 km. Naraščajniki od 16 do 18 let bodo tekmovali tudi v akokili z malega mostička. O uspehih tekem bomo poročali.
ftiovice iz Cerknice
Cerknica, 30. januarja.
Dosedaj je tukajšnji Sokol nekoliko počival s telovadbo; pretekli teden pa so začeli vsi oddelki z redno telovadbo, in sicer vsak oddelek dvakrat tedensko. Pretekli teden, ko se je začela redna telovadba, se je priglasilo precejšnje število novega članstva. V kratkem se bodo začeli pripravljati vsi oddelki našega Sokola sta spomladansko akademijo, ki bo 3. maja. Tudi pevski odsek se večkrat na teden pridno vadi pod vodstvom dr. Kraševca. Le vsi na delo in uspeh je zasiguran!
Zopet imamo sneg. Pretekli teden smo imeli vse vrste vremena: dež, sneg, solnce, mraz, le prave zime noče biti. Smučarji komaj čakajo, da bi bilo vsaj nekoliko snega; gostilničarji bi spet radi videli, da bi bilo vsaj nekoliko mraza, da bi se preskrbeli z ledom. Sicer so z zadnjim mrazom izvozili precej ledu z jezera, toda le malo ga je ostalo v Cerknici. Kajpak, vsak rajši tja pelja, kjer je bolje plačan. Nič kaj pa ni pogodu zima »furmanom«, ki prevažajo les na Rakek. V petek zjutraj je padlo nekoliko snega in kakor kaže, se bo tudi obdržal.
Cerknica ima spet svojo afero, kar je pa nekaterim že znano. Gre namreč za poneverbo
65.000	Din tujega denarja. Poneverba je bila izvršena na pošti in se je več dni mudil tukaj revizor. Kljub temu, da je prizadeta oseba takoj založila primanjkljaj, je vendar odstranjena s pošte. To je za mirno Cerknico res pomembna afera, kar si ne bi nihče mislil. Kam so splavali ti tisoči? To je res čudno, ker prizadeti je živel skromno in je imel dobro plačo in še nekaj drugih dohodkov. Kar je res, je res, a nobenemu Cerkničanu ne gre v glavo, kako je moglo do tega priti, posebno zato ne, ker je omenjena oseba uživala splošen ugled med vsemi Cerkničani.
Tržič
Predavanje. Na prošnjo tržiškega Sokola je v ponedeljek predaval na meščanski šoli br. Vekoslav Bučar iz Ljubljane. Malčki so pazljivo sledili govoru. Ob 20. se je vršilo drugo predavanje o Sokolstvu in je bila dvorana napolnjena. Naslednje predavanje bo 4. februarja isto-tain. Predava strokovni učitelj g. Oman o »Šport in Sokolstvo«.
Veselica športnega kluba Tržič bo v hotelu Globočnik.
Slovenj gradeč
Glede organizacije lesne trgovine in ustanovitve posebne lesne zadruge bo posebno zborovanje v sr. kmet. tečaju v Slovenjgradcu dne 13. februarja ob 9. uri in v kmet. tečaju v Podgorju
12.	februarja ob 11. uri. — Na to zborovanji se posebej vabijo večji posestniki in manjši lesni trgovci iz celega slovenjgraškega sodnega okraja! Na zborovanjih bosta poročala g. Rogina in tostvami zadružni strokovnjak.
Novo mesto
Okrajni cestni odbor novomeški je imel pod predsedstvom načelnika Franca Brulca, župana največje naše kmečke občine, v četrtek 29. januarja svojo zadnjo sejo pri Košaku na Ločenski cesti. Likvidacijski seji je službeno prisostvoval tudi Breški podnačelnik g. Anton Krajšck. Zaključil se je račun za leto 1930, ki izkazuje 27.981 Din 26 p pribitka. Izdatkov je bilo Din 893.453’54 in stroškov Din 865.472 28. Odbor, ki je točno tri leta in pol složno deloval, sc je dal k sklepu v spomin še slikati. Dolgoletni načelnik okr. cestnega odbora, pokojni Josip Zurc, je z 31. marcem 1927. leta oddal cestno načelstvo ge-rentu Ivanu Pezdircu, od katerega je po štirih mesecih prevzel posle sedanji načelnik in sedanji likvidacijski odbor. Storilo sc je mnogo v tem času. Novi sreski cestni odbor, ki bo združil vse tri okrajne cestne odbore Novo mesto, Trebnje in Žužemberk, ima prvo sejo danes (1. K) ob devetih dopoldne v mestni občinski posvetovalnici.
Nemške paralelke dobita v novomeškem srezu po odredbi ministrstva prosvete, skladno z določili zakona o narodnih šolah, kočevarski vasici Črmošnjice in Laze, ker živi tam močno narodno mešano prebivalstvo.
Osebna vest. Novomeščan dr. Pavel Breznik, sedaj, profesor v Beogradu, nastopi v tem mesecu enoletni študijski dopust za Nemčijo.
Sneg je v petek pobelil Gorjance, dolina pa je bila deležna le malo dežja, čudno vreme ni nič kaj zdravo in tildi po Novem mestu se je pričela širiti hripa in to osobito med dijastvom in malimi šolarji. Težjega slučaja doslej ni bilo.
Zaključek prvega polletja na tukajšnjih osn. šolah se je izvršil včeraj opoldne z razdelitvijo naznanil. O rezultatih še spregovorimo. Pouk prične zopet v sredo 4. t. m. s Strossmayerjevo proslavo.
Premeščen je na kolodvor v Kandijo iz Tezna komcrcijulni uradnik III-2 Hren Josip.
Obnovitev procesa proti Slavkotu Pintarju se v kratkem obeta pri tuk. okrožnem sodišču pred senatom petorire, delegirane od ljubljanskega deželnega sodišča.
Cestni kažipoti so pretečeni teden zrastli ob križiščih banovinskih in državnih cest. Jako so lični, bili so pu tudi že do skrajnosti potrebni. Morda bi o priliki izginili tudi črki »K. K.« iz cestnih mejnikov v Ratcškem klancu, ki jih gledamo že dvanajsto leto v svobodni domovini. Smo že opetovano na to opozarjali.
Nesreča. Trgovski pomočnik Karel Virant jc v skladišču prelagal železo, pri čemer mu je padel večji kos na glavo in ga tako občutno ranilo, da je moral k zdravniku.
Sleparka. Pred dnevi se je klatila pod Gorjanci čedno oblečeno, morda 20-letna ženska, ki je po-nižno potrkala tudi na šentjernejski farovž, pravila tani gorostasne štorije o svoji nesreči, znala vzbuditi zaupanje in sočustvovanje ter lepo podporo, s katero naj bi prišla z avtobusom v Novo mesto. Pa si je premislila, in naslednje dni je vse drugače nastopala v okoliških vaseh, se izdajala za kaplanovo sorodnico in vinsko trgovko. Sklepala je tudi kupčije, plačal naj bi njen oče, ki je povsod imel takoj priti. V neki vasi je napravila celo precejšnjo ccho, nato pa izginila z izgovorom, da gre po očeta. Njen slučajni spremljevalec je moral potem kriti stroške, dolina pa ne bo več tako lahkoverna.
Opustila se ie trgovina z mešanim blagom Hvastja in Škrbec v Št. Jerneju na Dolenjskem.
Za gospodarsko preori-jehfacijo naše banovine
(Pismo iz Marenberga.)
Vsa zadnja leta se ni mnogo storilo v gospodarskem oziru v Dravski dolini, to pa vsled tega, ker je bila glavna panoga dohodkov gozdarstvo, iz katerega je naš kmet črpal vse potrebno za vzdrževanje svoje družine. Vsled tega se niso vse panoge kmetijstva tako upoštevale, odnosno jih kmet ni upošteval, saj je bila cena lesa tako visoka, da mu tega tudi ni bilo potreba. Bogati zakladi lesa na našem Pohorju in Kozjaku so krili denarno potrebo svojih gospodarjev. Po drugi strani pa tudi za poljedelstvo ni preveč rodovitne zemlje, razen v dolini okoli Marenberga, Mute, Vuzenice in Trbonja, dočim bo ostali predeli doline težavni v obdelovanju zemlje in tudi nerentabilni vsled primitivnega obdelovanja, tako da se večkrat primeri, da pridelki komaj krijejo stroške, ki ih ima kmet pri obdelovanju zemlje, posebno v težavnejšem hribovskem terenu. Tudi stanje smotrene živinoreje je šele v povojih.
Razumljivo je, da je bila vsled tega glavna eksploatacijska panoga les, iz katerega je črpal kmet nadomestek za dohodke pri poljedelstvu.
Lansko leto pa je nastopil preokret — les je v ceni zelo padel, da kmetu poleg režijskih stroškov prav malo ostane. Vsled tega je treba zainteresirati kmeta za vse one panoge kmetijstva, ki jih je zanemarjal in v katerih se lahko uveljavi na svoji zemlji in ki mu bodo stalno donašale dobiček.
Zato tudi nastaja vprašanje preorijentacije gospodarstva v Dravski dolini.
Pri preorijentaciji pride v poštev poleg smo-trenega poljedelstva sadjarstvo in živinoreja, saj je kraj po večini izrazito planinski.
Sadjarstvo se je na inicijativo naših marljivih sadjarskih podružnic že dvignilo. Kmetje so do nedavna sadili samo manj vredne sadne sorte, posebno v višjih legah, ki pa niso bile za prodajo. Izjemo je delno tvorila le dolina, ki je prišla letos že popolnoma na svoj račun. Vse sadje so z lahkoto prodali in marsikateri prav lahko prisluženi tisočak je ostal v kmetovem žepu. Do zadnjega časa so mnogi mislili, da naši kraji po Dravski dolini v dravograjskem srezu sploh niso primerni za sadjarstvo. Toda sadni ogledi, ki so jih priredile sadjarske podružnice, so vse te trditve sijajno ovrgli. Sadje tudi v našem okraju prav dobro uspeva. Seveda ne vse sadne sorte. Za okraj se je določil poseben sadni izbor sledečih sadnih sort: damasonov in boskopski kosmač, gdanski robač, belocvetnik in kanadka. Za višje lege pa se posebno priporoča bojkovo jabolko, bobovec in baumanova reneta.
Da to drži, nam je nazorno pokazala sadna razstava s sadjem, ki je dozorelo na Pohorju v legah okoli 1000 m visoko. Sadjarstvo bi bil prvi vir stalnih dohodkov našega kmeta.
Istotako je z živinorejo! Vsi malo rodovitni predeli, ki niso rentabilni za kmetijstvo, naj bi se preuredili v pašnike, kar bi se doseglo z malimi stroški. Živinorejska zadruga pa bi naj vpeljala smotreno živinorejo po naših planinskih paSnikih. Tudi čebelarstvo je Se v povojih. V zadnjem času so se začeli interesiratl posamezniki tudi za to panogo.
Nudimo našemu kmetu, kar mu moremo I Gospodarska preorijentacija je nujno potrebna! Naj izpeljejo to nalogo kmetijski tečaji, od katerih pričakujejo naši kmetje toliko dobrega!
Trbovlje
Sokolsko gledališče v Trbovljah gostuje danes ob 17. uri v Narodnem domu v Hrastniku z dr. Doboviškovo burko »Radikalna kura«.
Volitve zaupnikov II. skupine. Rudarsko glavarstvo v Ljubljani je odredilo z odlokom St. | 473 z dno 23. januarja 1931 nove volitve za vse funkcijonarje Rudarske zveze. Predsednik j
II.	skupine Rudarske zadruge je določil, da se vrše volitve delegatov in njih namestnikov za rudniško upravo v Trbovljah v smislu §§ 20 do
27	zadružnih pravil dne 15. februarja t. 1. Volilni upravičenci so vsi delavci in delavke, ki so dovršili 21. leto in so že leto dni pri podjetju zaposleni. Voljeni smejo biti moški delavci, zaposleni pri podjetju, ki so dovršili 24. leto, so jugoslovanski državljani in so najmanj tri leta zaposleni pri podjetju, katero je član te zadruge, in ki niso v smislu § 16 zadružnih pravi izgubili vojne pravice.
Tukajšnje esperantsko društvo ima danes ob
13.	uri v osnovni šoli na Vodah svoj redni občni zbor.
Krško
Poroka. Poročena sta bila danes v Zagrebu g. Polde Zorič iz Krškega in gdč. Roza Skulova iz Dobrave pri Sv. Križu. Novoporočencenia obilo
sreče!
Šoštanj
Dodatno k nedavno objavljeni štatistiki o množini in vrednosti zavžitih alkoholnih pijač v 5n-štanjskem sodnem okraju, je prav zanimivo, da si pogledatito te številke tudi za mesto Šoštanj samo.
V	mestu Šoštanju je 18 gostiln. V teh se je lani popilo vina 97.337 1 za 1,167.944 Din, če se ga računa samo po 12 Din liter, piva 73 225 1 za 585.800 Din, žganja 3285 1 za 82.125 Din. Če pa se vključita v mestno območje tudi Ograjško-va in Basistova gostilna, ki padata takorekoč v mestni teritorij, se je v vseh teh gostilnah popilo 108.857 litrov vina za 1,296.284 Din, 80.925 1 piva za 647.400 Din ter 3523 1 žganja za 88.075 Din, skupaj za 2,031.759 Din. Na osebo odpade 58 litrov vina, 44 1 piva in skoro 2 1 žganja; če se pa vključita Ograjškova in Basistova gostilna pa 64 1 vina, 48 1 piva in nad 2 litra žganju. Povprečno bi po tem računu vsak Šoštanjčan potrošil za alkoholne pijače 1100 do 1200 Din letno. Ta račun pa k sreči ni pravilen, ker v navedenih mestnih gostilnah pijejo alkoholne pijače ljudje iz celega okraja in od drugod, ko prihajajo v mesto po opravkih zlasti ob šesterih sejni-skih dnevih. Toda če vzumemo za domačine slabo polovico, pridemo že do visoke številke 500 Din na osebo. Najmanj toliko se pa lahko računa na osebo za pokajeni tobak. Te številke priobčujemo brez vskega komentarja, samo v pouk in in korist. Da si pa ne bodo sosednje Velenje in Šmartno ob Paki trkali na prsi in kazali na nas
s prstom, tudi njim v pouk in korist priobčim da se je	v Šmartnem	na	Paki popilo alkoholn
pijač za	566.575 Din,	v Velenju	z Blatnikom
Rud-domom vred pa za 841.248 Din.
Bled
>Kino Bled« predvaja dane« na svečnic« < 4. uri popoldne in 8. uri zvečer krasno fiiilmsl dramo »Evropa v plamenu«. (Na pol slave). Tragedija človeštva je zajeta iz svetovi vojne v 10 dejanjih. V glavni vlogi nastoi Dolores deil Rio in Victor Mac Lagletn ter E mund Lowe. K obilni udeležbi se priporo »Kino Bled«.	5'
Občni	zbor Sokola	se	je ob	obilni udelež
vršil v	petek zvečer	v	veliki	dvorani Soke
skega doma. Pokazal je napredek društva. P drobnejše poročilo prinesemo tekom tedna.
Jesenice
Odlikovanje. Zlato dvorno kolajno za zaslu-na kraljevskemu domu med letovanjem na Bled za vestno čuvanje zasebne imovine in javne v: nosti je prejel g. Ivan Stroj, lovski in rihiš čuvaj pri tukajšnjih tovarnah KID. Odlikovani naše iskrene čestitke!
Vreme. Zapadel je nov sneg! Smuka in sa kanje izborno!
Aretacije. V minulem letu jc bilo aretiran pri nas 79 oseb, in sicer 27 po zakonu o v ščiti države, 9 radi goljufije, 9 radi falsificir nja potnih sprav, 9 radi vloma, 5 radi tatvin 13 ovadenih radi tatvine, 1 radi špionaže, radi prostitucije, 1 radi trgovine z dekleti in 1 radi vojnega begstva. Državno mejo brez dovol; nja je prekoračilo 96 oseb. Ovadb je bilo v n nulem letu na našem obmejnem policijskem k misarjatu 34, in sicer 11 radi nedostojnega v denja, 5 radi neopravičenega krošnjarjenja, 1 r di nošenja orožja brez uradnega dovoljenja, radi najdbe mrtveca in 1 radi samomora.
Trebnje
Sokol. Na zadnji seji tehničnega odbora so s glasno sklenili, da se vsi člani tehn. odbora n roče na »Soko« in je odbor svoj sklep sporo? upravnemu odboru, ki je vest z veseljem sprej in naročitev že izvršil. Še več! Na svoji zadn seji je pa tudi upravni odbor na predlog pr\ ga podpredsednika soglasno sklenil, da se cel kupni upravni odbor z namestniki in revizorji n roči na »Sokolski Glasnik«, naraščaju pa se 11 roči »Naša Radost« in »Sokolič«. Pozdravljali te sklepe sokolskega društva trebanjskega in i limo, da bi tudi druga društva sledila agilnem sokolskemu društvu v Trebnjem.
Speri
Vztrajnostna smuška tekma na Pohorju.
Vztrajnostno smuško tekmo na 50 km za pr hodni pokal bo priredil dne 15. februarja 19!! Mariborski smučarski klub pod pokrovitel stvom mariborskega župana g. dr. Al. Juvan
Vodstvo tekme bo: predsednik inž. S. Mi tehn. vodja inž. R. Koudelka; nadzornik pro{
V.	Forstnerič; starter F. Zunkovič; sodnik 1 Golubovič; časomerilec na startu Bruno Parm
1.	časomerilec na cilju prof. Čopič; 2. časom rilec na cilju D. Franko; zapisnikarja na 1 lju I. Pivko in Fr. Perič; zdravniki dr. Jo Sekula, dr. Maks Zgur in dr. Furlan.
Tekmovalo se bo po pravilih JZSS. Pravi do udeležbe imajo vsi pri JZSS verificirani čl ni. Prijave se sprejemajo do 14. februarja 193 do 12 ure pri tajniku kluba, Jurčičeva ul. -trgovina Stoječ. Prijavnina znaša za tekmo mI' Din 10. Naknadne prijave proti dvojni prija nini se bodo sprejemale najpozneje pol u: pred startom. Dohod iz postaje Ruše. Žrebanj razglasitev proge in zdravniški pregled vs> tekmovalcev bo 14. februarja 1931. ob 20. ti pri Ruški koči. Start in cilj pri Ruški ko, Start 15. februarja 1931. ob 9. uri.
Darila. Klub, katerega član bo zmagovale prejme prehodni pokal, ki ga je poklonila tvr ka Meinel in Herold in diplomo. Pokal bo p' fiel v končno last kluba, kateri ga po svoj tekmovalcih 3 krat zaporedoma, oiiruna n kt v presledkih pribori. Plasirani tekmovalci 1 <
6	bodo prejeli sledeča daril* •
1) posebno darilo pokrovitelja župana £. t Juvana; 2) kip smučarja; 3) ki tbsko plakf v etuiju in smučke; 4) zla*o klubska plak< in smučke; 5) srebrno klubsk' plaksto m v lice; 6) bronasto klubsko plaken;.
Razglasitev rezultatov in razdelitev Jaril ' 15. februarja 1931. ob 19. uri v hotelu »/.an ree«.
Vremensko poročilo s Pohorja z dne
30.	januarja.
Mariborska koča: temperatura —2° C, 10 ( novega Bncga na stari podlagi;
Ruška koča: isto, sankališče uporabno do Ru
Klopni vrh: —4° C, 15 cm novega snega ' stari podlagi;
Koča na Pesku: isto;
Zavetišče pod Ribniškim jezerom: —6° C, cm novega snega na »tari podlagi. Ker povs. sneži, utegne biti za praznike zelo ugodna smul
Zimsko-sportni odsek SPU Maribor priredi nedeljo, dne 15. februarja tradicijonelni skup ski tek. Start za resne skupine bo pri Klopni vrhu, za šaljive pa pri Mariborski koči, kjer I tudi cilj. Podrobnosti še sledijo.
Mariborski smučarski klub priredi dne in 2. februarja Bmuški izlet na Pohorje v oV lico koče na Pesku. Obenem bo pri koči , Pesku dvodnevni tečaj za začetnike in že vežb;.ae smučarje. Dohod iz postaje Sv. L<> renc, od koder vozi avto do podnožja Pohor Vabljeni so vsi smučarji. Snežne razmere jako ugodne. Izlet k Rimskemu vrelcu se pi 1-oži na poznejši čas. Smuk.
Mariborski smučarski klub priredi od 4. t bruarja dalje smuški tečaj za začetnike in izvežbane smučarje pri Ruški koči. Prijave sprejemajo do 3. februarja pri tajniku ▼ t govini Stoječ, Jurčičeva 8.
Kolesarsko in motociklistično društvo »Sar v Ljubljani sporoča, da se njen Vf. redni obč zbor vrši na Svečnico dne 2. februarja točno ( pol 11. uri dopoldne v Ljubljani v gostilnišk prostorih g. F. Kavčiča, Privoz (Prule). Vabi se članice in Člani, da se istega sigurno ud leže.
Pritožbe lastnikov tovornih avtomobilov
»Uradni list« c dne 15. VI. 1929 je objavil uredbe o zaščiti javnih cest in o varnosti prometa na njih, katerih člen 30. izreka določbo, da je dovoljena uporaba motornih vozil ■ polnilni gumijastimi platišči le do 1. januarja 1931, ■ da odtlej taka vozila na javnih cestah ne sinejo več voziti. Lastniki tovornih avtomobilov, opremljenih • polnimi obroči, tedaj niso ugovarjali, misleč, da bo uredba v teku časa vsaj v toliko izpremenjena, da se bo rok podaljšal iz razloga, ker bo uredbodajalec sam uvidel krutost uredbe.
To se pa ni zgodilo In stoje danes lastniki takih avtomobilov na podlagi obvesti y časopisju, izišlih sredi januarja t. 1., pred dejstvom, da bi morali vsako vporabo sličnih motornih vozil ustaviti, ker bo ministrstvo za gradnje šele tekom leta 1931 odločilo, katere vrste elastičnih gumijastih obročev se bodo mogle sploh vporab-Ijati.
Pritožbe proti obema uredbama so vsekakor upravičene. Gurnitura polnih gumijastih obročev stane približno 30.000 Din in traja razmeroma v vporabi 3—5 let. V slučaju, da je lastnik avtomobila opremil svoj voz z novimi obroči spomladi 1929, znaša njegova škoda v najugodnejšem slučaju 15.000 Din, ker je vporabljal nove obro-te le do 50% trajnosti. Povdarjeno bodi, du je to najugodnejši slučaj; res pa je, da zgube na
odlagi prve uredbe lastniki avtomobilov v sami
ivši mariborski oblasti iz tega naslova približno 1,000.000 Din.
Določba, ki so jo prinesli dnevniki 14. januarja t. 1., stavi lastnike tovornih avtomobilov pred alternativo: ali nehaj obratovati 8 svojim vozom in utrpi škodo radi neuporabljanja prepotrebnega prometnega sredstva, čegar nabavni stroški, vzdrževanja in davki se ne bodo obrestovali in amortizirali, ali pa opremi svoj tovorni avto z drugimi, nepolnimi, elastičnimi obroči, katerih vrsto bo ministrstvo za gradnje šele tekom leta 1931 določilo. Zamena s pnevmatičnimi obroči zahteva pa celo nabavo novih koles! Za novo opremo bi samo lastniki tovornih avtomobilov v področju bivše mariborske oblasti vprabili kapital poldrugega milijona Din, ki bi se seveda uničil, ako ne bi bili elastični obroči taki, kakor si jih bo zamislilo ministrstvo za gradnje v teku leta 1931.
V	obeh slučajih bodi pribito, da uredbi ne sledita sistemu dobrega narodnega gospodarstva,
in to celo r času splošne krize, osobito ne iz dejstva, ker ne ostane ves ta ogromni kapital v naši državi, ampak gre ▼ inozemstvo; saj doma ne razpolagamo z industrijo gumijastih obročev.
Uredbama je oporekati iz drugega stališča — postali sta namreč v onem trenutku brezpredmetni, ko se je določil 60% višji banovinski in 50% višji mestni občinski davek (v Mariboru) za tovorne avtomobile s polnimi, kakor za take z zračnimi obroči. Čeprav trajajo polni obroči približno 3 leta dalj kakor zračni, je rentabilnost radi nižjega davka mnogo večja pri zračnih, ki stanejo za polovico manj in se pri tako opremljenih vozilih karoserija v mnogo manjši meri kvari. Vsak lastnik tovornega motornega vozila, ki je količkaj računar, bo z ozirom na to dejstvo polne obroče odpravil, a bilo bi prav, da šele tedaj, ko postanejo nerabni in ne s 1. januarjem 1931., ko jih je še mnogo v razmeroma dobrem stanju. Spominjamo se pri tej priliki na dejstvo, da je bil rok za izmene obročev pri navadnih vozovih od ozkih na 6 cm širine določen kar s štirimi leti, za tovorne avtomobile pa traja le poldrugo leto, kljub temu, da ni primere v višini izdatka za izmene med prvimi in drugimi.
Ruzlika v višini davka na motorna vozila s polnimi in zračnimi ali polzračnimi obroči tudi ni utemeljena. Kamijoni s polnimi obroči, ki vozijo največ do 30 km na uro, pokvarijo namreč cesto približno v isti meri, kakor avtobusi, ki brze s 50—60 kilometerskimi urami. To dejstvo naredbodajalcu bodisi ni bilo znano, ali ga je pa spregledal in tudi ni vpošteval dejstva, da vozijo tovorni avtomobili s polnimi obroči navadno le kratke proge (postaja—skladišče in nazaj) ter da se v mnogo manjši meri vporabijajo, kakor s pnevmatičnimi obroči opremljena druga motorna vozila. Da so pa grobokopi naših cest, ki niso nikjer zgrajene zu težke vozove, hitri avtobusi, čeprav opremljeni z zračnimi obodi, v najmanj taki meri kakor počasni tovorni avtomobili, ve dandanes vsak zemljan.
Jasno je torej iz prej omenjenih razlogov, da sc polni gumijasti obroči v bodočnosti ne bodo več uporabljali; želeti bi pa le bilo, da bi se rok za izmeno podaljšal vsaj do 31. decembra 1932, s čimer bi bili lastniki obvarovani preoli-čutne škode in bi se moglo v tem času ministrstvo za gradnje točno opredeliti za eno ali drugo tipo elastičnih obročev.	F. P.
Gospodarske vesti
X Umetna gnojila in krompir. Du so dožene uporabnost glavnih dušikovih umetnih gnojil za spomladansko gnojenje k okopavinam in 9e kmetovalcem pokažejo na vzgledih uspehi umetnega gnojenja, namerava izvršiti Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani letos spomladi večje število primerjalnih gnojilnih poizkusov s krompirjem kot poizkusnim sadežem. Postaja bo prirejala te poizkuse za sedaj le na ozemlju bivše ljubljanske oblasti, izvzemši črnomeljski srez, in na področju sedanjega ča-brskega sreza. Poizkusi bodo merili najmanj 250 in največ 5000 m*. Na površinah 250, 500 in 1000 m* se bo napravil le enokratni poizkus, na površini 2000 m* dvakratni, na površini 3000 mJ trikratni, na površini 4000 m* štirikratni in na površini 5000 m* petkratni poizkus. Vsak delnih poizkusov bo imel 5 parcel. Kmetovalci, ki imajo resno voljo in resnično veselje ukvarjati se s poizkusi, sebi in svojim sosedom v pouk in zabavo ter imajo za ta namen na razpolago primerna zemljišča, ki leže ob kaki javni poti in želijo obdelati letos ta zemljišča s krompirjem, se pozivajo, da se prijavijo pismeno ali
1	ustmeno Kmetijski poskusni in kontrolni postaji r Ljubljani, Dunajska cesta 38. V pismeni prijavi naj prijavnik navede čitljivo svoje ime in priimek, kraj in hišno številko bivališča ter pošto in železniško postajo. Nadalje mora prijavnik v pismeni prijavi navesti natančno mero (širino in dolžino v metrih) dotičnega zemljišča, ki ga želi preizkusiti. Pri ustmenih prijavah se ti podatki zabeležijo. Prijave se sprejemajo do srede meseca februarja t. 1. Zamudniki se bodo vpoštevali le tedaj, če bo še kaj poizkusov na razpolago. Postaja bo dala poiz-kusniku vsa potrebna umetna gnojila na razpolago ;delo in sadež za poizkus pa bo moral dati poizkusnik sam.
X Bureau Perinauent International des Con-strueteurs d’Autoinobiles v Parizu, ki fungira kot mednarodni urad avtomobilskih industri-jalcev, je svojim članom dovolil, da razstavijo svoje izdelke na XI. mednarodnem vzorčnem velesejmu v Ljubljani, ki se vrši od 30. maja do 8. junija 1931. Urad avtomobilskim industrijam udeležbo priporoča. S tem je letošnjemu ljubljanskemu velesejmu omogočena avtomobilska razstava, ki bo zelo Impozantna, kajti udeležile se je bodo vse večje avtomobilske tovarne Anglije, Avstrije, Belgije, Češkoslovaške, novejše pridobitve na polju avtomobilske in- *
Francije, Italije, Nemčije, Švice in Združenih držav ameriških. Najuovejše tipe raznih kakovosti in cen bodo omogočile interesentu dober nakup voza, vsem drugim pa vzpogled v naj-dustrije.
X Situacijsko poročilo o dražbi kož divjadi dne 26., 27. in 28. januarja 1931 v Ljubljani. Na
prodaj je bilo mnogo več blaga kakor prejšnja leta. Kakovost kož, vsled mile zime primeroma slaba. Blaga je bilo 40°/o pa iz ostalih delov države, zlasti iz Hrvatske (lisice), Dalmacije (kune belice) in Bosne (lisice). Kupcev je bilo mnogo več iz Zagreba, Trsta, Inomosta, Dunaja, Leipziga in letos prvič tudi iz Amsterdama. Vendar je bilo povpraševanja malo in še to le za prvovrstno blago. Kupci so se predvsem zanimali za kune belice, jazbece in prvovrstne gorske lisice Vzrok manjšemu povpraševanju leži v tem, ker Amerika letos ni reflektant za kože in pa vsled splošne gospodarsko krize. To je seveda vplivalo tudi na cene, ki so zelo padle. Značilno je, da imata Leipzig in Newyork še vse lanskoletne zaloge. Vendar pa so bile v primeri s svetovnimi cenami dosežene še dovolj ugodne cene. Prihodnja dražba se vrši dne 23. marca 1931.
Borzna poročila
dne 31. januarja 1931.
Jugoslovanske devizne in efektne borze danes niso poslovale. V Ljubljani so se v prostem prometu danes imenovale sledeče notacije: Amsterdam 22'795, Berlin 13-4675, Bruselj 790-14, Budimpešta 989-04, Curih 1095-40, Dunaj 796-17, London 275-22, Newyork 50-57, Pariz 222-10, Praga 167-68, Trst 196-69.
Curih, 31. januarja. Beograd 9'27, Pariz 20-28, London 25-1325, Newyork 517-50, Bruselj 72-15, Milan 27-04, Madrid 52-60, Amsterdam 208*—, Berlin 123, Dunaj 72-75, Stockholm 138-45, Oslo 138-35, Kopenhagen 138-40, Sofija 3-7475, Praga 15-315, Varšava 57-925, Budimpešta 90-275.
Žitna tržišča
Novi Sad, 31. januarja. Vse neizpremenjeno. Promet: pšenica 15 vagonov, koruza 25 vagonov, moka 4 vagoni. Tendenca neizpremenjeua.
Budimpešta, 31. januarja. Tendenca slabša, rž ustaljena. Promet miren. Pšenica: maree 14-41 (14-41-14-42), maj 14-76-14-77 (14-77 do 14-75). Rž: marec 10-42-1052 (10-51-10-52). Koruza: maj 11-95—12 (1199—12-01), trani. maj 9-58 (9-58—9 00).
odlični proizvod „JUGOČEŠKE“, je samo tedaj prava, ako ima označbo »DAGMAR JUGOČEŠKA*.
DAGMAR-SVILA
Varujte se emitacije! Pazite na tvrdko, ker proizvaja samo „JUGOČEŠKA“ pravo
DAGMAR-
SVILO!
DAGMAJHVI LE
J U <f O C E S K A
%' pl mm"
tHflMS
Obisk pri slikarju Anionu Gvafcu
Obiskovanje je že prastara človeška navada in aemara »o jo poznali že v (lobi jamskega človeka. Pa tudi med obiski je razlika in so obiski tuke in drugačne vrste. Nekateri so celo neprijetni in nezaželjeni. Vi- v Ljubljani se, kakor berem, često obiskujete, posebno radi pa hodite k pisateljem, slikarjem, igralcem, igralkam, p e-salkam in drugim takim umetnjakarjen. in »Slo-vencev« g. i. hodi celo v nase mariborske želj-nike. še mene je neko« »zraven pritaknil« ka-kor Pilata v »Čredo«. Pa sem si mislil, da 1)1
se še mi v Mariboru pričeli obiskovati, da ne zaostanemo za vami, ki ste slovensko središče, metropola, Olimp, Parnas, Holywood in ne vem Se VBe kaj. In ubral sem jo lepega popoldne na obisk k akad. slikarju prof. Antonu Gvajcu. Svojo slikarsko delavnico si je izbral v drugem nadstropju neke hiše v Wildenreinerjevi ulici; številke ne vem, ker teh si nikoli ne zapomnim. Ko so mi odprli vrata in sem stopil v vežo, me je najprej pozdravilo pasje lajanje; mojster Gvajc namreč zelo ljubi živali in cvetice. V njegovem ateljeju so kletke polne pisanih pevcev in lončki s cvetjem in zelenjem. Tako se mi je zdelo, da bi prišel v rastlinjak.
Mojster me je prisrčno in iskreno pozdravil, mi odkazal mesto v naslanjaču, od koder sein likratu lahko pregledal ves prostor, razsvetljen po dveh velikih oknih in napolnjen z neštetimi dovršenimi in nedovršenimi deli. Potem se je pričelo. Mojster Gvajc je stavil slike na stojalo in jih spet spravljal, jaz pa sem gledal, gledal... Le kdaj pa kdaj sem spregovoril katero besedo ali pa vprašal po tem in onem. Tako sem naposled videl vse, kar se je mojstru zdelo potrebno in vredno. Pa je nenadoma priromal na mizo prigrizek s pivom, in moral sem ge preBelitl k mizi, kjer je že sedel najpopularnejši mariborski reporter in mojstrov sošolce Viktor Kovač. Ogledovanja slik je bilo konec in treba je bilo pričeti pogovor.
Ustrežljivo in lagodno mi je Anton Gvajc pripovedoval zgodbo svojega življenja; kljub vsem križem na hrbtu je njegovo srce še vedno živahno in mladeniško živo. Njegov duh je še zelo zel > inlad in	oči so mu neverjetno	žive lil	sijoče. Takole je	pripovedoval:	»Rodil	sem se	I. 1865. v
Ljubljani, kjer sem obiskoval tudi ljudsko solo in realko do mature. Potem sem bil eno leto prostovoljec, pol leta aktiven čustnik in eno leto na dunajski tehniki. Tam ni6em vzdržal. Ljubezen do	slikarstva me	je tako	globoko prevzela,
da sem	naskrivaj, ne	da bi bil doma	črhnil be-
sedice, presedlal na splošno šolo dunajske umetnostne akademije. Ko sem jo po štirih letih dovršil, sem obiskoval dve leti še specijalno šolo za zgodovinsko slikanje pri prof. Thranckwaldu. In postal sem to, kar sem še vedno — profesor risanja. Prvo službo sem dobil v naši solnčni Gorici na ženskem učiteljišču in gimnaziji, pozneje pa na realki. Med vojno sem se moral s Sold Beliti v Trst, po vojni pa sem prišel sem, v Maribor. Prvo moje mesto v Mariboru je bilo na nemški gimnaziji in realki, drugo na realki in moškem učiteljišču, tretje na moškem in ženskem učiteljišču, a četrto na moškem, kjer sem se vedno. Mimo tega sem od 1. 1923. strokovni nadzornik za srednje šole sedanje Dravske banovine. To so suhi podatki o mojem zunanjem življenju.«
Mene pa je še vse bolj zanimalo ono drugo, nevidno, notranje mojstrovo življenje; In porodilo se mi je vprašanje: »Kdaj in kako ste pričeli slikati? Kakšna je bila vaša razvojna pot? Is.je ste razstavljali?«
»Slikati, odnosno risati, sem pričel,« je dejal, »ko mi je bilo šele pet let. Vzpodbudo sem dobil od svojega očeta, stavbenega mojstra, ki je zelo ljubil slikarstvo. Najrajši sem takrat slikal cvetice, na realki sem se mnogo ukvarjal z akvareli. zn slikarski poklic pa sem se popolnoma odločil šele na dunajski tehniki. Od cvetic sem se obrtmi k pokrajinam in portretom in vse to se je potem stalno ponavljal0) spreminjalo in mešalo. Sedaj slikam n. pr. zopet skoraj samo cvetice in tihožitja ter pokrajine. Struj in izmov v dobi moje mladosti m bilo, zato sein slikal tako, kakor sem čutil in temu načelu sem vedno ostal zvest. Udeležil sem se prvič Prve slovenske umetnostne razstave v Ljubljani, potem sem pa razstavljal v Zagrebu, Beogradu (Prva jugoslovanska umetnostna razstava), Sofiji, Gorici in Trstu. Vse to pred in med vojno. Po vojni sem trikrat razstavil v Mariboru, potem v Hodoninu na Moravskem, v Beogradu in sedaj se pripravljam na razstavo v Ljubljani. Povsod sem tudi gmotno dobro uspel. Moje slike so raztresene povsod, tudi po galerijah (Strossmayerjeva v Zagrebu, Ljubljanska itd.). Krog 200 slik mi je pa med vojno v Gorici odneslo in razteplo vojaštvo. Odvažali so jih baje kar z avtomobili. Slikal sem pravzaprav že vse: portret, genre, živali (mačke, pse, gosi), cvetice, sadje in pokrajine. Rad slikam po razpoloženju, zdaj n. pr. najrajši tihožitja s sadjem. Z grafiko sem se bavil samo tedaj, ko sem Se študiral, pozneje ne več.^ Največje moje slike in kompozicije so »Triglav«
(8X6 m), »Madona s Kristusom«, »Marija > Kristusom in sv. Janezom«, »Kristus in Samaritanka«, »Prepozno«, »Zakaj?« itd. Vse so prodane.«
In potem sem želel še izvedeti, kako dela, kako je z naročili in z bodočimi načrti?
»Delam rad in z ljubeznijo, ker mi je delo življenje. Poleti vstajam že ob 4. uri zjutraj in delam ves dan, dokler vidim. Tudi sedaj ne držim rok križem; kakor vidite, sem prav danes pričel novo sliko. Naročena je za neko jedilnico. Naročil imam vedno dovolj, še zmagujem jih včasih ne. Delam pa, kakor mi narava in duša velevati. Voda in hrib me najbolj veselita. Glavno ml je razpoloženje in zelo važna je vselej prva impresija. Približujem se kolikor mogoče naravi, a ne slikam tako, kakor vidim, ker so stvari, ki se ne vidijo in prav te dajejo sliki bistvo umetnine. Prvo je občutje in razpoloženje. Ko slikam, pozabim na vse in če kaj ni prav, me boli. Naslanjam se na nikogar in eksperimente delam v svoji lastni duši. Barve vidim n. pr. vsako leto drugače in kompozicija, tehnika, vse je le produkt mojega lastnega hotenja in čuvstvovanja.
V	vseh linijah mojih slik mora biti življenje; tudi tihožitje mora biti razgibano in imeti mora dušo. Kakor sem vam že dejal, slikam sedaj naj-
V	modernih ljudskih parkih so že maraikod naredili tudi gledališča pod milim nebom. Sliki, nam kažeta dva tipa gledališč v zeleni prirodi.
Berlinski primer (Jungfernheide) povzema obliko antiknega, starogrškega gledališča. Prizorišče za igrokaze, pevske, plesne in rajalne nastope je v krogu z 20 m premera. Sedeži so razvrščeni v kolobarju pred prizoriščem, v osta-
lo	tretjino kroga se iztekajo dohodi na prizorišče. V ozadju so — skrite med zelenjem ~ garderobe za igralce, blagajne itd. Orkester ima pa svoj prostor na galeriji. To je tudi edina slaba stran tega tipa, ker je tu težavnejše vzdrževati kontakt med igralci in orkestrom. Prostora je tu zu približno 3000 gledalcev, torej toliko, kot jih gre v največjo berlinsko opero. Akustika je izvrstna. Gledališče obdajajo goste ograje in kulise iz pristnega zelenja, iznad njih se pa sklanja mogočno drevje, prepleteno tupatam 5e z ovijalkami, tako da je med temi živimi stenami zares čudovita atmosferska resonanca.
več tihožitja po naročilih, a mnogo pažnje posvečam tudi pokrajinam. Tako hočem še naslikati vse doline v Sloveniji in vse sadje, ki zori v Jugoslaviji. Del tega programa sem že izvršil in tu ste videli motive iz Dravske, Pesniške, Mežiške,Logarske, Krške, Savske in drugih dolin. Kjer so vode in ribe, tam najrajši razpnem svoja platna.«
Pa še eno vprašanje: »Kako sodite o sodobnem slikarstvu in o bodočnosti?«
»Težko je na to vprašanje odgovoriti,« je dejal mojster Gvajc. »Sicer pa: vsaka struja ima nekaj dobrega in to, kar je res dobrega, bo tudi ostalo. Naposled pa se mi po vseh znakih zdi-da se bo vse povrnilo k naravi in stvarnosti.«
Tako je bil končan najin pogovor in kmalu tudi obisk. Krožniki so bili prazni, steklenice tudi, cigaretnega dima na oblake. In segla sva si v roke. Po stopnicah me je spremljalo pasje lajanje in zunaj je bil dolgočasen zimBki večer. Spotoma pa sem mislil: Kako velika mora biti ljubezen tega človeka do svoje umetnosti, da se po vseli viharjih dolgih desetletij ni prav nič ohladila? Kakšen ogenj mora tleti v njegovih očeh, da še vedno, vedno gorijo?...
R. R.
Hamburški primer nam kaže dokaj enostavnejše urejeno prirodno gledališče. Za prizorišče služi rahlo napeta brežina, spredaj pod njo je prostor za orkester, zastrt z živo mejo, na nasprotno stran se pa spenja spet položna brežina za gledalce; tu se v ospredju postavijo stoli, za njimi pa gledalci lahko komodno posedejo po zeleni trati. Ves prostor obdajajo zelene stene in kulise iz strižene žive meje. — Udeležil sem se v Hamburgu neke večerne predstave v tem prirodnem gledališču. Dajali so dve lahki, preprosti igralci s petjem in kupleti, eni se je menda reklo »Roman in der VVaschktiche«. Am pak je bilo že tako fletno gledati in poslušati! Že zato, ker smo udobno sedeli in ležali na mehki trati: krog nas je šušljalo zelenje, od daleč z neba so se smejale zvezde, tam na prizorišču okrog mogočnih dreves so se pa sukale brhke perice, žehtale in razobešale perilo, klepetale in popevale, — zares, kar prisrčno je bilo! Grom ska strela, sem si mislil, ali bi se ne dalo kaj
Film iz Prage
Ko sem po dveh tednih spet enkrat šel gledat in poslušat zvočni film, sem bil skoraj presenečen. Videl sem komedijo Lažnega feld-maršala, ki so jo menda po nekem znanem spisu starega avstrijskega humorista Roda Rode napravili v Pragi. Ko je ta film prišel pred avstrijsko cenzuro in je ta omahovala, ali naj prepove, je Roda Roda javno nastopil za prepoved, češ: tudi jaz smem pričakovati kakšne majhne usluge od svoje domovine, prosim torej slavno cenzuro, naj moj film prepove in s to dobrohotno gesto povzdigne reklamo zanj. Avstrijska cenzura pa pisatelju ni šla na roko in ni i7xlala prepovedi, čeprav film na rahel satiričen način žali stara avstrijska čuvstva In prikazuje staro avstrijsko armado od take strani, da mora biti nekdanje avstrijske oficirje, ki hodijo to gledat, kar mailo sram. To je bil po dolgem času vendar enkrat dostojen film. Občinstvo je po pravici osvojila predvsem kreacija znanega češkega komika Vlaste Buriana, ki je podal sijajno figuro ubogega, starega, pen-zijoniranega oficirja, ki ne more živeti brez uniforme in se da svojim čuvstvom zi vesti v kočljivo avanturo s feldmaršalsko opravo, dokler se vse srečno ne konča in ga resnični feld-maršal ne reaktivira in novnijfTnn v majorja. Bil je v resnici čisto lep film iz vojaškega življenja, ki mu je vidno kumovala tudi moderna literatura o svetovni vojni.
Eno vprašanje pa pred človekom vendarle ostane ves čas odprto. Film je delo praške tvrdke, in kakor sem čul, obstoji poleg nemške tudi češka verzi’a tega dela. Te informacije ni bilo mogoče kontrolirati do zadnje dognanosti; toda spričo usodnega pomanjkanja vsake na-cijonalne odgovornosti pr! načinu, kako se naši javnosti zvočni filmi nudijo, bi se nam ne moglo zdeti povsem nemogoče, da moramo Slovenci od filma, ki ima svojo nemško in svojo češko formo, poslušati nemški izvod.
No, tega pa vendar ne moremo verjeti, tako daleč oa nacijonalna zavest ljudi, ki imajo v rokah tako močna orodja kulturne vzgoje, kakor so kinematografi, ni mogla otopeti. Ml beležimo te pripombe samo zaradi tega, da se ta stvar razčisti do kraja — v vprašanju kulturne odgovornosti do javnosti ne sme biti nič nejasnega in nedognanega. K tej stvari ae bomo o prvi priliki še vrnili.	—r.
Francoščina brez učitelja
Spisal dr. Stanko Leben, založila Jugoslovanska knjigarna. Cena broširani knjigi 28 Din.
Jugoslovanska knjigarna si je nadela hvalevredno nalogo, da izda celo vrsto slovenskih učbenikov za tuje jezike in obenem že davno nujno potrebne slovarje tujih jezikov. S tein je zamašila občutno vrzel, ki je bila zlasti občutljiva po vojni, ko nam je svoboda odprla nove horiconte, da nismo bili navezani zgolj na nemški kulturni svet. Pred kratkim je izdala Jugoslovanska knjigarna angleški učbenik, sedaj pa francoski, ki je bil še posebej potreben. Pri tem pa je imela Jugoslovanska knjigarna tudi srečno roko, da je poverila a sestavo učbenika za samouke dr. Stanku Lebnu, ki je Že s svojo italijansko vadnico dokazal, da zna pisati take knjige. Sedaj je izšel 1. del učbenika, ki na 175 straneh jasno in pregledno podaja osnovne pojme iz francoščine. Kdor se bo vestno ravnal po navodilih, kakor jih navaja avtor v uvodu, ta se bo v kratkem času naučil toliko francoščine, kolikor je rabi v navadnem življenju. Zlasti našim izseljencem bo prišla Lebnova knjiga prav. Lebnov učbenik francoskega jezika toplo priporočamo.
Razširjajte »Jugoslovana«!
Slatino
takega napraviti tudi pri nas?
Ko sem se konec avgusta vračal iz Nemčije domov, sem spotoma v vlaku bral reklamo za obisk gozdnega gledališča v VVeissenburgu aa Bavarskem, ki so ga uredili leta 1929. Oglasi so oznanjali, da igrajo tam »Cigana-barona«, Lud-vvigovega »Gozdarja«, Hauptmanov »Potopljeni zvon«, Goethejevo »Ifigenijo« itd. — Prvo zeleno gledališče so Nemci napravili leta 1903 v Harru. A danes jiih pa imajo že lepo izbiro.
Predlagam posebej za Bled in Rogaško Sfti-tino: ali bi ne mogli tudi pri nas z razmeroma majhnimi stroški ustvariti za letovišča rsko sezono takšno gledališče v zeleni prirodi? Lepote in mikavnosti slovenske zemlje nas naravnost kličejo k temu. Mislim, da bi naši gledališki umetniki gotovo radi podprli to idejo; ne samo Šekspir, tudi marsikaj drugega bi potem dobilo novo mikavnost. Bled ali Rogaška Slatina bi pa tako dobila za poletne večere zelo privlačno in zares simpatično zabavišče.	Ing. C. Jeglič,
Jubilej »Srb. književnega glasnika«
V	prvih februarskih dneh poteče trideset let od izida prve številke »Srpskega književnega glasnika« v Beogradu, ki je napovedovala novo pot in strnjeno falango najodličnejših tedanjih srbskih javnih delavcev. Ideja je uspela, vsestranska progresivna rast lista je iz leta v leto vidnejša in že več let je SKG vodilna revija srbohrvaške literature z najbolj rednim izhajanjem pri nas (točno 1. in 16. v mesecu). V naslednjem bom skušal dati kratek pregled njegovega začetka in dela.
Na ovitku prve Številke SKG so se podpisali po vrsti: dr. Vojislav S. Veljkovič, Jaša M. Prodanovič, Ljub. Jovanovič, Ljub. Stojanovič, Svetislav S. Simič in Slobodan Jovanovič. To je bila sedmorica njegovih prvih delavcev, ki je pa za tisti čas značila cel program. Program zato, ker je bila koncentracija vseli vidnejših književno-kulturnih stremljenj na pragu dvajsetega stoletja v srbski zemlji, a ne neka slučajna, prepogosto fraktorska grupacija, ki so danes tako pogoste in ki naprej in naprej osni-vajo nove, a lcratlcotrajne književne revije in revijice. V SKG so se združili predstavniki vseh takratnih vodivnih srbskih književnih listov in institucij in zato ni čudno, če je nova revija že od samega začetka« imela čisto svojo linijo in dosleden program, ki se tudi v poznejših letih ni vidno menjal. Poleg omenjenih so bili glavni podporniki ŠKG v prvih letih še gg. Jovan Cvijič, Jovan Skerlič, Pavle Popovič, Radoje Domanovič in Draža Pavlovič.
SKG so do danes urejevali: Bogdan Popovič, Jovan Skerlič, Pavle Popovič, Slobodan Jovanovič, Vojislav Jovanovič, Svetislav Petrovič, Miodrag Hrovac in Milan V. Bogdanovič, ki ga ureja od aprila 1. 1928.
Ker je radi izbruha svetovne vojne SKG moral prenehati (10. julija 1914) in ni izhajal do 1. septembra 1920, se delo njegovo vidno deli v dve perijodi: pred- in povojno (tkzv. »stara« in »nova« serija).
Stara serija obsega 32 knjig s 323 številkami, 1615 tisk. polami in 25.924 stranmi. Z originalno prozo so sodelovali med drugimi: Sre-mac, Corovič, Cipiko, Vojnovič Ivo, Bora Stankovič, Božovič, Izidora Sekulič, Andjelko Krstič, Kočič, Domanovič, Veljko Petrovič itd. Med pesniki so zastopana vsa najvrednejša imena (Dučič, Rakič, Santič, Lukovič, Rajič, Božič, Pandurovič, Danica Markovič, Stefanovič, Nazor, Begovič, Kosov, Korolija). Esejistično-kritične priloge so dajali: Cvijič, Tih. Djordje-vič, Boža Kneževič, Petronijevič, Šurmin, Sišič,
Kosta Stojanovič, Jovan in Slobodan Jovanovič, Prodanovič, Milan Marjanovič itd. Omembe vredno je dejstvo, da je bil SKG list, ki je zbral v red sotrudnikov ne samo domače, srbske književne in znanstvene delavce, ampak ki je imel mnogo odkritih prijateljev in pomočnikov tudi med Hrvati in Slovenci. Posebej v zadnjih letnikih Glasnikove predvojne serije so vse pogostejša hrvaška in slovenska imena. Morda ne bi bilo nehvaležno delo, ko bi se kdo lotil in v primernem članku obdelal vse od Slovencev in o Slovencih pisane stvari v SKG, ker jih je precej.
Zanimivost zase so Glasnikovi pregledi (u-metniški, književni, gledališki, znanstveni, politični, vojni itd.), ki jih vodijo sami strokovnjaki. Pred vojno so se na tem polju odlikovali razen zgoraj omenjenih še: Marko Car, Milan V. Bogdanovič, VI. čorovič, Miloje Milo-jevič, Prohaska, Kosta Strajnič, Uroš Donič in Branko Lazarevič.
V	povojni, »novi« seriji je nastopila cela vrsta mladih. Takoj v prvi številki je urednik B. Popovič dal pomirljivo in zelo liberalno izjavo, ki je zelo ugodno vplivala na razrvane duhove. Krog SKG se ponovno koncentrira elita srbohrvaške književnosti. Naj navedem samo par imen, ki so danes že na samem vrhu. To so predvsem: Ivo Andrič, Bor. Jevtič, Miloš Crnjanski, Gustav Krklec, Milan Kašanin, Miroslav Krleža, Niko Bartulovič, Božidar Kovačevič itd. In še za njimi pridejo: Todor Ma-nojlovič, Rade Drainac, Branimir Cosič, Dušan Jerkovič, Novak Simič, Izak Sainokovlija.
Od Slovencev so pisali v SKG: Župančič, Kosovel, Gradnik, Košak, Vidmar, Novačan, Borko, dr. A. Korošec, Grum, Korak, Vošnjak, Pitamic in še nekateri.
Posebej moram omeniti pomembno anketo o srbohrvaških odnosih, ki jo je SKG razpisal in o kateri se je potem zelo obširno in z vseh vidikov razpravljalo.
Povojna serija SKG obsega 26 knjig, 203 številke, 1125 tisk. pol s 17.840 stranmi. Zaključena je z 1. 1928.
Uredništvo je doslej izdalo dva pregleda vsebine SKG; enega pa pred-, drugega za povojno serijo, ki 'sta zelo dobrodošla (predvojni je pošel). Pravkar pa se pripravlja obsežen register (po strokah), ki bo obsegal obe seriji.
(SKG izhaja štirinajstdnevno na 80 straneh oktave, stane letno 180 Din, posamezna številka •9 Din, naslov: SKG, Prizrenska 4/1., Beograd.)
žVeltczf zn Bled in Hogallto
Na levi: Moderno poletno gledališče v novem ljudskem parku v »Jungfernheide« v Berlinu (po načrtu prof. Bartha).
Na desni: Prirodno gledališče v Hamburgu (proj. Linne).
fjv&bcvi
Žalostna usoda
govore
naših služkinj
In zopet smo v časopisih čitali dve suhoparni poročili — o saniotnoruu dveh naših deklet v Sarajevu in v Zagreu. Čisto kratki, lakomični vesti: služkinja X. Y. je izvršila samomor. Drugo za drugim se potapljajo v močvirju velikih mest mlada bitja, dekleta iz naših vasi — a kdo se briga za to? Površno prelete oči preko vrst takih novic. Trgovina z dekleti — to se že še prečita v pričakovanju pikantnih podatkov, toda samomor služkinje — zakaj je pa šla v smrt neumnica! — In vendar se mi zdi, da bi bilo na mestu, ko bi novine z velikimi črkami priobčevale take vesti, ko bi se raziskovali in objavljali vzroki, posebno v tistih listih, ki *o namenjeni naši kmečki mladini in kmečkim staršem.
Nikdar ne moremo dovolj svariti mater, ki puščajo svoje hčere v svet, ne da bi jih kdo poučil, v kakšno nevarnost se podajajo. Kdor Ima le količkaj vpogleda v življenje naših deklet v velikih mestih, kjer so prepuščene saine sebi, se mora zgroziti nad tem, kar vidi. Popolnoma nepoučena, navadno še vsa otročja pride iz dežele v mesto; mnogokrat je njena prva služba merodajna za vse njeno življenje. Ako pride k dobri, pošteni gospodinji, ki vidi v njej človeka, jo pouči, ji odpre oči ter jo nauči spoznavati novi, nevarni svet, v katerega se je podala, jo privadi k novemu delu ter utrdi v njej dobro seme, ki ga je morda prinesla od doma; takšna lahko reče, da je srečna. Postala bo oprezna, znala se bo izogniti nevarnostim, znala bo izkoristiti znanje, ki si ga je pridobila in ji ne bo težko tudi v tujini iti svojo pravo pot ter si najti pravo mesto v življenju.
Toda koliko jih je tako srečnih? Koliko je gospodinj v velikih mestih, ki bi se tako zavzele za svojega posla, ki bi v njem videle Človeka? Saj je že mnogo,'če «e gospa briga ta svojo družino, za svoje otroke, kaj šele za tuje dekle, Id je prišlo bogve odkod in bogve kaj iskat v tuje mesto. Neštetokrat se dogodi, da inora dekle, poleg svoje službe v družini, vršiti še drugo službo — biti na razpolaganje gospodarju in morda še sinovom, dokler se gospodinji ne zljubi, da jo vrže na cesto in jo razupije kot vlačugo, ki je zanesla greh v njeno hišo.
liarij«
pera zene
Čestokrat čitamo o umetnikih, velikih indu-strijcih ali visokih državnikih svetovnega slovesa, kako so izšli iz najskromaejših razmer in kako so se povzpeli na svoja visoka in najvišja mesta brez vsake šolske izobrazbe in brez vsake tuje pomoči. O ženah smo tudi čestokrat slišali, da so si iz podzemskih stanovanj in iz ulice kmalu pridobile dostop v palače, da so se znale dokopati do bogastva, toda slava, k: jih je obdajala, je bila skoro vedno precej dvomljive vrednosti in tudi trajna je bila redkokdaj. Kakor rakete so se dvignile kvišku, za-bliščale in se pogreznile v nič navadno še pred smrtjo ter so svoja stara leta prebile v ravno taki bedi, kakor prva leta svoje mladosti.
Vendar se dogaja v novejši dobi, da sl tudi Sena pribori vidno mesto v javnosti na isti način kakor moški, s svojo inteligenco in s svojim trudom, čeravno ji ni bilo dano, da bi si v svoji mladosti z zadostno šolsko izobrazbo pripravila pot v življenje. Vzgled take žene je ga. Amalija Seidel, občinska in nacijonalna svetovalka na Dunaju, katera bo obhajala v februarju svojo 551etnico.
Kot hčerka ključavničarja je začela svojo živ-Ijensko karijero kot služkinja in pomožna delavka. Zgodaj se je začela udejstvovali v so-cijalno demokratskih krogih in je bila že 1. 1893. obsojena radi političnih prestopkov. Po preobratu je bila izvoljena kot mestna svetovalka. Od 1. 1920. je član narodnega sveta. Posebno se bavi z mladinskim skrbstvom; tako je Ihed drugim tudi predsednica Zveze za prostovoljno mladinsko skrbstvo in se udejstvuje v vseh organizacijah, ki imajo v programu zaščito in vzgojo mladine.
Presenetljivo je število otrok naših deklet v dečjih domovih v Beogradu, Zagrebu i. dr. Čestokrat sem morala slišati o »propalosti« naših služkinj, čeravno sem prepričana, da niso druge nič boljše, nasprotno, so bolj rafinirane in si znajo privoščiti zabave brez posledic. Naj bo temu kakor hoče, razveseljivo to dejstvo ni. In gorje dekletu, ki si nakoplje tako breme, saj še sama komaj izhaja.
Ne majhna nevarnost so našim dekletom v tujini — lastni rojaki. Ti imajo kaj lahek posel z dekletom, ki je samo, brez družine, brez tovarišic, ki je srečno, da sliši svojo govorico; živeča med samimi brezčutnimi ljudmi, je polna zaupanja do domačega človeka. Laska ji, če ji podvori tak mlad gospod, ki bi je doma še pogledal ne. In mladi gospod zna dvoriti na tujem, bolj kakor doma in bolj kakor doma zna zlorabiti zaupanje lahkovernega dekleta.
Skrajni čas je, da se začnemo resno baviti z vprašanjem naših službujočih deklet po mestih. Sramota za nas, da nismo še ničesar storile zanje, da mirno gledamo, kako se potapljajo v močvirju, kako se množe grobovi, ki krijejo te nedolžne žrtve naše brezbrižnosti. Ne samo služkinje, tudi naša ženska inteligenca se seli v večja in manjša mesta po vsej naši državi. Te žene, ki zavzamejo včasih v družbi vidna mesta, bi lahko mnogo koristile svojim nesrečnim sestram. Na njih je, da prouče razmere kraja, da opozore dekleta na organizacije, ki bi jim mogle nuditi zaščito in pomoč, da jim pomorejo do lastne organizacije itd.
Predvsem je pa dolžnost vseh merodajnih činiteljev v domačem kraju, da dekletom preprečijo, kolikor se le da, selitev v nepoznane kraje. Posebno bi se moralo preprečiti, da hodijo v mesta iskati službe dekleta, ki so nevešča takemu delu, kor za te je nevarnost največja, da propadejo že takoj v začetku. Dekle, ki ni vajeno meščanskega gospodinjskega dela, mora sprejeti vsako, tudi najnižje delo za neznatno plačilo, s katerim se ne inore preživljati v mestu. Pomanjkanje se pa v tujem mestu mnogo težje prenaša nego doma in sili dekleta na napačna pota in konečno v pogubo ter, kakor vidimo, neredkokrat tudi v smrt.
vzema z oddajanjem mleka. Koliko ir predvsem kaj naj j<5, v teni so zdravniki-spcoijalisli zalo raaličnih mnenj. V splošnem se strinjajo v tem, da sme doječa mati jesti vse, kar j6 navadno zdrav človek, in o čemur ve, da ji ne škodi. Saj tudi zdravim ljudem ne prijajo moč-ao začimbena in težko prebavljiva jediila.
S problemom: koliko naj j6 doječa mati, se je leta 1920. uspešno pečal znnni dr. Piruet na svoji kliniki na Dunaju s sledečim rezultatom: doječa ženska mo>ra jesti poleg hrane, ki jo raba za svoj telesni razvoj, še toliko, kolikor oddaja z mlekom, in še toliko hrame, kolikor ji da ono množino energije, ki je potrebna za tvorbo mde-ka iz brane v sebi. To je, če žena oddaja n. pr. di.evno 1 liter mleka, ne kompenzira te izcrube svojega organizma s tem, da pije dnevno 1 liter mileka več, temveč mora piti 1 'A liter mleka vež kot pred dojenjem. Toliko kalorij, kolikor }i’ daje % litra mileka. rabi namreč žensko telo zato, da pre<=novi dobljeno hrano v 1 litru mleka. — Seveda pa nikakor ni potrebno, da pije ženska dnevno l'A litra mleka več, kot pred dojenjem. Saj zna vstvarjati ženski organom mleko iz vsake prebavljive hrane. V splošnem shaja vsaika doieča mati najlažje tako, če j6 poleg svoja običajne hrane še polovico več za otrokovo rrehranitev. To se pravi, če je sicer za'jutrkova>a n. pr. 200 g mleka, 2 kosa sladkorja in 90 g kruha, naj med dojenjem 300 g mleka. 3 kose sladkorja in 135 g kruha. Isto velja za ostale obede.
»Valda«
Prehrana mlade matfere
Dolžina trupa z vratom din glavo vred je manjša ipri ženskah kot pri moških. Pri istem telesnem naporu je temu primerna tudi množina hrane, ki jo rabi ženska, manjša od one, ki jo rabi mož. Obe vsakdanji hrani se razlikujeta za okoli 100 kalorij. Manjša hrana pa ne velja za mlade matere. To dobo ženskega življenja deiMmo lahko v nosečnost im v dojenje.
a) Srednjeveškim ženskam, ki so v zadnjih mesecih nosečnosti, je treba zvišati kalorično vrednost hrane za 450 kalorij. Ni treba, da ji dajemo posebno hrano, temveč ji le povečamo vse porcije pri posameznih obedih. 450 kalorij da ‘U litra mleka, ali 28 dikg teletine oziroma 12 dkg zelo mestnega mesa, ali Vi kg kruha itd.
Še nedavno so skušali zdravniki omogočiti normalne porode ob koncu normalne nosečnosti ženskam s preozko medenico s tem. da so dajali noseči ženski premalo hrane. Večinoma 90 se posluževali sadnih diet. Stari zdravniki »o pa sistematično dajali odvajalna sredstva ali pa celo puščali kri. S tem so hoteli zadržavati embrijevo rast. Zadnje statistike, posebno iz vojnih časov, so pa pokazale, da oslabi nezadostna -prehrana le mater, nikakor pa ne em-brija. Zaradi svoje ogromne življenake sile si j namreč jemlje fetus pri prepičli prehrani za j svoj razvoj potrebne snovi iz maternih beljakovin! masti itd. — Noseča ženska naj torej v vseh sl čajih je več, ne pa manj kot prej.
b) Razumljivo je. da mora doječa mati več | Jesti, da vrača svojemu telesu to, kar mu od-
Icvirne francoske pastil]«
zdravijo ln uspešno pobijajo vse bolezni dihal.
j Prodajajo vse lekarne ln drogerije.
Razgled po ženskem svetu
ČeSkoslovaška
Znana potovalka po Kitajski in Japonski, gospa dr. Kolar, ki je med drugim živela dolga leta v Pekingu, je priredila v Pragi veliko razstavo japonskih in kitajskih predmetov, bogato okrašenih kitajskih oltarjev, umetnih vezenin, lesorezov, noš ter slovitih vzhodno azi-jatskih del v laku, emajlu in bronu.
Belgija
Državni institut za poljedelstvo v Gemblouxu je podelil prvič ženi diplomo poljedelskega in-
ženerja za kolonije in sicer je diplomo dobila ga. Soyer-Poskin. Pred kratkim ge je ukrcala v Antvverpenu, ter potuje v Kongo k svojemu možu, kateri se tam tudi udejstvuje kot agronom.
Indija
Znana indijska juristka . Cornelia Sorabji iz Kalkute potuje ravnokar po Zedinjenih državah ter ima ciklus predavanj. Skoro 20 let deluje. v prospeh indijskih žen, kot njihova svetovalca; zaposlena kot sodnica, ima mnogo prilike študirati razmere svojih sorojakinj. V nasprotju z drugimi indijskimi voditeljicami, ga. Sorabji ne podpira Gandhijevega pokreta ter se ji zdi, da je za ljudstvo boljše, ako ostane pod vodstvom britanske države.
Zaloga pohištva in tapetniških izdelkov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 17
Ustanovljena leta 1879	317
F. Fajdiga sin
1
|
u
Kaplja za kapljo razje v teku časa najtrši granit, akoravno moč posamezne kaplje ne pomeni nič. Tudi začetne tvorbe kamenčkov v jetrih, ledvicah in žolčnem mehurju so malenkostne. Domala nevidni drobci apnenca in strupenih izločin, ki se vztrajno nabirajo v teh organih, stvori j o s časom opasne kamenčke in tl lahko izpodkopljejo tudi najtrše zdravje. Preprečite te pojave že naprej ter dnevno redno izpijte 2 do 3 čaše Radenske zdravilne vode.	819
Večerna toaleta iz črnega In krem tila, sestavljena iz samih volanic, se do bokov tesno prilega k životu, spodaj se pa razširi v zvonasto obliko.
Večerna toaleta iz bleščeče belega krepa, apartno ukrojena.
Sospcdin/sfvc
Sredstvo proti hripi
Zopet vihra hripa po vsej Evropi in zahteva tudi mnogo žrtev. Eno najboljših sredstev proti tej zavratni bolezni je baje rdeča pesa, katera je n. pr. na Poljskem zelo uvaževana kot izrecna narodna jed. Mnogoštevilna opazovanja po bolnišnicah so dognala, kake velike vrednosti je rdeča pesa za pobijanje hripe. Zelo se priporoča pri nastopu te nalezljive bolezni zavživanje rdeče pese, kuhane ali pečene na poljski način.
Mastni madeži v tkaninah in papirju Mastni madež na svili, volni ali na papirju pokrijemo s fino zmleto krojaško kredo ali z lojevcem, položimo na vrh tanek (svilen) papir ter polikamo parkrat z gorkim železom. Nato tkanino stresemo in okrtačimo. Po navadi izgine madež takoj, včasih je pa potrebno, da to ponovimo
Lakirani predmeti
Z lakiranimi predmeti moramo biti zelo oprezni, da se lak s suvanjem ali praskanjem ne pokvari. Lakirane predmete moramo čistiti samo z mlačno vodo; ne sme biti voda ne premrzla ne pretopla. Tudi ne smemo izpostaviti takih predmetov solnčnim žarkom, ali toploti peči, ker radi popokajo. Čistimo jih najbolje z mehko krpico, omočeno v olju. Ako so na njih mastni madeži, jih posipljemo z moko, ki jo zribljemo z mehko cunjico.
Mrzle noge
Mrzle noge so zelo razširjeno zlo med ljudmi, ki mnogo sede. Mrzle noge so znak, da je malo krvi v teh od srca najbolj oddaljenih udih, kar izvira iz slabega obtoka krvi, kar samo na sebi ni ravno nevarno, kar pa lahko povzroči marsikatero nevarno bolezen. Zato moramo skrbeti, da imamo vedno tople noge. Predvsem moramo paziti, da so čevlji dovolj veliki; znano je, da vsak pritisk ustavlja obtok krvi, vendar pa toliko grešimo v tem <trifu Noge morajo biti vedno suhe in tople. Nekateri so zel" podvrženi temu, da so jim noge mrzle, ako le malo delj časa sede. Proti temu se najlažje obvarujemo, ako se večkrat pregibljemo; če vstanemo in se 10 do 15 krat zaporedoma vzpnemo na prste vsakikrat ko začutimo, da nam postajajo noge mrzle.
‘Radio
Ljubljana, nedelja, 1. februarja:	9.00	Jože
Oko m: 0 čebelarstvu. 9.30 Preno« cerkvene glasbe. 10.00 Dr. Ciril Potočnik; Versko predavanje. 10.20 Ferdo Jelenc: Nauk o serviranju. 11.00 Radio orkester. 12.00 Časovna napoved in dnevne ve9ti. 15.00 Gdč. A. Lebarjeva: Kmetska žena in stroj v gospodarstvu in gospodinjstvu. 15.30 Plošče. 16.00 Humoristično čtivo. 16.30 Harmonika-solo, g. Kokalj. 17.00 Ljudska igra »Užitka rji« (Ljudska oder). 20.00 Samospevi ge. Lovšetove. 20.45 Citre-solo, g. Mezgojits. 21.30 Radio orkester. 22.00 Poročila in časovna napoved. 22.15 Hawai jazz. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, ponedeljek, 2. fabruarja; 9.00 J. Okorn: O čebelarstvu 9.30 Prenos cerkvene gilasbe. 10.00 Dr. Ciril Potočnik: Versko predavanje. 10.20 O knjigovodstvu za hotelirje, Ferdo Jelenc. 11.00 Radio orkester. 12.00 Čas. napoved in poročila. 15.00 Gdč. A. Lebarjeva: Resničnost besede, dejanja im vsega bistva.
15.30 Jazz »Zarje«. 16.30 Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski. 17.00 Radio orkester. 20.00
VI.	Pfeifer; Slovenska narodna pesem, nje razvoj, cvetna doba in propadanje. 20.00 Oktet »Ljubljanskega zvona«, poje narodne pesmi. 21.15 Radio orkester. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, torek, 3. februarja; 12.15 Plošče (Slovenska in plesna glasba). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 čas, plošče, borza. 17.00 Radio orkester; Saxofon solo. 18.30 Prof. Franc Pengov: Vpliv vrienja na obliko zemlje. 19.00 Mladinska ura (Lovše Živko: Kako si uredim kemični laboratorij). 19.30 Dr. Iv. Grafenauer: Nemščina. 20.00 Koncert Radio kvarteta. Prenos iz Kima Dvor. Violina solo. Šaljivi prizori: gosp. Simončič. 22.00 Poročila In čas. napoved. 22.15 Hawai jazz. 23.00 Napoved programa za naslednji daik-
Zagreb, nedelja, 1. februarja: 9.00 Prenos tekem iz Bohinja. 13.30 Mednarodne smučarske tekme v Bohinju. 17.00 Komorna glasba. 20.30 Večerna glasba. 21.50 Novice, sneg Ln vreme.
22.00 Radio orkester.
Zagreb, ponedeljek, 2. februarja. 8.00 Tekme v Bohinju. 17.00 Končni izid tekem v Bohinju. Razdelitev nagrad. 20.00 Književna ura.
20.30 Prenos. 22.30 Novice dn vreme. 22.40 Po tuijih postajah.
Zagreb, torek, 3. februarja: 12.20 Kuhinja.
13.30 Novice. 17.30 Glasba. 18.30 Novice. 20.30 Beograd (koncert). 22.30 Novice in vreme. 22.40 Večerna glasba.
Beograd, nedelja, 1. februarja: 9.00 Prenos
iz safoome cerkve. 10.30 Poljedelstvo. 11.00 Plošče. 12.30 Opoldanski koncert. 13.30 Novice.
16.00 Plošče 17.00 Zdravstveno predavanje.
17.30 Harmonika. 18.00 Narodne pesmi s kitaro.
19.30 Predavanje. 20.00 Pesmi v sedmih različ. jezikih. 20.30 Iz Vel. Kikinde: koncert. 22.00 Novice. 22.20 Plošče. 22.50 Glasba.
Beosrad, ponedeljek, 2. februarja: 11.25 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 15.30 Otroška ura. 16.00 Plošče. 17.00 Citre. 17.30 Predavanje. 18.00 Plošče. 19.30 Francoščina.
20.00 Petje. 20.30 Petje. 20.30 Koncert. 21.00 Dubrovnik in Beograd. 21.30 Predavanje. 22.00 Novice. 22.20 Radio orkester.
Beosrad, torek. 3. februarja:	11.25 Plošče.
17.00 Narodne pesmi. 17.30 Plošče. 19,30 Nemščina. 20.00 Trio. 20.30 Violina. 21.10 Odlomki iz >Prodane neveste«. 22.10 Radio orkester
22.30 Novice 22.50 Plošče.
Kober* Brorvmiur
Pid
Na Nemškem, pri znamenitem mestu Hauov-lui leži lepa vas, po imenu Hame lin. Blizu nje šumi Široka in globoka reka Vizera in vsa pokrajina naokrog je lepa in 'prijazna.
Pred dobrimi petsto leti je prišla na to lepo pokrajino strašna nadloga.
Miši!
Miši so jo poplavile v velikem številu in lahko režemo, da so bile njeni pravi gospodarit. Borite so se s psi in jih zmagale, ubijale ro mačke, griale so malo deeo, spečo v zibel-
a“, plezale »o na kosilo in večerjo pri pri-'Piavljemih mizah ter so polizale vsakršno jed ’11 80 včasih pospravile tudi meso in sadje. Potem so tekale celo po posteljah, jih do dobra povsod pomazale ter niso dale prebivalcem do spanja.
Življenje v Ham edin u je postalo strašno. Nekega dne se je vse 'ljudstvo zbralo pri županu v posvetovalnici, kjer so se pretres avale najtežje zadeve, da bi se posvetovalo o načinu, kako se rešiti strašne nadloge. Vse mogoče pasti so se bile že preizkušale, a vselej zaman, nihče ni več znal, česa naj se lotijo.
Ko so tako premišljali, polni strahu, ter so se skušali domisliti nečesa, kar bi 'pokončalo ftno strašno mišjo vojsko, pa se nenadoma zasuje trkanje po vratih. »Top, top, top!« — Miši ®°> ki silijo še sem! vzklikne prevažno župan.
še pristavi, kot da jih hoče izzivati: — Kar ®aprej, kar naprej! —
Vrata so se odprla in na pragu se je pokazala čudna postava moža. Majhen je bil in
suh; imel je dvoje plavih svetlih, svetlih očk in zelo tenek nos. Ni imel ne brk ne brade in njegova koža je bila vsa nagrbančena. Nosil je dolg, dolg suknjič, ki mu je segal od vratu do peta in je bil napol rdeč, napol rumen. Vsi hamieliujski občani so ga začeli začudeno motriti. Čuden možak je pristopil z resnim lioem tja do prestola, na katerem je sedel župan, in je rekel:
— Jaz sem Pid, godec na piščal. Tu je (in je povlekel izpod suknjiča piščalko, zavito v napol rdečo, napol rumeno ruto)! Vem za čarovnijo, ki prepodi vsa živa bilja pod božjim nebom, in jo uporabljam le takrat, ko je treba rešiti ljudi živalske nadloge. Če mi odštejete tisoč goldinarjev, bom rešil vašo deželo vseh miši. —
— Tisočak? — jo vzkliknil župan. — Ako se vam to posreči, ne dam vam tisoč goldinarjev, ampak petdesettisoč vam jih odštejem. — In vse ljudstvo je s krikom pritrdilo.
Tedaj je Pid stopil na piano, na sredo trga. Vzel je svojo piščalko in začel gosti žalostno, tožečo pesemco. In glej! miške so začele lezli iz svojih lukenj in so šle za Pidom, ki je hodil po vasi. Majhne in velike miši, črne in sive, mlade in stare, vse so v gručah sledile Pidu. Kakor je romal naprej, tako je vrsta, ki mu je sledila, rastla in rastla. Miške — očetje in miške-matere, tete in strici, dedje in dedinje, bratranci ln bratranke, sestre im bratje, cele družine 80 očarane od pismi za vedno zapuščale svoje domove. Nihče se ni mogel ustavljati moči godbe. Ona je pravila njihovim mišjim srcem z glasom, polnim najlepših ob-ivb: — Oh, sledite mi, sledite mi! Tam doli so
neizmerne zaloge svežega sira, velike posode najslajšega sadja, ogromne steklenice presladkega, presladkega olja.
Vse miši pa go romale, romale... In glej! Pid je dospel do brega velike reke Vizere! Stopil je komaj z ©no nogo v vodo, kažoč, kot da hoče naprej in je sviral še bolj močno n« piščalko. In vse miši, štrbunki so druga za drugo popadale v vodo. Velike in male miši, bele in črne, mlade in stare, matere, očetje, tete, strici bratranci, bratje in sestre, vsi 90 utonili v reki, namesto da bi našli sveže hlebe sira, posode sadja in sladko, presladko olje...
Ne moreš popisati radosti prebivalcev Ha-melina, ko so bili končno rešeni miši. Začeli eo plesati in peti od veselja in so ženske osna-žile hiše, da bi prešel tudi tisti sitni mišji smrad.
Pa je Pid stopil pred župana in mu dejal:
— Dajte mi zdaj moj tisočak!
Zupan je zavihal nos in odgovoril: — Tisoč goldinarjev! Takemu capinu, ki hodi po svetu, oblečen pol v rdeče, pol v rumeno? Treba mi je tisočaka za druge, važnejše stvari. Moram kupiti dobrega vina... Miške so utonile v reki im tl bi hotel tisoč goldinarjev? Ha, ha! Tu imaš, dam ti jih petdeset, kakor že morem! —
Pid se je razsrjeno obrnil in zakričal: — Vii se šalite z menoj! Bom pa zapiskal drugače na piščal in se še pokesate, da niste Izpolnili obljube! —
— Piskaj kakor hočeš! — je odvrnil župan in vse ljudstvo je temu pritr,!,o.
Tedaj je Pid vzel zopet svojo dolgo piščalko in je zapiskal nekaj tako sladkih glasov, kot Jih dotlej ni bil igral še nikdo. In so takrat vsi
otroci od dveh do desetih let, s svetlimi očmi in rdečimi lički, s črnimi in plavimi lasmi ter z zobki kot biseri, stopili iz svojih hiš ter so hitro odšli za Pidom. Zastonj so jih vsi očetje in matere ter vsi sorodniki skušali pridržati, iztrgali so se jim iz rok in so šil za čarobno močjo tiste pesmi. Ona jim je pela o velikih tratah, polnih cvetja, kjer se bodo igrali v prostosti in tudi o drugih rečeh, ki so si jih želeli. Prebivalci Hamelina so bili vsi pobiti od žalosti, ko so videli bežati od sebe nepovratno in za vedno svoje male ljubljence. Klicali so jih zastonj z najslajšimi imeni, iztegajoč za njimi roke. Otroci, očarani od pesmi, so vedno sledili Pidu z brzimi koraki in so prispeli do velike gore. V niej so se odprla vrata in so vtonili v njih, da jih starši niso videli nikoli več. Potem so prešli goro in so dospeli na drugo stran, in sledeč vedno Pidu, so prišli v -daljno, daljno de-ž"lf). V*er so zmstli in srečno živeli. Njihovi starši in sorodniki pa so živeli nesrečno, ker so bili izgubili svoje drage, ko niso hoteli odšteti Pidu obljubljenega denarja.
Marij Skalan:
Kregajo se lačne vrane
Kregajo se lačne vrane: >Kra-kra-kra... Kdaj neki min« zima huda? Kdaj posime toplo solnce na poljane ?
Kra-kca-kra ... Saj ni vztrpeti več mogoče nam brez jesti.
Koščka kruha ni na cesti.
Kje bi mogle se ogreti?«
Sneg pa pada brez prestanka, nič za vrane se ne zmeni, saj je tudi prav poceni, in po njem se deca sanica . • .
Vilinska deklica
Ruska pravljica. Prevedel K. M.
Živela je nekoč deklica, katero so napravile vile iz snega, ki so ga prinesle iz globokega brezdna ob svitu junijskega soinca. Veter jo je oživel, rosa podojila, gora z listjem oblekla, a livada g cvetjem nak.itila in okrasila. Bila je 'bolj bela od snega, bolj rdeča od vrtnice in svetlejša od soinca, An se enaka še ni rodila in se tudi nikoli ne bo.
In razglasila je nekega dne, da bo priredila dirkalno tekmo, pa če jo bo kateri izmed lepih mladeničev prehitel, bo postala njegova žena.
Glas o tej tekmi se je naglo razširil po vsem in določenega dne so se zbrali tisoči snubcev na iskrih konjih, drugi lepši in boljši od drugega. Tudi carjev sin se je udeležil tekme.
Mladi jezdeci so se razvrstili na svojih iskrih conjih, deklica pa je hodila med njimi peš in jim je govorila: »Postavila sem tja daleč na obzorje zlato jabolko in kdor dospe prvi do nJ®ga ter ga pobere, bo moj mož. če pa do-spem jaz prva in ga poberem, vedite, da boste v tistem trenotku vsi mrtvi popadali na tla. Premislite torej, preden odločite!«
Jezdeci so se spogledali, a vsak je trdno veroval v svojo moč in bralno svojega konja, še 'bolj pa hrepenel po prelepi vilinski deklici. In rekli so si: »Vemo, da nas ona peš ne bo prehitela, le nekdo izmed nas bo zmagovalec. Kdor bo — temu 'bosta pomagata Bog in sreča!«
Tedaj je deklica plosknila z rokama in tekma se je pričela:
Na polovici pola je vilinska deklica vse prehitela, ker razpela je svoje male. dotlej nevid-
11	perotl. Vitezi eo se pričeli medsebojno vzpodbujati, spodbodli eo konje in deklico zares dohiteti. Ko pa je ta opazila, da bo premagana, st je nag]0 izpulila iz glave las in ga 'na tla. V tistem trenotku je pred mlade-
niči zrastla velika in strma gora, da niso več vedeli ne kod in ne kam.
Jezdeci so ostati daleč za čarobno deklico, a izpodbodli so znova konje in jo dohiteli. Ko je ta opazila, da so ji snubci spet za petami, je naglo potočila solzo, in glej: z vseh strani so prihrumele velike reke, tako, da bi se bili kmalu vsi utopili. Obupali so in obstali, le carjev sin, on edini je splaval na konju za njo. Ko pa je tudi on opazil, da mu bo deklica kmalu izginila izpred oči, jo je trikrat zarotil v imenu božjem, naj obstane.
In res, vilinska dekteoa je obstala. Carjevič jo je pograbil s svojima močnima rokama in jo vrgel izza sebe na konja. Srečno je potem priplaval na kopno in se preko visoke planine napotil proti domu. Ko je prispel na vrh planine, se je ozrl — a glej: deklice ni bilo nikjer več. Izginila je bila in nihče je poslej ni videl več...
Ezop. — Fr. B.:
Volkovi in osel
(Basen.)
Po gozdu vest se razglasi, da v hlevu osel star leži, bolezen ga trpinči taka, da dneva morda ne dočaka.
Volkovi urno se zbero, za zdravje vprašat tja gredo.
»Očetu mojemu nd nič; vsaj hudo mu tako še ni, kot vaše si srce želi,« na vratih reče jim — oslič.
K. M.:
Kaznovani Itum
Odpravil se je nekoč mož, da bi obiskal klima, ki je prav v tistem času pekel s svojo ženo mastno kokoš. Ko pa je kuni opazil, da se bliža gost njegovi hiši, se je prestrašil, da ne bi opazil kokoši, kor bi ga potem moral pogostiti z njenim mesom. V naglica je skril kokoš v skledo in jo pokril s pobrivačo.
In prav tedaj je vstopil gost.
»Pomagaj ti Bog, kum!<
»Bog ti pomagal!«
»Kaj delaš?«
»Nič...«
Pa ni bilo dolgo in gost je zavohal pečeno kokoš. Čakal je, da mu bo kum z njo postregel, ko pa tega nd storil, se je kratko poslovil in odšel. In ko je stopal sam po cesti, je takole preklel skopuha:
»E, kum, moj kum! Karkoli imaš v pokriti skledi, dal Bog, da bi se spremenilo v krastačo!«
In kakor je dejal in želel, tako se je tudi
mati stara s konji poteptana, dragoceni vzeti mi zakladi.
Vse mi vzel je Mina iz Kosturja...« Potolaži sultan ga poočim:
»Nič ne maraj, moj posinko Marko, če podrti beli so ti dvorci; še vse lepše dal ti bom pozidat, še vse lepše kot so carski moji.
Če zakladi so ti. odneseni, bom za karač-ago te postavil, da še večje si prislužil bodeš.
Če ujeta zvesta ti je žena, z boljšo bom in lepšo te oženil.« Odgovarja kraljevič mu Marko:
»Lepa hvala, car ti in poočim! Ko ti zidal nove bi mi dvorce, bi prekleli vsi me siromaki:
»Glej trinoga kraljeviča Marka!
Stari so mu dvorci pogoreli — pusti naj ostanejo mu novi!« Če postaviš me za harač-ago, davkov bi iztirjati ne mogel brez nasilja nad ubogo rajo, pa spet kleli vsi bi me ubožci: »Glej trinoga kraljeviča Marka!
Stari so mu zginili zakladi — pusti naj ostanejo mu novi!««
A kako li z drugo naj me ženiš, ko še živa prva mi je žena?
Rajši tristo daj mi janičarjev, vsakemu daj ostro koso krivo, poleg tega lahko še motiko.
7j njimi pojdem k Mini iz Kosturja,1 da otmem spet ženo svojo drago.«
Dd mu sultan tristo janičarjev, vsakemu dd ostro koso krivo, poleg tega lahko še motiko.
Pa jim pravi Marko iz Prilepa:
»Bratje dragi, hrabri janičarji!
Pojdite mi ravno Kostur beli,
pa ko boste pred kosturskim mestom,
radi bodo Grki vas sprejeli:
»Sam nam Bog vas, dninarji poslal je; ceno boste v ndgradih kopali!««
Vi pa s ne vdinjajte pri Grkih, temveč rajši skupaj ostanite; sladko žganje, rujno vino pijte, dokler sam ne pridem v Kostur beli.«
(Se bo nadaljevalo.)
Uganka
Rdeč je kakor kuhan rak, pa jeze ga cunje rdeče. . včasih velik je junak.
Voza nima — voz pa vleče.. .-
*
Rešitev prejšnje uganke: SANI. Pravilnih rešitev smo prejeli 34. Nagrado je žreb določil Cirilu Musarju, učencu II. razreda ljudske šole na Zidanem mostu. Rešitev današnje uganke bo sprejemalo uredništvo »Mladega Jugoslovana« v Mariboru, Aleksandrova cesta 24 do erede 4. februarja poldne.
9, Jugoslovan**
se naroča v Ljublfhni v Gradišču 4 (poleg Nunske cerkve), teleion št. 30-68.
zgodilo. Š v tistem trenotku se je kokoš spremenila v — krastačo.
Lahko si mislite, kako se je kum prestrašil, ko je dvignil pokrivačo in spoznal, da je ob dobro in mastno pečenko.
Ponekod pravijo, da je tako nastala prva ostudna krastača ...
Pesmi o kraljeviču Marku
Prevaja Radivoj Rehar. Kraljevič Marko in Mina iz Kosturja.
(Dalje).
Takrat Marko med Arabce plane in na troje vojsko jim razžene: prvo bije s sabljo okovano, drugo gazi s silnim konjem Šarcem, tretjo goni v večno robstvo turško.
Toda ranjen ves je in izmučen; sedemdeset ran ima krvavih, sedemdeset ran od pšic arabskih, da izčrpan se pred carjem zgrudi. Vpraša Marka sultan in poočim:
»Moj posinko, kraljevič moj Marko, so ;li smrtne, dragi, tvoje rane, ali mogel bi jih preboleti, če dobim ti leka in zdravnikov?« Odgovarja kraljevič mu Marko: »Gospodar moj, sultan in poočim, niso silne rane moje smrtne; mislim, da jih morem preboleti.«
Seže sultan v žepe pregloboke, pa pokloni tisoč mu zlatnikov, da gre zdravit težke rane svoje; ž njim odpošlje še dva sluga zvesta, da skrbita za njegovo zdravje.
Toda Marko leka si ne išče, rajši, žejen gre iz krčme v krčmo in izbira vina si najboljša.
Ko napije dobrega se vina, zdrave brž so vse njegove rane.
Ali takrat drobno pismo pride, da podrti vsi so mu gradovi, vsi podrti, z ognjem vsi požgani, mati stara s konjem poteptana in ujeta zvesta žena draga.
Skrušen Marko carju se potoži, razloži vso svojo mu nesrečo:
»Gospodar moj, sultan in poočim, vsi podrti moji so gradovi, pa ujeta žena mi je draga,
V 'J\
jAiHh
Stara nahodila za izdelovanje zlata
Za razpravo, ki se vodi sedaj proti »izdelovalcu zlata« Tausendu (o tej smo že poročali, op. ur.) vlada po vsem svetu velikansko zanimanje, kar je čisto umevno v dobi, ko vse visi na denarju in zlatu. Ni pa gospod Tausend prvi, ki trdi, da zna z malovrednih tvarin delati zlato, kajti svet je že zdavnaj pred njim poznal razna »skrivnostna navodila« za izdelovanje zlata.
V	nekem rokopisu iz 14. stoletja beremo n. pr. to-le novodilo:
»Vzemi 4 jajca in jih položi v veliko čašo. Jajcem primešaj nekaj zdrobove moke, potem pa čašo pokrij in jo zakoplji za 120 dni v ne prehud in preoster gnoj, dokler se »narava jajc* ne izpremeni v živo kri. Potem čašo odpri in prelij vsebino v še nerabljen lonec. Nato razpihaj žerjavico in pusti delovati vročino na v bino. Ko bo vsebina prepražena, jo zavij v ti govo pero, ampak pazi, da se z roko ne dotakneš. Potem raztopi en »heksazij« srebra v suh prali in ti se boš čudil. To je tista božja, dolgo iskana skrivnost, ki premaga revščno in premaga sovražnika.«
Cilj je torej tisti, kakor so ga imeli tudi Tau-sendovi pomagači in podporniki. Napolnili so svoje žepe, da premagajo revščino in da premagajo soražnika.
Jako pameten slepar te vrste je bil tudi Josip Franc Borro iz Milana. Oče mladega kavalirja je bil ugleden zdravnik. Sin je poskušal svojo srečo najprej v Rimu, kjer je ustanovil novo tajin-stveno versko sekto. Ko pa ga je začela kot »krivoverca« preganjati inkvizicija, se je vrgel na izdelovanje zlata. Začel je v Inomostu, kjer je pripovedoval namestniku avstrijskega nad-
l$adij - radia - radiji
Ce bi še danes živel učeni Hahnemaun, ki je učil, da se da vsaka bolezen najlažje pregnati s tistim strupom, ki bolezen povzroča, samo če zdraviš bolezen z zelo majhnimi količinami istega strupa, bi danes kar vriskal od veselja, ko so iznašli radijske glavnike. To so gjftvniki, ki imajo v sebi radij — ne radio! — in ki preprečijo izpadanje las oziroma že novi lasje zrastejo onim, ki se češejo s takimi radijskimi glavniki... Nauk učenega Hahnemanna, ki ga imenujejo tudi »homeopatija«, slavi danes novo slavo!
Proti nahodu uporabljajo dandanes jod v zelo majhnih množinah; jod v velikih množinah namreč povzroča katare sluznice, v majhnih količinah pa ima zdravilen učinek. Tudi pri za-strupljenjih pravijo, da je tako.
Tudi z žarki je baje tako. Močni Riintgenovi ali pa radijski žarki povzroče, da lasje izpadajo. Ce pa je teh žarkov malo, morajo biti zdravilo proti izpadanju las. Glede Routgeno-vih žarkov je stvar preiskusil dunajski profesor dr. Ullmann. Ce pa tudi radij učinkuje proti izpadanju las oziroma da pospešuje novo rast las, se bo šele pokazalo. Radijski glavnik
vojvode, da zna delati zlato iz raznih prsti, potrebuje pa za svoje namene nekaj denarja. Denar je res dobil; ko pa ga je zapravil, je pobegnil. Gospod namestnik pa je bil za precej čeki no lažji, za eno izkušnjo pa bogatejši. ' L. 1659. se je Borro pojavil v Strassburgu, kjer je s svojimi poskusi prevaril tudi nekaj učenih mož. Ko pa je postal le preveč predrzen, je odšel na saksonski dvor v Draždane, kjer je vladal takrat kralj Jurij. Kakor skoro vsi vladarji tedanje dobo, tako je poskušal tudi Jurij poboljšati svoje finance z umetnim zlatom. Tako ga je Borro kmalu pregovoril, da mu je dal nekaj denarja na razpolago za izdelovanje zlata. Poleg tega pa je Borro prodajal še razna skrivnostna zdravila za drag denar. Ko pa so mu zopet postala tla prevroča pod nogami, jo je zopet popihal.
Tako je v teku let obral skoro vse evropske države, dokler ga ni na Dunaju zalotila inkvizicija. Zaprli so ga v Rimu, kjer je tudi umrl.
Manj znano pa je, da se je v novejšem času tudi staro-avstrijska vlada zanimala za izdelovanje zlata. Leta 1876. je dala namreč patent za umetno izdelovanje zlata nekemu Antonu Rotti-ju, ki je trdil, da zna napraviti zlato iz
12	delov cinobra, 8 delov žveplenega antimona in 6 delov živega srebra.
L. 1921 (!) pa je objavil neki Maks Ret-schlag- v »Magische Bliitter« ta-le recept:
»Vzemi kovinski sulfat in amonklorhidrat. Oboje raztopi v destilirani vodi. V to mešanico prilij nekaj amonijaka. Na vrhu tekočine se bo naredila tenka kožica in ta kožica je zlato.«
Kdor ne verjame, naj poskusi!
ima v sebi eno desettisočinko miligrama radija. Silno majhni delci te neznatne količine prehajajo vsak dan na lase, in ta mala količina je dovolj, da zrastejo novi lasje ...
Švicar Bttrgi je pa učil, da ne učinkujejo razna zdravila, ki jih istočasno rabimo, le kot svota učinkov, ampak še mnogo bolj. Proti revmatizmu imamo staro sredstvo: mačjo kožo. Tja, kjer te trga, položi mačjo kožo, pa bo bolečine konec. Ali je to toplota ali živalski magnetizem ali kaj? Kakor pa Je mačja koža staro sredstvo proti revmatizmu, tako je novo sredstvo proti tej nadlogi radij. Z radijem »napolnjena« zemlja, radioaktivno blato in podobni preparati so se izkazali kot posebno dobro sredstvo proti revmatizmu. Pa se je nekdo spomnil na stari izrek: Čokolada je dobra — česen je tudi dober — kako dobra more biti šele čokolada s česnom! In po tem receptu so rekli: Mačja koža je dobra proti revmatizmu
—	radij je dober proti revmatizmu — kako dobra mora biti šele z radijem pripravljena mačja koža!
Tako znajo izrabljati radij razni fabrikanti »medicin« v »blagor žloveštva«, precej bolj pa še v svoj blagor...
99-lctni vodja neke sekte turških dervišev šejk Essad
Pod vodstvom šejka Essada so se derviši uprli reformam Kemal-paše, Vlada je upor hitro ud uši la. Šejk Essad in 38 njegovih tovarišev je obsojenih na smrt.
HoSiodlti filmskih režiserjev
Pri filmu nimajo samo slavni »zvezdniki« in »zvezde« lepih dohodkov, ampak tudi režiserji prav lepo zaslužijo.
Najbolj priljubljeni režiser za filme iz new-yorškega podzemnega življenja je George Ban-croft. Ta dobi za režijo enega filma po 180.000 dolarjev, »zvrti« pa vsako leto dva. Režiser Josip Sternberg dobiva po 3000 dolarjev na teden, zajamčen pa mu je letni dohodek 44.000 dolarjev. Ernest Lubitsch dela film le za 125.000 dolarjev, ravno tako tudi režiser King Vidor. Drugi, manj sloviti režiserji prejemajo sicer manjše plače, ampak ravno stradati jim tudi ni treba, ker dobivajo navadno po 1000 do 2o00 dolarjev na teden, če so le količkaj sposobni.
Zagonetfen umor
Pred nekaj dnevi se je odigrala v Newyorku tragedija, ki je še popolnoma nepojasnjena in bo nepojasnjena bržkone tudi ostala.
Pred leti je bil neki Ridley silno znana oseba
v	Newyorku. To je bilo tačas, ko v Newyorku še ni bilo železnice pod zemljo in ne letal in tudi še ne kinematografov. Takrat je odprl tedaj komaj 20-letni Ridley na »Grand Street« svoj prvi bazar. Ko pa se je vzhodni del New-yorka zaradi vedno večjega števila priseljencev silno razširil, se je razvilo Ridley-jevo podjetje tako zelo, da je dnevni izkupiček znašal vedno po več tisoč dolarjev, kar je bilo za takrat jako mnogo. V Ridley-evem bazarju si dobil vse, kar si hotel in ta bazar je postal vzor za vsa kasnejša podjetja te vrste.
Neko »slabost« pa je imel Ridley: on ni mogel prenašati Sundra. Zato si je dal v ulici »Grand Street«, kjer je imel svoj bazar, globoko pod zemljo napraviti pod hišo, kjer je stanoval, nekaj sob in se je preselil tja s svojim, slugo, nekim Moenchom. Ridley je bil dovolj bogat, da si je to stanovanje uredil kar najbolj razkošno. Elektrika, zračniki, vodovod
—	vse je bilo tu. Za vse druge moderne iznajdbe 20. stoletja se pa Ridley ni zmenil. Ne gospod in ne njegov sluga se nista brigala ne za vojno in ne za mir, ne za gospodarski napredek dežele in ne za polome na borzah, ne za radio in ne za kino, ampak sta lepo mirno samotarila pod zemljo.
Pred nekaj dnevi so pa newyorški listi Javili, da se je posrečilo nekemu morilcu prodreti v Ridley-evo stanovanje pod zemljo, kjer je ustrelil starega gospoda in njegovega slugo. Odnesel pa morilec ni nič. Do danes nihče ne ve, kdo je morilec in tudi ne ve nihče, kako je našel morilec pot do skritega stanovanja.
Vse za denar
Državni tožitelj v New-yorku stoji pred težko nalogo, da vrne 50 ženam njihovo čast, ker so morale presedeti po več dni v zaporih vsled obtožb ne\vyorške policije, da žive »na sumlji-
vi	način«, čeprav to ni bilo res. Ce bi bile pa te žene plačale izsiljevalcem višje ali nižje denarne zneske, bi ne bile obsojene. Ves ta škandal pa je zakrivil neki Acuna, ki se je znal ženskam prilizovati tako, da so mu dovoljevale zaželjeni nedolžni sestanek, Acuna pa je istočasno obveščal o svojih sestankih policijo, ki je od žene potem zahtevala denar ali pa jih je zapisala, če niso hotele plačati. Ce pa je kakšna žena raje plačala zahtevano vsoto, kalcor da bi šla v zapor, je dobil Acuna za vsak primer 6 do 10 dolarjev.
Acuni pa se je pripetila nekega dne nesreča, da je sam moral pred sodišče, zaradi neke druge stvari, zaradi česar je bil tudi obsojen. Ta obsodba pa se mu je zdela tako za malo, da se je sklenil maščevati nad policijo in nad sodnijo. Cim je namreC prišel iz zapora, je šel k državnemu pravdnilcu in mu je vse priznal. Državni pravdnik sprva kar verjeti ni hotel, da je vse res, kar Acuna pripoveduje. Po večmesečni preiskavi pa se je prepričal, da je še več res kakor to, kar je povedal Acuna.
Posebna preiskovalna komisija je ugotovila, kako je »delal« Acuna., Povabil je to ali ono ženo v kako zabavišče ali pa na kakšen izlet. Cim je ta ali ona ženska rekla, da pride, je Acuna obvestil policijo, policija pa je žensko na označenem mestu prijela zaradi sumljivega moralnega življenja. Ce se je hotela ženska ubraniti kazni, je morala dobiti ali spričevalo nravnosti, seveda za drag denar, ali pa je morala podkupiti sodnike in policaje. Vse tiste uradnike, ki so pri tem umazanem poslu sodelovali, si je pa Acuna dobro zapomnil in jih tudi vse naznanil. Pri zasliševanju so jih pa spoznale tudi ženske, ki so šle v nastavljeno past. Na podlagi te preiskave se bo moralo sedaj zagovarjati pred sodiščem nad 20 višjih policijskih uradnikov, ki so danes vsi premožni možje, prej obsojene žene pa upajo, da bodo dobile popolno zadoščenje.
Kje je potovanje najcenejSe
Nekdo, ki ima dovolj časa, je izračunal, koliko kilometrov daleč se lahko pelješ za 1 dolar po železnici v raznih deželah. Prišel je do teh-le rezultatov: v Jugoslaviji se pelješ za 1 dolar lahko 168 kilometrov daleč, na Grškem 146 Kilometrov, v Belgiji 143 kilometrov, na Francoskem 138 kilometrov, na Poljskem 136 kilometrov, na Češkem 130 kilometrov, v Avstriji 112 kilometrov, v Nemčiji 105 kilometrov, v Italiji 96 kilometrov, na Holandskem 92 kilometrov, v Švici 70 kilometrov, na Švedskem pa 60 kilometrov. To velja za osebne vlake. Z brzo-vlakorn pa se pelješ v Belgiji za 1 dolar 143 kilometrov, na Francoskem 138 kilometrov, na Poljskem 108 kilometrov, na Holandskem 82 kilometrov, na Češkem in v Italiji po 85 kilometrov, v Jugoslaviji in na Grškem pa po 82 kilometrov.
Sankanje v Gantischu
Običajne sankaške tekme bodo letos v Garnisch-Partenftfrchen-u 8. to 15. februarja 1931.
»Vaše veliko premoženje je pač plod neutrudnega dela?«
»Da, da, moj oče so eelo življenje delali 1«
»Ali bo tvoji stariši Se dovolili, da se vzameva?«
»Še ne. Oče še premišljujejo, mati pa čakajo, da bodo rekli drugače kakor oče.«
Bob-tokme m svetovno prvenstvo
V soboto 31. januarja se je pričelo vežbanje za bob-tekme v Oberhofu. Na »liki vidimo nemška tekmovalca Kiliona in Huberja pri vežbanju.
Nesreča japonskega ekspresnega vlaka
12. januarja je skočil na mostu blizu mesta Hi rož ima na Japonskem s tira ekspresni v a , ki vozi od mesta Tokio do mesta šimonoseki. Lokomotiva in o vagonov se je prevrnilo v vodo, 5 oseb je bilo mrtvih, nad 80 pa poškodovanih. — Slika nam ka/.e razvaline vlaka.
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
II.	No. 497/2.	264
Razpust društva.
Društvo^ »Podružnica krščanske šole v Cankovi« je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj. Kraljevska banska uprava Dravske banovine,
Ljubljana, dne 27. januarja 1931.
❖
II.	No. 471/2.	263
Razpust društva.
Društvo »Podružnica krščanske šole v Cirkovcah« je razpuščeno, ker že več let De deluje, nima ne članov niti imovine in *°rej tudi ne pogojev za pravni obstoj. Kraljevska banska uprava Dravske banovine,
Ljubljana, dne 27. januarja 1931.
*
VI. No 1774/1-31.	258
Spremembe v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Keržan Bartol, sekundarij bolnice za ženske bolezni v Ljubljani, in dr. Vidmar Koman zasebni zdravnik v Dev. Mar. v "olju, sta bila vpisana v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Iz istega imenika sta bila izbrisana dr. jUeze Julij, mestni zdravnik v pokoju v Mariboru, radi preselitve v Zagreb, in dr. noiier Ivan, primarij bolnice v pokoju v »režicah, ker je 18. 12. 1930. umrl. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, dne 24. januarja 1931.
Po odredbi bana, zdravstveni inšpektor: Maver, s. r.
V. No. 9/12.	259
Razpis.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podlagi 61. 86 do 98 zakona o drž. računovodstvu iz leta 1921 ter vseh njegovih poznejših do-i>olnitev in sprememb s skrajšanim rokom od 15 dni
I.	javno pismeno ofertalno licitacijo
1. za dobavo lomljenega in deponiranje drobljenega kamna (gramoza) v banovinskem kamnolomu v Gornji Bistrici pri Slov. Bistrici v predvideni množini 12.000 kub. metrov in za proračunjeno vsoto Din 432.000-—, t. j. Din 36-— za 1 m3.
2. za prevzem voženj 12.000 m3 gramoza iz kamnoloma na postajo Bistrica v proračun jeni vsoti Din 300.000'—, t. j. Din 25-— za 1 m3 prevoženega gramoza.
Licitacija se bo vršila v četrtek 19. »ebruarja ob 11 uri v občinskem uradu v Slov. Bistrici.
fa vsak posel sub 1. ali 2. ločene ter 8 j *** kolkovane ponudbe v obliki od-s otnega popusta na enotno ceno za 1 m3 je predložiti določenega dne med 10. in 11.
r° y sobi predsednika licitacijske korni-® ie! in sicer v zapečateni kuverti z zuna-®,lo oznako »Ponudba N. N. za prevzem dobave gramoza iz banovinskega kamnoloma v Gornji Bistrici«, ali »ponudba N. N. za prevzem gramoza na postajo Sl. Bistrica mesto«.
Za posel ad 1) so dobavitelju na razpolago kompresor in drobtini stroj s pri-padki.
Podrobnosti so razvidne iz pogojev, ki »p med uradnimi urami na vpogled v občinskem uradu mestne občine Slov. Bistrica in tudi pri 1. odseku tehničneg: oddel-a kraljevske banske uprave v Ljubljani, ■;0Vl št. 1. Pozneje došle ali nepravilno opremljene ponudbe se ne bodo upoštevale. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse dobavne pogoje ter mora založiti kavcijo, ki znaša za posel 1.) 44.000 Din za jugoslovanskem, odnosno 88.000 Din za tuje državljane, za posel 2.) pa Din 30.000 oziroma 60.000 Din.
Kavcija se mora položiti pri davčni uPravi v Slov. Bistrici bodisi v gotovini ali v. državnih vrednostnih papirjih ali garanji skiii pismih, izdanih po denarnem za-^°du v smislu čl. 88 zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. <1 „iPruvilnika za izvrševanje določi’ iz .d-kav ® .B »Pogodbe in nabave«. 0 položeni w f.1!* Prejme ponudnik blagajnično po-niftn0.’. ki 3° mora 'L vročitvijo ponudbe ;e 'i'ti predsedniku licitacijske komisi-
Obenem se mora vsak ponudnik izkazati s potrdilom pristojne uavčne uprave, da je vplačal davke do vštetega tekočega četrtletja. Kraljevska banska uprava si pridržuje pravico, oddati delo ne glede na višino ponudenih vsot, kakor tudi odkloniti vse ponudbe brez vsake obveznosti. Isto-tako si kraljevska banska uprava pridržuje pravice, predvideno količino kamna (gramoza) zvišati ali znižati, ne ia bi smel dobavitelj iz tega naslova zahtevati kako posebno odškodnino.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 dni po licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 27. januarja 1931.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
L 7/30-6.	247
Odločba o preklicu.
Okrajno sodišče v Kostanjevici sklene: Kodrič Franc, posestnik v Znanovcih št. 1, se radi uniobolniosti — popolnoma pre-liče. Stroške preklicnega postopanja mora plačati preklicanec. Odredi se zaznamba preklica radi umobolnosti pri vseh vložkih Kodrič Franceta, pos. v Znanovcah.
Utemeljitev.
Kakor je iz razprave o preklicu iz zaslišanja Burja Janeza in Kodrič Marije, posebno pa iz zaslišanja Kodrič Franceta samega razvidno, je Kodrič Franc duševno težko bolan, ker ne razloči resničnega stanja od prividov. Tako je tudi izvedenec dr. Ivaniševič konstatiral, da je Kodrič Franc duševno bolan in svojih interesov ne more zastopati, tako da je potreben popo-len preklic.
Okrajno sodišče v Kostanjevici, odd. I., dne 20. decembra 1930.
P 3/31—1.
Razglasitev preklica.
S sklepom okrajnega sodišča na Vrhniki z dne 27. decembra 1930, opravilna številka L 14/30—7, je bil Tominc Jožef, posestnik, stanujoč na Planini št. 16, zaradi pijančevanja in zapravljivosti omejeno preklican.
Za pomočnika je bil postavljen g. Tominc Janez, posestnik v St. Joštu št. 29.
Kr. okrajno sodišče na Vrhniki,
dne 19. januarja 1931.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisala se je nastopna firma:
89.	Sedež: Bled.
Dan vpisa: 14. januarja 1931.
Besedilo: Mulej & Comp. lesna industrijska in trgovska družba.
Obratni predmet: trgovina z lesom. Izstopil je javni družabnik Papler Alojzij. Vsled tega je prenehala javna trgovska družba.
Besedilo firme odslej: Valentin Mulej. Sedež: Bled II.
Obratni predmet: lesna industrija in parna žaga.
Lastnik: Valentin Mulej, Bled II. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. januarja 1931.
(Firm 7 — Rg A V 40/5.)
Vpisale so se Izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
90. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 14. januarja 1931.
Besedilo: Peter Angelo, družba z o. z.
S spremembo družabne pogodbe z dne 25. novembra 1930. spremenila se je družabna pogodba v odstavku 9. in 10.
Družba ima dva poslovodja, ki jo kolektivno zastopata.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. januarja 1931.
Firm. 39 Kg C III 270/5.
$
91. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 14. januarja 1931.
Besedilo: »Minerva« Arhar & Kosem.
Izstopil je javni družabnik Arhar Anton, vstopil pa je javni družabnik Rojina Josip ml., industrijalec v Ljubljani, Aleksandrova cesta 3.
Pravno razmerje družbe in besedilo t -rdite ostane neizpremenjeno.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. januarja 1931.
(Firm. 3 — Rg A VII 33/2.)
92. Sedež: Tržič.
Dan vpisa: 14. januarja 1931.
Besedilo: Tovarna lesnih lepenk Oharleg Moline.
Izbriše se dosedanji lastnik tvrdke Charles Moline, vpiše pa novi lastnik Ernest Schallgmber, industrijalec v Slapu pri Tržiču.
Izbriše se prokuristinja Elizabeta Wright Moline.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 10. januarja 4931.
(Firm 28 — Posam. I 242/7.)
*
93. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 22. januarja 1931. -
Besedilo: Amerikan Company, Karol Ro-baus, družba z omejeno zavezo.
Vpiše se novoimenovani poslovodja inž. Miglič Ernst v Mariboru, Koroška cesta 24.
Družbo na zunaj zastopata odslej dva poslovodji, ki podpisujeta tvrdko na ta način, da vsak izmed njiju na katerikoli način natisnjenmu ali kogarkoli napisanemu besedilu tvrdke samostojno pristavi svoje ime.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 22. januarja 1931.
Firm. 39/31 — Rg C I 82/10. ,
*
94. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 22. januarja 1931.
Besedilo: Hranilnica Dravske banovine v Mariboru.
Izbriše se član upravnega odbora Gajšek Martin, vpišejo pa novoimenovani člani upravnega odbora Zebot Franc, hišni posestnik in podnačelnik cestnega odbora v Mariboru, Loška cesta 10, dr. Lipold Franc, odvetnik in podžupan v Mariboru, in dr. Rapotec Vinko, odvetnik v Mariboru. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 22. januarja 1931.
Firm. 40/31 — Rg A III 109/9.
95. Sedež: Murska Sobota.
Dan vpisa: 22. januarja 1931.
Besedilo:Kreditna banka, d. d. v Murski
Soboti.
Kolektivna prokura se je podelila Hirchl Feridu, bančnemu ravnatelju v Murski Soboti.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 22. januarja 1931.
Firm. 37/31 — Rg B I 33/3.
*
96. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 22. januarja 1931.
Besedilo: Podružnica Ljubljanske kreditne banke.
Izbriše se prokura namestnika ravnatelja Vena Jiroušeka in Josipa Stergerja. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 22. januarja 1931.
Firm 36/31 — Rg B I 3/16.
*
97. Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 22. januarja 1931.
Besedilo: Prva jugoslovanska prekajevalnica, tvornica salam in klobas, družba z o. z.
Družba se je razdražila in prešla v likvidacijo.
Besedilo likvidacijske firme: Prva jugoslovanska prekajevalnica, tvornica salam in klobas, družba z o. z. v Mariboru v likvidaciji.
Likvidator: Tavčar Miško, mesar v Mariboru, Frančiškanska ul. 14, dosedanji poslovodja družbe.
Likvidator zastopa likvidacijsko tvrdko in podpisuje njeno firmo tako, da besedilu tvrdke s pristavkom »v likvidaciji« pristavlja svoje ime.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 22. januarja 1931.
Firm. 38/31 — Reg C I 16/31.
Izbrisale so se nastopne f ir m e:
98. Sedež: Lancovo pri Radovljici.
Ban izbrisa: 14. januarja 1931.
Besedilo: Brata Mulej.
Obratni predmet: trgovina z lesom. Izbrisala se je vsled razdružitve.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. januarja 1931.
Firm. 2148 Rg. A V 68/2.
$
99. Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 22. januarja 1931.
Besedilo: Zinauer & Co.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom.
Izbrisala se je v registru vsled opustitve obrti.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 22. januarja 1931.
Firm 26/31 — Rg A I 70/12.
*
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so seizpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
100. Sedež: Devica Marija v Polju.
Dan vpisa: 14. januarja 1931.
Besedilo:	Stavbena	zadruga pri Dev.
Mar. v Polju, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 29. decembra 1930 se je zadruga razdražila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji so dosedanji člani načelstva:
Trtnik Jože, Zg. Kašelj 103,
Kamnar Franc, Vevče 91,
Smrdu Joško, Studenec 23.
Likvidacijska firma: Stavbena zadruga pri Dev. Mar. v Polju, registrovana zadruga z o. z. v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidatorji skupno podpisujejo likvidacijsko firmo.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, dne 10. januarja 1931.
(Firm. 22 — Zadr. VIII 73/8.)
*
101. Sedež: Sv. Lenart v Slov. gor.
Dan vpisa: 22. januarja 1931.
Besedilo: Živinorejska zadruga za Slovenske gorice pri Sv. Lenartu v Slov. gor., registrovana zadruga z omjeno zavezo.
Zadružna pravila so se izpremenila v §§ 19- in 8.
Načelstvo obstoji iz 5 članov in 2 na mestnikov.
Vpišejo se novoizvoljeni člani načelstva Petovar Albin, posestnik v Spod. Porčiču, Kramberger Franc, posestnik v Zg. Zerjav-cih in Purgaj Andrej, posestnik v Zg. Zer-javcih, izbrišejo pa dosedanji člani načelstva Arnuš Jakob, Polanetz Ernest, Aubl Karl, Schonvvetter Ivan in Kolarič Janez. Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 22. januarja 1931.
Firm. 42/31 — Zadr. III 65/4.
Izbrisale so se nastopne zadruge:
102. Sedež: Selce nad Škofjo Loko.
Dan izbrisa: 14. januarja 1931.
Besedilo: Kmetijsko društvo v Selški dolini, registrovana zadruga z o. z. v likvidaciji.
Izbrisala se je v registru po končani likvidaciji.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 10. januarja 1931.
Firm. 15 Zadr. II 80/48.
*
103. Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 14. januarja 1931.
Besedilo: Splošna gospodarska zadruga za Slovenijo, registrovana zadruga z o. z. v likvidaciji.
Izbrisala se je po končani likvidaciji. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani,
odd. III., dne 10. januarja 1931.
Firm. 14 Zadr. VI 199/29.
*
104. Sedež: Novo mesto.
Dan izbrisa: 22. januarja 1931.
Besedilo: Gorjanci, lesna industrijska in trgovska družba z o. z. v likvidaciji.
Izbrisala se je po končani likvidaciji.
Okrožno sodišče v Novem mestu,
dne 22. januarja 1931.
Firm. 6/31 Reg. C I 38/5.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev, 102.	233
Razpis
ustne licitacije za dobavo gramoza za proge med km 497.106 do 576.5 državne ceste štev. 2 in med km 793.908 do 808.666 državne ceste štev. 28.
Po nalogu kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani od dne 17. januarja 1931, V No 614/1 razpisuje sresko načelstvo v Novem mestu na podstavi členov 86 do 98 zakona o državnem računovodstvu od dne 6. marca 1921 in njegovih sprememb oz. dopolnitev, objavljenih v »Službenih Novinah« od dne 16 februarja 1922, in pravilnika, objavljenega v »Službenih Novinah« od dne 25. novembra 1921, javno ustno licitacijo za dobavo gramoza za zgoraj označene proge državnih cest.
Licitacija se bo vršila v pisarni tehničnega razdelka in sicer v ponedeljek d n e 2. m a r c a ob desetih dopoldne za progo km 5345 — 576-5 drž. ceste štev. 2 in za progo km 793-908 do 808-666 drž. ceste štev. 28, v torek, dne 3. m a r c a ob desetih dopoldne za progo km 497-106 — 534-5 drž. ceste štev. 2.
Dražitelji morajo predložiti licitacijski komisiji še veljavno potrdilo pristojne davčne uprave o plačanih davkih ter potrdilo (blagajniško položnico) davčne uprave v Novem mestu o položitvi kavcije v znesku 10 % proračunjene vsote za vsako progo, za katero mislijo licitirati.
Kavcija mora obstajati iz gotovine, iz državnih in od držav« garantiranih obveznic ali garancijskih pisem denarnih zavodov, izdanih v smislu čl. 88 zak. o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24 pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka »B. Pogodbe in nabave«.
Pred pričetkom licitacije morajo draži-telji podpisati izjavo, da poznajo dražbene in dobavne pogoje in da se istim brez pridržka podvržejo.
Za dobavo gramoza so določeni sledeči roki:
za jesenski gramoz 30. september 1931,
za pomladanski gramoz 31. december 1931.
Vsak dražitelj mora ostati v besedi 60 dni po izvršeni dražbi.
JJprava državnih cest si izrečno pridržuje pravico, dobavo gramoza oddati ne glede na uspeh licitacije, ter dobavno množino zvišati ali zmanjšati ali dobavo sploh ukiniti.
Pogoji o dobavi gramoza so na vpogled do dneva licitacije med uradnimi urami v pisarni tehničnega razdelka (soba štev. 8), kjer se dobe tudi vsa zadevna pojasnila.
Pregled
o nabavi gramoza za državne ceste v območju tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Novem mestu za budžetno dobo 1931/32.
Nabavišče		Proga (km)		S* o* E <0 ► c	£3 Iu» 3 (J O r- C	Skupni prora- žunjenl	Kotelj a
	« •» 6	od	do	Si <0 K 1*	|*I a	»Iroikl Din	Din
Savski prod I		497.106	502.5	320	76	24.320	2.432
Savski prod II		502.5	508.5	430	80	34.400	3.440
Krška vas		508.5	615.5	560	55	30.800	3.080
Vel. Mra-ševo		515.5	519.6	320	55	17.600	1.760
Studena		519.5	623.6	576	80	46.080	4.608
Mal.boršt	c«	523.5	526.5	270	80	21.600	2.160
Št.Jernej	Si *>	526.5	534.5	(580	60	40.800	4.080
Mokro- polie	e	534.5	538	275	60	16.500	1.650
Ratež	v	538	541.5	475	74	35.150	3.515
Cikava	i	5415	547	1.050	75	78.750	7.875
Bršljin		547	550	695	90	53.550	6.355
Daljn.vrli		550	556.5	200	88	17.600	1.760
Sv. Ana		565 5	562.6	289	75	21.675	2.168
Nemška V&8		562.5	568.5	708	72	50.976	5.098
Breza		568.5	672	380	70	26.600	2.660
Med- vedjek		572	576.5	120	80	9.600	960
Gorjanci	a	793.908	797	127	83	10.541	1.055
Vinja vas		797	802	290	82	23.780	2.378
Dol. Težka voda	15 v o	802	805.5	230	80	18.400	1.840
Poganci	>N •9	805.5	mm	316	80	26.280	2.528
Sresko načelstvo v Novem mestu,
dne 26. januarja 1931.
•g*
T No. 1949/1.	252
Razglas
o 1. javni olertalni licitaciji o oddaji gradbenih del za povečanje dermatološkega oddelka v splošni bolnici v Mariboru.
Na podlagi odloka kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani,
V	No. 6487/2 z dne 4. decembra 1930, in na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910.
in njegovih izprememb, odnosno dopolnitev, se razpisuje prva javna pismena ofer-talna licitacija o oddaji spodaj navedenih gradbenih del za zgradbo nadzidka za povečanje dermatološkega oddelka splošne bolnice v Mariboru.
Licitacija se bo vršila dne 7. marca 1931, ob pol enajstih v prostorih tehničnega razdelka sreskega načelstva v Mariboru, in sicer v sobi štev. 49.
Prav tam se dobijo med uradnimi urami tudi vsa potrebna pojasnila in ofertni pripomočki, začenši ob 3. lebruarja 1931. dalje
Ponudbe je predložiti v obliki enotnega popusta v odstotkih na enotne cene odobrenega proračuna, ki znaša skupaj Din 716.542-17.
Oddala se bodo sledeča dela skupaj ali pa posebej, tako da je dana prilika tudi posameznim profesionistom, da se udeležijo javne licitacije.
1.	težaška in zidarska dela v iznosu od Din 318.284-50,
2.	vsa tesarska dela v iznosu od 12.975-— dinarjev,
3. mizarska dela v iznosu od 42.150-— dinarjev,
4. ključavničarska dela v iznosu od 14.8-10— dinarjev,
5. kleparska dela v iznosu od 6385-— dinarjev,
6. slikarska in pleskarska dela v iznosu od Din 36.107-—,
7. steklarska dela v iznosu od 3715-— dinarjev,
8. keramična dela v iznosu od 58.896-— dinarjev,
9. elektrainstalacijska dela v iznosu od Din 22.269-—,
10. mrzlovodna in plinovodna instalacija ter dobava in montaža predmetov v iznosu od Din 148.187-43,
11. instalacija toplovodne kurjave v iznosu od Din 52.733-24.
Svojeročno spisane odnosno podpisane ponudbe, opremljene s kolkom za 100"— dinarjev, priloge pa vsaka s kolkom za 2-— dinarja, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci v zapečatenem ovitku z zunanjo označko:
»Ponudba za prevzem gradbenih del nadzidka, za povečanje dermatološkega oddelka v Mariboru ponudnika N. N.«, in sicer neposredno v roke predsednika komisije na dan licitacije dne 7. marca 1931. med poldeseto in polenajsto uro.
Poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe, kakor tudi ponudbe, ki bi došle po pošti, se ne bodo vpoštevale.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse gradbene pogoje, ter mora položiti kavcijo, ki znaša 10% od ponudbene svote za naše in 2 % za tuje državljane.
Kavcija se mora položiti najkesneje na dan licitacije do poldesetih, in sicer v obliki državnih papirjev (državnega 7% posojila ali ratne štete) po nominalni vrednosti pri oblastni hranilnici v Mariboru. Vsak ponudnik nvora izročiti predsedniku komisije v posebnem nezaprtem ovitku položnico o vplačani kavciji, potrdilo o vplačani davkih in dovoljenje ministrstva za zgradbe, da se sme udeleževati javnih licitacij. Pooblaščenci morajo poleg tega doprinesti pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji.
Kraljevska banska uparav si izrečno pridržuje pravico, oddati dela ne glede na višino ponujene vsote, odnosno ponudbe odkloniti brez obveznosti. Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po licitaciji.
Sresko načelstvo, Maribor levi breg, dne 24. januarja 1931.
•g.
T. No. 156/1.	234a—2—2
Razglas
o prvi javni ustni licitaciji za dobavo gramoza na drž. Trojanski cesti štev. 50 od km 110 do km 154-2, na drž. Ptujski cesti štev. 17 od km 0‘0 do 60*4 in na drž. Varaždinski št. 47 od km 93-931 do km 103 929.
Licitacija se vrši:
A) za Trojansko cesto:
1. za progo od km 110 do km 128 v ponedeljek dne 2. marca 1931 v prostorih občinskega urada v Slov. Bistrici. Pričetek ob 9. uri zjutraj;
2. za progo od km 128 do km 154-2 v torek dne 3. marca 1931 v prostorih tehničnega razdelka sreskega načelstva v Mariboru levi breg, soba št. 51. Pričetek točno ob 9. uri dopoldne.
B) za Ptujsko cesto:
1. za progo od km 0 0 do km 38.0 (Pes-nički most) v četrtek dne 5. marca 1931 v prostorih sreskega načelstva v Ptuju (pritličje, desno). Pričetek točno ob 9. uri zjutraj.
2. za progo od km 38-0 do km 60‘4 (most na Lipi) v petek dne 6. marca 1931. v prostorih občinskega urada v Ormožu. Pričetek točno ob 9. uri zjutraj.
C) za Varaždinsko cesto:
od km 93-931 (levi breg Mure pri Murskem Središču) do km 103-929 (drž. meja) v sredo dne 4. marca 1931. v prostorih sreskega načelstva v Dolnji Lendavi. Pričetek točno ob 10. uri dopoldne.
Dobave se morajo brezpogojno izvršiti in sicer: jesenskega gramoza do 30. septembra 1931., pomladansekga gramoza do
31.	decembra 1931.
Vse natančnejše podatke glej »Službene objave« dnevnika »Jugoslovana« štev. 24 z dne 30. januarja 1931.
Tehnični razdelek sreskega načelstva v Mariboru, dne 24. januarja 1931.
Št. 791/11.	240—2—2
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za ua dan 2 3. februarja 1931 ob enajstih nabavo:
300 m* jamskega lesa in
10.000	komadov krajnikov.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 24. januarja 1931.
*
St. 513/31.	255
Razpis.
Občina Celje okolica kot samostalna zdravstvena občina razpisuje mesto občinskega zdravnika.
Prosilci za to mestj m rajo izpolnjevati vse tozadevne pogoje za banovinske na-stavljence in imajo tudi za te določene prejemke.
Pravilno kolek vane ponudbe s potrebnimi dokazili je vložiti do dne 15. februarja 1931. na upravo občine Celje okolica.
Županstvo Colje okolica, dne 28. januarja 1931.
Štev. R U 471/24-21.
Razglas o razgrnitvi načrta
■o nadrobni delitvi in uredbi užitnih An gospodarskih pravnic na skupnem svetu, ki je last posestnikov iz Stare vasi.
Na&rt o nadrohm delitvi, odnosno uredbi užitnih im gospodarskih pravic na skupnem svetu, ki je vpisan pod vi. St. 840. k. o. Uor. Orehovica, sodni okraj novomeški, bo na podstavi § 96 zakona z dne 26. 10. 1887, dež. zak. št. 2/1888, od dne 6. februarja 1931 do vštetega dne 19. februarja 1931 v občinskem uradu Orehovica razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
Ohmejjitev nažrta g kolči na mestu samem se ije že izvršila.
Nažrt se bo pojasnjeval dne 10. februar-J a 1931 v času od 9. do 10. ure v občinskem uradu Orehovica.
To 6e daje splošno na znanje s pozivom, da morejo netposredno, kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j.
6' 1 e b *' u a r j a 1931 do dne 7. m a r-c a 1931, pri podpisanem komisarju za agrarne operacije v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
Komisar za agrarne operacije.
V Ljubljani, dne 26. januarja 1931.,
St e v.: R U 437/28
Razglas o razgrnitvi načrta
o nadrobni delitvi in uredbi užitnih in gospo* darskiih pravic »kupnega sveta posestnikov iz Hrušiice, Gotne vasi in Velikih Brusnic.
Nažrt o nadrobni delitvi, oz. uredbi užitnih in gospodarskih pravic v katastrski občini Hrušica, sodni okraj novomeški, ležečih skupnih zemljišč, vpisanih pod vi. št. 311 iste kat. občine, bo na podstavi § 96 zakona z dne 26. oktobra 1887, dež. zaik. št. 2/1888, od dne 6. februarja 1931 do vštetega dne 19. februarja 1931 v občinskem uradu Šmihel-Stopiže razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
Obmejitev načrta s kolei na mestu samem sa je že izvršila.
Načrt se bo pojasnjeval dne 11. februarja 1931 v času od 9. do 10. ure v hiši župana g. Brulca v Hrušici.
lo se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno, kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper la nažrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. J. od dne 6. februarja 1921 do dne 7. mar-c a 1931, pri podpisanem komisarju za agrarne operacije v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
Komisar za agrarne operacije
V Ljubljani, dne 26. januarja 1931.
Razne objave
246-3-3
Poziv upnikom.
Stavbena zadruga pri Devici Mariji v Polju, r. z. z o., je stopila v likvidacijo iti poziva upnike, da ji prijavijo svoje event. terjatve.
Devica Marija v Polju, dne 29. jan. 1931.
Likvidacijski odbor.
*
261
Objava.
Ukradeno mi je bilo tipno izpričevalo avtomobila znamke »Opek, glaseče se na ime Tovarna čokolade cMirim« v Mariboru, izdano od sreskega načelstva v Mariboru, in ga proglašam za neveljavnega.
Štern Edmund, s. r., Hoče 31.
Ouida:
Kneginja Zurova
47
»Gospod! Moj soprog želi, da Vas prosim, da nas počastite s svojo navzočnostjo petnajstega prihodnjega meseca v Sviru, ko bomo imeli v gosteh Njegovo carsko visokost velikega kneza in prestolonaslednika. Ce bi mogli svoje morebitne obveznosti spraviti v sklad z mojo prošnjo, tedaj Vam bom hvaležna za Vaše prijazno poročilo.
Z odličnim spoštovanjem Vera, kneginja Zurova.«
Zurov je vzel pismo, ki ga je napisala, se zasmejal in ga raztrgal. »Huj,« je rekel, »teinu človeku pišete, kakor bi bil kak čistokrven princ. Tako ni mogoče pisati pevcu. Recite mu, da mu plačamo, kar zahteva. To je zgolj denarno vprašanje in o kakšni hvaležnosti ali uslugi ni govora.«
»Ce mu že moram pisati, tedaj mu bom pisala vljudno, gospod.«
»Pisali boste, kakor bom jaz narekoval.«
»Tega ne bom napravila.«
»Ali se mi mislite upreti?«
»Nočem se vam upreti. Toda jaz ne morem žaliti človeka, ki je umetnik po milosti božji.«
Strmel je vanjo bolj presenečeno kakor jezno. »Za vraga,« se je zasmejal, »to je pa nekaj Čisto novega. Takoj vzemite pero v roke in pišite.«
»Toda, knez,« se je nekdo oglasil pri sobnih vratih. Kako govorite s svojo soprogo IV resnici ste pravi samo-silnik. Draga kneginja ima popolnoma prav. Corr&ze je veflk umetnik, ne pa kakšen šušmar, s katerim je treba trgovati. Ce ga hočete imeti pri sebi, ga morate za to prositi kot prijatelj in kot prijatelja svoje žene. Pustite,
da jaz pišem Corr&zu. Poznam ga od njegovih prvih nastopov v Parizu. Tudi jaz sem si dobra z njim, ne samo Vera. Jaz mu bom z vso previdnostjo namignila, da l o sprejel dan za dnem šopek rož s tisočakom. Morda bo sprejel, če mu tako obzirno ponudimo plačilo. Ali vam je toliko na tem, da ga hočete imeti?«
»Čemu dvomite?« je odgovoril Zurov, motreč ženo z mračnim pogledom.
Markiza ga je pogledala in se pomembno nasmehnila. »No, da,« je odgovorila resno, »to je velik strošek, in kolikor vem, prestolonaslednik ni posebno navdušen za glasbo.«
Vendar pa je sedla za pisalno mizo, pomočila pero, medtem ko je Zurov besen kakor divja zver korakal gori in doli po sobi, ker se mu je Vera zopet uspešno postavila po robu. Besen je bil, istočasno pa je čutil do nje neko spoštovanje. In baš ta	občutek,	ki	se	mu je
upiral, je stopnjeval njegov bes.	Bržkone	ga	je	marki-
zina navzočnost zadržala, da se ni dejanski znosil nad ženo.
»Prav lepa hvala, gospa markiza. Zelo obžalujem, da vam ne morem ustreči, ker sem drugje zaposlen. Poklon in pozdrav.«
18.
Nekaj tednov za tein dogodkom so bili Zurovl v Sviru. Med številnimi knezovimi	posestvi	je	bil	svirski
grad njegovo najlepše letno bivališče. Sezidal	ga	je neki
francoski stavbenik za časa velike Katarine. Posestvo se je raztezalo od višnjevega Vzhodnega morja daleč v notranjost dežele. Svir je slovel po svojih palmah in konjušnicah, imel je gledališče z odrom. V njegovih neizmernih gozdovih so prirejali love na medvede, mr-jasco in volkove. Bil je majhen Versaj sredi Rusije in vendar ni bilo kraja na svetu, ki bi ga Vera bolj sovražila. Neprestano pijančevanje in pokolj gozdnih živali sla vzbujala v njej neizmeren stud.
Tako ji je bilo zoprno to divjanje, da je hvalila Boga, če jo je markiza pl. Sonnaz zastopala.
In resnično, prava gospodinja svirskega gradu je bila markiza.
Corrčzove svarilne besede niso vplivale na Vero. Niti sanjalo se ji ni, da jo bila navzočnost gospe Jeanne v Sviru zanjo ravno tako poniževalna kakor Noisettino na trouvillski slavnosti.
Ko je sprejemala carske goste na vznožju velikega vhodnega stopnišča z velikim šopkom lilij in orhidej v roki, se je njena podoba krasno odražala na balustradi iz slonove kosti in malahita. Zurov sam je moral priznati, da je lepa, toda lepa kakor kip.
Gospa Jeanne se mu je pozneje posmehovala. »U-bogi Sergij, saj ste hoteli imeti baš tako ženo.«
Zurov ni vedel, kaj bi na to odgovoril. Zares, zakaj jo je neki vzel, se je vprašal.
»Resnično, nič ji ne imponira,« je začela vnovič gospa Jeanne, »vsaj dokler, saj — ste že čuli, knez,« je pristavila zavratno, »ali niste tudi vi slišali, da ravno taki značaji, kot je Vera, ki jim nič ne imponira, so zmožni najgorostasnejših dejanj. — Pozor!« je vzkliknila.
Ta pogovor se je vršil v nekem velikem drevoredu zraven gozda, iz katerega je odmeval pasji lajež in lovski rog. Tedaj je pridrl iz gozda v drevored velik medved ter zakorakal naravnost proti njima.
»Pozor!« je vzkliknila gospa Jeanne. Zurov je hotel zgrabiti svojo puško, toda ona jo je že nastavila, pomerila in v naslednjem hipu se je žival zvrnila v pesek. Krogla jo je pogodila v čelo.
»Vi ste sijajna ženska,« je vzkliknil navdušeno Zurov. »Vas bi bil moral vzeti, markiza, vas in nobene druge.«
»Oho,« se je zasmejala, »ne vem, če bi bila napravila dobro kupčijo, prijatelj. Za moža pa imam že rajši svojega dobrega Pavla.« In oba sta se iz srca nasmejala.
Obl
ava
Uprava državnih monopola održače nn dan 17. februara 1931. g. III. olertalno lici-taciju za prodaju 3 demontirana petroleum-ska rezervoara, točionice, mreže, cevi i »krojenih dasaka za izradu sanduka za pe-troleumske kante u Stovarištu petroleuma v Beogradu.
Uslovi se mogu dobiti u Industrijskom Odelenju I. M. br. 305. Štampana je u Službenim Novinama br. 17 od 24. I. t. g. (641)
Prodam takoj in zelo ugodno
lilučavničarsko
delavnico
v sredini mesta, z dobro klijentelo in malo najemnino. Poizve se:	1090
J. Slanovic, Ljubljana, Gajeva ulica št. 2.
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga in srčno dobrn mati, sestra, teta in svakinja, gospa
Viktorija Pristovšek
soproga šolskega upravitelja in učiteljica v pokoju
dne 30. t. m. po kratki, mukepolni bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 1. februarja 1931. ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice, Stara pot St. 2, na pokopališče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 31. januarja 1931.
Globoko žalujoča rodbina Pristovšek
in ostalo sorodstvo.
Mahvala
K svojemu dvojnemu jubileju sem prejel od vseh strani toliko pismenih in ustmenih, čestitk, da mi je nemogoče, da bi se mogel vsakemu posebej zahvaliti. Naj mi bo torej dovoljeno, da izrazim vsem, ki so se me spomnili s svojimi čestitkami svojo najiskrenejšo zahvalo.
Dolžnost me veže, da še posebe izrečem toplo zahvalo vsem svojim uslužbencem za lepo prireditev, katere čisti dobiček je bil namenjen za podporo siromašnim učencem. Posebna hvala gre plačilnemu natakarju g. Nečimru, ter kapelnikom g. Monei, ki je sprožil misel o prireditvi dobrodelnega koncerta, Hurdesu in Neratu. Srčna hvala tudi gg. Kuncu in Ivančiču, ki sta podprla to plemenito akcijo s tem, da sta dala blago za siromašno deco po izredno znižanih cenah.
Hvala tudi vsem posetnilcom dobrodelnega koncerta in vsem onim, ki so 8 Vreplačili pripomogli prireditvi k še lepšemu uspehu.
V Ljubljani, 31. januarja 1931.
Fran Krapcš
kavarnar in restavrater
Priporoča se	ms
Mod no krojaško
za civilne obleke in uniforme Inlll Šemrl, Ljubljana, KaladvanLa 26.
Točna postrežba — cene zmerne
Št. VI 3466/31—1.
Razpis.
Načelstvo mesta Ljubljane razpisuje
oddajo ključavničarsk i! del
za napravo nove železne ograje ob novo projektirani pešpoti na Grad.
Razpisni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/11, med uradnimi urami.
Ponudbe je vložiti do dne 9. februarja 1931 do 11. ure istotam.
Mestno načelstvo v Ljubljani,
dne 30. januarja 1931.	537
Brez posebnega obvestila
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancom nadvse tužno vest, daje naša srčno ljubljena soproga, predobra mama, stara mama, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa
Mestni pogrebni zavod Ljubljana
Brez posebnega obvestila
V globoki žalosti potrt naznanjam, da je danes zjutraj gospa
Pollak
roj. Peterca
po daljšem bolehanju, večkrat previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti, Dunajska cesta št. 23, v ponedeljek, dne 2. februarja ob pol 3. uri popoldne.
Ljubljana, dne 31. januarja 1931.
Karl Pollak st., soprog	Karl, Jean B. in Pavel Pollak, sinovi
Helena Ing. Remec-ova, Meta dir. Megler-jeva in Spelka dr. MUIčIč-eva
hčere
lAaicjia roj. Fogar, Ema roj. Jelovšek in Anuška roj. Jare, sinahe, ingr. Vladimir Remec, dr. Vendelin Megler in dr. Ivo MIlicič, zeti, Franc Peterca, Terezija dr. Trtnikov a Joselina Peterca in Ana Ribič, brat in sestre
Vsi vnuki in ostalo sorodstvo
Andrej Marčan, soprog.
Draga, Marica, Slavka, Ida, Bogomira, hčere. — Josip, Dragotin, sinova.
Jožica Podkov, sestra.
Ela Marčan, Darinka Marčan, sinahi. — Ivo Filipčič, mag. ph. Borčič Jakša,
Vilko Berdajs, zetje.
Mestni pogrebni zavod.
Manja Marčan
soproga mesarja ln posestnika
dne 31. t. m. po kratki, mukapolni bolezni, previdena s svetotajstvi za umirajoče mirno preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, na Svečnico, dne
2	tebruarja 1.1. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Kimska c. št. 21 na pokopališče k svetemu Križu.
V	Ljubljani, dne 31. januarja 1931.
mu
■egimt
Oglasi tocijaln* in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din S'—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja t najmanj Din 10— (do S besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par.
Za pismene odgovore prilotite znamko.
Nogavice, rokavice, volna in bombaž 463
najceneje in v veliki Ubiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg
Stanovanje
3 sob in pritiklin U£em. Ponudbe na ogl. odd »Jugoslovana« pod »Takoj stanovanje«.
„JAVOR“
lesna industrija v Logatcu ima svoj lokal
za pohišivo
tudi v Ljubljani, v novi palači Vzajemne zavarovalnice	397
Poior! Plesalke!
Za plesno sozono Vam nudi	461
trajno ondulacijo, plesne bele lasulja ter Šminkanja po ugodni oeni damski salon
»POLANC"
Kopitarjeva ulica 1
pri Jugoslov. tiskarni
POZOR GG. TRGOVCI. TAPETNIKI!
05WKS)
Vse vrste pohištvenih vzmeti vam nudi po konkurenčnih cenah prva ljubljanska tvor-nica pohištvenih vzmeti in posteljnih vložkov Andlovič - Strgulee Ljubljana Komenskega 34
Lokal
na prometnem kraju Ljubljane išče večje podjetje za takoj. Lokal mora biti v Prešernovi ulici, Marijinem trgu, Se-lenburgovi ulici, Aleksandrovi ali Dunajski. Ponudbe na upravo Jugoslovana pod »lep trgovski lokal«.
1000 dinarjev tedensko
zaslutite * obiskovanjem v Va®ena okra|u. Znamko za odgovor. — Tovarna Kosmoa, Ljubljana, poStnl pre-dal 307___________506
.Tribuna* dvokolo
z „SACHS*-motorjem
posebno močno, okvir nizek, močnejša pneu-matika, motor v sredini montiran z dvojno prestavo in spojko, 1 «/« K. S. Vozi 30 do 40 km na uro in porabi 2 litra goriva na 100 km.
Dobi se tudi sam motorček, katerega se
lahko na navadno močno kolo montira. Cena prav nizko, ceniki franko.
. ,TRIBUNA“ F. B. L
tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška 488 cesta štev. 4
Znatne stavbne prihranke
dosežete, če Vam izvrši načrte, proračune in nadzorstvo Tehnični biro „Tehna“, Ljubljana, Mestni trg štev. 25/1	507
1000 dinarjev
Vam ni treba dati, da bi se odvadili kajenja. Nlkoprost stane samo 76 Din, Avlnal za od-vado pijančevanja pa 220 Din. Priznanja na razpolago. — Undll, Ljubljana, Komenskega ulica 36/a	500
Zakoni v knjižicah:
Zakon o pobijanju nelojalne konkurence 6 Din. Zakon o javnih beležnikib (notarjih) 12 Din. Zakon o glavni kontroli 10 Din. • Pravilnik o pomoinem osebju drž. prometnih ustanov 8 Din. Uprava »Jugoslovana«, Gradišče 4.
Za soboslikarska,
ple*L anlca In {rlcasIlLanlca Jela se priporof«
41» Tone Malgaj
Jtuib« c •- L, LIUBLJAIA. Kolodvorska ul. •
Sanatorij
v Mariboru, Gosposka ul. 49
Telefon 2358
Lastnik in vodja: primarij doktor
Černič, specialist za kirurgijo.
Sanatorij je najmodernejše urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim solncem za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij; tonizatorjem za elektriziranje po poškodbah in ohlapelosti čreves; diater-mijo za električno pregrevanje in električno izžiganje; žarnico „hala“ za revmatična in druga boleča vnetja; „enterocleaner“-jem za notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihovanju in za splošni telesni podvig. Cene zmerne.
la DALMATINSKI PORTLAND-CEMENT
tvomlce
LAVOCAT & CIE, SPLIT
Generalno zastopstvo za Slovenijo: .Splošno gradbeno društvo'1 Ljubljana, Glinška ulica 7. 517	Zahtevajte	ofertel
Zdrava deca — nalveiia sreča!
Nepravilno držanje telesa škoduje zdravju. Otroci nimajo veselja do Igre ter zaostajajo v rasti. Po uporabi patent
STOA CORREKTOR
se njih atanje vidno zboljša, pospeši pravilno dlhanfe In lcrvna cirkulacija ter Jačl muskulatura. ..Correlctor" je Iznajdba ortopeda Dr. Nyrapa ter se ne dd primerjati z nobenim drugim ravnodržilcem.
Pravi „STOA CORREKTOR" dobite le v ortopedlčni delavnici
R. AHČIN, Ljubljana Poljanska e. 31 m
L MIKUŠ
Ljubljana - Mestni trg 15
s
Talafoa Stav. 2383 Ustanovl|ano 1839 Na malo!	Na	vallkol
Agitirajte za JugoslovanaI
To so bancinski motorji
angleški jim Ustar glavar!
Neomejeni so v delu, jekleni, jim truda in znoja ni marl Meljejo, mlatijo, režejo, povsod so radi zaprežejo.
Kos so igraje nalogi vsaki, to so angleški motorji junaki, da takih — nikoli nikdar!
Če režojo les ali mlatijo žito, jo njihovo delo vselej temeljito. Natančni so in dragoceni za Vas, ker štedijo olje, gorivo in čas. Ustar-motorji, to so sloviti, ki boljših pač res ni moči dobiti, ker takih — nikoli nikdar!
496
Težave premagati njihov je čar. Pod njihovo silo udar na udar pojo transmisije, brnijo jim pile, bobnž črpalke, da je od sile. Vedno besne od dela in trada, neznana sta jim oddih In zamuda. Ustar-motorjl so to čudoviti, ki moraš zato sl takoj jih kupiti, saj takih nikoli nikdar!
ta najcenejša delovna moč je vedno na razpolago pri tvrdki
Lister* motor,
FRANC STUPICA poljedelskih strojev foilosleMn o
A- h i n k o
ŠIMENC
, UUBUMIfl «
S>esm<£
Tovarna pohiStva IVAN 9VATHIAN
arhitekt za lnterlere LJUBI, J ANA, DUNAJSKA CESTA 14, priporoča svojo veliko zalogo najmodernejšega pohištva a priznano prvovrstno Izdelavo, kakor tudi vaa tapetniška dela po naj-nižllh cenah.
OGLEDALA
vseh vrst, velikosti In oblik
STEKLO
zrcalno 6—8 mm, mašinsko 4—6 mm, portalno, ledasto, alabaster itd.
SPECTRUM D. D.
LJUBLJANA VII — Telet. 23-43 ZAGREB CELOVŠKA 81 OSIJEK
KVIRJI!
Največja zaloga najmodernejilh okvirjev vseh vrst. Izdelovanje lesenih lestencev ler vsako-vrstnih rezbarsklh In pozlatarsklh I«* del. — Izdeluje solidno In poceni ••»••aea	tvrdka
::::::::	.. l’raitB
lipi A. GOTZL, Ljubljana
•JJJJJJJ	Ruiialflta rocfta 17 «4«
::H?
taaaa
--.a* r-Jaa iaaaa aaaaaaaa
:::::
:::::
aaaaaaaa
aaaaaaaa
s::;::::
••••••••
aaaaaaaa
Jaaaaaaa aaaaaaa
Dunajska čuta 17	3«
I
Jakob Fligl
Turjaški trg štev. 5
kleparska delavnica in vodovodna instalacija se priporoča sl. občinstvu za vse v to stroko spadajoča dela	321
S spoštovanjem
JAKOB FLIGL
Brezobrestna posolila
za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom
^Jugrad"
Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga, r.z.zo.z.
v Ljubljani, Kolodvorska ulica 35/1.
484
Uradne ure od 8.—12. In od 14-
Pravila proti plačilu Din 5-Za odgovor prosimo znamko.
v znamkah
Kmetijska diužba v Ljubljani
TurJafikt trg *t. 3
je glavna zastopnica kmetovalcev v Dravski banovini in šteje nad 380 kmet podružnic in okrog 26.000 članov. Člani plačajo na leto 30 Din in dobivajo za to brezplačno strokovni list
KMETOVALEC.
Ta list jim nudi strokovni pouk in navodila za umno gospodarstvo. S® Družba dobavlja
Članom tudi razne kmetijske potrebščine.	469
Vsak kmet mora biti član Kmetijske družbe I
Ženini in neveste
Žimnice (modroce) peresnice. posteljne mreže, otomane, divane, žimo, cviih in blaga za preobleko pohištva dobite najceneje pri F. SAJOVIC, Ljubljana, Stari trg 6	462
KIIŠE|E
vseh vrsi- por ■folografij a ali risbah, i % vt* it u/e n aj serlidn 9j še ki a f*no
ST-D EU
L1UB LIANA
DAl MATI NOVA 13
Najmodernejše vzorce
ZAVES in PERILA
namiznih in kuhinjskih garnitur veže najfineje in najceneje tvrdka
Matek & Mikeš
Ljubljana, Dalmatinova 13
Entlanje, ažurlranje, predtiskanje takoj.
Od dobrega najboliše je le	423
§Fl{zneF"^d2eF
Hvalni stvej in belo
Elegantna
izvedba najboljši
materij al I
umtmsL
pisalni stroj v 8 velikostih I
Novosti
■>0
Šivalni slvoj
kot damska pisalna miz..	Le	pri
J os. f>ef cllnc
£jublittna
za vodo, blizu Prešernovoga spomenika Zmerne cene tudi na obroke! Tel. int. 2913
IU91I1 icicoui	    -	        —	——— -----------
Izdaja tlakama »Merkur«. Gregorčičeva ulioa 28. Za tiskamo odgovarja Otmar Mihilek.- Urednik Milan Zadnek. - Za inseratni del odgovarja avgust Ko*man. - Val v Ljubljani