VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere junija 2014 ................................................................................................................... 3 Razvoj vremena junija 2014 ...................................................................................................................... 25 Meteorološka postaja Cirkulane ................................................................................................................ 31 AGROMETEOROLOGIJA 38 HIDROLOGIJA 43 Pretoki rek junija 2014 ............................................................................................................................... 43 Temperature rek in jezer junija 2014......................................................................................................... 47 Dinamika in temperatura morja junija 2014............................................................................................... 50 Zaloge podzemnih voda junija 2014.......................................................................................................... 56 ONESNAŽENOST ZRAKA 61 Onesnaženost zraka junija 2014 ............................................................................................................... 61 POTRESI 70 Potresi v Sloveniji junija 2014.................................................................................................................... 70 Svetovni potresi junija 2014....................................................................................................................... 72 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM Fotografija z naslovne strani: V poletnih mesecih je ob sončnih in vročih koncih tedna velika gneča na cestah (foto: Marko Clemenz). Cover photo: Dense traffic is often observed during hot and sunny weekends (Photo: Marko Clemenz). 73 IZDAJATELJ Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Joško Knez Člani: Branko Gregorčič, Tamara Jesenko, Mira Kobold, Stanka Koren, Inga Turk, Verica Vogrinčič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE JUNIJA 2014 Climate in June 2014 Tanja Cegnar J unij je prvi mesec meteorološkega poletja. Temperatura v dolgoletnem povprečju še narašča, v osrednji Sloveniji se povprečna jutranja temperatura dvigne za 2 °C, povprečna popoldanska temperatura pa za 3 °C. Sončni žarki imajo največjo moč, zato se moramo sredi dneva pred njimi zaščititi. 12 12 odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) KREDARICA 8 4 0 -4 -8 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 0 -4 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 12 12 MURSKA SOBOTA NOVO MESTO odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) 4 -8 1 8 4 0 -4 8 4 0 -4 -8 -8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 1 27 29 12 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 12 BILJE odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) LJUBLJANA 8 8 4 0 -4 -8 PORTOROŽ 8 4 0 -4 -8 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka junija 2014 od povprečja obdobja 1961–1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961–1990, June 2014 Junij je bil nadpovprečno topel predvsem po zaslugi prvega vročinskega vala to poletje. Vročina je naše kraje zajela dokaj zgodaj, vročinskemu valu pa so sledile dokaj povprečne temperaturne razmere. Najmanjši odklon je bil v Kočevju z 0,7 °C. Drugod po državi so dolgoletno povprečje presegli za več Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo kot eno °C, večina ozemlja je zabeležila odklon med 1 in 2 °C, le na Bizeljskem in na območju, ki se razteza iznad Postojne nad Ljubljano, je odklon presegel 2 °C, v Murski Soboti pa je bilo natančno 2 °C topleje kot v dolgoletnem povprečju. Nad 250 mm padavin je bilo v delu Zgornjega Posočja: v Kobaridu so namerili kar 303 mm. Dolgoletno povprečje so presegli na Kočevskem, Koroškem in delu Štajerske, večinoma pa tudi na severozahodu Slovenije. V Kobaridu so dolgoletno povprečje presegli za 30 %, v Slovenj Gradcu za 27 %, v Slovenskih Konjicah pa za petino. Največ krajev je zabeležilo od 75 do 100 % običajnih padavin. Najmanj dežja je bilo na jugozahodu in severovzhodu države, kjer je padlo od 50 do 100 mm, tam so padavine dosegle le od 50 do 75 % dolgoletnega povprečja. Na letališču v Portorožu je padlo 55 mm, v Godnjah 97 mm, skromne so bile padavine tudi v Murski Soboti (67 mm), Lendavi (76 mm) in Velikih Dolencih (53 mm) ter Mariboru (91 mm). Junij je bil nadpovprečno sončen, odklon pod desetino dolgoletnega povprečja so zabeležili v Ratečah, Postojni, Novem mestu in Celju. Večina krajev je imela 10 in 20 % več sončnega vremena kot običajno, v Murski Soboti so dolgoletno povprečje presegli za petino, v Mariboru pa za četrtino. V začetku junija je bila povprečna dnevna temperatura nekoliko pod dolgoletnim povprečjem, a že 6. dan je bil povsod toplejši kot običajno. S 7. junijem se je začel prvi vročinski val letošnjega poletja in večinoma se je ta dan najvišja dnevna temperatura dvignila nad 30 °C. Ponovno se je pod ta prag spustila 13. ali 14. dne. V Biljah in Ljubljani so dosegli celo 35 °C. Nato se je popoldanska temperatura spuščala vse do 16. junija, nižala se je tudi povprečna dneva temperatura. V nadaljevanju meseca so se izmenjevali večinoma majhni negativni in pozitivni odkloni od dolgoletnega povprečja. S prehodno ohladitvijo je izstopal 25. junij. 15 30 KREDARICA 25 20 15 temperatura zraka (°C ) temperatura zraka (°C) LJUBLJANA 10 5 0 -5 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961–1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu juniju Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in June and the corresponding means of the period 1961–1990 V Ljubljani je bila povprečna junijska temperatura 20,2 °C, kar je 2,4 °C nad dolgoletnim povprečjem in pomembno presega dolgoletno povprečje, je deseta najvišja povprečna junijska temperatura od sredine minulega stoletja, vsi najtoplejši juniji so bili v zadnjih dvajsetih letih. Najtoplejši je bil junij leta 2003, takrat je bila povprečna temperatura 23,5 °C, drugi najtoplejši je bil junij 2012 z 21,3 °C, z 21,1 °C mu sledi junij 2002, z 20,9 °C junija 2000 in 2007, junija 1998 pa je bilo v povprečju 20,7 °C. Daleč najhladnejši je bil junij 1962 s 16 °C, s 16,2 °C mu je sledil junij 1974, le malo višja je bila povprečna junijska temperatura v letu 1956 (16,3 °C) in nato v letih 1975 in 1989 (obakrat 16,5 °C). Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 14,0 °C, kar je 1,6 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najhladnejša so bila jutra junija 1962 z 10,3 °C, najtoplejša pa junija 2003 s 17,4 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 26,5 °C, kar je 2,9 °C nad dolgoletnim povprečjem. Junijski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2003 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 29,9 °C, najhladnejši 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo pa v junijih 1962 in 1975 z 21,8 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta, še posebej pa gradbišče v zadnjih nekaj mesecih, opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Tako kot drugod po državi je bil junij 2014 tudi v visokogorju toplejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 4,6 °C, kar je 1,4 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najtoplejši doslej so bili juniji 2003 (8,9 °C), 2002 in 2012 (6,8 °C) ter 2000 (6,5 °C). Doslej najhladnejši je bil junij 1962 z 1,5 °C, 1,7 °C je bilo v junijih 1956, 1985 in 1989; v junijih 1969, 1971 in 1980 je bilo 1,9 °C, 2 °C pa leta 1975. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna junijska temperatura zraka na Kredarici. 30 20 LJUBLJANA LJUBLJANA 15 število dni število dni 20 10 10 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 3. Število vročih dni v juniju in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 3. Number of days with maximum daily temperature at least 30 °C in June and the corresponding mean of the period 1961–1990 Slika 4. Število toplih dni v juniju in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature above 25 °C in June and the corresponding mean of the period 1961–1990 Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Takih dni junija po nižinah ni, na Kredarici pa jih je bilo 10. 16 36 LJUBLJANA temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) LJUBLJANA 12 8 4 34 32 30 28 26 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) junijska temperatura in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in June and the 1961−1990 normals Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. V Ljubljani je bilo 6 takih dni (slika 3), dolgoletno povprečje je le dan in pol; od sredine minulega stoletja je bilo največ vročih dni leta 2003, ko so jih našteli 16, od sredine minulega stoletja je bilo 22 junijev brez vročih dni. Po letu 2000 je najvišja temperatura v Ljubljani vsak junij presegla 30 °C. V Murski Soboti, Mariboru in Novem mestu so zabeležili po 5 vročih dni, v Celju in Biljah po 6. 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo 25 °C in več. Največ toplih dni je bilo na letališču v Portorožu, in sicer 23, le dan manj pa v Biljah. V Godnjah je bilo 20 toplih dni. V Ljubljani so našteli 18 takih dni in opazno presegli dolgoletno povprečje, od sredine minulega stoletja v Ljubljani še ni bilo junija brez toplih dni; največ takih dni je bilo junija 2003, ko jih je bilo kar 26, najmanj pa junija leta 1989, bili so le štirje topli dnevi. V Ratečah je bilo 8 toplih dni, v Postojni pa 9. Povsod po državi so najnižjo temperaturo izmerili v prvih 4 dnevih junija. Na Kredarici se je temperatura spustila na −3,4 °C; v preteklosti so junija na Kredarici že večkrat izmerili precej nižjo temperaturo, najnižja je bila junija 1962 z −9,6 °C. V Ratečah in Postojni so izmerili 3,0 °C, v Slovenj Gradcu 7,0 °C, v Lescah 6,5 °C. V Ljubljani je bila najnižja temperatura 9,4 °C, najnižja je bila minimalna temperatura v letu 1962, ko so izmerili 2,7 °C, leta 1977 (2,9 °C), v junijih 1949, 1955 in 2006 je bilo po 3,8 °C, junija 1948 pa 4,2 °C. Na letališču v Portorožu se je ohladilo na 9,0 °C, v Biljah pa na 9,3 °C. Z izjemo Obale je bilo najbolj vroče 11. junija, na Obali pa dan kasneje. Na Kredarici so izmerili 15,5 °C; opazno višja je bila temperatura v letih 2007 (16,9 °C), 2002 in 2003 (obakrat 16,7 °C). V Ratečah so dosegli 31,0 °C. V Slovenj Gradcu je bilo 32,7 °C. V Godnjah in na Bizeljskem so izmerili 33,0 °C, v Celju 34,1 °C, v Mariboru 34,2 °C in v Murski Soboti 34,4 °C. Najvišje se je temperatura dvignila v Biljah, kjer je dosegla 35,0 °C, prav toliko so namerili tudi v Ljubljani. V prestolnici je bilo najbolj vroče v junijih 2003 s 35,6 °C, 2006 (35,1 °C), le malo so za letošnjo temperaturo zaostajale vrednosti v junijih 2002 (34,9 °C), 1965 (34,7 °C) in 2013 (34,6 °C). Po letu 2000 je najvišja temperatura v Ljubljani vsak junij presegla 30 °C. Slika 6. Prvi vroči dnevi so bili ugodni za sušenje sena. Koželjevec, 10. junij 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 6. The first hot days were favorable for drying hay, Koželjevec, 10 June 2014 (Photo: Iztok Sinjur) Junijska povprečna temperatura je bila opazno nad dolgoletnim povprečjem, z izjemo Obale je bila povprečna temperatura podobna lanski. Na vseh merilnih mestih je bila povprečna junijska temperatura najvišja leta 2003. Doslej najhladnejši junij je bil v Ljubljani, Murski Soboti, Novem mestu, Celju in na Kredarici leta 1962, na Obali pa leta 1974. 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 24 10 LJUBLJANA 8 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) KREDARICA 6 4 2 22 20 18 16 14 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 26 24 PORTOROŽ 22 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) MURSKA SOBOTA 20 18 16 24 22 20 14 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 18 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 24 24 CELJE 22 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) NOVO MESTO 20 18 16 14 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 22 20 18 16 14 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 7. Potek povprečne temperature zraka v juniju Figure 7. Mean air temperature in June Slika 8. Paša pri Šentjoštu nad Horjulom, 6. junij 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 8. Šentjošt above Horjul, 6 June 2014 (Photo: Iztok Sinjur) 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 20 35 BILJE KREDARICA 15 temperatura (°C) temperatura (°C) 30 25 20 15 10 5 0 10 -5 5 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan dan 35 35 NOVO MESTO LJUBLJANA 30 temperatura (°C) temperatura (°C) 30 25 20 15 25 20 15 10 10 5 5 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 3 5 7 9 11 13 21 23 25 27 29 35 35 MARIBOR CELJE 30 temperatura (°C) 30 temperatura (°C) 19 dan dan 25 20 15 25 20 15 10 10 5 5 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan dan 35 35 MURSKA SOBOTA PORTOROŽ 30 temperatura (°C) 30 temperatura (°C) 15 17 25 20 15 25 20 15 10 10 5 5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 1 25 27 29 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan dan Slika 9. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), junij 2014 Figure 9. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), June 2014 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 10. Odklon povprečne temperature zraka junija 2014 povprečja 1961−1990 Figure 10. Mean air temperature anomaly, June 2014 2°C 1°C 0°C Povsod po državi je bilo topleje kot v dolgoletnem povprečju, najmanjši odklon je bil v Kočevju z 0,7 °C. Drugod po državi so dolgoletno povprečje presegli za več kot eno °C, večina ozemlja je zabeležila odklon med 1 in 2 °C, le na Bizeljskem in na območju, ki se razteza iznad Postojne nad Ljubljano je odklon presegel 2 °C, v Murski Soboti pa je bilo natančno 2 °C topleje kot v dolgoletnem povprečju. 250 mm 200 mm Slika 11. Prikaz porazdelitve padavin junija 2014 Figure 11. Precipitation amount, June 2014 150 mm 100 mm 50 mm Slika 12. Višina padavin junija 2014 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 12. Precipitation amount in June 2014 compared with 1961−1990 normals 125% 100% 75% 50% Največ padavin so namerili v delu Zgornjega Posočja, in sicer nad 250 mm. V Kobaridu so namerili 303 mm, v Kneških Ravnah pa 271 mm. Med kraje z obilnejšimi padavinami so se uvrstili še Kamniška Bistrica (212 mm), Log pod Mangartom (217 mm) in Soča (237 mm). Najmanj padavin je bilo na jugozahodu in severovzhodu države, kjer je padlo od 50 do 100 mm. Na letališču v Portorožu je padlo 55 mm, v Godnjah 97 mm, skromne so bile padavine tudi v Murski Soboti (67 mm), Lendavi (76 mm) in Velikih Dolencih (53 mm) ter Mariboru (91 mm). Na jugozahodu in na severovzhodu so padavine dosegle le od 50 do 75 % dolgoletnega povprečja. Na letališču v Portorožu so dosegli 61 %, v Godnjah 72 %, v Murski Soboti 68 % in v Velikih Dolencih 53 % dolgoletnega povprečja. Največ krajev je doseglo od 75 do 100 % običajnih padavin. Dolgoletno povprečje so presegli na Kočevskem, Koroškem in delu Štajerske, večinoma pa tudi na severozahodu Slovenije. V Kobaridu so dolgoletno povprečje presegli za 30 %, v Slovenj Gradcu za 27 %, v Slovenskih Konjicah pa za petino. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 300 500 PORTOROŽ višina padavin (mm) višina padavin (mm) KREDARICA 400 300 200 100 0 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 250 200 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 300 300 NOVO MESTO 250 višina padavin (mm) višina padavin (mm) MURSKA SOBOTA 200 150 100 50 250 200 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 13. Padavine v juniju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 13. Precipitation in June and the mean value of the period 1961−1990 Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Slovenj Gradec Maribor Slovenske Konjice Bizeljsko Sevno Celje Črnomelj-Dobliče Novo mesto Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Kneške Ravne Kobarid Soča Log pod Mang. Lesce Rateče Kredarica Podljubelj Brnik Kamniška Bistrica povprečje 1961 - 1990 0 50 100 150 200 Slika 14. Mesečna višina padavin v mm junija 2014 in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 14. Monthly precipitation amount in June 2014 and the 1961–1990 normals 10 250 junij 2014 300 350 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 25 LJUBLJANA število dni 20 15 10 5 0 1951195619611966197119761981198619911996200120062011 Slika 15. Število padavinskih dni v juniju. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 15. Number of days in June with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo v Kneških Ravnah, in sicer 15, dan manj so zabeležili na Kredarici, v Kočevju in Črnomlju. Samo 3 take dneve so imeli na Obali. 350 Slika 16. Padavine v juniju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 16. Precipitation in June and the mean value of the period 1961−1990 višina padavin (mm) 300 LJUBLJANA 250 200 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Junija je v Ljubljani padlo 131 mm padavin, kar je le 85 % dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin v juniju 1977, namerili so le 38 mm. Najobilnejše padavine so bile junija 1985 (328 mm), 264 mm je padlo junija 1982, 251 mm so namerili junija 1948, 245 mm pa junija 1974. Slika 17. vročinskemu valu so sledile močnejše nevihte, okolica Gomilskega, 12. junij 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 17. Heat wave ended with severe thunderstorms, 12 June 2014 (Photo: Iztok Sinjur) 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer na klasičen način merijo le padavine. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi na klasičen način merila tudi potek temperature. Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki – junij 2014 Table 1. Monthly meteorological data – June 2014 Postaja Kamniška Bistrica Brnik Log pod Mangartom Soča Kobarid Kneške Ravne Nova vas Sevno Slovenske Konjice Lendava Veliki Dolenci NV Padavine in pojavi RR RP SD 601 384 650 487 263 752 722 515 730 345 195 212 177 217 237 303 271 147 110 149 76 53 LEGENDA: RR − višina padavin (mm) RP − višina padavin v % od povprečja SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm NV − nadmorska višina merilnega mesta 95 117 105 114 130 104 97 78 120 87 55 8 9 13 11 12 15 11 11 9 6 8 LEGEND: RR − precipitation (mm) RP − precipitation compared to the normals SD − number of days with precipitation NV − altitude Slika 18. Trajanje sončnega obsevanja junija 2014 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961–1990 Figure 18. Bright sunshine duration in June 2014 compared with 1961−1990 normals 120% 110% 100% Na sliki 18 je shematsko prikazano junijsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Povsod je bilo nadpovprečno sončno. Odklon ni dosegel desetine dolgoletnega povprečja v Ratečah, Postojni, Novem mestu in Celju. Večina ozemlja je beležila presežek med 10 in 20 %. V Murski Soboti so dolgoletno povprečje presegli za petino, v Mariboru pa za 24 %. Slika 19. Gozdne jagode, Grosuplje, 6. junij 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 19. Strawberries, Grosuplje, 17 June 2014 (Photo: Iztok Sinjur) 12 Agencija Republike Slovenije za okolje 80 16 16 LJUBLJANA 12 40 8 20 4 0 padavine (mm) 60 sončno obs. (ure) 7 8 20 4 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan dan 80 16 80 16 NOVO MESTO 60 12 40 8 20 4 0 sončno obs. (ure) padavine (mm) padavine (mm) CELJE 0 1 3 5 7 60 12 40 8 20 4 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 0 1 3 5 7 dan 80 80 12 40 8 20 4 padavine (mm) 60 0 3 5 7 16 PORTOROŽ sončno obs. (ure) padavine (mm) MURSKA SOBOTA 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 16 0 60 12 40 8 20 4 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 0 1 3 5 7 dan 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 80 80 16 40 8 20 4 0 0 padavine (mm) 12 sončno obs. (ure) padavine (mm) 60 16 BILJE MARIBOR 60 12 40 8 20 4 0 1 3 5 7 sončno obs. (ure) 5 40 sončno obs. (ure) 3 12 0 0 1 60 sončno obs. (ure) padavine (mm) KREDARICA sončno obs. (ure) 80 Urad za meteorologijo 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan dan Slika 20. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) junija 2014 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 20. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, June 2014 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 20 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 400 400 NOVO MESTO KREDARICA 300 število ur število ur 300 200 200 100 100 0 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 400 400 MURSKA SOBOTA PORTOROŽ 300 število ur število ur 300 200 100 200 100 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 Slika 21. Trajanje sončnega obsevanja Figure 21. Sunshine duration 400 LJUBLJANA število ur 300 Slika 22. Število ur sončnega obsevanja v juniju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 22. Bright sunshine duration in hours in June and the mean value of the period 1961–1990 200 100 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 V Ljubljani je sonce sijalo 257 ur, kar je 17 % nad dolgoletnim povprečjem. Najbolj sončen je bil junij 2000 (318 ur), med bolj sončne spadajo še juniji 2002 (298 ur) in 2003 (283 ur); junija 2001 in 2010 je sonce sijalo 281 ur. Najbolj sivi so bili juniji 1975 s 151 urami, 1954 s 157 urami, 173 ur je sonce sijalo junija 1995, junija leta 1989 pa 180 ur. Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo na Bizeljskem, našteli so jih 8. Le dan manj je bil jasen v Lescah, na Obali, Krasu in v Črnomlju. Najmanj jasnih dni so zabeležili na Kredarici in v Mariboru, kjer je bil jasen le po en dan. V Ljubljani je bilo 5 jasnih dni (slika 23), kar je dva dneva več od dolgoletnega povprečja; v prestolnici je bilo največ jasnih dni v letih 2000 in 2002, ko so jih našteli po osem. Od sredine minulega stoletja je bilo osem junijev brez jasnega dneva. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ oblačnih dni je bilo na Kredarici, in sicer 11. Dan manj je bil oblačen v Mariboru. Najmanj oblačnih dni, in sicer le enega, so imeli na Obali. V Ljubljani so bili 4 oblačni dnevi (slika 24); dolgoletno povprečje znaša 8 dni in pol; junija 2005 je bil le en oblačen dan, 16 pa jih je bilo v juniju 1954. 9 20 LJUBLJANA LJUBLJANA 15 število dni število dni 6 10 3 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 23. Število jasnih dni v juniju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 23. Number of clear days in June and the mean value of the period 1961–1990 Slika 24. Število oblačnih dni v juniju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 24. Number of cloudy days in June and the mean value of the period 1961–1990 Daleč največ oblakov je bilo nad gorami, največja povprečna oblačnost je bila zabeležena na Kredarici (6,6 desetin), le malo je zaostajal Maribor s 6,3 desetinami. V večini krajev so oblaki v povprečju prekrivali od 5 do 6 desetin neba, le na Obali (4,2 desetine) in Bizeljskem (4,7 desetin) je bila povprečna oblačnost manjša. Slika 25. V gorah so snežišča vztrajala tudi še konec junija, Kalški greben, 26. junij 2014 (foto: Blaž Šter) Figure 25. Kalški greben, 26 June 2014 (Photo: Blaž Šter) 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki – junij 2014 Table 2. Monthly meteorological data – June 2014 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje Letališče Portorož Godnje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota NV TS TOD 515 2514 864 55 2 295 533 468 299 170 220 196 240 275 452 188 17,9 4,6 15,6 20,9 21,6 19,3 17,8 16,7 20,2 19,1 19,4 19,7 18,9 19,4 17,6 19,6 1,8 1,4 1,8 1,7 1,5 1,7 2,4 0,7 2,4 2,3 1,9 1,4 1,4 1,5 1,6 2,0 TX TM 24,2 7,4 22,7 27,5 27,2 26,2 24,2 24,6 26,5 25,7 25,6 26,3 25,9 25,2 24,2 25,7 11,5 2,4 8,7 14,5 15,0 14,0 10,9 11,1 14,0 12,9 13,2 12,7 12,2 13,7 11,4 13,1 Temperatura TAX DT 31,9 15,5 31,0 35,0 33,6 33,0 31,9 32,3 35,0 33,0 33,6 33,6 34,1 34,2 32,7 34,4 11 11 11 11 12 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 TAM DT SM SX TD 6,5 −3,4 3,0 9,3 9,0 8,0 3,0 6,4 9,4 8,1 7,8 7,0 7,9 9,1 7,0 8,2 2 1 4 4 1 2 2 2 2 2 2 2 4 4 4 4 0 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 12 0 8 22 23 20 9 14 18 16 14 16 14 13 13 15 0 462 26 0 0 0 0 11 0 0 0 0 0 0 8 0 Sonce OBS RO 232 188 202 262 308 259 226 107 257 117 242 109 242 265 245 270 109 124 117 120 114 101 110 114 Oblačnost PO SO SJ RR RP 5,4 6,6 5,3 5,4 4,2 5,1 5,5 5,9 5,4 4,7 5,4 5,0 5,7 6,3 5,8 5,4 150 198 150 154 55 97 117 173 131 109 110 119 151 91 179 67 109 93 100 110 61 72 80 119 85 90 87 98 110 77 127 68 7 11 6 4 1 3 6 5 4 4 5 6 6 10 7 6 7 1 6 5 7 7 4 5 5 8 6 7 5 1 2 6 Padavine in pojavi SD S SG SS N 9 8 0 0 14 7 21 30 9 5 1 0 11 11 0 0 3 7 0 0 8 5 0 0 10 10 3 0 14 5 7 0 8 5 3 0 11 8 3 0 9 12 6 0 14 7 1 0 10 10 2 0 11 5 0 0 12 8 2 0 8 6 2 0 Tlak SSX DT 0 265 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 P PP 753,1 919,8 1008,3 1014,4 6,7 12,0 15,8 16,2 981,3 15,0 989,9 987,7 15,2 15,5 16,2 994,1 14,9 15,4 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤12 °C). n TD = ∑ (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 °C 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka – junij 2014 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature – June 2014 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci I. dekada II. dekada III. dekada T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 T povp abs Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 T povp abs Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs 20,5 20,4 18,0 16,1 15,7 18,0 17,9 18,4 20,4 19,4 19,2 18,8 19,0 19,9 19,7 19,3 19,9 26,8 27,7 25,2 25,3 23,6 24,8 24,7 26,0 27,4 26,1 26,6 26,0 26,4 26,7 25,8 26,3 25,0 31,9 33,6 30,9 30,5 29,9 30,5 31,0 31,9 33,5 32,2 32,0 32,0 32,7 33,1 32,2 32,3 31,5 13,2 12,7 8,6 9,8 7,4 10,6 10,0 10,0 13,0 12,0 11,2 11,5 10,8 11,9 13,0 11,7 12,3 9,0 9,3 3,0 6,4 3,0 6,5 7,0 5,3 9,4 7,8 7,0 8,1 7,9 7,5 9,1 8,2 8,5 11,8 12,1 7,6 9,1 4,5 9,4 7,1 7,1 8,5 2,2 6,0 −1,2 4,8 4,6 11,8 12,7 11,4 7,5 8,5 8,0 6,7 9,0 5,5 3,5 12,4 8,9 8,5 5,4 12,9 12,0 9,1 8,6 4,8 8,1 7,3 8,7 11,6 10,8 10,0 9,4 9,2 10,7 10,2 9,7 10,6 11,0 12,5 9,3 7,5 16,0 15,4 12,2 11,9 9,5 11,4 11,8 12,1 14,0 13,5 13,3 13,0 12,6 13,8 13,2 13,2 12,3 7,9 9,0 7,0 6,6 10,1 29,0 28,1 24,8 27,7 27,4 29,0 27,0 28,8 29,5 29,4 30,0 29,8 29,6 29,5 29,1 29,3 28,8 12,0 12,2 10,6 11,2 13,4 26,6 26,6 22,9 24,3 21,9 23,6 23,1 24,3 25,5 25,4 26,7 25,0 25,3 25,7 24,4 24,7 23,6 11,4 11,4 7,9 7,9 0,2 7,0 4,0 4,6 7,0 11,4 12,1 8,0 7,8 5,9 10,5 7,3 8,5 11,9 10,4 9,5 11,2 9,6 12,4 12,5 11,4 10,4 14,8 14,8 10,8 11,0 7,4 10,6 9,6 8,2 10,5 15,9 15,4 12,0 11,6 9,3 12,5 12,5 12,4 15,0 14,1 13,6 14,4 13,2 14,4 15,0 14,4 13,1 9,2 11,6 6,7 7,1 2,6 9,0 4,0 5,3 5,5 4,0 33,6 35,0 31,9 32,3 31,0 31,9 32,7 33,4 35,0 33,6 33,6 33,0 34,1 35,0 34,2 34,4 33,2 14,2 14,6 10,8 10,8 6,2 11,9 10,5 9,8 9,6 8,4 28,2 28,3 24,5 24,2 22,8 24,0 24,7 25,3 26,8 25,3 25,5 26,1 26,2 26,6 25,3 26,2 23,8 11,8 8,2 7,2 3,6 22,6 21,5 18,1 16,5 15,8 18,1 17,2 18,4 20,1 19,2 19,3 19,7 18,9 20,2 19,6 20,1 18,9 LEGENDA: 21,6 20,7 17,4 17,6 15,2 17,5 17,6 18,1 19,9 19,7 20,4 18,9 18,7 19,4 19,0 19,4 18,8 LEGEND: T povp Tmax povp Tmax abs − povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − manjkajoča vrednost T povp Tmax povp Tmax abs − mean air temperature 2 m above ground (°C) − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − missing value Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni – junij 2014 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days – June 2014 Postaja I. LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2014 LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2014 p.d. 2 3 3 6 5 5 6 1 5 5 6 5 6 5 4 5 3 1 p.d. 6 11 13 16 16 13 16 11 14 15 17 15 16 15 12 13 10 8 od 1. 1. 2014 RR 575 1040 1029 975 1096 1081 697 862 812 700 605 804 555 652 544 485 362 343 − dekade in mesec − višina padavin (mm) − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm − letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 30. junija 2014 1000 višina padavin (mm) Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci RR 0,9 33,8 14,9 50,7 17,6 16,0 11,7 0,4 3,9 5,9 11,6 31,4 17,0 8,0 6,4 12,9 3,6 1,2 Padavine in število padavinskih dni II. III. M RR p.d. RR p.d. RR 0,0 0 54,1 4 55,0 10,1 4 110,5 4 154,4 7,8 4 94,2 6 116,9 28,3 6 94,2 4 173,2 12,4 4 119,6 7 149,6 18,3 3 116,1 5 150,4 61,8 4 105,2 6 178,7 15,5 4 160,8 6 176,7 11,6 4 115,9 5 131,4 24,1 5 80,3 5 110,3 26,3 6 72,5 5 110,4 18,9 6 68,8 4 119,1 28,4 4 63,4 6 108,8 20,8 4 122,0 6 150,8 6,6 3 111,5 5 124,5 30,1 3 48,3 5 91,3 2,4 2 60,5 5 66,5 3,0 2 49,1 5 53,3 − decade and month − precipitation (mm) − number of days with precipitation 0,1 mm or more − total precipitation from the beginning of this year (mm) 800 LJUBLJANA 600 400 200 0 1.jan 18 1.f eb 1.mar 1.apr 1.maj 1.jun Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor N 3.7 % 1.4 m/s Kredarica 4.4 % 2.1 m/s 3.0 % 1.6 m/s 5.8 % 1.0 m/s 1.5 % 1.2 m/s N 3.6 % 1.1 m/s 5.3 % 1.0 m/s 16.0 % 1.3 m/s 12.3 % 1.2 m/s 0.5 % 1.4 m/s 10.9 % 1.3 m/s N 12.2 % 3.9 m/s 3.1 % 1.6 m/s 20.3 % 4.0 m/s 5.1 % 1.8 m/s 23.0 % 1.4 m/s 2.8 % 1.8 m/s 4.2 % 1.6 m/s 4.0 % 2.1 m/s 18.5 % 3.8 m/s 4.3 % 2.0 m/s 15 % 10 % 5% 1.4 % 1.6 m/sW 8.8 % E1.9 m/s 5.3 % 1.6 m/sW 3.1 % E1.2 m/s 3.5 % 4.6 m/sW 6.3 % E2.2 m/s 8% 5.0 % 2.5 m/s 9.3 % 1.5 m/s 8.0 % 2.2 m/s 1.0 % 1.1 m/s 24 % S 2.0 % 1.5 m/s 5.0 % 1.6 m/s 2.4 % 0.9 m/s 3.5 % 1.1 m/s 1.9 % 2.9 m/s 8.4 % 1.7 m/s 10.6 % 3.6 m/s 7.9 % 2.0 m/s 4% N S 1.0 % 1.6 m/s Bilje 1.5 % 1.3 m/s N 1.2 % 1.0 m/s 32 % 1.3 % 27 %3.4 m/s 2.6 % 1.3 m/s 24 % 4.9 % 4.7 m/s 9% 2.2 % 1.1 m/s 1.9 % 1.4 m/s 3.3 % 4.5 m/s 18 % 7.7 % 3.2 m/s 8.9 % 3.1 m/s 0.6 % 1.4 m/s 1.7 % 3.0 m/s 8% 4.9 % 1.0 m/s 0.1 % 21 % 1.2 m/s Portorož – letališče 1.5 % 0.9 m/s 12 % 9.2 % 1.8 m/s S 12.0 % 2.6 m/s 14 % 0.3 % 1.6 m/s 7.8 % 1.9 m/s Novo mesto N 7% 0.5 % 2.7 m/s 8.1 % 1.6 m/s 4.5 % 1.7 m/s 1.6 % 1.2 m/s 4.3 % 1.4 m/s 1.2 % 1.1 m/s 7.9 % 1.6 m/s 6.6 % 1.7 m/s 16 % 16 % 4.0 % 1.8 m/s 7.7 % 1.5 m/s 8% 9.3 % 1.1 m/sW 5.4 % E1.3 m/s 10.4 % 0.9 m/s 2.6 % 1.2 m/s 9.7 % 1.2 m/s 3.9 % 1.1 m/s 8.8 % 1.0 m/s S 8.4 % 1.3 m/s 2.8 % 3.1 m/sW 3.5 % E3.5 m/s 3.2 % 3.2 m/s 19.6 % 3.2 m/s 5.2 % 4.0 m/s 4.5 % 1.7 m/sW 5.2 % 1.6 m/s 26.3 % 3.3 m/s 4.1 % 4.1 m/s S 2.2 % 3.2 m/s Slika 26. Vetrovne rože, junij 2014 6.4 % 1.9 m/s 1.9 % 0.9 m/s S 2.7 % 1.5 m/s Figure 26. Wind roses, June 2014 19 17.4 % 1.7 m/s 6.9 % 2.6 m/s 1.7 % 3.2 m/s 11.3 % 1.0 m/s 32.0 % E1.8 m/s 1.8 % 0.7 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 26) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladoval je jugovzhodnik, skupaj z vzhodjugovzhodnikom jima je pripadlo slabih 46 % vseh terminov, severozahodnik je pihal v 11 % vseh terminov. Najmočnejši sunek vetra je 29. junija dosegel 19,8 m/s, bilo je 12 dni z vetrom nad 10 m/s. V Kopru je bilo 11 dni z vetrom nad 10 m/s, najmočnejši sunek je 29. junija dosegel 19,5 m/s. V Biljah sta vzhodjugovzhodnik in vzhodnik skupno pihala v 49 % vseh terminov. Najmočnejši sunek 20,1 m/s so zabeležili 29. junija, bilo je 12 dni z vetrom nad 10 m/s. V Ljubljani je jugozahodnik skupaj s sosednjima smerema pihal v petini vseh primerov, severovzhodnik in vzhodseverovzhodnik pa v 23 % terminov. Najmočnejši sunek je bil 23. junija 12,3 m/s; v 9 dneh je veter presegel 10 m/s. Na Kredarici je veter v 5 dnevih presegel hitrost 20 m/s, v sunku je 29. junija dosegel hitrost 27,9 m/s. Jugovzhodniku in vzhodjugovzhodniku je pripadlo 27 % vseh primerov, severozahodniku s sosednjima smerema pa 51 % vseh terminov. V Mariboru je severozahodniku in zahodseverozahodniku pripadlo 39 % vseh primerov, jugjugovzhodniku s sosednjima smerema pa skupno 25 % terminov. Sunek vetra je 12. junija dosegel 14,8 m/s, bilo je 6 dni z vetrom nad 10 m/s. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v 49 % primerov, severovzhodnik in vzhodseverovzhodnik pa v 23 % vseh terminov. Največja izmerjena hitrost je bila 15,1 m/s 19. junija, bilo je 10 dni z vetrom nad 10 m/s. Na Rogli je bilo 14 dni s preseženo hitrostjo 10 m/s, 29. junija je hitrost dosegla 16,2 m/s. V Parku Škocjanske jame je bilo 12 dni z vetrom nad 10 m/s, 29. junija so izmerili 17,6 m/s. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti povprečne temperature, padavin in trajanja sončnega obsevanja od povprečja 1961–1990, junij 2014 Table 5. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1961–1990, June 2014 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci I. 1,8 2,5 3,9 1,2 3,1 3,1 3,0 3,0 3,8 3,0 2,0 2,0 2,6 3,1 2,9 2,6 3,5 Temperatura zraka II. III. 3,3 0,8 2,4 0,0 2,9 0,5 0,8 0,2 2,2 0,0 2,1 0,1 1,4 0,4 2,1 0,3 2,5 0,6 1,9 1,2 2,1 1,5 2,6 1,9 2,6 1,8 0,9 0,8 0,0 0,0 0,4 −0,1 0,6 0,3 M 1,5 1,7 2,4 0,7 1,8 1,8 1,6 1,8 2,4 1,9 1,4 2,3 1,4 2,0 1,5 2,0 1,9 I. 2 65 25 100 35 32 25 1 7 11 28 76 50 17 18 32 13 4 Padavine II. III. 0 230 21 277 15 249 55 220 25 244 44 262 133 215 30 380 21 267 50 190 55 196 41 195 63 150 46 268 17 313 79 120 7 183 8 150 M 61 110 80 119 100 109 127 117 85 78 87 98 90 110 113 77 68 55 I. 158 154 152 Sončno obsevanje II. III. M 103 87 114 100 81 110 113 65 107 130 93 82 101 145 110 99 117 152 103 98 117 144 96 91 109 142 102 87 109 157 145 123 118 97 100 124 120 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961–1990 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − tretjine in mesec LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1961–1990 normals(%) − bright sunshine duration compared to the 1961–1990 normals (%) − thirds and month 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Prva tretjina junija je bila povsod toplejša od dolgoletnega povprečja. Pozitivni odklon je bil v Kočevju le 1,2 °C, v Postojni pa kar 3,9 °C. Samo v Kočevju je bilo padavin toliko kot v dolgoletnem povprečju, drugod so za njim opazno zaostajali, v Portorožu, na Brniku, v Ljubljani in Velikih Dolencih niso dosegli niti desetine dolgoletnega povprečja. Sončnega vremena je bilo povsod znatno več kot običajno. Na severozahodu so dolgoletno povprečje presegli za 30 %, na Obali pa kar za 58 %. Tudi osrednja tretjina junija je bila toplejša kot običajno, v Kočevju so dolgoletno povprečje presegli za 0,8 °C, na Obali pa kar za 3,3 °C. V Slovenj Gradcu so dolgoletno povprečje padavin presegli za tretjino, drugod po državi pa so močno zaostajali za pričakovanimi padavinami. Na Obali sploh ni bilo dežja, v Prekmurju pa niso dosegli niti desetine dolgoletnega povprečja. V večjem delu države je bilo več sončnega vremena kot običajno, za dolgoletnim povprečjem so zaostajali le na severozahodu države, kjer so dosegli le 93 % običajne osončenosti in v Novem mestu, kjer je sonce sijalo 96 % toliko časa kot v dolgoletnem povprečju. Na Primorskem in v osrednji Sloveniji ter v Celju je bila osončenost povprečna, v Postojni so zabeležili 13 % presežek, v Prekmurju 18 % in Mariboru kar 23 % presežek nad dolgoletnim povprečjem. V zadnji tretjini junija je bila povprečna temperatura zelo blizu dolgoletnega povprečja, odkloni so bili od −0,1 °C do 0,9 °C. Padavine so bile zelo obilne povsod po državi. Najmanjši presežek je bil z 20 % v Mariboru in s 50 % v Velikih Dolencih in na Bizeljskem. Na Brniku je padlo skoraj štirikrat toliko dežja kot običajno, v Staršah pa trikrat toliko kot v dolgoletnem povprečju. Sonce je sijalo toliko časa kot običajno le v Prekmurju, drugod je sončnega vremena primanjkovalo, najbolj v Postojni, kjer so dosegli le 65 % dolgoletnega povprečja. 500 KREDARICA višina (cm) 400 300 200 100 0 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Na Kredarici je bila 1. junija snežna odeja debela 265 cm. Junija 1978 so namerili 422 cm debelo snežno odejo, kar je najdebelejša snežna odeja na Kredarici v mesecu juniju. Med bolj zasnežene spadajo še juniji 1984 (415 cm), 1970 (371 cm) in 2001 (355 cm). Najtanjša je bila snežna odeja junija 1958 (13 cm), skromni so bili tudi juniji 2007 (30 cm), 1966 (31 cm) in 1964 (41 cm). Slika 27. Največja višina snega v juniju Figure 27. Maximum snow cover depth in June 300 Slika 28. Dnevna višina snežne odeje v juniju 2014 Figure 28. Daily snow depth in June 2014 KREDARICA višina (cm) 250 200 150 Na Kredarici je bila snežna odeja junija 2014 prisotna vse dni, 28. junija in zadnji dan meseca je bila debela 1 m, predzandji dan meseca pa 95 cm. Odkar so pričeli z merjenji, je sneg najmanj dni obležal v junijih 2003 in 2007, le po 4 dni. 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan Junija in julija so nevihte običajno najpogostejše. 12 dni z nevihto ali grmenjem so zabeležili v Novem mestu, dan manj v Biljah, po 10 pa v Postojni in Celju. Na Kredarici je bilo 7 takih dni, toliko so jih našteli tudi na Obali in v Črnomlju. V Ljubljani je bilo 5 takih dni, kar je manj kot v dolgoletnem povprečju. 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 29. Ljubljana, 15. junij 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 29. Ljubljana, 15 June 2014 (Photo: Iztok Sinjur) 25 25 NOVO MESTO LJUBLJANA 20 število dni število dni 20 15 10 15 10 5 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 25 25 RATEČE MURSKA SOBOTA 20 število dni število dni 20 15 10 15 10 5 5 0 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 30. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v juniju Figure 30. Number of days with thunderstorms in June Slika 31. Čebele na cvetu pora, Grosuplje, 29. junij 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 31. Bees collecting nectar, Grosuplje, 29 June 2014 (Photo: Iztok Sinjur) 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 15 Slika 32. Število dni z meglo v juniju in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 32. Number of foggy days in June and the mean value of the period 1961–1990 število dni LJUBLJANA 10 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so bili trije dnevi z meglo, kar je 2 dni manj od dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja so bili štirje juniji brez opažene megle, v junijih 1951, 1953 in 1954 pa je bilo po enajst dni z meglo. Na Kredarici so zabeležili 21 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. Kar 7 dni z meglo so imeli v Kočevju, 6 v Novem mestu, po 3 take dneve so poleg v zgoraj omenjeni Ljubljani zabeležili tudi v Postojni in na Bizeljskem. 22 990 tlak vodne pare (mb) zračni tlak (mb) LJUBLJANA 985 980 LJUBLJANA 18 14 10 975 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 1 29 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan dan Slika 33. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare junija 2014 Figure 33. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in June 2014 Na sliki 33 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. V začetku meseca je zračni tlak padal do 4. junija, dnevno povprečje je znašalo 977,2 mb. Sledil je porast vse do 8. dne, ko je bila z 986 mb dosežena najvišja vrednost meseca, le nekoliko nižje je bilo dnevno povprečje 12. junija (985,9 mb). V nadaljevanju je zračni tlak še nekajkrat naraščal in upadal, najnižjo vrednost je dosegel 25. junija z 975,5 mb, le za spoznanje višji pa je bil 29. dne z 975,8 mb. Na sliki 33 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. V svežem začetku meseca je bil delni tlak vodne pare nizek, 2. junija je znašal le 11,2 mb. Že 5. junija se je vlažnost zraka povzpela na 16,1 mb, 12. junija pa je bila z 21,2 mb dosežena najvišja vrednost meseca. Sledil je hiter upad na 11,8 mb 15. junija. Malo vodne pare je bilo v zraku tudi 21. dne (11,9 mb), nato se je delni tlak vodne pare do konca meseca gibal med 14 in 18 mb. SUMMARY The mean monthly temperature in June was above the normals mainly because of the first heat wave this summer that lasted from 7 to 12 June, in some places maximum daily temperature reached 35 °C. Temperature anomaly was below 1 °C only in Kočevje, most of Slovenia was 1 to 2 °C warmer than 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo on average in the reference period, and only Postojna, Ljubljana and Bizeljsko registered the anomaly above 2 °C. More than 250 mm fell in part of Zgornje Posočje. Meteorologica station in Kobarid reported 303 mm of rain. Long-term average was exceeded in Kočevje, Koroška, and part of Štajerska, mostly also on northwest of Slovenia. Majority of meteorological stations observed from 75 to 100 % of the long-term average precipitation. On southwest and northeast of Slovenia from 50 up to 100 mm fell, which is from 50 to 75 % of the normals. Most of the rain was concentrated in the last third of June. June was sunnier than usual. The anomaly below than 10 % was reported in Rateče, Postojna, Novo mesto, and Celje. Most of measuring sites observed the anomaly between 10 and 20 %, and 24 % more sunny weather than normal was reported in Maribor. The first third of June was noticeably sunnier and the last third cloudier than on average during the reference period. On Kredarica the deepest snow cover (265 cm) was observed on the first day of June, on the last day of June 1 m of snow was reported. Slika 34. Na drevju so še vidne posledice februarskega žleda, Bloke, 21. junij 2014 (foto: Iztok Sinjur) Figure 34. On trees is still visible damage caused by sleet in February, Bloke, 21 June 2014 (Photo: Iztok Sinjur) Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature < 0 °C − number of days with max. air temperature ≤ 25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 24 − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation ≤ 1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a. m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA JUNIJA 2014 Weather development in June 2014 Janez Markošek 1.–3. junij Spremenljivo oblačno, krajevne plohe in posamezne nevihte V šibkem območju visokega zračnega tlaka se je v višinah nad Alpami, Jadranom in zahodnim Balkanom zadrževal hladen zrak. Ozračje je bilo nestabilno. Spremenljivo oblačno je bilo, predvsem sredi dneva in popoldne so bile krajevne plohe in posamezne nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 24 °C. 4. junij Delno jasno, popoldne le posamezne kratkotrajne plohe V šibkem območju visokega zračnega tlaka je pritekal nad naše kraje nekoliko bolj suh zrak. Delno jasno je bilo, popoldne so nastale le posamezne kratkotrajne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 25 °C. 5. junij Spremenljivo do pretežno oblačno, občasno padavine, deloma nevihte Nad Severnim morjem je bilo središče ciklonskega območja, oslabljena vremenska fronta se je prek Alp in naših krajev pomikala proti vzhodu (slike 1–3). Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, občasno so bile padavine, deloma plohe in predvsem v južni Sloveniji tudi posamezne nevihte. Zvečer so padavine povsod ponehale. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 25 °C, nekoliko hladneje je bilo v severozahodni Sloveniji. 6.–10. junij Pretežno jasno, postopno bolj vroče V območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje pritekal zelo topel in suh zrak (slike 4–6). Pretežno jasno je bilo in postopno vedno bolj vroče. Zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 30 do 35 °C. 11. junij Pretežno jasno, popoldne na Gorenjskem posamezne plohe, zelo vroče Naši kraji so bili še vedno v območju visokega zračnega tlaka. Nad nami je bil zelo topel, vendar nekoliko bolj vlažen zrak. Pretežno jasno je bilo in zelo vroče. Popoldne so predvsem na Gorenjskem rasli kopasti oblaki in nastale so krajevne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 31 do 35 °C. 12.–14. junij Delno jasno, popoldne krajevne plohe in nevihte, prvi dan lokalni nalivi in toča Nad zahodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, ki je segalo tudi nad srednjo Evropo in območje Alp. Ozračje nad nami pa je zaradi nekoliko hladnejšega in bolj vlažnega zraka v višinah postalo nekoliko nestabilno (slike 7–9). Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Sredi dneva in 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo popoldne so bile krajevne plohe in nevihte. Nekatere izmed njih so spremljali močnejši nalivi in sunki vetra, prvi dan je ponekod padala toča. Prvi dan je bilo pred nevihtami še zelo vroče, nato se je osvežilo. Zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 22 do 25, na Primorskem do 27 °C. 15. junij Delno jasno z občasno povečano oblačnostjo Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, nad Italijo in Jadranom pa plitvo ciklonsko območje. V višinah je nad severnim Sredozemljem nastalo manjše jedro hladnega in vlažnega zraka, ki pa bistveno ni vplivalo na vreme pri nas. Delno jasno je bilo z občasno povečano oblačnostjo. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 24, na Primorskem do 26 °C. 16.–18. junij Zmerno do pretežno oblačno, povečini suho, šibka burja Nad zahodno Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, ki je segalo tudi nad Alpe in zahodni Balkan. V višinah je dolina s hladnim zrakom iznad severne Evrope segala do zahodnega Sredozemlja. Nad nami se je zadrževal razmeroma hladen in vlažen zrak. Zmerno do pretežno oblačno je bilo in povečini brez padavin. Oblačnost je bila najbolj gosta v južni Sloveniji. Zadnji dan popoldne se je delno zjasnilo. Na Primorskem je pihala šibka burja, drugod občasno vzhodni veter. Sprva je bilo razmeroma hladno, saj so bile drugi dan temperature le od 17 do 23, na Primorskem do 26 °C. 19. junij Pretežno jasno, popoldne kratkotrajne krajevne plohe Nad Alpami, Jadranom in zahodnim Balkanom je bil v višjih plasteh ozračja še razmeroma hladen zrak. Prevladovalo je pretežno jasno vreme, čez dan so rasli kopasti oblaki in popoldne so nastale kratkotrajne krajevne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 27 °C. 20. junij Prehodne pooblačitve s plohami in nevihtami Nad severno in severovzhodno Evropo je bilo ciklonsko območje. Vremenska fronta je ob severozahodnih višinskih vetrovih hitro prešla Slovenijo (slike 10–12). Sprva je bilo delno jasno in povečini suho. Sredi dneva in popoldne so Slovenijo zajele plohe in nevihte. Zvečer se je ozračje umirilo. Ponekod je zapihal severovzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 27 °C. 21.–22. junij Pretežno jasno z občasno povečano oblačnostjo Iznad severozahodne Evrope je nad Alpe segalo območje visokega zračnega tlaka. S severozahodnimi višinskimi vetrovi je pritekal občasno bolj vlažen zrak. Prvi dan je bilo pretežno jasno, popoldne pa zmerno oblačno. Drugi dan je bilo sprva ponekod v zahodni, južni in osrednji Sloveniji zmerno oblačno, popoldne pa povsod pretežno jasno. Zapihal je jugozahodni veter. Postopno je bilo topleje, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 26 do 29 °C. 23.–24. junij Spremenljivo do pretežno oblačno s plohami in nevihtami, toča Nad severovzhodno Evropo je bilo ciklonsko območje, vremenska fronta je od vzhoda segala nad naše kraje in bolj ali manj stacionirala. V višinah je prevladoval zahodni veter. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo. Od sredine dneva prvega dne so se pojavljale krajevne plohe in nevihte. Prvi dan so 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo bile pogostejše in močnejše v severni polovici Slovenije, v Mariboru je padala toča. Drugi dan je bilo najmanj neviht v južni Sloveniji, tam so bila tudi daljša sončna obdobja. Prvi dan so bile najvišje dnevne temperature še od 26 do 30 °C, drugi dan pa je bilo hladneje. 25. junij Oblačno s pogostimi padavinami, na jugu nevihte Nad Alpami, Italijo, Jadranom in zahodnim Balkanom je bilo plitvo ciklonsko območje. V višinah je do severnega Jadrana segala dolina s hladnim zrakom (slike 13–15). Vremenska fronta se je zadrževala nad našimi kraji. Oblačno je bilo s pogostimi padavinami, v južni polovici Slovenije so bile tudi nevihte. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 22 °C. 26. junij Delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, zjutraj megla V območju enakomernega zračnega tlaka je nad naše kraje pritekal razmeroma suh zrak. Delno jasno je bilo z občasno povečano oblačnostjo. Zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Najvišje dnevne temperature so bile od 19 do 24, na Primorskem do 27 °C. 27. junij Delno jasno, na severozahodu pretežno oblačno s krajevnimi plohami V območju enakomernega zračnega tlaka je nad naše kraje z zahodnimi do jugozahodnimi vetrovi pritekal razmeroma vlažen zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. V severozahodni Sloveniji je bilo pretežno oblačno, tam so nastale kratkotrajne krajevne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 27 °C. 28. junij Pretežno jasno, popoldne spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami Nad vzhodnimi Alpami in Balkanom je bilo šibko območje visokega zračnega tlaka. Veter v višinah se je obračal na zahodno smer, pritekal je toplejši in razmeroma suh zrak. Pretežno jasno je bilo, popoldne ponekod spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 30 °C. 29.–30. junij Pretežno oblačno s padavinami in nevihtami, lokalno močnejši nalivi Nad srednjo Evropo je bilo ciklonsko območje, sekundarno ciklonsko območje pa je nastalo tudi nad Italijo in Jadranom. Hladna fronta se je ob jugozahodnih višinskih vetrovih počasi pomikala prek Slovenije (slike 16–18). Drugi dan popoldne je v spodnjih plasteh ozračja zapihal severni do severovzhodni veter. Prvi dan je bilo na vzhodu še delno jasno. Drugod je bilo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami, ki so zvečer in ponoči zajele vso Slovenijo. Lokalno so bili ob nevihtah tudi močnejši nalivi. Drugi dan je bilo sprva oblačno s padavinami, deloma nevihtami. Čez dan je dež slabel in do večera povsod ponehal. Ponekod je zapihal severni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. V noči na 1. julij se je razjasnilo. Drugi dan je bilo hladno, najvišje dnevne temperature so bile od 19 do 23, ob morju do 25 °C. 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 5. 6. 2014 Slika 2. Satelitska slika 5. 6. 2014 ob 14. uri ob 14. uri Figure 2. Satellite image on 5 June 2014 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 5 June 2014 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 5. 6. 2014 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on 5 June 2014 at 12 GMT Slika 4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 9. 6. 2014 Slika 5. Satelitska slika 9. 6. 2014 ob 14. uri ob 14. uri Figure 5. Satellite image on 9 June 2014 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 9 June 2014 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 9. 6. 2014 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on 9 June 2014 at 12 GMT 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 12. 6. Slika 8. Satelitska slika 12. 6. 2014 ob 14. uri 2014 ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 12 June 2014 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 12 June 2014 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 12. 6. 2014 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on 12 June 2014 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 20. 6. Slika 11. Satelitska slika 20. 6. 2014 ob 14. uri 2014 ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 20 June 2014 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 20 June 2014 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 20. 6. 2014 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 20 June 2014 at 12 GMT 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 25. 6. Slika 14. Satelitska slika 25. 6. 2014 ob 14. uri 2014 ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 25 June 2014 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 25 June 2014 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 25. 6. 2014 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on 25 June 2014 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 29. 6. Slika 17. Satelitska slika 29. 6. 2014 ob 14. uri 2014 ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 29 June 2014 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 29 June 2014 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 29. 6. 2014 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on 29 June 2014 at 12 GMT 30 METEOROLOŠKA POSTAJA CIRKULANE Meteorological station Cirkulane Mateja Nadbath V občini Cirkulane ima Agencija RS za okolje padavinsko postajo v istoimenskem kraju. Poleg omenjene postaje, je v Halozah še padavinska postaja v Žetalah. Prva postaja je v vinorodnih, druga pa v gozdnatih Halozah. 1 Slika 1. Geografska lega meteorološke postaje (vir: Atlas okolja ) 1 Figure 1. Geographical position of meteorological station (from: Atlas okolja ) Postaja v Cirkulanah je na nadmorski višini 233 m. Instrument je postavljen na vrtu, v gredi; v bližini je opazovalčeva hiša, njive, travniki, posamezna drevesa, cesta, sosednje stanovanjske hiše z gospodarskimi poslopji in poslovna zgradba; v malo širši okolici je še cerkev, pokopališče in gozd. Na tem mestu je postaja vse od konca novembra 1970. Pred tem je bila postaja postavljena še na dveh drugih mestih, obe sta bili 150 m oddaljeni od današnjega: v času od leta 1935 do konca oktobra 1970 je bila postaja vzhodno, na dvorišču domačije, pred letom 1935 pa je bila južno od današnje lokacije, postavljena na šolskem vrtu. Družina Bratušek opravlja meteorološke meritve in opazovanja od konca novembra 1970 dalje; v času od novembra do aprila 1994 je bil meteorološki opazovalec Franc, Zvonko pa od aprila 1994 dalje. Pred njima je mnoga leta meteorološka opazovanja in meritve vršil Ivan Križaj, vse od leta 1934 do konca oktobra 1970. V Cirkulanah so bili meteorološki opazovalci še Mirko Kosi (1925–1934), Ciril 1 Atlas okolja, 2007, Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2013 / ortofoto from 2013 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vobič (1917–1918) in Anton Ogorelec, slednji je v Cirklulanah začel z meteorološkimi meritvami in opazovanji januarja 1913 in jih opravljal do leta 1917. V obdobju od januarja 1913 do konca leta 1918 je bila v Cirkulanah meteorološka postaja III. reda, kar pomeni, da smo merili temperaturo zraka, višino padavin in snežne odeje ter opazovali vremenske pojave. Od januarja 1925 dalje je v Cirkulanah padavinska postaja, merimo in opazujemo že omenjene meteorološke spremenljivke, z izjemo temperature zraka. Meritve in opazovanja potekajo od leta 1913 z nekaj prekinitvami; meritev ni bilo v obdobjih: 1919– 1924, april 1941–november 1946 in del novembra 1970. Po nekaterih pisnih virih naj bi bila padavinska postaja St. Barbara in der Kolos, kot so uradno imenovali Cirkulane v času Avstro-Ogrske, že v obdobju 1895–1913, vendar v našem arhivu ni podatkov za omenjeno obdobje. Slika 2. Skica lege meteorološke postaje v Cirkulanah leta 1934 (arhiv ARSO) Figure 2. Sketch of meteorological station in Cirkulane from 1934 (archive ARSO) Letno referenčno2 povprečje padavin v Cirkulanah je 1096 mm (slika 3), letno povprečje v obdobju 1971–2000 je 1061 mm in 1028 mm v obdobju 1981–2010. 1328 mm padavin smo namerili leta 2013, kar je v obravnavanem obdobju šesto najbolj namočeno leto. Leta 1979 smo nameril 1430 mm, to je najvišja letna višina padavin v obdobju 1961–2013. Najmanj padavin smo v Cirkulanah namerili leta 1971, 730 mm (preglednica 1). Poletje je v Cirkulanah običajno najbolj namočen letni čas3, 357 mm padavin je referenčno povprečje, 341 mm je povprečje obdobja 1971–2000 in 325 mm obdobja 1981–2010 (sliki 4 in 5). V 2 3 Referenčno obdobje je 1961–1990, referenčno povprečje je izračunano iz podatkov tega obdobja. V članku so uporabljeni in prikazani izmerjeni meteorološki podatki, ki so v digitalni bazi, to je od 1961. Reference period is 1961–1990, mean reference value is calculated from the data of mentioned period. Meteorological data used in the article are measured and already digitized from 1961 on. Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar Meteorological seasons: spring = March, April, May; summer = June, July, August; autumn = September, October, November; winter = December, January, February 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo obravnavanem obdobju je bilo najbolj suho poletje 2000 s 152 mm padavin, največ poletnega dežja pa smo namerili leta 1975, 563 mm. 1500 mm 1200 900 600 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 0 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 300 Slika 3. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1961–2013 ter referenčno povprečje (zelena črta) v Cirkulanah Figure 3. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1961–2013 and mean reference value (green line) in Cirkulane pomlad spring jesen autumn poletje summer zima winter 1000 187 174 176 800 290 304 291 357 341 325 261 240 234 mm mm 1200 600 400 200 1971–2000 1981–2010 Slika 4. Povprečna višina padavin po obdobjih in po letnih časih v Cirkulanah Figure 4. Mean precipitation per periods and seasons in Cirkulane 1961–1990 1981–2010 1971–2000 2013/14 pomlad poletje jesen spring summer autumn 0 1961–1990 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 zima winter Slika 5. Povprečna višina padavin po letnih časih in po obdobjih ter v zimi 2013/14 v Cirkulanah Figure 5. Mean seasonal precipitation per periods and in winter 2013/14 in Cirkulane V nasprotju s poletjem je zima letni čas z najmanj padavinami, referenčno povprečje je 187 mm, povprečje obdobja 1971–2000 je 174 mm in 176 mm obdobja 1981–2010. Najmanj zimskih padavin smo izmerili v 1988/89 34 mm, največ pa 2012/13, 360 mm. Povprečja padavin letnih časov tridesetletnih obdobij 1971–2000 in 1981–2010 so v primerjavi s pripadajočimi referenčnimi nekoliko nižja spomladi, poleti in pozimi, izjema je jesen, ko je v obdobju 1971–2000 nad, v obdobju 1981–2010 pa enaka referenčnemu povprečju (sliki 4 in 5). Najnižje mesečno povprečje izmed vseh mesecev leta imata januar in februar, v referenčnem obdobju je bilo februarsko povprečje (57 mm) nižje od januarskega (61 mm), medtem ko se v obdobjih 1971– 2000 in 1981–2010 obrne in sta januarski povprečji za 2 mm nižji od februarskih. 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Povsem drugače od opisanega povprečja smo februarja 2014 tudi v Cirkulanah, kot marsikje po Sloveniji, izmerili nadpovprečno višino padavin, 145 mm (slika 6); kar pa v Cirkulanah ni najvišja februarska višina padavin obravnavanega obdobja. Februar 2013 je bil v Halozah še bolj namočen, v Cirkulanah smo namerili 170 mm, v Žetalah pa en mm več. 1961–1990 mm 200 1971–2000 1981–2010 2014 150 100 50 0 J F M A M J J mesec / Month A S O N D Slika 6. Povprečna mesečna višina padavin po obdobjih in mesečna višina padavin leta 2014 Figure 6. Mean monthly precipitation per periods and monthly precipitation in 2014 250 mm 200 150 100 0 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 50 Slika 7. Junijska višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1961–2014 ter referenčno povprečje (zelena črta) v Cirkulanah Figure 7. Precipitation in June (columns) and five-year moving average (curve) in 1961–2014 and mean reference value (green line) in Cirkulane Najvišje mesečne višine padavin v Cirkulanah v povprečju izmerimo junija in julija, po 120 mm je njuno referenčno povprečje, avgustovsko povprečje pa je za tri mm nižje (slika 6). Junijsko povprečje ostaja tudi v obdobjih 1971–2000, 124 mm, in 1981–2010, 119 mm, najvišje, medtem ko se julijsko zniža. Junija 2014 smo v Cirkulanah namerili 125 mm padavin (slike 6, 7 in 8), kar je malo nad referenčno povprečno vrednostjo. Največ junijskih padavin smo v obravnavanem obdobju namerili leta 1986, 234 mm, najmanj pa leta 2003, le 10 % padavin izmerjenih leta 1986, 24 mm (sliki 7 in 9). Mesečna povprečja obdobij 1971–2000 in 1981–2010 so v primerjavi s pripadajočimi referenčnimi nižja v osmih mesecih leta, izjema je junij, kjer sta povprečji okoli referenčne vrednosti, ter september, oktober in december, ko so višja (slika 6). 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Portorož M urska Sobota M aribor Cerklje Novo mesto Žetale Lisca Cirkulane Ljubljana Bežigrad Rateče Celje Bilje Brnik Šmartno pri Sl.Gradcu Kredarica Urad za meteorologijo 55 42 28 28 29 33 37 38 67 106 110 110 115 116 35 125 131 57 64 150 151 154 52 46 55 177 179 48 65 0 20 40 60 198 80 100 120 mm 140 160 180 200 4 Slika 8. Mesečna in najvišja dnevna višina padavin junija 2014 na izbranih meteoroloških postajah (s pikastim vzorcem sta označeni padavinski postaji s Haloz 4 Figure 8. Monthly and maximum daily precipitation in June 2014 on chosen meteorological stations 85 150 60 86 74 80 200 103 106 104 95 100 234 mm mm 250 120 299 300 64 61 57 50 46 100 40 50 20 0 0 J F M A M J J A S O N D mesec / Month J F M A M J J A S O N D mesec / Month Slika 9. Najvišja in najnižja mesečna višina padavin v obdobju 1961–junij 2014 v Cirkulanah Figure 9. Maximum and minimum monthly precipitation in 1961–June 2014 in Cirkulane Slika 10. Najvišja dnevna višina padavin po mesecih v obdobju 1961–junij 2014 v Cirkulanah Figure 10. Maximum daily precipitation per month in 1961– June 2014 in Cirkulane Najvišjo dnevno višino padavin smo v obdobju 1961–2014 v Cirkulanah izmerili 9. oktobra 1980, 106 mm (slika 10). 100 mm padavin in več smo v obravnavanem obdobju izmerili še dvakrat: 14. julija 1972 in 29. septembra 1989. V 71 dneh obdobja je bila v Cirkulanah izmerjena dnevna višina padavin v višini 50 mm ali več. 4 Dnevna višina padavin je vsota padavin od 7. ure prejšnjega dne do 7. ure dneva meritve; višina je pripisana dnevu meritve. Ure so navedene po sončevem času, v poletnem času je to od 8. ure prejšnjega dne do 8. ure dneva meritve. Daily precipitation is measured at 7 o'clock a. m. and it is 24 hour sum of precipitation. It is assigned to the day of measurement. 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Junija 2014 je bila najvišja dnevna višina padavin izmerjena 25. dne v mesecu, 35 mm (slika 8). Junijska najvišja dnevna višina padavin obdobja 1961–2014 je bila 85 mm, izmerjena 13. junija 1994 (10). V Cirkulanah in okolici imajo snežno odejo 59 dni na leto, to je referenčno povprečje, povprečje obdobja 1971–2000 je 49 in 46 dni obdobja 1981–2010. Leta 2013 je snežna odeja ležala nadpovprečno dolgo, 66 dni (slika 11). V meteorološki zimi 2013/14 je snežna odeja ležala 19 dni, kar je precej pod zimskim referenčnim povprečjem, ki je 46 dni. Zimsko povprečje števila dni s snegom obdobja 1971–2000 je 37 dni, 36 dni pa obdobja 1981–2010. V obravnavam obdobju se je snežna odeja najdlje obdržala v meteorološki zimi 1962/63, 90 dni, ko je ležala vse dneve omenjene zime. Le štirje dnevi s snežno odejo pa so bili v zimi 1974/75, kar je najmanj v obravnavanem obdobju. Snežna odeja je sezonski pojav, omejen na hladno polovico leta, le v visokogorju je lahko pojavlja večji del leta. Zato v klimatologiji pogosto uporabljamo sezono za časovni okvir namesto leta ali meteorološke zime. Sezona je obdobje od začetka julija do konca junija prihodnjega leta. Tako je v sezoni 2012/13 snežna odeja obležala 79 dni, kar je nad referenčnim povprečjem (obdobje 1961/62– 1990/91), ki je 59 dni. V sezoni 2013/14, ki se je z junijem ravno končala, pa je bilo s snežno odejo le 19 dni. 100 80 60 40 20 0 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 število dni / Number of Days . cm 86 cm je najvišja izmerjena višina snežne odeje obravnavanega obdobja v Cirkulanah, izmerjena je bila 11. februarja 1986, le cm manj pa smo izmerili 17. februarja 1969 (slika 11). V sezoni 2013/14 je bila najvišja snežna odeja izmerjena 31. januarja, 25 cm. 5 Slika 11. Letno število dni s snežno odejo (krivulja) in referenčno povprečje (zelena črta) ter letna najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 1961–2013 5 Figure 11. Annual snow cover duration (curve), and mean reference value (green line) and maximum depth of total snow cover (columns) in 1961–2013 November je mesec, ko lahko v Cirkulanah in okolici pričakujemo prvi sneg, tako je bilo v 35 novembrih od 53 obravnavanega obdobja. Oktobrski sneg je redek, od 53 oktobrov obravnavanega obdobja smo snežno odejo zabeležili v treh: leta 1970, 2003 in 2012, slednjega je bila snežna odeja debela 13 cm, obležala je štiri dni. 5 Dan s snežno odejo je, kadar snežna odeja pokriva več kot 50 % površine v okolici opazovalnega prostora Day with a snow cover is when 50 % of surface in the surrounding of observing site is covered with snow 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Marec je običajno zadnji mesec s snežno odejo, marčna snežna odeja je bila zabeležena v 47 od 54 marcev obdobja 1961–2014. Snežna odeja je lahko še aprila, v 21 aprilih obravnavanega obdobja smo jo še beležili. Maja pa je bila do sedaj le dvakrat: 1979 in 1985. Tako kot še nikoli do sedaj, tudi junija 2014 v Cirkulanah ni bilo snežene odeje. Največ svežega ali novozapadlega snega smo v Cirkulanah v obdobju 1961–junij 2014 izmerili 27. decembra 1993 zjutraj, kar 62 cm. Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk na postaji Cirkulane v obdobju: 1961–junij 2014 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station Cirkulane 1961–June 2014 največ maximum letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) pomladna višina padavin (mm) precipitation in spring (mm) poletna višina padavin (mm) precipitation in summer (mm) jesenska višina padavin (mm) precipitation in autumn (mm) zimska višina padavin (mm) precipitation in winter (mm) mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) letna najvišja višina snežne odeje (cm) annual maximum snow cover depth (cm) višina novozapadlega snega (cm) fresh snow depth (cm) letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover število dni s snežno odejo v sezoni* number of days with snow cover in season* leto / datum year / date najmanj minimum leto / mesec year / month 1430 1979 730 1971 434 1972 100 2003 563 1975 152 2000 547 1980 142 1969 360 2012/13 34 1988/89 299 oktober 1974 0 februar 1998, 2001 oktober 1965 106 9. oktober 1980 — — 86 11. februar 1986 5 23. november 1989, 2. jan. in 24. mar. 2008 62 27. december 1993 — — 108 1969 7 1975 115 1962/63 8 1974/75 * sezona: od julija do konca junija naslednjega leta * season: from July to the end of June in the following year SUMMARY In Cirkulane is precipitation meteorological station. It is located in northeastern Slovenia; on elevation of 233 m. Station was established in January 1913. Measured parameters are: precipitation, total snow cover and fresh snow cover; meteorological phenomena are observed. Meteorological observer is Zvonko Bratušek. 37 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust P ovprečne mesečne temperature zraka, večinoma med 19 do 21 °C, so bile za od 1,5 do 2 °C višje od dolgoletnega povprečja. Ob vročinskem valu v prvi dekadi junija so se najvišje dnevne temperature zraka ponekod povzpele celo nad 34 °C. V zahodni in osrednji Sloveniji je bilo 6 dni s temperaturo nad 30 °C, drugod po državi 5 dni; običajno v juniju naštejemo od 2 do 4 tako vročih dni. Posledično je bila tudi mesečna akumulacija temperature zraka nadpovprečno visoka, od 430 do skoraj 500 °C, v primerjavi z junijskim povprečjem previsoka za od 40 do 70 °C. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, junij 2014 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, June 2014 Postaja Portorož,letališče Bilje Godnje Vojsko Rateče-Planica Bohinjska Češnjica Lesce Brnik,letališče Topol pri Medvodah Ljubljana Nova vas-Bloke Babno polje Postojna Kočevje Novo mesto Malkovec Bizeljsko Dobliče-Črnomelj Metlika Šmartno Celje Slovenske Konjice Maribor, letališče Starše Polički Vrh pov. 5,7 5,0 4,1 3,5 3,8 3,8 3,9 4,6 4,1 4,7 3,6 4,1 4,5 4,0 4,4 3,9 4,3 4,0 4,2 4,2 4,6 4,7 4,6 4,3 4,0 I. dekada max. Σ 6,8 57 6,3 50 5,0 41 5,2 35 5,1 38 5,3 38 5,0 39 5,8 46 5,4 41 5,9 47 5,1 36 5,3 41 6,4 45 5,9 40 6,0 44 5,9 39 5,7 43 5,4 40 5,5 42 5,6 42 6,3 46 6,3 47 5,8 46 5,8 43 5,4 40 pov. 5,5 5,1 3,4 3,0 3,4 3,0 3,2 3,9 3,2 4,4 3,2 3,4 4,5 3,3 4,0 3,5 3,6 3,3 3,6 3,7 4,4 4,0 4,6 3,9 3,3 II. dekada max. 7,2 6,4 4,7 4,8 5,2 4,7 4,8 6,3 4,5 5,7 4,7 5,1 5,9 5,2 5,9 5,8 5,3 5,4 5,6 5,2 6,8 6,7 6,4 5,7 4,8 Σ 55 51 34 30 34 30 32 39 32 44 32 34 45 33 40 35 36 33 36 37 44 40 46 39 33 III. dekada pov. max. 4,8 6,0 4,1 5,3 3,3 4,5 3,0 3,7 3,3 4,9 3,1 4,8 3,3 4,6 3,6 4,9 3,4 4,7 4,1 6,1 3,2 4,1 3,6 4,6 3,8 4,8 3,6 4,4 3,9 5,3 3,4 4,9 3,7 4,8 3,8 6,2 3,7 5,2 3,7 5,2 4,1 5,9 3,9 6,1 4,3 6,1 4,0 5,8 3,3 4,4 Σ 48 41 33 30 33 31 33 36 34 41 32 36 38 36 39 34 37 38 37 37 41 39 43 40 33 mesec (M) pov. max. Σ 5,3 7,2 160 4,7 6,4 141 3,6 5,0 108 3,2 5,2 94 3,5 5,2 106 3,3 5,3 98 3,5 5,0 104 4,0 6,3 121 3,6 5,4 107 4,4 6,1 132 3,3 5,1 68 3,7 5,3 111 4,3 6,4 129 3,6 5,9 109 4,1 6,0 123 3,6 5,9 108 3,9 5,7 115 3,7 6,2 111 3,8 5,6 114 3,9 5,6 116 4,4 6,8 130 4,2 6,7 126 4,5 6,4 135 4,1 5,8 123 3,5 5,4 106 Izhlapevanje je doseglo najvišje vrednosti v prvi in na začetku druge dekade junija. V osrednji in severovzhodni Sloveniji je bilo od 10 do 14 dni, na Obali pa več kot 19 dni, ko je izhlapelo vsaj 5 mm vode na dan ali več. Med vročinskim valom se je izhlapevanje povzpelo čez 6 mm, na skrajnem jugozahodnem delu države celo čez 7 mm. V drugi polovici meseca je bilo izhlapevanje nekoliko nižje, v povprečju med 3 in 4 mm, nekaj več le na zahodu in severovzhodu države. Količina mesečne izhlapele vode je skoraj povsod po državi presegla 100 mm, na Obali se je povzpela celo do 160 mm vode (preglednica 1). Na severovzhodu, jugovzhodu in na jugozahodu države je bila količina izhlapele vode večja od količine padavin, kar je povzročilo negativno vodno bilanco. Največji primanjkljaj vode 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo se je na Obali povzpel do 105 mm. V osrednji Sloveniji in na Goriškem pa so padavine presegle količino izhlapele vode, kar je doprineslo k pozitivni oziroma skoraj uravnoteženi vodni bilanci (preglednica 2). Na zahodu in v osrednjem delu države je padlo od 130 do okoli 160 mm dežja, kar je nekaj odstotkov nad dolgoletnim povprečjem, drugod pa od 50 do 110 mm, kar je od 20 do 40 % pod dolgoletnim povprečjem. Eden od načinov prikazovanja koliko določena količina padavin za določeno obdobje pomeni glede na odklon od dolgoletnega povprečja (v našem primeru 1971–2000) je tudi standardiziran padavinski indeks (SPI). Vrednosti trimesečnega indeksa (od aprila do junija) niso dosegle vrednosti, ki nakazujejo sušo, kljub temu, da je bilo v marcu in juniju nekaj izrazitih vendar kratkotrajnih suhih obdobij. Sušna obdobja niso bila toliko dolgotrajna, da bi vplivala na srednjeročno padavinsko bilanco. Tudi za junij SPI vrednosti nakazujejo dokaj normalno stanje z manjšimi lokalnimi presežki ali pomanjkanjem padavin. So pa sušna, čeravno krajša obdobja značilno vplivala na trenutne rastne razmere številnin kmetijskih kultur. V drugi polovici junija pa so bile pogoste padavine in nižje, občasno tudi prenizke temperature zraka, neugodne za številne kmetijske rastline, še posebno na severovzhodu države. Vročinski val v prvi dekadi junija je rastline potisnil v sočasni vročinski in sušni stres. Modelski izračuni spremljanja vodne bilance so pokazali, da so koruzni posevki na severovzhodu države preživeli skoraj 30 dni trajajoče stresno obdobje, podobno tudi krompir. V prvi polovici junija se je v sušnem stresu znašla tudi pšenica Izjema je bila Goriška, kjer so bila tla vso prvo dekado junija še optimalno založena z vodo. Modelski izračuni vodne bilance za Goriško so pokazali, da so breskve v juniju preživele 9 dni vodnega stresa, za optimalno preskrbo bi jih lahko namočili enkrat do dvakrat (v primerljivem obdobju leta 2013, 3krat). Pri koruznih posevkih je stres trajal 12 dni, za normalno preskrbo pa bi morali dodati okoli 25 mm vode. Oljka in vinska trta z globljim koreninskim spletom sta se v juniju izognili sušnemu stresu. Previsoke temperature zraka so bile neugodne tudi za nasade zelenjadnic. V Podravju je bilo potrebno vodo dodati vsaj dvakrat z namakanjem. Preglednica 2. Dekadna in mesečna vodna bilanca za junij in vegetacijsko obdobje od aprila do septembra 2014 Table 2. Ten days and monthly water balance in June 2014 and for vegetation period from April to September 2014 Vodna bilanca [mm] v juniju Opazovalna postaja III. dekada Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada Bilje −15,8 −41,0 70,0 13,2 16,4 Ljubljana −42,8 −32,0 74,5 −0,3 −4,7 Novo mesto −32,0 −13,6 33,2 −12,4 34,4 Celje −37,8 −22,7 81,5 21,0 34,8 Maribor, letališče −37,1 −21,4 29,8 −28,7 −20,3 Murska Sobota −43,1 −45,7 18,3 −70,5 −123,7 Portorož, letališče −55,9 −55,2 5,6 −105,5 −93,9 39 mesec (1.april – 30. junij) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, junij 2014 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, June 2014 Postaja I. dekada Tz2 Portorož-letališče Bilje Lesce Slovenj Gradec Ljubljana Novo mesto Celje Maribor-letališče Murska Sobota 23,8 23,3 20,6 20,3 22,2 20,7 22,8 22,2 22,3 Tz5 23,4 23,1 20,0 19,8 22,2 20,4 20,8 20,9 22,6 Tz2 max Tz5 max 35,3 37,4 37,4 31,2 36,9 32,2 44,9 37,3 35,0 33,6 35,6 33,2 28,7 34,8 30,4 32,0 30,3 35,8 II. dekada Tz2 min 14,0 15,1 10,5 12,7 12,6 13,8 13,3 12,5 15,0 Tz5 min 14,4 15,2 11,1 12,9 13,5 13,9 13,8 13,5 14,7 Tz2 26,0 25,0 21,3 20,6 22,9 21,7 22,8 22,8 24,0 Tz5 25,7 25,1 20,6 20,2 23,0 21,5 22,0 22,3 24,0 Tz2 max Tz5 max 36,7 38,7 37,8 32,6 37,2 33,5 45,4 38,4 35,8 34,1 36,9 33,4 29,8 35,0 31,3 33,0 31,0 36,4 III. dekada Tz2 min 19,7 19,2 14,3 14,1 16,2 16,3 15,7 16,8 18,3 Tz5 min 19,8 19,2 14,6 14,6 17,2 16,7 16,4 17,1 18,4 Tz2 24,4 23,9 20,2 20,0 21,8 21,3 21,5 21,3 22,1 Tz5 24,1 24,0 20,0 19,9 21,7 21,4 20,9 20,7 22,1 LEGENDA: Tz2 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz2 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz2 min Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Slika 1. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, junij 2014 Figure 1. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, June 2014 40 Tz2 max Tz5 max 33,6 33,4 35,3 28,6 34,5 30,2 38,4 35,7 31,6 31,4 31,8 31,0 25,9 32,3 28,4 30,7 27,8 32,4 mesec (M) Tz2 min 18,5 18,0 13,0 14,8 14,8 17,0 15,6 14,2 17,0 Tz5 min 18,6 18,1 13,7 15,2 15,8 17,2 15,7 15,9 16,8 Tz2 24,7 24,1 20,7 20,3 22,3 21,2 22,4 22,1 22,8 Tz5 24,4 24,1 20,2 20,0 22,3 21,1 21,2 21,3 22,9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4, Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, junij 2014 Table 4, Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, June 2014 Postaja Portorož-letališče Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Maribor-letališče Murska Sobota Veliki Dolenci I. II. 205 204 180 161 157 180 179 184 204 194 192 188 190 199 197 194 193 199 226 215 181 165 158 181 172 184 201 192 193 176 189 202 196 192 202 189 Tef > 0 °C III. M 216 207 174 176 152 175 176 181 199 197 204 189 187 194 190 190 194 188 647 626 535 502 467 537 527 550 605 583 590 554 566 595 583 576 588 575 Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. 41 49 73 22 54 50 48 55 70 59 41 21 40 62 47 40 59 56 155 154 130 111 107 130 129 134 154 144 142 138 140 149 147 144 143 149 176 165 131 115 108 131 122 134 151 142 143 131 139 152 146 142 152 139 166 157 124 126 102 125 126 131 149 147 154 139 137 144 140 140 144 138 497 476 385 352 317 387 377 400 455 433 440 409 416 445 433 426 438 425 41 49 73 22 54 50 48 55 70 59 41 26 40 62 47 40 59 56 105 104 80 61 57 80 79 84 104 94 92 88 90 99 97 94 93 99 126 115 81 65 58 81 72 84 101 92 93 86 89 102 96 92 102 89 Tef > 10 °C III. M 116 107 74 76 52 75 76 81 99 97 104 89 87 94 90 90 94 88 347 326 235 202 167 237 227 250 305 283 290 264 266 295 283 276 288 275 Vm 41 49 72 21 47 49 47 55 70 58 41 31 40 61 47 39 59 56 Tef od 1.1.2014 > 0 °C > 5 °C > 10 °C 2462 2325 1779 1689 1193 1708 1666 1762 2094 2029 2105 1986 1916 2024 1964 1945 1978 1928 1560 1428 960 890 596 931 908 974 1268 1205 1273 1167 1106 1208 1157 1135 1171 1122 735 667 376 347 225 401 396 432 615 568 620 545 517 590 561 539 568 533 LEGENDA: I., II., III., M Vm * − dekade in mesec − odstopanje od mesečnega povprečja (1961–1990) − ni podatka Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C 41 − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Sredi druge dekade junija je vročinski val popustil. Menjava temperaturnih razmer od ekstremne vročine v prvi dekadi do normalnih, občasno tudi podpovprečnih temperaturnih razmer v zadnji tretjini junija, je znova sprožalo stresne razmere, zlasti so bile v rasti ovirane koruza in bučnice, na katerih je bilo opaziti posledice škodljivcev, neenakomernega vznika in večkratnih ponovnih setev. Kmetijska svetovalna služba je ocenila, da je bil rastni sklop razredčen vsaj do ene tretjine. V zadnji dekadi junija so se rastne razmere povsem spremenile. Slovenijo je prešla deževna fronta. Ohladilo se je, v nekaj dneh je padla nadpovprečna količina padavin, na zahodu skoraj 140 mm. Zadnjo junijsko dekado so zaznamovala tudi neurja, ki so širom po Sloveniji povzročala škodo. O toči so poročali z mariborskega območja, ob koncu dekade pa je jugozahodni oziroma južni veter na morju, ob prehodu nove vremenske fronte, povzročal tudi vetrolome. Talni vodni rezervoar pa se je ponovno napolnil. Na vzhodu in severovzhodu države je bila koruza po skoraj enomesečnem sušnem stresnem obdobju ob koncu junija spet dobro preskrbljena z vodo. Nestabilne vremenske razmere so bile ugodne za pojav in širjenje peronospore in oidija. Prav tako so bile razmere z nekoliko nižjimi temperaturami in pogosto omočenostjo listov izjemno nevarne za hitro širjenje fitoftore na krompirju. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm I, II, III, M declines of monthly values from the average decade, month SUMMARY In June monthly average air temperature ranged between 19 and 21 °C respectively 1.5 to 2.0 °C above the long term average. First summer heat wave between June 7 and June 12 affected the whole country. Water balance resulted negative on the southwest and northeast agricultural regions. In most other agricultural regions monthly water balance resulted positive or balanced. Periods of water stress temporary worsened growth conditions. Soil water reservoir became abundantly filled by precipitation recorded at the end of June. 42 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK JUNIJA 2014 Discharges of Slovenian rivers in June 2014 Igor Strojan V odnatost rek je bila junija v celoti gledano manjša kot običajno. Drava in Soča sta bili bolj najbolj vodnati, srednja mesečna pretoka sta bila večja kot običajno v tem letnem času. Najmanj vodnata je bila Ljubljanica v Mostah, njen srednji mesečni pretok je bil okoli šestdeset odstotkov manjši kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Večji del meseca so bili pretoki rek mali in srednji, proti koncu meseca so se pretoki povečali in dosegli mesečne visokovodne konice med 25. in 30. junijem. Največji pretoki so bili večji od povprečnih junijskih največjih pretokov le na Dravinji, povsod drugje so bili največji pretoki manjši. Podatki o pretokih reke Sotle so zaradi prenovitvenih del v juniju izostali. GORNJA RADGONA 0,72 VIDEM RADOVLJICA 1,25 1,00 BORL+FORMIN 1,15 SUHA 0,67 ŠENTJAKOB HRASTNIK 0,76 1,02 VELIKO ŠIRJE 0,55 SOLKAN 1,16 PODROTEJA DOLENJE RAKOVEC nip MOSTE 0,39 PODBOČJE 0,61 0,61 ČATEŽ 0,46 0,51 CERKVENIKOV MLIN 0,43 RADENCI 0,55 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek junija 2014 in povprečnimi srednjimi junijskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the June 2014 mean discharges of Slovenian rivers compared to the June mean discharges of the long-term period SUMMARY June was hydrologically dry month. In the whole the discharges were about 25 percent smaller if compared to the long term period. The wetest rivers were Drava and Soča. The high peaks of discharges at the end of June were low. 43 Urad za hidrologijo in stanje okolja 800 160 700 140 600 120 PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) Agencija Republike Slovenije za okolje 500 400 300 80 60 200 40 100 20 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 BORL+FORMIN 21 23 25 27 29 31 1 3 5 GORNJA RADGONA 7 9 11 13 15 17 19 21 RAKOVEC 400 70 350 60 PRETOKI (m3/s) 300 PRETOKI (m3/s) 100 250 200 150 100 23 25 27 29 31 27 29 31 27 29 31 VELIKO ŠIRJE 50 40 30 20 10 50 0 0 1 3 5 7 9 11 RADOVLJICA 13 15 17 19 ŠENTJAKOB 21 23 25 27 HRASTNIK 29 1 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 SUHA ČATEŽ 250 23 25 PODBOČJE 100 90 80 PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) 200 150 100 50 70 60 50 40 30 20 10 0 0 1 3 5 7 SOLKAN 9 11 13 15 17 DOLENJE 19 21 23 25 27 29 31 PODROTEJA 1 3 5 7 9 11 13 CERKVENIKOV MLIN Slika 2. Pretoki slovenskih rek v juniju 2014 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in June 2014 44 15 17 19 21 MOSTE 23 25 RADENCI Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja RAZMERJAPRETOKOV 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 Qvk junij 2014 D O LE N JE PO CE D RK RO V TE EN JA IK O V M LI N SO LK A N M O ST E RA D EN C I SU H A RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK BO RL +F O RM IN G O R N JA RA D G O N A 0,0 V ID EM V EL IK O ŠI RJ E 1,0 Qvk junij 1971 - 2000 5,0 4,0 3,0 2,0 Qsr junij 2014 D O LE N JE PO CE D R RK O TE V EN JA IK O V M LI N SO LK A N M O ST E RA D EN CI SU H A BO RL +F O RM IN G O RN JA RA D G O N A 0,0 RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK 1,0 V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RAZMERJAPRETOKOV 6,0 Qsr junij 1971 - 2000 3,0 2,0 Qnp junij 2014 D O LE N JE PO CE D R RK O TE V EN JA IK O V M LI N SO LK A N M O ST E RA D EN CI SU H A BO RL +F O RM IN G O RN JA RA D G O N A 0,0 RA K O V EC RA D O V LJ IC A ŠE N TJ A K O B H RA ST N IK 1,0 V ID EM V EL IK O ŠI RJ E RAZMERJAPRETOKOV 4,0 Qnp junij 1971 - 2000 Slika 3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki junija 2014 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in June 2014 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Pretoki junija 2014 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Discharges in June 2014 and characteristic discharges in the long-term period REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK SAVA KRKA SORA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA ČATEŽ PODBOČJE SUHA RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN Qnp Junij 2014 m3/s dan 116 290 4,8 10,0 23 22 19 20 21,0 22 54,0 19 78,0 22 72,2 22 4,10 100 16,0 20 10,7 19 12,0 17 25,0 22 2,0 23 2,2 17 0,6 11 Qs 160 440 11,4 25,3 57,3 72,7 122 122 11,2 26,3 18,1 18,1 118 3,9 3,9 2,0 Qvk 208 670 92 148 2 30 30 25 121 195 263 344 62,0 40,0 93,8 56,0 206 13,0 15,0 23,0 26 26 26 25 25 27 26 30 25 26 26 30 nQnp sQnp vQnp Junij 1971–2000 m3/s m3/s m3/s 101 144 1,0 8,7 0,8 13,9 25,8 44,7 65,9 2,9 8,8 5,1 9,3 20,2 1,9 1,5 0,5 nQs 155 234 3,9 18,4 1,9 32,0 55,8 74,9 151 7,3 19,5 11,6 20,7 52,8 3,2 2,2 1,5 sQs 277 329 8,7 38,4 5,7 63,6 111 126 243 13,8 38,9 21,3 39,3 95,7 5,6 2,9 4,2 vQs 119 240 1,9 13,4 1,3 21,0 29,5 51,2 84,5 3,8 11,7 6,8 13,1 38,0 3,3 1,8 1,1 nQvk 221 382 9,1 45,9 7,4 57,4 95,4 120 267 16,7 42,8 33,1 46,4 102 7,7 6,5 4,8 sQvk 423 563 31,9 124 37,4 102 170 195 449 38,6 99,1 74,5 86,9 186 18,1 14,9 13,7 vQvk 138 338 7,6 21,5 2,0 44,3 48,1 76,4 141 9,4 19,4 9,4 23,4 96,2 14,6 2,5 2,8 451 816 52,8 293 40,4 159 307 293 779 102 132 194 158 431 33,0 56,5 34,7 1145 1517 138 666 154 300 617 659 1631 300 280 432 296 1007 82,5 285 97,2 46 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu opazovana konica Qvk the highest monthly discharge - extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period Qs srednji pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge daily average - nQs najmanjši obdobju v nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju srednji pretok - sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge - daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period discharge in - a TEMPERATURE REK IN JEZER JUNIJA 2014 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in June 2014 Peter Frantar T emperatura vode junija 2014 je bila v primerjavi z obdobnim mesečnim povprečjem na primorskih rekah nižja, na ostalih rekah pa višja. Največje pozitivno odstopanje je imela Savinja v Laškem, ki je bila višja za 2,5 °C, največje negativno odstopanje pa je imela Soča pri Solkanu z −0,7 °C. Jezeri sta imeli povprečno mesečno temperaturo različni odstopanju v primerjavi z obdobnim povprečjem. Bohinjsko jezero je bilo v primerjavi s povprečjem hladnejše za 2,1 °C, Blejsko jezero pa toplejše za 0,6 °C. Temperatura vode vseh rek v državi je večinoma v prvih dveh tednih naraščala, potem pa bolj ali manj upadala proti koncu meseca. Na večini vodomernih postaj so imeli tako najvišje temperature v dneh okoli 12. junija, saj se do konca meseca voda skoraj nikjer ni segrela preko teh temperatur. S tem mesecem med prikaz mesečnega poteka temperature vode dodajamo še reki Kolpo in Nadižo (glej sliko 1), ki sta znani kopalni reki. Temperatura vode jezer je v prvih desetih dneh meseca narasla nekoliko hitreje, potem pa se je v Blejskem jezeru ustalila, v Bohinjskem pa se je proti koncu meseca celo počasi ohlajala. Preglednica 1. Povprečna mesečna temperatura v °C vode junija 2014 in v obdobju 1981–2010 Table 1. Average June 2014 and longterm temperature in °C postaja / location JUNIJ 2014 obdobje / period 1981–2010 Mura - G. Radgona 15,9 14,4 1,5 V. Krka - Hodoš 17,0 Drava - Ptuj 15,4 Bohinjka - Sv. Janez 12,6 Sava Radovljica 12,1 11,3 0,8 Sava - Šentjakob 14,6 13,5 1,1 Sava - Jesenice na Dol. 19,4 Kolpa - Metlika 19,4 Ljubljanica - Moste 15,6 14,8 0,8 Savinja - Laško 18,5 16,0 2,5 Krka - Podbočje 18,4 17,8 0,6 Soča - Solkan 12,5 13,2 −0,7 Vipava - Dolenje 11,9 Nadiža - Potoki 15,8 Reka - Cerkvenikov mlin 16,8 16,9 −0,1 Bohinjsko jezero 13,2 15,3 −2,1 Blejsko jezero 20,3 19,7 0,6 47 razlika / difference Urad za hidrologijo in stanje okolja 24 24 22 22 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje 20 18 16 20 18 16 14 14 12 12 10 10 1. 3. 5. 1. 3. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. junij junij V. Krka Hodoš Sav a Radov lj ica Drav a Ptuj 24 24 22 22 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Mura G. Radgona 20 18 16 18 16 14 12 12 10 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. junij Sav inj a Laško junij Lj ublj anica Moste Krka Podbočj e Soča Solkan 24 24 22 22 Temperatura (°C) Temperatura (°C) Sav a Jesenice na Dol. 20 14 10 Sav a Šentj akob 20 18 16 18 16 14 12 12 datum Reka Cerkv enikov mlin 20 14 10 Vipav a Dolenj e 10 5.6.2014 10.6.2014 15.6.2014 20.6.2014 25.6.2014 1. 3. 5. 7. 9. 11. 13. 15. 17. 19. 21. 23. 25. 27. 29. junij junij Nadiža Potoki Kolpa Metlika Bohinj sko j ezero Slika 1. Temperature pomembnejših slovenskih rek in jezer v juniju 2014 Figure 1. The temperatures of main Slovenian rivers and lakes in June 2014 48 Blej sko j ezero Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 2. Povprečna mesečna temperatura rek in jezer v juniju v °C Figure 2. Average monthly temperature of rivers and lakes in June in °C SUMMARY The average water temperatures of Slovenian rivers in June as compared to the long term average were lower on the Soča and the Reka rivers and higher on other rivers. The average monthly temperature of the Bled lake was 0.6 °C higher as in the longterm average and the temperature of the lake Bohinj was 2.1 °C lower as in the long term average. 49 DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA JUNIJA 2014 Sea dynamics and temperature in June 2014 Igor Strojan Z a junij je bil značilen velik padec površinske temperature morja sredi meseca, nizka najnižja in visoka najvišja temperatura morja, povišane residualne višine morja v drugi polovici meseca in 12 cm višja srednja mesečna višina morja kot v primerjalnem obdobju ter večje število visokih valovanj morja, kot je to običajno. 40 360 30 300 20 0 180 -10 120 -20 60 -30 -40 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 Vv dP Vs Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v juniju 2014 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP) in June 2014 28 400 300 Temperatura (°C) 24 22 200 20 18 100 16 14 0 1 3 5 7 9 11 13 15 Temperatura zraka 17 19 21 23 25 Globalno sevanje Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka in sončno sevanje v juniju 2014 Figure 2. Mean daily air temperature and sun radiation in June 2014 50 27 29 Globalno sevanje (W/m2) 26 Vs (st.) dP (mb), Vv (m/s) 240 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Višina morja Višina morja je bila v prvi polovici junija podobna astronomskim višinam, v drugi polovici meseca pa so se residualne višine morja zvišale (slika 3 in slika 4). V noči na 26. junij je morje zaradi juga in znižanega zračnega pritiska poplavilo nižje ležeče del obale. Izmerjena je bila višina morja 307 cm, residualna višina kot posledica vremenskih razmer je bila okoli 40 cm. 360 30 20,0 320 280 Odkloni višin morja (cm) Višina (cm) 200 160 120 80 40 0,0 10 -10,0 0 -20,0 Odkloni zračnih pritiskov (mb) 10,0 20 240 0 -10 -40 1 3 5 7 9 11 Hmer 13 15 17 Ha 19 21 23 25 27 29 -30,0 1 1 3 5 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Odkloni zračnih pritiskov Legenda/Explanations: SMV Mareografska postaja/Tide gauge Koper NVVV cm Junij 1960–1990 Min Sr Max cm cm cm 227 307 144 164 206 260 105 155 215 282 137 145 11 Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja in srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečij v juniju 2014 Figure 4. Declination of daily sea levels and mean daily pressures in June 2014 Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v juniju 2014 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristically sea levels of June 2014 and the reference period SMV NVVV NNNV A 9 Odkloni višin morja Hres Slika 3. Izmerjene urne (Hmer), astronomske (Ha) in residualne (Hres) višine morja v juniju 2014. Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska “ničla” na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod državnim geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 216 cm Figure 3. Measured (Hmer), astronomic (Ha) and residual (Hres) sea levels in June 2014 Junij 2014 7 224 320 154 166 51 NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v avgustu 2014. Celoletni podatki za leto 2014 so dostopni na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/vode/morje/Plima2014_a5_final.pdf Figure 5. Prognostic sea levels in July 2014. Data are also available on http://www.arso.gov.si/vode/morje/Plima2014_a5_final.pdf 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Valovanje morja Povprečna višina valov, ki so večinoma prihajali iz jugozahoda, je bila junija 22 cm. V štirih različnih vremenskih razmerah je bilo polurna povprečna višina valov nekoliko višja od enega metra (slika 6). Najvišji izmerjeni val je bil junija visok 1,2 metra. Porazdelitev smeri valovanja ni mnogo odstopala od običajne porazdelitve (slika 7). 3,5 400 350 300 Smer valov (stopinje) 2,5 250 2 200 1,5 150 1 100 0,5 50 30 .6 . 1. 7. . . .6 29 . .6 .6 27 28 . . .6 26 . .6 25 . .6 .6 23 24 . . .6 22 .6 . Srednja višina valov 21 . .6 .6 19 20 . . .6 18 . 17 .6 . .6 .6 16 15 .6 . . Smer valov 14 . .6 .6 12 13 . . .6 .6 11 9. 6. 10 8. 6. 6. 6. 7. 6. 4. 6. 5. 6. 0 2. 6. 3. 6. 0 1. 6. Višina valov (m), Perioda valov (s) 3 Perioda valov Slika 6. Valovanje morja v juniju 2014. Meritve na oceanografski boji VIDA NIB MBP Figure 6. Sea waves in June 2014. Data from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran Slika 7. Roža valovanja morja v juniju 2014. Podan je odstotek pogostosti in povprečna višina valov v določeni smeri. Višine valov so barvno porazdeljene vsake 0,2 metra. Podatki so rezultati meritev na oceanografski boji VIDA NIB MBP Figure 7. Sea waves in June 2014. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Temperatura morja Temperatura morja se je v začetku junija zviševala, ohladitev sredi meseca je temperaturo morja na mareografski postaji Koper znižala za več kot 9 °C. Do konca meseca se je površinski sloj morja ogrel do 25 °C. Povprečna temperatura je bila junija 21,5 °C in nekoliko višja kot v dolgoletnem primerjalnem obdobju (preglednica 2). Najnižja temperatura morja v juniju 16,3 °C je bila med najnižjimi, najvišja 26,0 °C pa med najvišjimi v primerjalnem obdobju. Najbolj hladni predeli morja na obravnavanem območju prikazanem na sliki 9 so bili v jugovzhodnem delu hrvaške Istre, kjer je bila povprečna mesečna temperatura morja do 22 °C, najbolj topli do 25,5 °C pa v italijanskem delu morja južno od Beneške lagune. 28 27 26 25 Temperatura (°C) 24 23 22 21 20 19 18 17 16 15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Temperatura morja Slika 8. Srednje dnevne temperature morja v juniju 2014. Podatki so rezultat neprekinjenih meritev na globini enega metra na merilni postaji Koper Figure 8. Mean daily sea temperatures in June 2014 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v juniju 2014 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen. Table 2. Temperatures in June 2014 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous. TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Junij 2014 Junij 1981–2010 Min Sr Max °C °C °C °C Tmin 16,3 16,0 17,7 19,5 Tsr 21,5 20,2 20,9 22,0 Tmax 26,0 22,6 23,5 24,6 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 9. Srednje mesečne temperature morja v severnem delu Jadranskega morja v juniju 2014 Figure 9. Mean daily sea temperature at the northern Adriatic in June 2014 SUMMARY In June the mean monthly sea level was 12 cm higher if compared to the long-term period. The monthly mean sea temperature at tide gauge Koper was 21.5 °C and the average waves were 0.22 meters high. The highest wave was about 1.2 meter high. 55 ZALOGE PODZEMNIH VODA JUNIJA 2014 Groundwater reserves in June 2014 Urška Pavlič J unija so se gladine podzemnih voda v medzrnskih vodonosnikih v primerjavi z mesecem majem nekoliko znižale, kar je značilno za ta letni čas. Prevladovale so običajne gladine podzemne vode. Izjema so bili deli vodonosnikov z nadpovprečno vodno gladino na severovzhodu države in deli vodonosnikov z nizko gladino podzemne vode, ki so bili najpogosteje izmerjeni v Ljubljanski kotlini. Večina kraških izvirov je bila junija nadpovprečno vodnata. Na Dolenjskem in visokem Dinarskem krasu smo v prvih dveh dekadah meseca spremljali zmanjševanje vodnih zalog, sledila pa je tretja dekada meseca intenzivnejšega obnavljanja podzemne vode. Izviri Alpskega krasa so bili nadpovprečno vodnati, k čemur je poleg nadpovprečnega napajanja z infiltracijo padavin pripomoglo tudi taljenje snežne odeje. Izviri povodja Ljubljanice so bili junija povprečno vodnati. Junija je bilo napajanje vodonosnikov neenakomerno. Na območju aluvialnih vodonosnikov je bilo dolgoletno junijsko povprečje padavin preseženo le v Celjski kotlini, kjer so zabeležili za eno desetino dežja več kot je običajno. Drugje je padla podpovprečna količina padavin, najmanj dežja so izmerili na skrajnem severovzhodu države – v Murski Soboti je padavinski primanjkljaj znašal približno eno tretjino normalnih vrednosti. Na območju kraških vodonosnikov je največ padavin prejelo območje visokega Alpskega krasa – v zaledju izvira Kamniške Bistrice so zabeležili za dve petini padavin več, kot je to običajno za junij. Presežek padavin je bil zabeležen tudi v zaledju izvirov Bilpe in Veliki Obrh, dolgoletno povprečje pa ni bilo doseženo na območju visokega Dinarskega krasa – v zaledju izvira Podroteje so v tem mesecu namerili le nekaj več kot eno polovico normalnih junijskih količin. Suhih dni je bilo junija malo, največ padavin so zabeležili v zadnji dekadi meseca. Slika 1. Izvajanje meritve pretoka na območju izvira Bilpe 4. junija 2014 (Arhiv ARSO) Figure 1. Bilpa spring discharge measurement on 4th of June 2014 (ARSO archive) 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Gladine podzemne vode so se junija v primerjavi z mesecem pred tem na večini merilnih mest v medzrnskih vodonosnikih znižale. Največji upad podzemne vode je bil izmerjen v globokem savskem zasipu Kranjskega polja. Za 256 centimetrov se je gladina podzemne vode znižala v Cerkljah, za 238 pa v Mostah. Režim nihanja gladine podzemne vode na tem, severnem, delu vodonosnika je pogojen z dotoki vode iz hribovitega zaledja Kamniških Alp, odziv na napajanje pa zaradi sorazmerno velike globine do podzemne vode nastopi z določenim časovnim zaostankom. Glede na razpon nihanja na merilnem mestu se je gladina podzemne vode junija z 19 % najbolj izrazito znižala v Melincih na Prekmurskem polju oziroma s 16 % v Bukošku na Brežiškem polju. Zvišanje gladine podzemne vode je bilo junija zabeleženo redko. Največ se je podzemna voda dvignila v Britofu na Kranjskem polju, to je za 163 centimetrov, kar predstavlja 23 % glede na razpon nihanja na merilnem mestu. Na tem, severozahodnem delu vodonosnika, je režim nihanja odvisen od hidrološkega režima reke Kokre. Kraški izviri visokega Alpskega krasa so bili junija nadpovprečno vodnati. Iz hidrograma izvira Kamniške Bistrice sta v juniju razvidna dva pomembnejša padavinska, pri čemer prvega povezujemo z intenzivnim taljenjem snežne odeje v visokogorju, drugega pa z intenzivnejšimi padavinami v zadnji dekadi meseca (slika 2). Dva visokovodna vala sta bila izmerjena tudi na izviru Podroteje, z razliko, da so se gladine tega izvira v drugi dekadi meseca znižale pod dolgoletno povprečje. Trend zviševanja vodnih gladin smo spremljali tudi v vodonosniku Krasa, ki ima različne vire napajanja: neposredno pronicanje padavin, ponikujočo Notranjsko Reko in zatekanje Soče in Vipave. Povprečna vodnatost vodnih virov Dolenjskega krasa je bila junija nadpovprečna, vodnatost izvirov v povodju kraške Ljubljanice pa je bila normalna za ta letni čas. Količinsko stanje podzemne vode je bilo v medzrnskih vodonosnikih junija v splošnem bolj ugodno kot v istem mesecu pred enim letom. Junija 2013 je bila v delih vodonosnikov Murske, Dravske in Krško-Brežiške kotline vodna gladina zelo visoka, gladina vodonosnika Ljubljanskega polja pa je bila tedaj nadpovprečno visoka. Izvir Kamniške Bistrice 1 Gladina vode (m) 0,9 0,8 0,7 0,6 dolgoletno povprečje 0,5 0,4 01/04/14 00:00:00 11/04/14 10:00:00 21/04/14 20:00:00 02/05/14 06:00:00 12/05/14 16:00:00 23/05/14 02:00:00 02/06/14 12:00:00 12/06/14 22:00:00 23/06/14 08:00:00 Slika 2. Hidrogram izvira Kamniške Bistrice med aprilom in junijem 2014 Figure 2. Hydrogram of Kamniška Bistrica spring between April and June 2014 Zaradi zniževanja vodnih gladin smo junija v večini medrznskih vodonosnikih spremljali zmanjšanje zalog podzemnih voda. Izjema so bili deli vodonosnikov Dravskega polja in spodnje Savinjske doline ter Vipavsko-Soške doline, kjer smo zaradi dviga podzemne vode spremljali povečanje vodnih zalog. Zaradi povečanega napajanja s posredno in neposredno infiltracijo padavin so se vodne zaloge junija povečale tudi v kraških vodonosnikih. 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Lipovci - Prekmursko polje 100 100 75 75 75 50 50 50 25 25 25 0 -25 -50 -50 -50 -75 -75 -75 -100 -100 20072008200920102011201220132014 Tezno - Dravsko polje 20072008200920102011201220132014 Trgovišče - Ptujsko polje Levec - sp. Savinjska dolina 100 100 100 75 75 75 50 50 50 25 25 25 0 % 0 % 0 -25 -25 -25 -50 -50 -50 -75 -75 -75 -100 -100 20072008200920102011201220132014 -100 20072008200920102011201220132014 Skopice - Krško polje 20072008200920102011201220132014 Kleče - Ljubljansko polje Preserje - d. Kam. Bistrice 100 100 100 75 75 75 50 50 50 25 25 25 0 % % 0 0 -25 -25 -25 -50 -50 -50 -75 -75 -75 -100 -100 -100 20072008200920102011201220132014 20072008200920102011201220132014 Britof - Kranjsko polje 20072008200920102011201220132014 SOV Meja - Sorško polje Šempeter - Vipavsko Soška d. 100 100 75 75 75 50 50 50 25 25 25 0 0 % 100 % % 0 -25 20072008200920102011201220132014 % % 0 -25 -100 % Zgornje Krapje - Mursko polje 100 % % Žepovci - Apaško polje 0 -25 -25 -25 -50 -50 -50 -75 -75 -75 -100 -100 -100 20072008200920102011201220132014 20072008200920102011201220132014 20072008200920102011201220132014 Slika 3. Odklon izmerjene gladine podzemne vode od povprečja v juniju glede na maksimalni junijski razpon nihanja na merilnem mestu iz primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 3. Deviation of measured groundwater level from average value in June in relation to maximal June amplitude in measuring station for the reference period 1990–2006 58 0 100 176 300 140 139 400 138 500 jul-14 jan-14 apr-14 jul-13 okt-13 jan-13 apr-13 jul-12 okt-12 jan-12 apr-12 jul-11 okt-11 jan-11 137 Vipavska dolina - Šempeter 600 Nivo podzemne vode (m n. m.) 141 241 Ljubljansko polje - Hrastje AMP 277 200 apr-11 500 600 Padavine (mm) 142 243 600 100 143 Nivo podzemne vode (m n. m.) 400 0 144 136 300 0 100 276 200 300 275 400 500 274 600 700 273 Padavine (mm) Čateško polje - Čatež 145 245 jan-11 apr-11 jul-11 okt-11 jan-12 apr-12 jul-12 okt-12 jan-13 apr-13 jul-13 okt-13 jan-14 apr-14 jul-14 jul-14 jan-14 apr-14 jul-13 okt-13 jan-13 apr-13 jul-12 okt-12 jan-12 apr-12 jul-11 okt-11 jan-11 175 apr-11 500 200 Padavine (mm) 400 Padavine (mm) 200 300 247 100 178 177 Sp. Savinska dolina - Levec AMP 0 jan-11 apr-11 jul-11 okt-11 jan-12 apr-12 jul-12 okt-12 jan-13 apr-13 jul-13 okt-13 jan-14 apr-14 jul-14 Mursko polje - Zgornje Krapje 179 Nivo podzemne vode (m n. m.) Urad za hidrologijo in stanje okolja Nivo podzemne vode (m n. m.) Agencija Republike Slovenije za okolje 800 0 61 100 Padavine (mm) 300 400 51 500 jul-14 apr-14 jan-14 jul-13 okt-13 jan-13 apr-13 jul-12 okt-12 jan-12 apr-12 jul-11 okt-11 46 jan-11 600 apr-11 Nivo podzemne vode (m n. m.) 200 56 700 Slika 4. Srednje mesečne gladine podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2011, 2012, 2013 in 2014 – rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 4. Monthly mean groundwater level (m a.s.l.) in years 2011, 2012, 2013 and 2014 – red circles, in relation to percentile values for the comparative period 1990–2006 SUMMARY Groundwater levels in aluvial aquifers decreased in June. In spite of that, normal groundwater levels predominated. Karstic springs were water abundant due to melting of the snow in higher Alps and great amount of precipitation. 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Murska Sobota Maribor Kranj Celje P 100 Zelo visoke vodne zaloge (very high GW reserves) Ljubljana Nova Gorica Postojna Krško P 90 P 75 Novo mesto P 25 P 10 Visoke vodne zaloge (high GW reserves) Normalne vodne zaloge (normal GW reserves) Nizke vodne zaloge (low GW reserves) Zelo nizke vodne zaloge (very low GW reserves) P0 Koper P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. (Nth percentile values of GW levels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maximum values of GW levels) Slika 5. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu juniju 2014 v večjih slovenskih medzrnskih vodonosnikih Figure 5. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in June 2014 60 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION ONESNAŽENOST ZRAKA JUNIJA 2014 Air pollution in June 2014 Anton Planinšek O nesnaženost zraka je bila v juniju pri vseh onesnaževalih razen pri ozonu močno pod predpisanimi vrednostmi. Pri ozonu pa je bila na skoraj vseh merilnih mestih presežena ciljna vrednost. Padavin je bilo malo, v času med 8. in 13. junijem je bilo obdobje vročega vremena brez padavin, preostanek meseca pa je bil normalno topel. Dnevne koncentracije delcev PM10 so bile pričakovano nizke glede na letni čas. Koncentracije ozona so se na nekaterih merilnih mestih približale opozorilnim vrednostim, ciljne vrednosti pa so bile skoraj povsod presežene. Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila nizka. Pod mejnimi vrednostmi so bile tudi koncentracije dušikovega dioksida, ogljikovega monoksidom in benzena. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana, MO Celje, Lafarge Cement Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) MO Maribor EIS Anhovo Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Služba za ekologijo podjetja Anhovo Občina Medvode Studio Okolje Elektroinštitut Milan Vidmar LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana MO Celje Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Merilna mreža Mestne občine Celje 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, Lafarge cement, MO Maribor, MO Celje, OMS Ljubljana in EIS Anhovo Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je bila najnižja v primerjavi s preteklimi meseci v letošnjem letu. Urna koncentracija ni nikjer presegla vrednosti 75 µg/m3. Najvišja urna koncentracija 73 µg/m3 je bila izmerjena na merilnem mestu Škale, najvišja dnevna 14 µg/m3 pa tudi v Škalah. Koncentracije SO2 prikazujeta preglednica 1 in slika 1. Dušikovi oksidi Koncentracije NO2 so bile povsod pod mejno vrednostjo. Kot običajno, so bile precej višje na mestnih merilnih mestih, ki so pod vplivom emisij iz prometa. Najvišja urna koncentracija NO2 99 µg/m3 je bila izmerjena na merilnem mestu Maribor Center, najvišja urna koncentracija NOx pa tudi na merilnem mestu Maribor Center. Koncentracije dušikovih oksidov so prikazane v preglednici 2 in na sliki 2. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile povsod, kot običajno, precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Ozon Koncentracije ozona (preglednica 4 in slika 3) so bile zelo visoke. Ciljna vrednost ni bila presežena le na treh merilnih mestih, ki so pod vplivom emisij iz prometa. Največkrat je bila presežena na merilnem mestu Sv. Mohor nad Brestanico. Opozorilna vrednost kljub zelo visokim temperaturam v obdobju med 8. in 13. junijem ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. To je posledica prevladujočega vzhodnega vetra nad našimi kraji v omenjenem obdobju Najvišja urna koncentracija 169 µg/m3 je bila izmerjena na Sv. Mohorju nad Brestanico. Delci PM 10 in PM 2,5 V juniju ni bila mejna dnevna vrednost prekoračena na nobenem merilnem mestu, kar za ta letni čas ni nič posebnega. Najvišja dnevna koncentracija PM10 43 µg/m3 je bila izmerjena na merilnem mestu Ljubljana Center. Koncentracije delcev PM2,5 so bile v juniju pod vrednostjo, ki je dovoljena kot letno povprečje. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 4 in 6 ter na slikah 4, 5 in 6. Ogljikovodiki Povprečna mesečna koncentracija benzena, za katero je predpisana mejna letna vrednost, je bila nižja od mejne vrednosti na vseh merilnih mestih. Podatkov z merilnega mesta Medvode ni bilo na razpolago. 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 1. Koncentracije SO2 v µg/m v juniju 2014 3 Table 1. Concentrations of SO2 in µg/m in June 2014 MERILNA MREŽA Mesec / Month Postaja po dr DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Lafarge cement EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Celje LJ Bežigrad Celje Trbovlje Zagorje Hrastnik LJ center Vnajnarje Zelena trava Šoštanj Topolšica Zavodnje Veliki vrh Graška gora Velenje Pesje Škale Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv. Mohor (10s) AMP Gaji % pod 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour Cp Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 3 4 3 4 3 1 6 3 2 4 3 2 4 2 4 7 7 9 2 4 5 6 16 15 6 10 9 10 12 22 47 27 26 39 8 19 37 73 14 19 8 13 9 20 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 UB 100 UB 94 SB 99 UT 97 SB 100 UT 99 RB 98 RB 100 SB 100 RB 100 RB 100 RB 100 RB 100 UB 100 RB 100 RB 100 RB 99 RB 99 RB 99 RB 99 RB 99 SI 100 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 6 4 7 5 3 9 6 7 6 8 7 6 3 6 14 11 13 5 8 6 8 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v µg/m v juniju 2014 3 Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in µg/m in June 2014 NO2 Mesec / Month MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana TE-TOL Ljubljana Lafarge cement EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Celje MO Maribor 1 ura / 1 hour Postaja podr % pod Cp Cmax Ljubljana Bežigrad Maribor Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Koper Ljubljana Center Vnajnarje Zelena trava Zavodnje Škale Kovk Dobovec Sv. Mohor (10s) AMP Gaji Vrbanski plato UB UT UB SR UB SB UT UB UT RB RB RB RB RB RB RB SI SB 100 100 98 99 97 99 94 100 99 99 100 95 96 96 100 99 100 95 18 30 24 8 15 14 12 14 34 5 9 5 4 5 10 5 17 7 81 99 79 36 61 56 40 52 96 18 54 29 73 33 54 18 48 31 >MV >MV ∑od 1. jan. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours NOx Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m v juniju 2014 3 Table 3. Concentrations of CO (mg/m ) in June 2014 MERILNA MREŽA DMKZ Ljubljana Bežigrad Maribor Center Trbovlje Krvavec Podr UB UT UB RB Mesec / Month %pod Cp 100 0,1 100 0,3 100 0,5 99 0,2 63 8 ur / 8 hours Cmax >MV 0,2 0 0,6 0 0,7 0 0,2 0 26 51 40 9 21 23 22 16 50 3 17 8 5 6 12 10 20 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 4. Koncentracije O3 v µg/m v juniju 2014 3 Table 4. Concentrations of O3 in µg/m in June 2014 MERILNA MREŽA postaja Ljubljana Bežigrad Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje DKMZ Hrastnik Koper Otlica Krvavec Iskrba MB Vrbanski plato TE-TO Ljubljana Vnajnarje Zavodnje EIS TEŠ Velenje EIS TET Kovk EIS TEB Sv. Mohor (10s) MO Maribor Pohorje podr UB UB RB UB UB UT SB UB RB RB RB UB RB RB UB RB RB RB mesec/ month 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours % pod Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV 99 99 99 97 100 96 100 100 98 100 99 99 99 0 99 100 99 99 64 62 68 78 52 57 64 101 97 111 63 74 97 — 97 72 109 89 138 128 138 165 139 128 142 177 157 151 138 140 138 — 142 154 179 162 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 — 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 — 0 0 0 0 128 116 127 151 118 119 122 158 137 143 128 127 132 — 130 130 169 149 3 0 6 12 0 0 3 15 9 15 4 4 9 — 8 4 17 8 3 Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 v µg/m v juniju 2014 3 Table 5. Concentrations of PM10 in µg/m in June 2014 Mesec MERILNA MREŽA DMKZ OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Lafarge Cement EIS TEŠ EIS TET MO Celje MO Maribor Salonit Postaja Ljubljana Bežigrad Maribor Center Celje Murska Sobota Nova Gorica Trbovlje Zagorje Hrastnik Koper Iskrba Žerjav Ljubljana BF Kranj Novo mesto Velenje Ljubljana Center Vnajnarje Zelena trava Pesje Škale Šoštanj Prapretno Kovk Dobovec AMP Gaji Vrbanski plato Morsko Gorenje Polje Podr % pod UB 53 UT 100 UB 73 RB 77 UB 97 SB 97 UT 100 SB 100 UB 100 RB 100 RI 97 UB 73 UB 100 UB 100 UB 77 UT 90 RB 96 RB 100 RB 98 RB 98 SB 100 RB 98 RB 100 RB 100 SI 100 UB 100 RI 96 RI 90 Cp 14 19 20 17 15 19 18 15 16 11 17 18 13 13 16 28 18 13 21 15 10 18 12 11 21 14 10 11 64 Dan / 24 hours Cmax 26 29 39 36 21 34 32 36 28 17 29 30 20 22 26 43 30 21 34 24 15 31 21 18 39 25 18 18 >MV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 >MV ∑od 1.jan. 14 12 25 14 12 17 20 8 12 0 1 9 7 16 13 20 0 0 6 4 0 2 0 0 22 2 4 6 >CV ∑od 1. jan. 4 5 6 21 9 0 12 27 27 45 20 4 33 — 24 13 46 30 AOT40 14890 11284 17040 24632 12880 9606 16451 33459 25412 31973 16968 16341 16441 — 14878 13336 22032 14395 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Preglednica 6. Koncentracije delcev PM2,5 v µg/m v juniju 2014 3 Table 6. Concentrations of PM2,5 in µg/m in June 2014 MERILNA MREŽA DKMZ Postaja Podr. Maribor Center UT Iskrba RB Ljubljana BF UB Maribor Vrbanski plato UB % pod 100 100 73 100 Cmax 24 ur 18 15 21 18 Cp 13 9 13 12 3 Preglednica 7. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v µg/m v juniju 2014 3 Table 7. Concentrations of some Hydrocarbons in µg/m in June 2014 DKMZ OMS Ljubljana Lafarge Cement Občina Medvode Ljubljana Maribor LJ Center Zelena trava Medvode Podr. UB UT UT RB SB %pod. 96 92 100 100 Benzen 0,3 0,6 2,2 0,2 Toluen 1,6 2,1 5,0 0,0 Etil-benzen 0,3 0,4 0,4 — M,p-ksilen 1,0 1,5 4,1 0,0 Slika 1. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne koncentracije SO2 v juniju 2014 Figure 1. Mean SO2 concentrations, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in June 2014 65 o-ksilen 0,3 0,4 0,4 — Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 2. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije v juniju 2014 Figure 2. Mean NO2 concentrations and 1-hr maximums in June 2014 with the number of 1-hr limit value exceedences Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije O3 ter število prekoračitev opozorilne urne in ciljne osemurne koncentracije v juniju 2014 Figure 3. Mean O3 concentrations in June 2014 with the number of exceedances of 1-hr information threshold and 8-hrs target value 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3 Slika 4. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (µg/m ) in padavine v juniju 2014 3 Figure 4. Mean daily concentration of PM10 (µg/m ) and precipitation in June 2014 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 5. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti v juniju 2014 Figure 5. Mean PM10 concentrations in June 2014 with the number of 24-hrs limit value exceedances Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM2,5 (µg/m ) v juniju 2014 3 Figure 6. Mean daily concentration of PM2,5 (µg/m ) in June 2014 3 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna koncentracija v µg/m3 / average monthly concentration in µg/m3 maksimalna koncentracija v µg/m3 / maximal concentration in µg/m3 število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U–mestno, S–primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I–industrijsko / area: U–urban, S– suburban, B–background, T–traffic, R–rural, I–industrial premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 3 Mejne, alarmne in ciljne vrednosti koncentracij v µg/m : 3 Limit values, alert thresholds, and target values of concentrations in µg/m : Onesnaževalo SO2 NO2 NOx 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) Dan / 24 hours Leto / Year 125 (MV) 3 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) CO 5 (MV) Benzen O3 180(OV), 240(AV), AOT40 5 4 50 (MV) Delci PM10 Delci PM2,5 1 2 5 40 (CV) 120 (CV) 40 (MV) 26 (MV) 3 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu – cilj za leto 2012 Krepki rdeči tisk v tabelah označuje preseganje števila dovoljenih prekoračitev mejne vrednosti v koledarskem letu. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences of limit value. SUMMARY Air pollution in June was, with the exception of ozone, low. There was one period of hot weather between 8 and 13 June with temperatures above 35 °C. Few days with rain were in last third of the month. The daily limit value of PM10 was not exceeded anywhere. Ozone concentrations exceeded target value at almost all monitoring sites, but did not reach the warning threshold. SO2, NO2, NOx, CO, ozone and benzene concentrations were below the limit values at all stations. 69 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI JUNIJA 2014 Earthquakes in Slovenia in June 2014 Tamara Jesenko, Ina Cecić S eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so junija 2014 zapisali 135 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih podatkov za 32 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo večjo ali enako 1,0, in za dva šibkejša, ki so ju prebivalci Slovenije čutili. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za 2 uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v juniju 2014 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišča. Slika 1. Potresi v Sloveniji, junij 2014 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, June 2014 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, junij 2014 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, June 2014 h UTC m Zem. širina °N km EMS-98 ML 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 1 2 2 3 3 4 4 5 6 6 7 8 9 11 12 12 13 14 14 18 18 19 21 22 1 4 7 11 19 22 13 7 9 0 1 7 7 22 7 54 16 39 41 28 33 27 54 15 2 18 15 39 38 35 58 57 22 45,79 45,32 45,32 45,89 45,89 45,65 45,65 45,37 46,00 45,83 45,27 46,53 45,32 46,12 46,10 45,89 46,07 46,16 46,76 13,74 14,63 14,61 15,56 15,55 14,26 14,26 14,48 14,95 14,68 14,61 14,85 14,50 14,72 14,32 15,02 13,63 14,46 14,34 17 16 14 4 5 16 15 9 11 9 13 7 10 10 10 10 16 11 0 čutili 0,3 1,4 1,1 0,9 1,0 1,3 1,1 1,1 1,1 1,0 1,0 1,0 1,0 2,4 1,2 1,3 1,1 1,1 1,8 2014 6 16 13 10 46,48 14,65 8 1,4 2014 6 16 19 43 46,52 14,77 11 1,7 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 2014 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 16 19 19 20 20 21 24 26 26 26 29 30 30 23 11 16 18 21 6 22 3 12 16 21 8 21 13 26 19 31 1 56 43 12 16 38 21 12 42 46,50 46,13 46,14 45,53 46,11 45,51 46,25 45,30 46,13 45,74 46,28 45,78 45,53 14,34 14,10 14,84 15,62 16,20 14,34 13,76 14,63 14,72 14,66 15,15 14,85 15,30 19 16 9 18 12 7 5 16 8 4 10 4 5 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. dolžina °E Globina Intenziteta čutili čutili IV III III čutili Magnituda 1,7 2,5 1,0 1,5 1,9 1,1 2,6 1,6 1,3 1,0 1,1 1,1 1,0 Področje Komen Hreljin, Hrvaška Hreljin, Hrvaška Krška vas Boršt Bač Bač Podčudnič, Hrvaška Kamni Vrh Gornje Retje Mali dol, Hrvaška Podkraj pri Mežici Kukuljanovo, Hrvaška Vrhpolje pri Moravčah Tošč Repče Anhovo Hraše Šentvid ob Glini, Avstrija Lepena pri Železni Kapli, Avstrija Podkraj pri Pliberku, Avstrija Borovlje, Avstrija Studor Kandrše Karlovac, Hrvaška Donji Kraljevec, Hrvaška Zabiče Tolminske Ravne Hreljin, Hrvaška Spodnji Tuštanj Ravni Dol Gotovlje Prevole Dolenjci Junija 2014 so prebivalci Slovenije čutili 7 potresov. V nadaljevanju so omenjeni trije, katerih intenziteta je bila vsaj III EMS-98. Enajstega junija se je ob 9.39 po UTC zatreslo v bližini Moravč. Magnituda potresa je bila 2,4, intenziteta pa IV EMS-98. Potres so čutili prebivalci v Dolu pri Ljubljani, Domžalah, Grosupljem, Litiji, Ljubljani, Lukovici, Moravčah, Kresnicah, Škofljici in okoliških krajih. Med potresom je močno zabobnelo. Potres 19. junija ob 11.26 po UTC z nadžariščem pri Gorenji vasi je vznemiril prebivalce Cerknega, Gorenje vasi, Poljan nad Škofjo Loko, Idrije, Vrhnike, Železnikov, Žirov, Podbrda, Spodnje Idrije, Polhovega Gradca in okoliških krajev. Nekateri so slišali le oddaljeno bobnenje, tresenja tal pa niso čutili. Magnituda potresa je bila 2,5, intenziteta pa III EMS-98. V bližini Tolmina se je zatreslo 24. junija ob 22.43 po UTC. Potres magnitude 2,6 in intenzitete III EMS-98, ki je nastal med nevihto, so čutili prebivalci v okolici Tolmina, Bohinja, Cerknega, Kobarida in Soče. 71 SVETOVNI POTRESI JUNIJA 2014 World earthquakes in June 2014 Tamara Jesenko Preglednica 1. Najmočnejši svetovni potresi, junij 2014 Table 1. The world strongest earthquakes, June 2014 Datum Čas (UTC) ura min Koordinati širina dolžina Magnituda Globina Mw (km) Št. žrtev Območje 14. 6. 10:59 10,12 S 91,09 E 6,5 4 23. 6. 19:19 30,12 S 177,67 W 6,9 20 Južni Indijski ocean 23. 6. 20:53 51,80 N 178,76 E 7,9 107 29. 6. 7:52 55,51 S 28,45 W 6,9 17 Južni Sandwichevi otoki 29. 6. 17:15 15,04 S 175,57 W 6,7 10 Tonga otočje Kermadec, Nova Zelandija otočje Rat, Aljaska V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v juniju 2014. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških življenj (Mw – navorna magnituda). Slika 1. Najmočnejši svetovni potresi, junij 2014 Figure 1. The world strongest earthquakes, June 2014 72 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION 1 Andreja Kofol Seliger , Tanja Cegnar V letu 2014 poročamo o obremenjenosti zraka s cvetnim prahom v Izoli in Ljubljani. V juniju smo zabeležili cvetni prah 33 različnih vrst rastlin. Največ cvetnega prahu je bilo v Ljubljani, in sicer 3.451 zrn, od tega je bilo 36 % trav, 27 % pravega kostanja, 26 % koprivovk in dobra 2 % lipe, poldrugi % bora in 6 % trpotca. V Izoli smo zabeležili 2.674 zrn od tega 34 % trav, 10 % pravega kostanja, 11 % trpotca 4 % bora in 2 % cipresovk in tisovk. Oljke je bilo manj kot odstotek. 350 Š te v ilo z r n /m 3 Izola Ljubljana 300 250 200 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu, junij 2014 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, June 2014 Na sliki 1 je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku junija 2014 v Izoli in Ljubljani. Junij se je začel z razmeroma hladnim vremenom; v Ljubljani je bilo deloma jasno, na Obali pa je prevladovalo sončno vreme. Že 6. junija je temperatura začela občutno naraščati in med 7. in 12. junijem smo imeli ob sončnem vremenu prvi vročinski val tega poletja. V tem času se je tudi obremenjenost zraka s cvetnim prahom nekoliko povečala, še posebej je bilo povečanje opazno pri cvetnem prahu koprivovk. 12. in 13. dne je vročina popuščala, v Ljubljani je bilo več oblakov in nekaj padavin, na Obali pa je še vztrajalo suho in sončno vreme. Upad obremenjenosti s cvetnim prahom je opazen 13. junija, nato pa se je koncentracija cvetnega prahu ponovno zvišala. Od 14. do 17. junija je prevladovalo spremenljivo oblačno in dokaj sveže vreme. V nadaljevanju junija je bilo vreme dokaj nestanovitno, upad obremenjenosti zraka je opazen 21. junija, saj so bile prejšnjega dne marsikje padavine in se je cirkulacija zraka obrnila. Izstopa še 25. junij, ko v zraku skoraj ni bilo cvetnega prahu, saj se je nad našimi kraji zadrževala vremenska fronta s pogostimi padavinami. 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 100 Izola Ljubljana TRAVA Število zrn/m3 80 60 40 20 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav, junij 2014 Figure 2. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, June 2014 140 Izola Ljubljana 120 PRAVI KOSTANJ Število zrn/m3 100 80 60 40 20 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu pravega kostanja, junij 2014 Figure 3. Average daily concentration of Chestnut (Castanea sativa) pollen, June 2014 8 Izola LIPA 6 Število zrn/m3 Ljubljana 4 2 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu lipe, junij 2014 Figure 4. Average daily concentration of Lime (Tilia spp.) pollen, June 2014 74 21 23 25 27 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 120 Izola Ljubljana 100 Število zrn/m3 KOPRIVOVKE 80 60 40 20 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk, junij 2014 Figure 5. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, June 2014 35 Izola Ljubljana 30 TRPOTEC Število zrn/m3 25 20 15 10 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trpotca, junij 2014 Figure 6. Average daily concentration of Plantain (Plantago) pollen, June 2014 30 Izola Ljubljana 25 Število zrn/m3 BOR 20 15 10 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bora, junij 2014 Figure 7. Average daily concentration of Pine (Pinus) pollen, June 2014 75 27 29 19 21 23 25 27 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 8 Izola Ljubljana CIPRESOVKE / TISOVKE Število zrn/m3 6 4 2 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk, junij 2014 Figure 8. Average daily concentration of Cypress/Jew family (Cupressaceae/Taxaceae) pollen, June 2014 Zadnjih nekaj dni se je ob sončnem vremenu koncentracija ponovno zvišala, najbolj opazno v Ljubljani. Zadnji dan pa je bilo v zraku ponovno malo cvetnega prahu, saj je bil začetek zadnjega junijskega dneva deževen, padavine so oslabele in ponehale šele popoldne. Junija je bilo več sončnih dni na Obali, kjer je padavin opazno primanjkovalo, kot v Ljubljani. Na obeh merilnih mestih so bile padavine pogostejše v zadnji tretjini meseca. Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Izoli in Ljubljani, junij 2014 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Izola in Ljubljana in %, June 2014 trpotec Izola Ljubljana 11,4 5,7 bor 3,6 1,5 pravi kostanj trave cipresovke/ tisovke lipa koprivovke skupaj 9,8 27,0 34,0 36,4 1,8 0,6 0,5 2,3 26,3 25,9 87,3 99,4 SUMMARY The pollen measurement has been performed on the Coast (Izola) and in the central part of the country (Ljubljana). In June the following airborne pollen types were detected: Chestnut, Pine, Plantain, Cypress/Jew family, Grass family, Lime tree, and Nettle family. 76 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001– 2013 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne prek uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. DVD lahko naročite na Agenciji RS za okolje. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Omogočamo vam tudi, da se naročite na brezplačno prejemanje mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten . arso @ gmail . com. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na elektronski naslov pošiljali verzijo po vašem izboru, za zaslon (velikost okrog 4–6 MB) ali tiskanje (velikost okrog 10–15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o mesečnem biltenu Naše okolje in predloge za njegovo izboljšanje. Naše okolje najdete tudi na Facebooku.