Poštnina plačana v gotovini. Ljubljana, 4. aprila 1941. — Leto XIV. — Št. 14. GLASILO KR.JČAN JKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Kralj Peter ll. prevzel oblast Dne 27. marca 1941 je prevzel IN j. Vel. kiralj Peter II. oblast v državi. Pri tej priložnosti je izdal na Srbe, Hrvate in Slovence naslednji proglas: V teh za naše ljudstvo težkih trenutkih sem se odločil, da prevzamem kraljevsko oblast v svoje roke. Kraljevski namestniki so dobro razumeli moje pobude in so takoj iz lastnega nagiba odstopili. Vojska in mornarica pa sta se mi takoj stavili na razpolago in izpolnjujeta moja povelja. Vse Srbe, Hrvate in Slovence Idi čem, da se zbero okrog prestola, ker je to v sedanjih resnih trenutkih najboljše jamstvo, aa se ohranita red na znotraj in mir na zunaj. Naročilo za sestavo nove vlade sem dal armadnemu generalu Dušanu S. Simoviču. Z vero v Boga in v bodočnost Jugoslavije kličem državljane in vsa oblastva v državi, da izpolnjujejo svojo dolžnost do kralja in domovine. PETER II Istočasno, ko je prevzel kralj Peter II. kraljevsko oblast, je poveriti armadnega generala Dušana Simoviea, da sestavi vlado. Kot 'mandatar krone se je predstavil ljudstvu z naslednjo vlado: predsednik vlade general Dušan Simovič (izven strank), prvi podpredsednik dr. Vlado Maček (HSS), drugi podpredsednik prof. Slobodan Jovanovič (Srbski klub), zunanji minister dr. Momčilo Ninčič (radikal). vojni minister armadni general Bogoljub Ilič (izven strank), gradbeni minister dr. Franc Kulovec (Slov. ljudska stranka), notranji minister dr. Srdjan Budisavljevič (sam. demokrat), finančni minister dr. Juraj šutej (HSS), minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andres (IISS), minister za pravosodje dr. Boža Markovič (demokrat), prosvetni minister Miša Trifunovič (radikal), minister za gozdove in rudnike dr. Džafer Kulenovič (muslini.), kmetijski minister dr. Branko čubrilovič (zemljoradnik), prometni minister Bogoljub Jevtič (JNS), minister za soc. pol. in ljudsko zdravje Milan Grol (demokrat), minister za PTT dr. Josip Torbar (HSS), minister za prehrano Sava Kosanovič (samostojni demokrat), minister za telesno vzgojo, namestnik Bogoljub Ilič (izven), minister brez listnice dr. Miha Krek (SLS), minister brez listnice Bariša Smoljan (HSS), minister brez listnice Marko Dakovič (črnogorski federalist), minister brez listnice Jovo Banjanin (JNS), minister brez listnice dr. Milan Gavrilovič (zemljoradnik). Novi vladar je položil prisego v petek 28. marca 1941 ob 10.45 dopoldne. Besedilo prisege je: »Jaz, Peter II. prisegam pred Vsemogočnim Bogom, ko stopam na £5^°^ kraljevine Jugoslavije in prevzemam kraljevsko oblast, da bom čuval nadvse edinstvo naroda, neodvisnost države ter celoto državne oblasti, da bom po ustavi in zakonih vladal in v vsem svojem stremljenju imel vedno pred očmi blagor naroda. Tako mi Bog pomagaj!« Amen.« Po prisegi so vsi navzoči vzkliknili: Živel kralj Petter II., nato pa je spregovoril patriarh Gavrilo: »Po tem svetem in slovesnem dejanju prevzema Vaše Veličain-stvo danes funkcijo gospodarja in kralja naše velike dbmovine. j .YaB milostljivi in vsemogočni Bog spremlja pri vseli Vaših vaznih opravilih in. naj bo Vaša vladavina dolgotrajna in srečna v slavo Vaše vzvišene dinastije in v napredek vsega našega naroda. Naj bo srečna in dolga! Tako naj Bog d^a!« Prevzem oblasti novega kralja so pozdravili vsi narodi Jugoslavije z veseljem. Temu veselju se pridružujemo tudi krščanski socialisti. Prepričani smo, da ni, kralj Peter II. niti sekundo prekmalu prevzel vladarske oblasti. Na nas vseh je ležala težka mora. V selbi smo nosili občutek, da nismo dovolj zaščiteni niifti v pogledu naše narodne časti niti v pogledu varnosti države. Nekako sram nas je bilo in smo hrepeneli po odrešilnem dogodku. Ta dogodek je pri/šel nepričakovano, za to je povzročil tem večjo vseobčo narodno radost. Zato toliko pozdravov mlademn kralju, pa tudi vladi, ki jo je sestavil njegov mandatar armadni general Dušan Simovič. Geslo predlsednika vlade je: Zakonitost in red. Krščanski socialist, pa tudi osttailo pošteno delavstvo, sti že-litmo obojega. Kajti od prejšnjih režimov, zlasti pa od režima JRZ, nismo bili tega deležni. Od nove vlade trdno pričakujemo, da bo popravila krivice, ki so jih prizadejali delavstvu prejšnji režimi, zlasti pa režim JRZ. Prepričani simo, da bodo dr- — St. 14 — 1941 DELAVSKA PRAVICA žavljansJke svoboščine upostav-Ijene in da) bodo prenehale per-sekucije, (katere je uvedel JRZ režim proti državljanom, ki so bil nasprotni temu režimu. Prav talko smo prapiriieani, da bo svoboda. strokov, organiziranja ne samo dovoljena, ampak tudi zaščitena, orl državne oblasti. Enako pričakujemo, da bo delavstvo zopet prišlo do upravljanja die-lavslkih ustanov, v prvii vrsti delavskih zbornic. Delavske zbornice «o izrazito delavske in tui-mešoenske1 ustanove, vzdržujejo jih nameščenci in delavci sami. /ato jih morajo le ti upravljati po izvoljenih zastopnikih. Iz lega vzrdka pričakuj eimo, dla 'bo vlada narodne sloge vpo-stavila v delavske zbornico prejšnje izvoljene uprave, katere je JR/ režim odstranil. Tristo tisoč dinarjev Krščansko socialistično delavstvo pozdravlja izjavo gosooda predsednika, da hoče naša država ostati v prijateljstvu z vsemi narodi. Mir je največja dobrima. Za,'to želi delavstvo, da se mir ohrani tudi za naprej, toda ne brezpogojno. Želimo samo tak mir, ki ne bo ogrožal naše narodne časti in svobode ter svobode države. Prepričani smo, da je v korist miru tudi to, da je naša država v dobrem razmerju tudi s Sovjetsko Rusijo. Zato delavstvo želi in je prepričamo, da se bo razmerje z Rusijo še Ox)lj poglobilo in da bo dobila ta poglobitev izraza v dejanju. Krščansko socialistično delavstvo bo po svojih močeh vedno podpiralo stremljenje vlade za tem, da se ohrani mir in zakonitost. Delavstvo je izgubilo vero in zaupanje v oblast prejšnjih režimov. Zato ibodo morale nove oblasti to okoilnost upoštevati. Novi vladi želimo, da bi nastopila pot poštenosti in zakonitosti, ker le talka pot pelje do notranje konsolidacije. Kočevje Strokovna skupina tekstilnega delavstva v Kočevju ]>o imela svoj občini zbor v nedeljo 6. aprila ob 5 .popoldne v gostilni Bel jan. Vlada narodne sloge naj pomeni prelom starega stanja. Vlada narodne sloge hoče ustvariti povsem novo stanje, tako stanje, kii. bo ustvarilo zaupanje v obllast im zakon tudi v delovnih množicah. Kajti v sedanjih resnih časih morajo biti na razpolago obrambi narodne s a mobilnosti im obrambi države vse narodne sile. Obe naj-visji vrednoti sta v hudih preizkušnjah. Te preizkušn je bomo prestali zmagovito le tedaj, če bomo nanje pripravljeni vsi kot en mož. Za to nalogo pa ne zadostuje le politična koncentracija narodnih sil, ampak mora nastati tudi, da se tako izrazimo, socialna koncentracija. Pod to socialno koncentracijo razumemo v prvi vrsti pomirjen je in enotnost med delovnimi plastmi. Med delovnimi plastmi vlada po zaslugi režima JRZ in njegovega otroka Jugorasa razprtija im sovraštvo. To stanje je ta režimi namenoma ustvaril, samo da je mogel nemoteno izkoriščati delavske ustanove \i svoje .poklicne im osebne namene. Na račun trdo prislu-ženega delavskega denarja je svojim eksponentom, dasi niso nikdar ti,uveli nobenega stika z delavstvom in dasi niso bili sposobni za upravljanje delavskih ustanov, ustvaril c l olb ičk a nosna kor i ta. Uprave, katere je JRZ režim nasilno postavil vi delavske ustanove, .®o bile vsiljene proti volji velikanske večine delavcev in maimeščem-cev. Te uprave so mogle obstoj atii, le po volji režiran JRZ. JRZ je razpadi« v nekaj minutah. Tako močna je bila! Sicer smo morali nad pet let poskušati slavospeve o nepremagljivi moči JRZ. I oda prišel je vihair, ki je v trenutku pomedel z njo. Tp bi morale upoštevati, uprave delavskih ustanov, ki so biile vsiljene, im se prostovoljno odstraniti. Če bi bilo ljudem, ki sede v teh upravah, res kaj n a tem, da nastopi ipomiritev v državi, bi morali upoštevati novo nastalo »tanje. To velja n. pr. tudi za upravo ljubljanske Delavske zbornice. Kaj je naredila ta uprava? Ivo je zvedela v četrtek 27. marca, da je prevzel vladarsko oblast kralj Peter II., ®e je zavedala, da je konec JRZ, s tienn tudi konec tiste sile, ki jo je držala na sedanjem položaju. Za osmo uro zvečer tega dne je uprava Delavske zibornice sklicala formalno slavnostno sejo, da pošlje pozdrav kralju Petru 11., dejansko pa zaradi tega, da je naredila sklepe za porazdelitev denarja im raznih pro- Uspešno mezdno gibanje v „Štori“ V novembru Lanskega leta je delavstvo podjetja »Štora« zaključilo več mesecev trajajoče mezdno gibanje. Uspeli tega gibanja je bil, da so sc mezde posameznih kategorij preuredile navizgor. S to preureditvijo kategorij je delavstvo ina svojih mezdah pridobilo. Od tedaj je porast draginje občutno poskočil. Cene življenjskim potrebščin,alm so po ura,dnom seznamu Narodne banke poraisiflle od novembra lanskega leta do februarja za celih 13.3%. Vs»rioo tega dejstva so delavski zaupniki posredovali pri podjetju za ponovno zvišanje mezd. Podjetje je nasproti posredovani ju zavzelo odklonilno stališče. Ker je delavstvo kljub temu zahtevalo zvišanje svojih prejemkov, je JRZ zaprosila vodstvo Dodjetja za raizgovore, ki so bili dne računskih postavk. Na tej seji je bilo razdeljenega 300.000 dinarjev in sicer večinoma v korist ZZD. Denar je bil podeljen: Javni kuhinji Delavske zbornice v Ljubljani v znesku 100.000 Din. Kura-torij te kuhinje sestavlja; ZZD. Ostalih 200.000 Din je bilo podeljenih: »Slovenskemu delavcu« v znesku 50.000 Dim itd. Za vsemi postavkami je bila končno ZZD, pa naj se je denar podelil pod tem ali ornim naslovom. Tako postopanje je glede na sedanji položaj čisto navadno »pilač- Delavec, ki ni član delavske strokovne organizacije, razbija enotnost delavskih vrst. Zato ni samo potrebo, marveč je dolžnost vsakega delavca, da se pridruži organiziranim tovarišem in se ramo ob rami bori za izboljšanje delavskega jmložaja. kanje« premoženja Delavske zbornice, katerega vendar spravljajo skupaj vsi delavci im nameščenci. Slovenije. Čudimo se, da tako postopajo ljudje, kateri se sklicujejo ma katoliško moralo. Napravili so to v nadii, da se ne bo smela ta stvar obravnavati javno. Uprava Delavske zbornice se je prav dobro zavedala, da njeno delo ni n,'Lč kaj pošteno. Zato je že dne 27. unarcai dvignila v raznih denarnih zavodih velike visote denarja in takoj naslednjega dne. I. j. 28. marca dopoldne izplačala podeljene vsote, pač v strahu, da bi strokovne organizacije utegnile preprečiti izplačalo na seji priznanih 'Visot. jamo, da ne priznamo izplačila tega denarja. Pristojno oblast prosimo, da sistira te sklepe in da ukaže, da vimejo tisti, ki so navedene vsote prejeli, denar nazaj v blagajno Delavske zbornice. (Strokovna p o v o eila— Poravnalno postopanje papirniškega delavstva V ponedeljek 51. marca je bila v Ljubljani druga poravnalna razprava med zastopniki papirniškega delavstva im zastopniki Združenih (papirnic. Razprava je bilai zaključena z negativnim uspehom. Zastopniki, podjetja; so iznesli popolnoma odklonilno stailišče družbene uprave. Uprava je svoje odklonilno stailišče upirala predvsem na dve točki. Prvič pravi, da so se za podjetje podražile vse surovine za nad 100%. Medtem pa ji ministrstvo za trgovino im industrijo ne dovoli zvišanja cen papirju. Zadnje zvišanje je bilo v juniju leta 1940. Podjetje trdi nadalje, da se je efektivni zaslužek papirniškega delavstva zaradi zvišane produkcije in zadnjega poviška, kii smo ga dobili v oktobru lanskega leta toliko dvignil, da :n.i stvarne potrebe, z« zvišanje delavskih mezd. Naša delegacija je dokazala s stvarnimi ugotovitvami, da znašajo vsa zvišanja, kii smo jih dosegli na račun draginje približno 58% prejšnjih zaslužkov, medtem, ko je draginja porasti,a z,a najmanj 56%, kar nam potrjujejo tudi. čisto nepristranski živ-l jenski seznam. To pomeni da je padla naša življenjska raven za najmanj 18%. Če upoštevamo dejstvo, da je izkazalo podjetje javno 4.5 milijonov dinarjev čistega dobička iter na podlagi tega izplačalo delničarjem 8% dividendo brez odbitka, ne razumemo kako more družbena uprava tako gllaidko odbiti maiše zahteve. Pripominjamo, da znašajo vse naš^ zahteve obremenitev približno 1.5% cene pri kilogramu papirja. Delavsko zastopstvo je zaprosilo oblast, da imenuje razsodi,ščni odbor, ki naj razsodi o tem mezdnem sporu. Ker pa zastopniki podjetja niso imeli nikakih pooblastil, da priznajo razsodišče kot končni forum, smo sta,vili zahtevo, da( nas družbena uprava obvesti o svojem, stališču najkasneje do četrtka 5. marca. Oblast pa. pozivamo, d,a v teh iizrednih časih ukrene tudi izredne ukrepe, da se te spoir, ki traja že od 1. februarja letošnjega leta, ugodno reši za papirn iško delavstvo. Ne gre, da bi v teli težkih časih, ko potrebuje držaiva široke in zadovoljne množice, bolj ko kdaj, liiile te množice pri delovnem procesu prezrite in potisnjene ob stran. Ce zahteva čas žrtev in bremen, naj se ista porazdele, tako da bo tudi zadnji član naše narodne skupnosti imel zavest, da vladata, v tem pogledu red in pravica. (J)& nmlh kmjfih 27. marca t. 1. v Št. Vidu na sedežu podjetja. Pri razgovorili pri katerih so bili navzoči delavski zaupniki, je bilo dosežemo zvišanje 50 par na obstoječe u rne imezde za vse delavstvo v obratih v St. Vidu in v Gameljnah. Pri razgovorih so se rešila tudi druga nastala vprašanja, ki so izvirala v glavnem iz delovnih razmer. Tekstilno delavstvo iz Št. Vida in Garnelj jo iznova dokazalo vsemu ositalemu delavstvu, da se more le s skupnostjo doseči izboljšanje prejemkov. Alko bi ostalo tekstilno delavstvo sledilo zavednemu organiziranemu delavstvu, bi bilo marsikatero gorje v teh težkih časih prihranjeno. Potrebno je, da se tega začne zavedati in da gre po potih zavednega in organiziranega delavstva. Trbovlje Po štirinajstih mesecih smo dobili žapnika v osebi dosedanjega provi-zorja g. Martina Gorogranca, ki jo pri vseh faranih poznan in priljubljen. Na naši fari je kaplanoval 22 let in je ves čas mnogo deloval na izobraževalnem polju, zlasti za odrsko umetnost je navduševal našo delavsko imilaldino. Veliko je storil že kot kaplan za napredek bogočastja imeo farami. Z veliko yečjo vnemo, kar smo prepričani, se bo novi gos,pod izavzdi kot župnik za naše delavstvo, za dobro in pravično stvar. Krščanski socialisti mu k imemovainju čestitamo lin smo njegova stremljenja za delavski stan pripravljeni v polni meri podpirati. Kam z brezposelno rudarsko mladino? Nad 200 fantov, ki so dopolnili osemnajsto leto, prosi dnevno na raznih mestih dela in zaslužka. Zaupnike in predstavnike organizacij prosijo za posredovanja, ker jih starši ne mo- rejo preživljati. Rudnik ima do- ločeni stialež, katerega v doglednem času, kakor je videti, ne bo povečat in itudi ne sprejemal novih delavcev. Potrebno bi bilo v nasi občini pričeti s kakšnimi večjimi javnimi deli, na primer z regulacijo Trboveljšaice, katera pri sedanjem stanju odnaša zelo mnogo plodne zenulje. Pred kratkim smo slišali, da se je na posredovanje Občine banska uprava odločila diati večjo vsoto denarja za ta dela, pri katerih bi se zaposlila brezposelna mladima. Pozneje smo pa slišali,^ da se v tem iletu regulacija me; bo začela, pač pa, da je banska uprava priznala za to leto le potrebo tega dela. To pa po našem ni zadosti, marveč je potrebno iz delom začeti, ker vemo, da dobi banovina iz naše občine mnogo na davščinah. Potrebno je potok regulirati, potrebno je pa tudi zaposliti brezposelne in jim dati priložnost zaslužka, da pozneje ne bo besed o de-lomržnosti rudarske mladine. — Brezposelni rudarski sinovi. DELAVSKA PRAVICA 1941 — Št. 14 — 3 Važnost delavstva lapaeno tolmačenje Kaj bi bil svet brez delavstva, sama pustinja in pragozd. Vsi vemo pra/v dobro, da se ves svet zaveda tega, ampak delavstvu 'ne dajo tega kar zasluži iin kar mu pripada. Posebno današnji sistem družbe »na in ve tudi uporabiti 'tistega, ki dela, to je delavca. Izrablja ga din izkorišča do skrajnosti. Mi delavci vemo in se tudi zavedamo, da smo na svetu zato, da delamo, ampak se pa tudi zavedamo,, da bi morali biti za delo tudi pošteno plačani. Naše (plače bi 'morale biti take, da bi laliiko 'preživljali •sebe in ipa družino. Aimpalk vladajoči čini tel j, ito je kapital, ipa tega ne dopusti, ker bi s tem njegov dobiček ne l>i bil tak, kakršnega si je umislil. A danes pa je it o glavno in to čim več dobička. Vsak, ki ti daje delo mora iz tvojega dela (oliko izčrpati, da lahko sam in tudi njegovi najbližnji živijo brezskrbno življenje in še ito, da sedijo na kupih denarja. Iz inats delavcev pa hočejo narediti sužnje, ki bi »zastonj delali iin garali ter polnili njihove nenasitne žepe. Kar poglejmo samo malo okoli in bomo videli, kaj se inaredi brez delavčeve roke, niti stroj se ne premakne, čeprav velja v današnjih časih ipri podjetnikih več kakor človek-delavec. Saj mu mi mairi, čeprav delavec oboli in se izigara, samo da. ostane stroj še za nadalje. Vedno mioraš na stroj bolj paziti kakor ;na sohe. Saj stroj velja — a delavec je zastonj. Kam je prišla današnja družba? Vprašamo se ali pelje vse 'to v dobrobit ali v pogubo. Saj je človek ^delavec stvarstvo božje, ne pa navadna stvar, da ga vsak po imili volji izkorišča. To poskušamo posebno danes mi delavci, ki z delom svojih rok, la.ln[co, / niimuni arceim rc^omo, (£0iTri'Trr0 ves ustroj na tej zemeljski obli. Zato se lahko smatramo tudi enakovredne, če ne še več in tudi zahtevamo, da se nas bolj upošteva. Ampak mi delavci ne želimo več, kakor da bi billi enakopravni iin tudi naše -delo bo moralo biti bolj upoštevano. Ce bi kateri drugi stroj toliko doprinesel iza človeško družbo, bi ga vsi opevali in mu peli slavo in čast. Nas delavce pa gledajo postrani, če zahtevamo za svoje pošteno delo /tudi pošteno plačilo. Kdor izimed nas kritizira, saj je današnji ustroj človeške družbe tudi kritike poitrebein, ga imajo za pirekucuha in me vemo še kaj. A delavstvo bi se moralo tega stoodstotno zavedati, potem bi z nami ne postopali talko. Vsak delavec in delavka naj saimo malo mislita is svojo glavo iin se mu posvetilo, da smo le ni delavci ona sila, kaitera go,ni iin uravinaiva življenje na teij zemeljski obli. Vsakdo bi moral delavca bolj spoštovat i in mu iti bolj na roko, me pa da ga vsa današnja meščanska družba toilče iin mn stavi ja na [njegovo poit vsakovrstne ovire. Posebno se nam zdi da takrat, ko gre za kake politične namene, meščani poznajo delavstvo in skačejo za mjim, da bi oddali glas in bi spravili nekatere do 'zaželenega s Micka, potem pa je delavec spet ik>-zabljen. Ce pa delavstvo začne kakšno akcijo za zboljšanje svojega položaja, pa vse itolče po njem. Če nas delavce ne vidijo v stiskah, naj nas tudi pipj mašem delu ne ovirajo in no nasprotujejo. Delo jo za nas delavstvo nekaj vzvišemega j,,, va^nega, saj pravi pregovor: »Kdor ne dela, naj tudi ne je.« Vsega tega bi se mo'rali vsi zavedati, potem bi se današnja beda in razmere kmalu odpravile. Delavci smo lahko ponosni na svoj stan,' saj bi sc brez delavcev svet iztiril iz svoje osi, in bi bil tudi,, kakor smo že omenili, Meščanskega tiska, vemo, imamo več ko dovolj. Vse to naredi denar, ki ga imajo ti sloji na pretek. V tem tisku ne najdeš (nikoli pravega obraza slovenskega ali katerega koli ljudstva. Ker je ta tisk dostopen samo za izbrance, dostopen, kar tiče vsebine, pisanja in »načelnega stališča« kakor to oni imenujejo, zato je razumljivo, da v njem ne boš nikoli našel onega kar ljudstvo hoče, 11» čemer ljudstvo hrepeni, z eno besedo: ljudske duše ni v njem, resnice me najdeš v vsej grmadi slovenskega ali katerega koli meščanskega tiska. Seveda, za meraz-mi.šljajočega človeka je meščanski tisk čisto nedolžna stvar, saj dosti zanimivega 'najde v njem, bombne napade opisuje, dnevne novice so zanimive, podlistki, umori, da, celo oglasni deli 11,i čisto brez pomena. Zato vidimo po-gostoma, da tak časopis najde zagovornike ceilo med onimi, ki jim je po vsem svojem bistvu, po vsej svoji preteklosti, nasproten, nasproten predvsem v svojem meščanskem giledanju na javina vprašanja, na očitno zadržanje proti delavstvu, včasih pa celo srditemu napadanju manj. Prav je, da nas je danes že dosti, ki smo to družbo spoznali, ki vemo od kod denar za ta tisk, ki poznamo ljudi, ki se nam poteun predstavljajo kot uvodničarji, z lepimi besedami o »mašam dobrem« ljudstvu, o »neizmerni« potrebi po izboljšanju, vidimo in beremo sko.ro vsak dara fraze in hinavsko zavijanje ter dobrikanje ljudstvu, ki se imu po meščanskem časopisju obljubljajo že deset iin še več let boljši časi, pa je v resnici itako, da je zanj vedno slabše, da je vedno bolij odrinjen ... Prav tako klavrno iin smešno je sklicevanje na ljudstvo, kadar so kakšnemu stremuhu pri naši JSZ nekaj ne dopade. Menda je bilo v eni zadnjih številk žalen (iga lista zapisano, da. bo končno ljudstvo obračunalo tudi z našo JSZ! O preljubi gospod, če bi le Sedanja draginja in rentniki SIJZOR-Ja Zaradi porasta cen življenjskim potrebščinam. so prizadeti vsi, ki žive od dohodkov svojega dela. Prav posebno so pa prizadeti rentniki. Med temi pa najbolj tisti, ki so zaradi posledic obratne nezgode za delo nesposobni, nadalje vdove im sirote. Tem je padla vrednost rent za polovico in še več. Na to okolmost smo opozarjali v našem listu merodajne kroge že pred več meseci in zahtevali odpomoč. Za rudarje — staro- in novo upokojence, kakor tudi za rentnike se je to vprašanje uredilo za silo. Za rentnike pri SUŽORju pa še mič. Če so naše poizvedbe točne, je SUZOR v Zagrebu že sita vi! predlog za dovolitev draginj-skih doklad ministrstvu za socialno politiko. Ministrstvo do sedaj še ni izdalo svoje odločitve. Upamo., da bo to vprašanje rešeno v najkrajšem čaisu. Gameljne Vsem tovarišicam in pisarniškem ir osebju tovarne »Štora« v Gameljnah, se najlepše zahvaljujem za podporo, ki so imi jo naklonile v čaisu moje bolezni. Hvaležna Francka Kovač. pulsit im prazen. Zato zahtevamo, da se delavstvo bolj upošteva in da se delu da taka čast in tudi tako plačilo, da bo tisti, ki delo opravlja, vsaj lahko živel človeka dostojno življenje. Naša dolžnost pa je, da se borimo toliko časa, da bomo vse to dosegli. Zato, delavstvo, na delo prav vsi, da bo zaplapolal prapor enakopravnosti, pravice in miru. —nič. bilo prepuščeno ljudstvu stvar obračunavanja, če bi ile ljudstvo smelo povedati isvoje, rečemo Vam, da bi bili v svoji naivnosti le nekoliko razočarani! Res, ljudstvo bi že obračunalo, toda s kom, to je drugo! Zato je bolje, da se meščanski ljudje im kori-tarji ne sklicujejo preveč na ljudstvo. Poštenejše je, če bi povedali, da to ali ono res ljudsko gibanje me gre njim v korist zaradi tega, ker jim oigiraža njihove stolčke, njihove položaje, keir se borijo za kariero! To je tisto, kar vas skrbi in nikar si me mislite, da bi ljudstvo kdaj koli v tem pogledu potegnilo z vami! Javnosti pa se čestokrat pokaže in krivo tolmači ljudsko gledanje ma položaj in zadržanje do teh ali onih dogodkov. Nekoliko smešmo je namreč brati med drugim tudi zadnje uvodne misli v nekem mesečniku, ki ga izdaja slovenska zavarovalnica. Zadnje čase je namreč brati toliko pratira- V meščanskem časopisju beremo od časa do časa tožbe proti služkinjam. Tako je tožila neka gospodinja, da je služkinja uporna, tiranska, da je prav "za prav ona, to je gospodinja, pod oblastjo služkinje. Ne bomo trdili, da ni več ali manj napak v vrstah služkinj. Pa to ni glavno vprašanje. Glavno vprašanje obstoja v tem: Kako to, da je bilo še do nedavna veliko služkinj, ki so bile v isti družini po več let, celo od svoje mladosti do smrti? Če ni danes več tega, je vzrok temu dejstvo, da ni več med gospodinjo in služkinjo tiste družinske vezi, ki je nekdaj vezala služkinjo na družino. Ko jo nekdaj prišla služkinja v družino, je niso smatrali za tretjo osebo, ampak za pravega družinskega člana. Zavladala je tudi v služkinji domačnost. Oba dela: gospodinja in služkinja sta čutili v sebi odgovornost eno za drugo. Služkinja je imela vse pravice družinskega elana. V takem, ozračju in v takih razmerah je mogla biti služkinja v resnici zvesta pomočnica gospodinji in družini In je tudi bila. A danes? Vse mrzlo. Ko pride služkinja v hišo, ve im čuti, da je velika vrzel — ponekod celo prepad — med njo im družino, kateri mora služiti. Ni nič domačnosti. Celo otroci se čutijo za inekake predpostavljene služkinji, kateri smejo ukazovati. Služkinja je deljena v hrani, shramba je za njo zaprta. Kolikokrat se mora zadovoljiti z ostanki kosila, ki ga ostane družini. Koliko služkinj mora stradati ali si same kupovati priboljšek k hrani. Koliko strogosti mora služkinja prenašati v nekaterih hišah. nega navdušenja, da se človek že vpraša ali ni morda pomanjkanje onega kar se ljudstvu priporoča, potrebno pri onih, ki ito pišejo. Tako beremo v zadnji številki o nekem veselem in vriskajočem ponosu na obrazih naših fantov, nižje pa o nergačih, kriti-ka/strih, ki so garjeve ovce, ki jih je treba zaradi skupnih narodnih (spet ta preljubi narod!) koristi odločno potisniti v kot in zamašiti usta! Dobro razumemo tako dobrikanje in pretvarjanje resničnega stanja. K zadnjim se kar radi prištevamo in obljubljamo vam in vsem sorodnim pridigarjem, da boste imeli kar dosti opravka z mašenjem ust in postavljanjem v kot! Toliko o meščanski odnosno kapitalistični miselnosti v njihovem tisku, ki ga ljudstvo že zdavnaj odklanja, v koliko ga; pa ljudstvo še ima, se pa lahko zahvalijo tudi svoji vsiljivosti. Na drugi strani pa menijo gospodinje, da je služkinja mula, katere sile so neizčrpne. Zato jih prcoblagajo z delom. Po poselskem redu je predpisan dvourni dnevni počitek. Raidi bi vedeli, koliko služkinj je deležnih tega zakonito predpisanega dnevnega počitka. Delovno razmerje ne temelji več na družinski skupnosti, ampak na podlagi čim večjega izkoriščanja. Med služkinjo in gospodinjo nastaja nekako tovarniško razmerje. Kdor pozna tovarno, bo vedel, da je izkljnčeno, da bi mogla vladati kaka prisrčnost med njo in delavstvom. Tovarna hoče pač čim več imeti od delavca. Zaradi tega je čisto logično, da ne imoire biti med gospodinjo odnosno njeno družino in služkinjo tiste notranje vezi, ki bi edina mogla .napraviti iz obeh zaupljivi osebi. Brez medsebojnega zaupanja pa ne more biti dobre gospodinjske pomočnice. Kdor hoče zboljšati irazmere med gospodinjo in služkinjo, mora to upoštevati im se lotiti dela. Ustvariti je treba staro, prejšnjo miselnost. Najprej pri gospodinjah in družinah. Ta miselnost mora prevladovati v vseh družinah. Gospodinje morajo začeti. Kajti one so močnejše. Prepričani smo, da se bodo služkinje z veseljem odzvale in se z veseljem vživele v nove razmere. Poselska zveza v Ljubljani ima v nedeljo 6. aprila 1941 ob 5 popoldne svoj občni zbor v Služkinjskem domu, Križevniška 2. Vse članice vabljene! Izšel je ponovno poselski red. Dobi se pri Poselski zvezi. Sedajte pridno po njem tako služkinje kot gospodi, nje. Izvod 3 Din. f Kosec Ivanka Dne 27. marca 1941 je umrla v splošni bolnišnici v Ljubljani Kosec Ivanka v 66 letu starosti. Pokojna je bila upokojenka tobačne tovarne, v kateri je delala nad 40 let. Torej je pokojnino pošteno zaslužila. Ko je bila v tovarni, se je ves čas udeleževala strokovnega življenja med delavstvom. Mnogo let je bila tudi predsednica organizacije. Ko je bila ustanovljena ZZD, je delovala ma to, da je pristopila organizacija tobačnega delavstva, ki je bila prej organizirana v JSZ, v ZZD. Pokojna Kosec Ivanka je bila vse do svoje smrti tudi več kot 20 let upravna odbornica I. delavskega kon-sumnega društva. Po svojem značaju je bila dosledna vse povsod in v vseh okoliščinah svojemu prepričanju, neustrašna, sicer pa blaga im plemenita. Zaradi tega je uživala velik ugled, kar je pokazal tudi njen pogreb dne 29. III. 1941, katerega se je udeležilo veliko število prijateljev im prijateljic. Želimo, da Bog poplača v večnosti stotero njena dobra dela. Preostalim naše sožalje. Služkinja 4 — Št. 14 — 1941 DELAVSKA PRAVICA ('JžazgledL Govore o potrebi, da naj se med ljudstvom dviga duha odipora in narodnega ponosa, tako v mestu kot na deželi. Bolje in pravičneje je reči, d« je tega duha in ita ponos treba dvigati predvsem v onih gornjih plasteh. Ti vodilni krogi bodo napravili mnogo že s tem, če s svojim obnašanjem in dolom ne bodo ubijali ljudskega d*uha in če bodo v danem trenutku sprejeli sklope, ki ne bodo v .nasprotju miti z narodovo častjo niti z nespremenjeno ljudsko voiljo. — To je zapilsail v »Politiki« dne 13. miairca sedanji minister Badoje Kneževič in je biilo zaplenjeno. Članek je bili objavljen v druigič v celoti) v »Politiki« dne 31. marca. Nov režim, nova pota. Pod tem naslovom prinaša »Politika« od dine 29. marca. t. 1. članek, v katerem pravi, »da so manifestacije v Belgradu dne 27. marca pokazale me samo eno-dušno soglasnost države s spremembami itega dine, temneč so te manifestacije prav itedaj na zelo jasen način pokaizale na vzroke, ki so zapovedovali ite 'spretnembe. TA vzroki leže ne-dvom:rp/f v dejsitvu, da lij udje, ki so predstaviljali srbski narod v prejšnjem režimu, z izjemo dir. Budiisav-Ijeviča in dir. Čubriloviča, niso uživali zaupanja tega naroda. Ko sta pred nekaj dnevi izstopila iz vlade dr. Budiš aivljervic in dr. Čub rilo vic, ki sta kot predstavnika svojih strank dajala še edino jamstvo srbskemu narodu in držala zvezo med tem narodom in vrhovno državno upravo, tedaj je nastopil popoln moralni ipadec prejšnjega režima. Položaj je bil izredno težak im. resen, tako da je med ljudstvom nastopil vrhunec zaskrbljenosti in nemira, kot je rto bilo rečeno v izjavi predsednika vlade. Slabi ljudje v srbskem narodu so se znašli me čelu državne uprave v trenutku, ko so se morala reševati najvažnejša vprašanja usode ljudstva.« Enkrat za vselej je treba reči, tako piše »Politika« dne 30. mairca, da hoče nialš narod napraviiti vise, da sc vojna na Balkanu prepreči. Naše ljudstvo želi, da> ostane isamositojno, da svobodno, ne z zvezanimi rokami, ter s svojimi pravimi predstavite!ji urejuje svoje razmerje do sosedov. Naše ljudstvo želi živeti v miru z vsemi svojimi sosedi, toda vedno je priprav-IJenoi, da se žrtvuje, če bi mu kdo ta mir hotel .skaliti). Boji v Aliesiniji potekajo na vseh straneh ugodno za Anglijo. Na glavno mesto Abesinijie, Adis Abebo, pro-diraijo angleške čete s petih strani. Nemško časopisje piše, da so angleški uspehi) v Vzhodni Afriki posledica po-mamjkanja streliva in vojnega gradiva pri italijanskih četah. Ne želimo vojne, ali ne želimo tudi ne miru za vsako ceno. Tako je izjavili turški narodni poslanec Ur ul. Ml želimo mir pod pogojem, da imamo nalšo svobodo^ neodvisnost in pravice, ki (morajo biti spoštovane. Ničesar ini na svetu, kar bi nas moglo prisiliti, da se odrečemo samostojnosti. Turško-sovjetski sporazum, ki je bil sklenjen pred dobrim tednom, še vedno proglašajo po turških listih kot zelo važen dogodek za nadaljni razvoj na Balkanu. Turški 'listi pravijo, da je (ta sporazum šele začetek za vedno tesnejše in islkrenjše sodelovanje med obema sosedoma. Zadovoljen bolgarski notranji minister. Notranji minister Gabrovski je napravil prejšnji teden uraden obhod po državi, aa pregleda kako se razumejo nemške čete in bolgarsko prebivalstvo. Vrnil se je zelo zadovoljen im izjavili, da je ljudstvo povsod pozdravljalo nemške čete, da se Nemci obnašajo gostoljubno in da je povsod vse v redu. O notranje političnem položaju v Bolgariji niiso pretekli teden prinesli nemški, italijanski in bolgarski listi nobenih poročili. MAH OGLASI 1' -POSAMEZNA BESEDA 80 PAR Ako ste delavci resnično zavedni, poitem vlagajte svoje prihranke v PRVO DELAVSKO HRANILNICO IN POSOJILNICO V LJUBLJANI. Tudi delavske organizacije imajo svej denar pri nas. Nemški listi so se zadnji teden pečali v glavnem z obiskom japonskega zunanjega ministra Macuoke. Pisali so o konferencah, sestankih in obiskih, ki so bili ob tej priložnosti v Berlinu. Kaj so sklenili ni bilo objavljeno. Težke izgube italijanske mornarice so objavili Angleži v začetku tega tedna. Pri spopadu mornaric so Italijani zgubili šest težkih in velikih ladij. Vedino večje je število spopadov ladij in letalstva v vzhodnem Sredozemskem morju, to je med grško in turško obalo. Italijanska poročila pravijo, da italijansko letalstvo ipogoisto naipadia angleške ladijske sprevode. To je dokaz, da je angleška plovba v teli vodah zello številna. vodativ da bomo le v skupnih nastopih v tem novem času dosegli ono, kar nam pripada in to je, da bomo živeli človeka dostojno življenje. Zato je na nas samih ležeče koliko se bomo, kakor vse kaže v tem kratkem času obnovili, da bomo, ko pride ta prerokovani čas tudi 'pripravljeni. Delavstvo, zato na delo, da dohitimo, katr smo zamudili, da na« čas dobd pripravljene, ker drugače bomo zopet zadnji kakor smo danes. Obnova Vse piše in govori, da sc bližajo novi časi Malo si zamislimo kakšni bodo ti novi časi', če bo ljudstvo ostalo tako kakršno je danes v tem starem času ali današnjem družabnem redu. Ce pa hočemo, dai bo ta novi čas tudi trajen, bi bilo že kedaj začeti z obnovo človeka. Saj je današnji človek poln naipaik, katere goitovo ne po-rokujejo, da bo ta novi čas trajen. Ni že dosti da je ta novi1 čas samo na jeziku, ampak ta novi čas zahteva novega človeka, drugače si; ne moremo misliti, da bi nam prinesel onega, kar vsi tako težko čakamo, da bomo vsi dostojno živeli. Prav vseh nas je naloga, da bo vsak iz sebe naredil pravega človeka, če je še čas. V tem novem človeku bo moralo biti poštenje in da mu bo vest narekovala vedno le pravico in ljubezen, ne tako kakor danes sovraštvo im krivico. Kakor smo že omenili, da se bomo morali prav vsi obnoviti Posebno pa tisti, ki se dane® valjajo v izobilju, še posebno pa tisti ki se danes trkajo na prsa in pravijo, mi smo stoodstotni kaitolifami. Ti, ki bo valjaš v iizobilju in ti, ki se trkaš na prsat da si stoodstotni katoličan, izprašaj si vest ali si pripravljen iti z mirnim srcem nasproti temu novemu času. Mislimo, da vsem tem vest več očita, kakor nam malim ljudem, če hočemo uporabiti prav ta meščanski izraz za delavstvo. Samo primisli tii, ki živiš v izobilju ali je to sad tvojega dela. Vse to ti je prigaralo delovno ljudstvo s svojim vestnim delom, a pri tem svojem vestnem delu mora pa delavstvo stradati. To je samo en primer, ki ti mora težiti vest. Če se pa delavstvo temu tvojemu dejanju upira, ga z mirnim srcem postaviš na cesto. Pri tem pa ne pomisliš, kaj si naredil, da si več ljudi pognal v še večjo bedo. Pa to ti nič ne pomisliš, earno da sam udobno živiš in da imaš oblast. Danes je že tako, da vlada sebičnost, zato boš moral iti, ki si s tem zlom najbolj nasičen v tem novem času, ki prihaja še najbolj popraviti ali obnoviti, drugače ne bo za take prostora v tem novem družabnem redu. Vse te današnje napake se morajo popraviti, če hočemo, da 'bo ta novi red res prinesel ono, za kar vsi, posebno pa mi delavci, najbolj težko pričakujemo in to je, da zavlada svoboda, pravica, poštenje in ljubezen. Na tem mestu moramo poudariti, da smo poklicani, da se obnovimo, ako je še čas, da nas čas dobi pripravljene. Posebno važno pa je za mas delavstvo, da bomo vsaj mi pripravljeni, ako hočemo, da nam bo ta novi čas brez naših žrtev dal ono saim od sebe, se pa vsak zelo moti. Toliko bomo deležni), kolikor bomo sposobni in tudi toliko, kolikor smo s svojimi žrtvami doprinesli. Zato bi moralo delavstvo sedaj, ko je že skrajni čas, spoznati, da le, če bomo med seboj zello povezani, disciplinirani, izobraženi, potem gremo lahko z mimiim srcem nasproti temu novemu času. Zato moiraimo tudi mi delavci narediti obnovo nad samim seboj, mogoče malo manj kakor oni, ki se danes v tem kapitalističnem sistemu valjajo v izobilju. Tudi med naimi delavci se nahajajo taki, ki živijo na račun drugih, a da bi za kakšno delo poprijeli, jih ni dobiti. Ti mislijo prav tako kal omi, ki živijo danes v iizobilju, ta novi čas prinesel vise, ako i niso žrtvovali in delali Posebno mi delavci se moor umo Zahteva časa Živimo v času, ko vse z veliko naglico napreduje in se izpopolnjuje. Industrija, tehnika — vse stremi za tem, da se čim bolj izpopolni, ker od tega ima večje koristi . Žalostno, a resnično je, da se zgolj mi delavci dovolj ne zavedajo današnjega časa. Samo v Sloveniji je še vedno 80 odstotkov neorganiziranega delavstva, ki se ne morejo prebuditi in priiti do spoznanja, da zahteva današnji čas res pravih, kremenitih borcev, ki bi se borili za izboljšanje delavskega položaja. Ko človek premišljuje, izalkaj je še toliko delavcev neorganiziranih, vprašuje po vzrokih. Prvi vzrok je v tem, da se delavstvo premalo zaveda svojega vzvišenega poklica. Drugi vzrok je, da je v delavcih preveč vcepljen strah pred podjetniki. Tretji in najvažnejši vzrok pa je: vzgoja. Če hočemo vse te glavne vzroke premostiti, nam ne preostaja nič drugega, kakor da si ustvarimo skupnost. Kje je ta skupnost? Ali ni v pravi svobodni strokovni organizaciji? V današnjih časih poedinec mič ne pomeni, le v skupnosti je moč. Le od skupnih borb in žrtev je pričakovati boljše bodočnosti. Da je med nami še toliko nezavednih in neorganiziranih delavcev se veseli tretji, ki ima od tega največ koristi. Klic organiziranega delavstva je: ni organizaciji! Delavstvo, ki ni organizirano, niti ne pozna svojih zakonitih pravic. Vse to bomo spoznali in dosegli, alko se bomo organizirali* Mnogi delavci mislijo, da bo vse to, kair bi si mogli priboriti v skupnosti, od nekod navrženo. Posebno v današnjih časih to mnenje ne drži. Vsak delavec im delavka je poklicana, da aktivno sodeluje v delavskem gibanju. Čas zahteva, da delavci sprevidimo, da bomo imeli le to, kar si bomo sami priborili. Ako pa nas čas prehiti, potem se lahko zgodi, da bomo še slabše živeli kalkor danes. Mnogo krivde pri vsem tem ima napačna vzgoja današnje družbe. Vzgoja današnje družbe nima prav nič življenjskega, zato je za nas delavstvo kvarna in Škodljiva. Ako hočemo dobiti res prav vzgojo, ki je življen jske važnosti, potem jo moramo iskati zopet v pravi strokovni organizaciji. Vizgoja današnje družbe se še prav posebno pokaže pri mladih delavcih in delavkah, ki prvič prestopijo prag tovarne. Ti delavci nimajo- niti pojma, kaj je delavstvo, kaj še, da bi imelo pojem, kakšne pravice mu pripadajo. S takimi delavci je res težava. Strokovne organizacije tudi te z veseljem sprejmejo in skušajo po svojih močeh napraviiti iz njih prave in zavedne delavce. Vse te napake bomo mo- Jlepe tiskov ute. VAM OSKRBI SOLIDNO IN POCENI ZADRUŽNA TISKARNA LJUBLJANA. TYR5EVA CESTA 1T Delavstvo spreglej im zdrami se! Za delavstvo ni druge rešitve, kot prava delavska organizacija. Druge poti ni, če hočemo, da si izgradimo boljšo bodočnost. Ne bodimo orodje oziroma igračka, da bi se z nami lahko vsakdo igral. Pokažimo, da je v mas možatost. Delavii so tudi ljudje in Bog jih je ustvaril po svoji podobi, kakor tudi tiste, ki danes na naš račun lalgodno živijo. Zapomnimo si tudi, da nismo ini delavci nič manj vredni ljudje na svetu, ampak nasprotno, še zelo ponosni smo lahko na svoj delavski stan. Mnogo je med delavci takih, ki .mislijo, da so manj vredni. S takimi pomisleki proč! Mnogo pa je tudi talkrn, ki so srečni samo jda delajo. Vprašajo se pa ne, ali je n ji h delo tudi pravično plačano. Zapomnimo si tudi, da smo mi delavci najpomembnejši činitelji tega sveta Današnja kapitailiatična družba člo-veka-delavca podcenjuje im vidi v njem samo sredstvo, katerega po mili volji lahko izkorišča. Vse to se dogaja zaradii tega, ker je še toliko neorganiziranega delavstva. Ko bomo vsi spoznali in prišli do prepričanja, da je le organizirano delavstvo ikos današnjemu kapitalističnemu sistemu, takrat bo prišla za vse delavstvo boljša doba. Dokler bo med nami še toliko nezavednega delavstva, ne moremo pričakovati izboljšanja. Kot dokaz, da je organizacij* re« potrebna, naj navedemo nekaj primerov, kaj se z organizacijo doseže. Plačane nadure s 50% poviškom, bolniški teden, plačane ojožne vaje itd. Morebiti bo marsikateri temu ugovarjali, češ saj vse to določa socialna zakonodaja. Res je, da tzaikon to določa, a delavstvo mora te paragrafe samo tesničiti. Poedinec tega ne zmore, skupnim nastopom se te stvari la©č)i» uveljavijo. Kje pa je lahko nastopat i skupno? Samo v pravi stroko v- rali odpraviti, če hočemo bilti kos težavam, ki se nam stavijo vsak dan na pot. Delavec, ki mi organiziran, je le ovira organiziranemu delavcu. Zahteva današnjega časa je, da neorganizirano delavstvo čim ipre-j spozna, da je le v skupnosti delavska rešitev in tudi boljša bodočnost. Zahteva časa je tudi, da se vse delavstvo priključi tistim starim boTcem, ki se že desetletja 'borijo za pravice najbolj zatiranega človeka današnje dobe — delavca. V zgodovini beremo, da je bil tisti,, ki je bil preganjan, vedno na pravi poti. Tudi z Jugoslovansko strokovno zvezo se v zadnjem času godi tako. To je znamenje, da je na pravi poti. Zato pozivamo vse neorganizirano delavstvo, naj pristopi k JSZ, pod okriljem katere se bomo ramo ob rami borili za pravico, poštenje ini bdi j so bodočnost. Borili se bomo tudi proti krivicami, ki jih je daoiafinji svet poln. S tem borno dosegli, da bo zaplapolal prapor bele barve z znakom križ-kla-divo za boljšo bodočnost delavstva. ^“PRAVICA uICAKIKIOA DKLOTHKGA UDDITTi liha)* riak iotrtok rn uprava •ta B-L — OrlasL reklamacij# in a*~ StaSr na npr.ro. Mlkloli4.T. B-I Oglati po omika. — Tolofon itor, IM. Storilka po K. 4okomo*a ra*nna li.Nl Pooameina itovllka 1 din. NaroAnlnai n 1 bom 1 din. «a «etrt lota 1* dim, & pol lota ■ din, ta