C. Corr. con la Posta IZHAJA VSAK PETEK Naroftulna: ITALIJA ... Lir INOZEMSTVO .... , ...» Posamezni Izvod 20 oen Uredništvo in upravništvo; Trst, Via Me Letno polletni četrtletna 10- 20,- t. liolica G'— 18- 10-12 3*— 6.— Trst, 5. junija 1925. — Leto Vi. - Štev. 250. Glasilo Komunistične stranke Italije Sedaj, ko se povsod zbira črna reakcija, mora po širnem svetu, bolj kakor kdaj poprej, zaoriti Marxov izrek • »»Proletarci vsega sveta, združite se!“ Narodnjakarska mešetarstva Nasi tržaški* "rodoljubi« se kaj hitro o-pogumijo vsaki krat, kadar izrečejo komunisti kako mnenje o nacionalnem vprašanju, češ : kaj bodete vi interna-eionallsti, \i brezdomovinci govorili, vi ki ste dajali potuho italijanskemu nacionalizmu v njegovemu raznarodovalnemu delu; kaj bodete govorili o nacionalnem vprašanju. M» vas poznamo. Socialisti in sedaj komunisti so vedno zanikati, da obstaja nacionalno vprašanje. S svojo propagando- o internaciona 1 Lzmu so zanesli v nekatere kraje brezprimer-no rnržnjo proti vsemu, kar se nahaja v posredni adi neposredni zvezi z narodnostjo, oziroma z narodnim vprašanjem. Komunisti so zatrjevali, da. bo dala le proletarska revoliucija našemu ljudstvu šole. l.e komunistična revolucija, da bo prinesla našemu ljudstvu jezikovno svobodo. Smešno je zahtevati kulturno svobodo- v meščanski, državi. Mnogo Jet, smo dokazovali našim komunistom, da je narodno vprašanje našega ljudstva v Italiji življenjsko vprašanje. A na to so odgovarjali le z gesli o internacional i-zmu in komunizmu, s proroka vanji o proletarski revoluciji, ki bo ustvarila v Julijski Krajini zemski paradiž. Tako so govorili, a sedaj pa ti pridejo na dan z razpravami o nacionalnem vprašanju ? Pa preka,sno so prišli. Ljudstvo je presodilo vaš inlernacionalizem; zato vas bo obsodilo tudi takrat, ko se mu bodete bližali s taktiko o ".narodnostnem vprašanju«. Približno s temi-le besedami se je svoj-čas opogumilo tržaško glasilo slovenskih "rodoljubov«, ki so si nadeli patent za reševanje svojega «milega naroda«. Ker so komunisti ali sanjači ali pa hinavci, ki baje za Judeževe srebrnike prodajajo »mili slovenski narod«, ga mečejo v žrelo italijanskih šovinistov, ker bo ta slovenski narod poginili, vsl-ed sanjavosti. V prvem slučaju, ker koliko- daleč, zelo daleč je še obetana proletarska revolucija in dotlej se bo naš mili narod prav gotovo potujčil — in zlobnosti drugih, v drugem slučaju, zato pa morajo biti tukaj kristalno-čisti ljudje - razni \Vilifani, Slaviki, celo tudi Ribari, ki prejemajo k talija.nske viteške križe, morajo biti ti ljudje, ki so nam jih poslali sami slovanski bogovi, motajo biti tu politična društva "Edinost«, « na rod ne dame« itd., da bodo rešili Slovenski' narod. Komunivstl so izdajalci, so hinavci. So hinavci tudi tedaj, kadar pridejo na dan z razpravami o nacionailnem vprašanju. Tako je zvenelo iz nekega članka v glasilu te gospode, nedavno temu. Odgovarjati na zlobna podtikanja in zavijanja, je biilo tedaj brezpomembno. To tem bolje, ker je sedanja doba zelo bogata na vzgledih in izkušnjah in ker se dogodi, če ne ravno prav vsaki dan, pa vsaj vsaki mesec kaj takega, kar nam jasno dokazuje, kako buržuazija ljubi ta svoj «mili narod«. In tedaj je vredno spregovoriti par besed, ne namenjenih gospodi, ampak «milemu narodu«, to je množici delavcev in kmetov. Komunisti se zanimajo za narodnost -tto vprašanje. To pa ni nobena nova stvar. Zanimati se morajo, ker je to vprašanje tesno spojeno z gospodarski mi in političnimi problemi. Če pa so kedaj rekli, in to pravijo tudi danes, da bo šele komunistična revolucija odpravila zatiranje v narodnostnem oziru je to živa resnica, katero nam potrjujejo vsakdanja dejstva, To ni nikuko «,strašno bogokletstvo«, kakor bi ga hoteli prikazati narodni gospodje. Komunisti se zanimajo za narodno vprašanje in ako kažejo na kričeče krivice, ki se godijo narodnim manjšinam, delajo to radi tega, da dokažejo delavskim in kmečkim slojem, kako da izvira to "narodno zatiranje« iz gospodarskega in političnega zatiranja celokupnega delovnega ljudstva,, ne samo slovenskega, ampak tudi drugih, narod-tiost.ii i,n kako da se morajo radi tega delovna ljudstva boriti proti mednarodno organiziranemu, kapiRtlMmu. Narodni gospodi se seveda zdijo te po-litijčtm smernice a UL suhoparne ali, preveč ''abstraktne« itd. Rodoljubi hočejo rešiti narodno vprašanje takoj, bve/. odlašanju, naravnost, brez ovinkov, brez razrednega boja, 0 katerem se ne sine črhniti niti besedice, ker «v narodu mora vladati popolna sloga med posameznimi »loji». Takojšnja rešitev narodnega vprašanja pravi gospoda. Kako ]>a se je ta gospoda borila za narod, in se bojuje še danes, amo že neštetokrat pokazali. Moledovanje, klečeplazenje, priznanje, nap ram "vladajočemu narodu« vsega, knr je najbolj reakcionarnega, glasovanje za vojaške kredite, to je orožje, s katerim se bojujejo «nu-rodni voditelj !» A uspehi so očitni, fle bi jih hotel kdo kritizirati s kakega "ultra radi k ni! n ega« nacionalističnega stalne ščn, bi rekel, da izdajajo narod narodnemu sovragu. Ker pa gledamo mi na vse. z razrednega, marksističnega stališča, pravimo, da je naravno, uko gospodu postopa tako, ako si «,narodni voditelj«, zastopniki kapitalističnega razreda ne izkljujejo oči in ako čaka narodno vprašanje na — rešitev, in ako se delovno ljudstvo, ako se deta vedno bolj poneu-mnjuje. Do sedaj smo to že večkrat dokazali. Danes pa hočemo pokazat.ii, kako je tista gospoda, ki blati komuniste, da so izdajalci, brezdomovinci in hinavci — postala mednarodna v klečeplazenju, kako so 1i ljudje postali brezobrazni, ko zamikajo intemaciomalizem, vzajemnost med izkoriščanimi in teptanimi na drugi strani pa išče zaščite, za rešitev nacionalnega vprašanja, — v internacionali kapitalistov, v internacionali! zatiralcev delovnega ljudstva, v Evropi in kolonijah. v listi zvezi, ki je pripravita in pripravlja napade na vlado delavcev in kmetov. Kakor se vidi, smatrajo "narodni ve ditelji«, da so že zvrsili Svojo nalogo v nacionalnem merilu, tu doma, v Italiji. Zato pa je potrebno menda raztegniti svoje delovanje klečeplastva in podpiranja reakcije čez meje Italije. Ali pa, treba je iskati zaščite v inozemstvu, za dobro rešitev nacionalnega vprašanja. Iskati zaščite kje? — V "Zvezi narodov«! Slovenska nacionalna manjšina, slov. delavstvo in kmečko ljudstvo je lahko vzhičeno, lahko poje slavo "narodnim možem«, čijih dalekovidnost je taka, da jim narekuje iskanje zavetja v "Zvezi narodov« ! Skozi več številk je tržaška tetka prinašala v pompozni obliki naznanilo o ustanovitvi "Slovenskega -društva« za. "Društvo narodov«. Končno se je porodil ta stvor, ali bolje rečeno nestvor. Minulega tedna se je porodil in seveda je plod trž. pol. dr. "Edinost«, - koga pa drugega? «Na zborovanju je bila lepa družba povabljencev« - seveda niso manjkale niti narodne dame, čijih navzočnost je zelo potrebna, posebno pa pri takih - le porodih. - "Poročal je dr. Wilfan. Očrtal je postanek, razvoj, organizacijo in delovanje "Društva narodov«. Razlagal je bistvo i-.n visoka, načela, ki so se v tej novi organizaciji udejstvila in se morajo potom nje dovesti do svojega, popolnega razvoja, v ohranitev svetovnega, miru in v spl osni blagor človeštva«... — ...«V krogu te mednarodne zveze se obravnavajo vprašanja, ki so pomenljiva za uspešno delovanje in napredovanje Društva narodov, za svetovni mir, za sporazum in sodelovanje mod narodi. (Na primer tudi manjšinsko vprašanje). Slovan i v Italiji ne smemo dalje ostati brezbrižni in celo nevedni nasproti dvema tako pomembnima pojavoma, ki sita utelešena v Društvu narodov in v Mednarodni zvezi društev za Društvo narodov«. Tako smo Citali v tržaški tetki. -Ljubezen med narodi, delovanje za pre prečitev vojn. zanimanje za narodne manjšine in podobne lepe stvari, to so glavna načela, pa katerih deluje "Društvo narodov«. Radi tega morajo to društvo tudi Slovenci podpirati, morajo celo ustanavljati nekake podružnice lega društva, seveda zato, da bo nacionalno vprašanje tem preje rešeno... Kaj pa je "Društvo narodov« drugega nego mednarodna organizacija najmočnejših militarističnih grupacij? To je organizacija, v kateri se sklepa, kako in kedaj bo šel kdo "civilizirat« kako deželo, to se pravi podjarmiti jo. Ta organizacija je bila ustanovljena zato. da se — na eni strani nasuje nevednežern peska v oči, na drug! pa, da se omogoči 'im Uv*je- izkoriščanje kolonij, kakor tudi, da se stvori jekleni' oklep okoli Sovjetske Rusije. Tudi najnevednejsi človek, ki čita samo tetko, lahko spozna, iz poročil o delovanju "Zveze narodov«, kako je to njeno delovanje, za. narodne manjšine in tudi — večine... Zveza narodov dopušča, da grabijo militaristi sedaj tu sedaj tam. Na milijone in milijone je kolonijskih sužnjev, ki ječijo pod bičem tistih, ki tvorijo to Zvezo. Vedno se dogodi kaj, kar nam kaže, kako «delujo» ra «zveza», to je za blagor kapitalistov in militaristov. Zadnjič smo videli n. pr., kako je organizirala intervencijo na Kitajskem. In konference za mir? Na teh se vidi, kako delajo velike kapitalistične države, ne za razorožitev, ampak zu oborožitev, izgovarjajoč se s tem, «da je treba biti močni, zato da so ohrani mir»... In to društvo med/narodnih militaristov in velekapitalistov, to društvo, ki tako nežno ljubi zatirane narode in utira pot k — splošnemu miru (to je lak mir, da bi se delovno ljudstvo ne bi smelo niti ganiti), to društvo je treba podpirati, ker ho Jo društvo rešilo manjšinsko vprašanje, tudi ono Slovencev 1 Slovenski delavci in kmetje bodo sedaj pre priča,n k da komunisti, ki pozivajo k mednarodni sol S d a.m osti, potom katere se more zlomiti meščanski red in rešiti narodno vprašanje, — ti komu- ni sli so izdajalci in sanjači. Niso pa izdajalci, ampak poštenjaki gospodje narodni voditelji, ker ustvarjajo nove stebre v podporo društvu zatiralcev. To gospodo naj vprašajo kmetje in delavci, da-li verujejo v zanimanje s strani tistih, ki organizirajo zatiranja kolonijalnih narodov, ki spletkarijo proti Sov. Zvezi, ki pripravljajo nove vojne, ako verujejo v zanimanje teh za nacionalna vprašanja v teh: krajih, ali pa, ako hočejo podpreti s tem mednarodno reakcijo, podpreti «Zvezo narodov«, to najnovejšo "Sveto Alijanso«, ki kuje mednarodne fronte proti svetovnemu proletariatu. To jih morajo vprašati 1 Seveda ne bo odgovora. Ampak eno je že sedaj gotovo. Razvidno je, kdo je za ljudstvo in kdo proti njemu. In tisti, ki imajo pogum trditi, da, je slov. ljudstvo presodilo kom. inlernacionalizem in komunistično zanimanje za narodna vprašanja, bodo prejeli to, kar zaslužijo, sedaj ko so se, s svojim mešetari stvom okrog tistih, Iti so pravi cvet mednarodne reakcije, — popolnoma razkrinkali J Delavska pristali io Jegalna reakcija” Najbolj značilni dokumenti o delovanju reakcije v Italiji, v zadnjih letih, so sledeči: zakon o društvih, upolnomoča-nje glecle reforme zakona o javnem var stvu (policiji) in za reformo kazenskega zakonika. K. temu se je v zadnjih dneh pridružil zakon o odpustu državnih uradnikov. V naslednjem podamo značaj teh reform, z ozirom na splošni položaj. ZAKON O DRUŠTVIH. Ta zakon se u pel je pod plaščem zakona proti prostozidarjem. Dejstva, sama pa dokazujejo, da je ta zakon vse prej kakor zakon proti prostozicLarstvu. V prostozidarskih organizacijah so vpisani buržuji, miljonarji in tudi visoke fa-šistovske glave. K temu je treba pripomnit! to, da kadar so bila razdejana prostozidarska društva, so se fašisti v nekaterih njihovih časnikih širokoustili da. bodo objavili imenike članov, ki so bili najdeni v teh razdejanih prostorih prostozidarskih organizacij. Mesto tega pa ni buržuazija pogasila sam ogorečnost fašistovskih malomeščanov, ampak so bili celo odstavljeni kvestorji v kojih delokrogu so se dogodila razdejanja prostozidarskih organizacij. Na koncu koncev je ta zakon naperjen proti tistim organizacijam, ki jih lašistovska vlada ne gleda, z dobrim očesom. V drugi vrsti bodo prizadeti tisti prostozidarji, ki so v drža vini službi! in ti gotovo niso milijonarji. Iti v istimi: na podlagi el. 1. omenjenega zakona sme policija, kadar obstojijo uzroki «reda in javne varnosti pozvati tiste, ki imajo vodilne in predstavitelj-ne funkcije v kateremsibodi udruže-nju ali inštituciji, ki delujejo v kraltjev-stvu in v kolonijah, da predložijo pravila, seznam vodilnih oseb in članov. Kdor bi tekom treh dni ne izpolnil tega, kar predvideva ta zakon, zapade kazni) zapora do, treh mesecev, a za tistega, ki bi dal «vedama napačne ali pomanjkljive podatke, je določena kazen od enega leta naprej. V obojih slučajih ima prefekt polnomoč, da razpusti, organizacijo. Čl. 2. določa da se uradniki vsake vrste i,n čina, o katerih bi vlada, dozirala, da pripadajo organizacijam «ki delujejo tudi le deloma tajno« odpuščeni iz službe brez vsake druge, posebne procedure. Poleg tega morajo javni uradniki, na zahtevo ministrstva ali prefekta, ukoso v državni! službi ali v službi odvisni od države ali pokrajinskih in občinskih u-prav — sporočiti, ako so pripadali ali pa ako še pripadajo k društvom itd. Kdor ne odgovoril tekom dveh dni, Im suspendiran od službe za čas 15 dni do treh mesecev. Kdor bi pa «vedama« dal napačne ali nezadostne podatke, zapade kazni suspenzije zn. najmanj šest mesecev. To pomeni, da je zai čas šestih mesecev prisiljen delati brezplačno. Samobsebi umevno bo zadostovalo, zato, da bodo podatki »matranil kot. napačni ali pomanjkljivi, pričanje kakega, a-geni-provokaterja ali kateregasibodi, podam v malem sliko življenja v Uniji sovjetskih republik. V Kamencu Podoljskem, zgodovinskem mestu s starodavnim znamenitim turškim mostom z utrdbo, proti kateremu je bila brezsilna vsa divja sila barbarskega svetovnega klanju in divjajoče meščanske vojne, smo se zbrali proletarci, politični izseljenci iz raznih strani, pripadniki vseh nacionalnosti in plemen. Ko smo- si- nekoliko ogledali mesto smo odšli v G. P. U. (državna politična uprava), kjer smo dobili listke na. brezplačno vožnjo, nakar smo se odpravili na postajo, odkoder smo se odpeljali proti Kijevu, prestolnem mestu Ukrajine. Na kijevski postaji so nas sprejeli z godbo, katera nas je spremljala do odka-zanega nam stanovanja, kjer smo dobili' brezplačno hrano. Drugi dan smo se raztrosili po celem mestu. Mene je najbolj zanimalo življenje delavcev, zato sem se takoj po čaju napravil na delavsko borzo k sodrugu šefu borze. — Delavska borza se nahaja v prekrasni palači. V pritličju je borza, v prvem in drugem nadstropju vsemogoče. delavske zveze, delavsko gledališče, bogata knjižnica, kjer. razdajajo brezplačno knjige, prekrasna čitalnica, v'kateri se zvečer zbirajo delavci in čitajo vsemogoče časopise, vsemogoči krožki za samoizobtezbo delavstva. Na borzi so organizirani večerni kurzi, kateri dajejo delavcem brezplačno srednje obra-zovanje, s pravico vstopa na univerzo. Ko sem si ogledali palačo, sem se podal kabinet šefa, kateri mi je — v času Tu je postavljen maksimalni čas dela 8 ur; trud se plača po kategoriji in kvalifikaciji: 4 do 9 červoncev na mesec (1 červomec 130 lir), zraven tega imajo brezplačno delavsko, obleko. Hrana v delavskih kuhinjah stane 1 Yi čepvonec na mesec, za stanovanje plača delavec po dekretu 90 kop. (9 lir 27 cent.) na mesec. Delavec je za slučaj bolezni popolnoma preskrbljen: on dobiva popolno svojo plačo, medicinsko obskrbo lil zdravnika na, dom. Vsi delavci imajo pravico do brezplačnega višjega, ohrazovanja, ravno tako kmetje. Otroci delavcev in kmetov imajo brezplačni pouk. 1 Prostor mi ne dovoljuje obširneje razpravljati o življenju v IT. S. S. R., o u-strojstvu itd. Ako bode mojemu pismu sreča mila in ga pripelje do njegovega cilja, tedaj napišem drugo, večje, obširnejše, potrudim se predstaviti vam vsaj miniaturno sliko nove, velike proletarske države, države, kjer vlada proletarska diktatura, države, katere krmilo drži v rokah k ornimi stična stranka, avan-garda. svetovnega proletariata, zaščitnim brezpravnih, zatiranih in izkoriščanih, F. Celin. dveh ur — radovoljno dajat pojasnila na vsa moja vprašanja o delovanju borze. Kakor vidite — govori sodrug šef — tudi mi nismo šo dosegli zaželjenih šte vilk v industriji. Neke naše tovarne stoje, rudniki niso še popolnoma, iz-pravljeni, mnogi naši delavci' so brez dela, no vendarle primeroma z drugimi državami, je število naših brezposelnih delavcev malenkostno, zraven tega ima U. S. S. R. še to prednost, da so njeni brezposelni delavci', socialno popolnoma oskrbljeni. Brezposelni delavec dobiva brezplačno hrano in stanovanje, zraven tega finančno pomoč 8 rubljev (100 lir) na mesec. Ako mi zapremo begunom svoje meje lahko v teku enega, leta likvidiramo našo brezposelnost, no mi tega napraviti ne moremo, kajti naša dolžnost je, dati zavetje vsem, kdor pri nas zavetje išče. Breko naših mej prihajajo vsaki dan na tisofe beguncev uz Rumunije, Bolj ske, Litve, Estonije, češke in dr. sosednih držav; mi jim dajemo popolno oskrbo in jim oskrbimo delo. Ne glede na ogromno maso beguncev-delavcev, katera se z vsakim dnem mno žuje, smo prepričani, da, v sami bližnji bodočnosti likvidiramo našo brezposelnost«. Po končanem razgovoru s šefom sem odšel na večerjo, a po večerji sem se napravil v klub "Rdečih vojnov«, prekrasno poslopje, v katerem se nahajajo razni izobraževalni in športni krožki, čitalnica, knjižnica, muzej, bilandna. dvorana ona, kjer se igra. šah, itd. V klub imajo dostop vsi delavci in vojaki s svojimi družinami, kateri dobivajo na večernih kurzih brezplačno obrezovanje Klub ima svoje gledališče in kinematograf. Ob osmih sem odšel v veliko gledališče «Lenin» no, predstavo. Dostaviti moram, da nam je dostop brezplačen v vsa gledališča. Življenje delavstva poteka, enakomerno, posledice svetovne in meščanske vojne izginjajo z neverjetno naglico. Kulturne ustanove rastejo kukor gobe po dežju. Danes težko najde* v Rusiji a-nalfabeta. V vsakem mestu se nahaja masa klubov in vsak klub Ima »voj« gla- Poljedelska komuna „Zinovijev“ Iz starega fevdalnega posestvu, ki je bilo večinoma raizorj eno in neproduktivno, so komunistični kmetje napravili lepo kmetijo, ki jo obdelujejo in upravljajo po kolektivnem sistemu. Ta kmečka komuna je dobila ime "Komuna ži-novjev«. Ta komuna poseduje deset hiš, štiri gospodarska posllopja, tri konjušno, dvanajst skladišč, tri bolnice, tri žitnice. Tekom vojne je bilo vse pokvarjeno, ampak kmetje so s potrpežljivim in vstrajnim delom vse obnovili in uvedli nove, racionelne (umne) metodo. Gospodarstvo poseduje petindvajset konj. osemdeset krav, s1 »sedemdeset prašičev, osemdeset koštrunov, tristo komadov perutnine. Poljedelsko orodje se nahaja v prav dobrem stanju : dva indvajset plugov, osemnajst bran, tri stroji za žetev, tri za grabljenje, dve mlatilnici, na konjskii pogon in ena na paro, dve siti, šestnajst voz, devet kočij in devet sani. Ves ta materiali si je komuna nabavila z dohodki lastnega- dela. Kadar so se kmetje polastili teh zemljišč, ni obstajalo ničesar od navedenega. V komuni stanuje 94 žensk im 33 moških. V prvih časih je bilo kmetom težko se privaditi novemu, kolektivnemu delu in življenju. In to je tudi naravno, kajti poprej je mislil vsak zase, kako si bo zadostil potrebam svojega bornega življenja. Danes pa dellajo vsi skupaj glede ,na interese male komune. Ona. deluje že dve leti in sii je pridobila velik vplitv med drugimi kmeti v okolici. Nahaja se v kraju Verholanija ter ima dve podružnici in sicer eno v Jukovu, drugo v Kazinu. V zadnjih časih dela, na to, da ustanovi tovarno klobučevine. Okoliški kmetje sc p<'gostoma jioda-jajo v komuno, v katero oddajajo mleko, za izdelovanje mtliečnih proizvodov, kakor tudi z namenom, da dobijo tam koristne nasvete. «Komunardi» so otvo-rili tri gledišča, dve čitalnici, tri knjižnice. Oni delajo kakor v eni veliki družini, učijo se in zabavajo ter nudijo tudi drugim del veselja in blagostanja ki so si ga znali priboriti. Komuna organizira skupne obedovalnice in hiše za vse, kakor tudi delitev proizvodov itd. Tisti kil hočejo pristopiti h komuna, so morajo odreči od njih zasebne lastnine. Ona zahteva od njih, le to, da se, po telesnih sposobnostih udeležujejo skupnega dela ter daja vsakemu to, kar je potrebno za življenje. Kmetje v komuni pravijo: «Ob pričetku našega delovanja nismo mogli niti stopili v vas, ker so se drugii kmetje silno norčevali iz naše iniciative. Vsak nas se je izogibal, kakor da bi bili okuženi: In t,o je umevno. Kmetje v vaseh so zelo nevedni. Ampak mi smo se marsikaj naučili ter smo podučili druga kmete v mnogih stvareh. Danes pri poznavajo t.o». Črno se prilaga k črnemu .. V Ancono je prispelo iz Rima 500 mad- žarskih «romarjev». Bili so pri papežu, za «sveto leto«. Komaj so prispeli na postajo, so priredili ovacije Mussoliniju in fašizmu ter prosili fašistična mi ličarja, da naj jim podarijo fašistovski znak. Ko so jim fašisti ugodili njihovi želji, so si pripeli znak v gumbnico. Tudi škof, ki jih je vodil, si je pripel znak. Ni težko uganiti, kakšne ti «romarji», ki se tako navdušujejo za fašizem, «Gliha vkup štriha«, črno se prilaga k črnemu, ,, vrste »o bili -sr „DELO” SPOR MED JUGOSLAVIJO IN GRČIJO Pogajanja za sklenitev zavezniške pogodbe med Jugoslavijo in Grčijo so izpodletela. Z ozirom na današnji položaj na Balkanu (snovanje protiboljse-viškega l>loka, naperjenega proti Sov. Rusiji) je to zelo važnega pomena. Zakaj ni prišlo do pogodbe? Jugoslovanska vlada je stavila dve zahtevi, ki jih Grdja smatraj nesprejemljivim. Prva zahteva se nanaša na željo Jugoslavije, da bi se sklenil poseben dogovor v prid slovanskim manjšinam, ki živijo v območju grške države. Grčija se je temu uprla, češ, da ne mara, da. bi se tujci potegovali za njene podanike. Dalje trdi, da bi privolitev v to zahtevo izzvala enake zahteve s strani Bolgarije, Rumunije in Albanije. Druga zahteva jugoslovanske vlade se tiče solunske železnice, ki teče od GevgeHja do Soluna po grških tleh. V’ tem slučaju ne zahteva samo nekako kontrolo nad to progo, ampak bi sploh rada malce bolj zagospodarila, na njej, kar je čisto umevno, ako pomislimo, da je danes solunsko, pristanišče trgovsko izhodišče Balkana, še posebno pa Srbije, ki koncentrira vso jugoslovansko industrije) in trgovino v svoji sredi. V par besedah je ta zahteva slična avstrijskim spletkari jam v zadevi železniške proge skozi Sandžak (Makedonija). Naravno je, da Grčija ne bo privolila niti v to zahtevo in - protiboljjev.iski blok ni za enkrat tako trden, kakor si ga želi svetovna reakcija. UPORI NA KITAJSKEM. Na Kitajskem je izbruhnila ustaja proti belokožrem, bolje rečeno proti imperialistom. kajti ljudska nejevolja je naperjena tudi proti Japoncem, ki niso belokožci. Kakor smo že večkrat pisali, se je tudi v tej milijonski deželi pričelo prohujenje razkosanih proletarskih mas. Pokojni Sunjatsen, vodja narodno-revo-lucionarne stranke je prvi započel z o.Hvobojevalnim gibanjem. Po zadnjih vesteh je v nekaterih krajih položaj zelo resen. Vršijo se spopadi med domačini in tujci, ki razpolagajo s protecijskimi četami, katere se tvorijo iz kontingentov ameriške, angleške, francoske in italijanske mornarice. V Pekingu je vprizorilo 10.000 dijakov protiimperialistično demonstracijo. Položaj je najtežji v mestu Šangaj. Tu je bila proglašena generalna stavka. Nekaj upornikov se je zabarikadiralo v gledališča in so od tam otvorili ogenj na rnimoidoča ameriško patruljo. Inozemsko vojaštvo je nato naskočilo gledališče in aretiralo upornike. — To so male epizode velike osvobodilne borbe Kitajcev, VOJNA V MAROKU Francija in Španija ste se dogovorili,, da boste skupno nastopili proti osvobojen ja si želečim Rifancem. Do sedaj pa jima ni bila sreča preveč mila. Ili-fanci se uspešno borijo proti kotonijal-nenni imperializmu. Francoski sodrugi vodijo, bodisi v parlamentu, bodisi v javnosti in med vojaštvom neumorno propagando za svobodo kolonijalnih narodov in proti vojni v Maroku. NEMČIJA IN NEMŠKA AVSTRIJA Zadnje čase se je započel o v Nemčiji in Nemški Avstriji gibanje v prid združitve obeh držav. Antanta in tema državama. sosedne države (Čehoalovaska, Poljska, Jugoslavija itd.) se pa temu odločno upirajo, ker bi to pomenilo ojačanje Nemčije. Ako bi prišlo do združitve, bi tvorilo to globoko pangerman-sko zagozdo v osrčju Srednje M v rope. kar bi povzročalo mnogo skrbi gorina-sedenim državam. Obtod tak odpor. Protikomunistična gonja v francoskih polonijali V Tuneziji, Algeriji iu Maroku so se pričele velike policijske operacije proti vsem tistim, ki. so osumljeni »prevratni-Siva. V Casablanci je bilo aretiranih več elementov, pripadajočih komunistični' stranki. Trije izmed teh, ki so doma iz Francije, so bili izgnani in odposlani v domovino. O načinu pouka v proletarski driavi (Muzej revolucije, strankina zgodovina in uZIteljl) Kako zoperne in dolgočasne so ure, v katerih se prepodava zgodovina, v za-padno-evropskih šolali ! Ako se spominjam nazaj v prosi ost, je pouk zgodovine zvezan z izučevanjem na pamet gotovih dat, krajev, imen cesarjev, kraljevin vojvod, vojn, knežjih junakov itd. Take so ure, v katerih se prepodava zgodovina. Pri tem pa je treba se misliti na učitelja,' ki pomaga., s palico v roki učencem, da si zapomnijo pravi dan in ime. Popolnoma drugače pa je v Sovjetski zvezi. Diktatura delavcev in kmetov je ustvarila način poučevanja, ki je šele prehodna stopnja k metodi produkcijske šole,. Načini>, po katerih se učencem prepodavajo zgodovinska znanja, jim nudijo veliko možnost k samostojnemu umstvenemu delovanju. Pred kratkim sem se nahajal v (-Muzeju revolucije« v Leningradu. V tem muzeju so razstavljene fotografije. slike, zastave in drugi predmeti iz zgodovine ruskega osvobodilnega, in delavskega gibanja. Vse to je razstavljeno po kro.no-llogičnem (časovnem) redu, kar ivori e-not.no zgodovinsko knjigo. V teh prostorih se vedno srečava šolske otroke, ki študirajo tam zgodovino delavskega razreda. Tako sem imel priliko videti skupino enajst do dvanajst,letnih dečkov in deklic. Bili so v oddelku, ki predstavlja zgodovino revolucije proletariata 1905. Vsi so bili zelo zainteresirani. Imeli so v rokah svinčnik in beležnico ter so si zapisavali razne podatke. Kar naenkrat si niso bili v gotovem vprašanju na jasnem. Vprašanja si ga niso mogli rešiti, niti ne z vzajemno pomočjo, kakor so storili doslej. Kaj pa sedaj? V dvorani se je nahajal nek sodrug, ki sem ga jaz spočetka vzel za navadnega obiskovalca muzeja. Tudi on si jo tu pa tam zabeležil kakšno stvar ki jo je videl. Tega človeka je skupina otrok poklicala, k sebi. Med učenci in 25-letnim sodrugom se je raz v 81 zanimiv razgovor, o odnosajih med petrogradskim delega-cijskim svetom in tovarniškimi delavci, kakor tudi o >tari zastavi, na kateri je Mio zapisano neko revolucionarno geslo. Iz načina in vsebine razgovora sem mogel spoznati, da- je bil tisti, posetitelj, katerega so otroci naziv ali «sodrug», učitelj njihovega razreda. Ko so bili učenci zadovoljeni z izjavami, so nadaljevali svoja, raziskavanja, ne da bi se nadalje brigali za. učitelja. To je le majhen primer, ki pa prav dobro označuje razmer v šoli. Ne samo o tem, kako se iizvajajo šolska, dela, ampak tudi o tem, kakšno je razmerje med «nMteljem» in učenci. Kljub temu, da se sodrug učitelj bavi večinoma sam zase z nalogo (ker tudi on mora dotočiti, v svrho razbistrenja, pri razgovorih, ki se vršijo po izletih, različne vezi med tem in- onim dogodkom) je vladala med učenci dobra disciplina. Tu ni bilo nepotrebnega postajanja in tekanja, ni-kakih razgovorov o kakih uličnih pripetljajih, temveč pazljivost in zanimanje. ki je m opaziti niti pri odraslih. Na ta način s«' vzgaja učence k dobri in zavedni disciplini, k samostojnosti. To novo pokoljenje, ki razvija ,z vsemi mogočimi sredstvi svoj um do naj-visje stopnje, stoji v rezkem nasprotju s tistimi duševnimi junaki, ki jih mora vzgajati! meščanski razred, za to da vzdrži svoje gospodstvo. In mi proletarci ki živimo še med tern duševnim suženjstvom, kaj moramo storiti v to, da preprečimo- popolno poneu-mnjevanje našega potomstva, potom duševnega strupa, kojega mu se ga vliva v meščanskih razrednih šolah? Kdimii odgovor na to je : Vzgojujmo naše otroke, k boju proti temnim silam, s tem da jih združimo s komunističnimi otroškimi skupinami in da jih v tem podpiramo, z nasvetom in dejanjem. B. E. Osnovna znanja O LENINIZMU Kaj je leninizem ? Leninizem je mar.vizem imperialistične dobe in proletarske revolucije. Jasneje povedano : «Leniniizem jo teorija in taktika proletarske revolucije na splošno in posebe pa teorija in praksa proletarske diktature. Marx in Kngels sta, živela v predrevolucionarni dobi, kadar se je imperializem nahajal v započetnem 'stanju in se ni proletarska revolucija še kazala kot praktična in posredna potreba. Lenin pa, ki je bil učenec Ma,rxa in Kngelsa, je živel v dobi imperialističnega, razvoja, v dobi razvoja proletarske revolucije in kadar je ta zmagala v eni deželi, ko je v njej zlomila buržoazno demokracijo ter odprla dobo proletarske demokracije, dobo sovjetov ! Evo, radi česa je leniniizem razvoj marsizma. Ponavadi se opazuje, da je leniniizem izključno bojevitega in revolucionarnega značaja. Ta posebnost se da razlagati potom dveh dejstev: prvič, da je leninizem izšel iz proletarske revolucije in radi tega nosi na sebi njene odznake; drugič, da je v zraste! in se je okrepil v boju proti oportunizmu Druge Internacionale, to je boj, ki se je pojavil in se pojavlja kot neobhodno potreben, kot predpogoj za. zmagoviti boj proti kapitalizmu. Ne sme se pozabiti, da med Marsom in Kngelsom na eni strani in Leninom na drugi, imamo celo nepretrgano dobo gospodstva oportunizma II. Internacionale, proti kateremu se je bilo treba bojevati. V tem boju je ravno ena izmed poglavitnih nalog leninizma. Leninizem je vsklili, vzrastel in se razvil v pogojih imperializma, kadar so protislovja kapitalizma dosegla skrajne meje, kadar je postala revolucija vprašanje praktične udejstvitve, kadar je v dobii predpriprave (delavskega razreda sledila nova doba direktnega napada proti kapitalu. Lenin je na,žival imperializem z imenom (tumirajočii kapitalizem«. Zakaj? Zato. ker je imperializem pripeljal protislovja kapitalizma do skrajnih predelov, za katerimi se pričenja proletarska revolucija. Najvažnejša protislovja so sledeča : 1) Nasprotstvo med kapitalom in delom. Imperializem je premogočnost monopolističnih trustov, sindikatov, bank in finančne oligarhije, v industnjalnih deželah. Za boj proti tem premegočno-stim so se navadne metode delavskega razreda : strokovne organizacije, zadrugo, parlamentarni boj, izkazale kot nezadostne. Ali izročiti se v popolno oblast kapitala, životariti in, degenerirati vedno bolj, ali pa napovedati odločilni boj: na ta način postavlja imperializem pred delavske množice to vprašanje. Tako vodi imperializem množice k proletarskii revoluciji. 2) Nasprotstvo med raznimi finančnimi skupinami in imperialističnimi velesilami, v njihovem boju za vire .surovi); in za zasedbo tujih ozemelj. Imperializem je eksport kapitala tjakaj, kjer se nahajajo siri sirovi.il, je divji linj za posest teli virov, je boj za razdelitev nezasedenih ozemelj. Ta boj ga vodijo s posebno srditostjo nove finančne skupine i.n nove države ki iščejo «kotiiček na soln-cu«. Vodijo ga proti skupinam in državam, ki nočejo izpustiti iz rok svojega pliena. Ta srditi boj med raznimi kapitalističnimi skupinami vsebuje element, imperialistično vojno, to je vojno za aneksijo tujih dežel. To stanje povzroča na drugi strani pešanje imperializmov, poslabša položaj kapitalizma na splošnem, pospešuje proletarsko revolucijo in 'jo praktično ošili. 3) Nasprotstvo med eno skupino »kulturnih« narodov, s šibkimi malimi narodi in kolOni-jalnimi narodi. Imperializem predstavlja najbolj sramotno izkoriščanje in najbolj nečloveško zatiranje mnogoštevilnih narodov, obsežnih kolonij in podložnih dežel. Iztisniti čimvečji profit iz teh dežel, to je ,namen t.ega izkoriščanja, ampak, da mu je mogoče izkoriščati te dežele, je imperializem prisiljen gradili železnice, delavnice, tovarne, mora ustanavljati industrialna im trgovska središča. Pojav razrednega proletariata, stvoritev domače inteligence, probuda nacionalne zavesti, razširjenje osvobodilnega gibanja, to so neizogibni rezultati take politike. To je potrjeno po velikem revolucionarnem gibanju, ki, se pojavlja v kolonijah in v podjarmljenih deželah. Ta- nkolnost je za proletariat velike važnosti, v kolikor izpodkopava pozicijo kapitalizma, ker izpreminja kolonije in podložne dežele iz rezerv kapitalizma — v rezerve proletarske revolucije. Ta poglavitna nasprotstva; imperializma, spreminjajo stari «cvetoci» kapitalizem v umirajoči kapitalizem. Zadnja velika imperialistična vojna je vsa ta nasprotstva zvezala v en skupen vozel ter jih vrgla na tehtnico, pospešujoč in razširjajoč revolucionarne boje proletariata. Z drugimi besedami povedano : kapitalizem ni le napravil iz revolucije praktično potrebo, ampak je tudi ustvaril ugodne pogoje za naskok na kapitalistično trdnjavo. Rusija je bila n« nekak način koncentracijska točka vseh kapitalističnih nasprotstev : Rusija je bila prenasičena z elektriko, bolj kakor kaka druga dežela in je bila torej v stanu, da resi ta nasprotstva, .potom svoje revolucije. V resnici je bila caristična Rusija ognjišče vsakovrstnega tlačanstva: kapitalističnega, kolonialnega in vojaškega in t-o v najbolj barbarskih formah. V Rusiji se je sila kapitala združevala z despotizmom carizma, napadalnost ruskega nacionalizma s krutim zatiranjem neruskih narodnosti, gospodarsko izkoriščanje celili ozemelj (Turčija, Perzija, Kitajska), z okupacijo teh ozemelj potom zavojevalnih vojn. Popolnoma prav je imel Lenin kadar je dejal, da je carizem «fevda;!no-vojaški imperializem«. Carizem je vseboval cvet vseli negativnih strani imperializma. Kdor je hotel zadeti carizem, je moral torej neizogibno zadeti imperializem; kdor je hotel stresti raz sebe jarem carizma, če je hotel ne le zlomiti ga. ampak ga tudi popolnoma odpravili, ta je moral odpraviti jarem imperializma. Revolucija prati carizmu se je mora'a torej spremeniti v revolucijo proti imperializmu. to je v proletarsko revolucijo. In v Rusiji se je kot velikan vzdignite ljudska revolucija. Na čelu nje je stal najbolj revolucionaren proletariat, ki je imel za seboj zaveznika, to je revolucionarni kmečki razred. Ali/ je se potrebno dokazovati, da ta' revolucija se ni mogla ustaviti na sredi poti, in da je morala, v Slučaju uspeha iti- naprej ter vzdigniti prapor boja proti imperializmu? Rusija je tvorila koncentracijski vozel vseh imperialističnih protislovij, ne samo radi tega, ker so v Rusiji ta protislovja postajala najbolj očitna, radi njih breziičnega in neznosnega značaja, ne samo radi tega, ker je bila Rusija važni steber zapadnega imperializma, in most, ki je vzdržaval zvezo med zapadli im finančnim kapitalom in vzhodnimi kolonijami, ampak tudi radi tega, ker je v Rusiji obslajallla resnična sila, ki je bila v stanu prerezati ta vozel protislovij potom revolucije. Revolucija v j Rusiji ni mogla bili drugačna kot pro- j lotarska, je mogla zavzeti že od prvih j dni tisti značaj ki ga je zavzela, namreč I mednarodni značaj. S tem pa je mogla pretresti temelje svetovnega imperializma. Pismo istrskega kmeta svojim sotrpinom. Dragi kmetje I Pišem vam z namenom, da bi lo moje pismo pripomoglo do združitve nas vseh, ki se mučimo in trpimo, da nasitimo žrela, tistih, ki so nas odirali in ki se še vedno redijo od naših krvavih žuljev. Spomnite se, dragi sotrpini, koliko naših bratov je pomrlo v svetovni vojni; pomislite koliko je pohabljencev, katerih rane nas še danes spominjajo na grozote, ki smo jih prestali', ker je tako ukazal kapita-llizem. Danes, ko so dali zdravje in kri za, «domo-vino» so ti naši bratje malone zapuščeni. Koliko sirot strada, ker jem je vojna vihra ugrabila skrbnega očeta. Vse to bi nam moralo dali misliti in naša skrb mora biti, da se združimo v mogočen vez, da bo tudi naša beseda nekaj odločevala, da bodo tudi nase potrebe upoštevane. To moč zadobimo v združitvi vseh malih kmetov v mogočnem «Udruženju revnih kmetov«. Ta organizacija. ima-namen delovati izključno v našo korist. Vezala nas bo tudi z mestnimi delavci, ki so ravno tako izkoriščani kakor mi. Zato pa je naša dolžnost, da pristopimo k njej, ker ako bomo raztreseni nas bodo, na primer razne davkarije, se naprej mučile, kakor nas danes. MALI POSESTNIKI. Ako greste v mesto, da govorite z gospodo v kaki zadevi in srečate takega gospoda, na cesti vaše prošnje se ne posluša in pravi: «Pridi k meni na dom«. Ako greste pa na njegov dom vas zapodi: »Danes nimam časa pridi kak drugi dan«. Ako potrebujete odvetnika vas bo ta pozdravil rekoč: «Imate lire? Ako jih nimate lahko greste«. Ako 'Iščete pravice na. merodajnem mestu vam se godi kakor hlapcu Jerneju pred sodnikom. Žalostno, žalostno je. da smo tako zaničevani in brezpravni, ko vendar pridelujemo človeštvu kruh, ki je podlaga življenju in vsemu napredku. Dosti je tega poniževanja. Tudi mi moramo priti do svoje pravice. Prvi korak do tega cilja je, da se združimo med nami. Ramo ob rami z mestnimi delavci se moramo boriti, da odpravimo lenuhe in izkoriščevalce. Da bo naša beseda veljala in odločevala, vsi mali) kmetje v vrste «Udruženja kmetov« ! Vaš sotrpin iz Koprstine. Dopisi Iz Jelšanske Okoliee U više več brojeva «Deia» bilo je govora o našim opčinskim prilikama te smo prisiljeni da. o lome opet pišemo. No za donos ograničit eemo se na kratki člana k dok čemo u jednom od dojdučih brojeva «Dela» opisati celi položaj koji vlada kod nas a. u jedno i- svu oriu n-ašu gospodu narodnjake koji svojim glupim ravnanjem jos vise pogoršavaju bedno stanje naše opčine. Da se raspise rekord radi slabog upravljanja, naš bi «šinjor sin-dako« sa svojom klikom bez sumnje postigao prvenstva- jer se vidi da je on u t.oj struki veoma izvežban. Našim je opčinarima poznalo kako se radi aprovizacije nakopalo toiliko hiljada lira duga, te sada nema niti novaca niti robe, a glavna se krivnja pripisuje sadašnjem načelniku te je dužnost njegova da razjasni kako je nastao dug i kamo je roba. Ovili je dana odstavljen ili bolje reči izbačen iz službe več vise god ima se ov-de nalazeči opčinski tajnik Danielič. Vele da je izbačen radi slabog «zdravlja». No kako se iz sigurne stran« doznaje on znade vrlo zanimivih stvari- o načinu kako se je upravljalo s aprovizacijom i kako se upravlja s našem opčinom, pa se ga želi. gosp. «sindako» izbaviti samo da mu ne more naškoditi. Da je sve to proti v Danieliča bilo skovano po programu vidi se po torne, sto je u isto vreme nas popo llusa, upravitelj Posojilnice predla-gao odboru iste, da se ga izbaci iz stana (Danielič nalazii sc na stanu u posojilnici). što ne g. Iluša i to je ljuba v sprani bližnjega svoga. kad zahtevate da se jednog istradanog čovjeka s njegovom brojnom obitelju baci na u'.icu. što vas briga ako nema on niti njegova deca gde da se sklone. Glavno je da. imate Vi' koji živite na račun radne klase. Vladajoča klasa drži svoga slugu dok joj koristi ali čim bi mogao da istoj naskodi onda se ga baca na uilicu bez milosti kao bez-pravno roblje. Za d a nas toliko a na svidenje gospoda. s jednim opsimijim člankom u kratko vreme u našem dragom «Delu». Opainari komunisti. Selitev v Rusijo. Poročilo sodruga Žarna o posestvu na Krimu smo prejeli. Poročilo potrjuje že priobčene podatke, je precej dolgo in je v sl e d tega ne moremo priobčiti. Sicer pa pravi, da je tam zemlja precej osusna in nam svetuje vzeti zemljo na Severnem Kavkazu, kjer je že mnogo takih gospodarstev. Pravi, da naj -o tem odločimo mi in da je treba poslati dva zastopnika v Moskvo, za sklenitev pogodbe. Odbor je torej sklenil poslati zastopnike, ki naj pregledala, zemljo in skleneta pogodbo. Zastopnika odpotujeta, kakor hitro bodo izvršene potrebne formalnosti. ODROR. Tiskovni sklad V zadnji številki je bila suma pogrese-na, pravilno se mora glasiti : Prej izkazanih lir 11.894.86 Takoma (U. S. A.) : F. Jakšetič, L Iskra. Gašpariy, M. Prpiy, K. Feroj, M. Jakšetič, Ruščev; J. Juričič, M.ikulič po 1 do lar; J. Afriy, M. Sankoviy, P. Kolof, F. Valenčič, M. Forca, M. Klarič. A. Surina, Roso; Ana Simčič, I. Šplina, F. U-dovičiie, A. Valenčič, O. Gnječ, M. Udovič, F. Perčič,, R. Sablič, J. Žuljevič, J. Udovič, I. Stipič, I. Slosar. J. Simčič, I. Surina, A. Surina po dok 0.50; V. Baron, P. Š vrl joga, I. Švik, I. Polič, M. Počorša, A. Čop, A. Stipanič, L Hrabar, P. Vukovič, I. Pikulič, I. Surina. Ivanka Šternac, A. Mikulič, A. Čeh, Komar, J. Kresevič, J. Turkovič, A. Sankovič po dol. 0.25; skupaj dolarjev 22.45 — L. 521.—. od katerih za «Delo» L. 260.— To je najboljši dokaz, da se proletarci, na katerih plečih se redi «tuj» kapital, zavedajo, kje je njih mesto. Vabilo, naj naberejo denar na zvonove, jim je priklicalo v spomin marsikatero granato, ki je bila iz «blagoslov-Ijene« kovine. Sodrugu P. J. in vsem o-stalim sodrugom, ki se mučijo v daljni deželi, ki so nam pa blizu po mišljenju in stremljenju pohvala za požrtvovalnost s pozivom, da se se spomnijo «Dela«, ki po svojih skromnih močeh Siri misel o osvobojenju zatiranih množic in vesoljnem bratstvu v njih rojstnih krajih. Jelsanska okolica : Boljsevik na straži, žena boljševika po 2.50; A. Maljevac, I. Polič, D. Pajilcn, želiiči da raast.ilpi nas dan, simpatizant iz Ška.lnice, Kaj-žar iz Lipe mesto za zvona da za »Delo«, da puž vidi, da smo živi po 5; komunist od ped do glave, da nase «Delo» lajkše iz lazi, boljsevik Jz , Breze, jer se Ive Kovačič jezi na komuniste, re-čemda je Vinarš fašista po 3;'mladi komunist, jer mislim za komuniste, Janko komunista; jer nišam fašista, novi član Kom. stranke, muzikant, ž.nidar, komunisti,na, radi mo čvrsti, jedan koji nas zapušta, da ide na nasoj opčini slabo to je jasno, jer nas progone no mi jos živimo, neču da sam fašista po 1; jer stopam u redove komunista, komunista pripravan svaki čas, jer želim postati dobar komunist, amerikanac, Jože komunist, komunista iz Novokračin, da pride čim prej nas dan, jedan koji se ne boji, da se nas šindako čim 'pri je odstrani, jer nišam uz Puža nego uz komunista po 2; N. N. 0.50; jer maročič drži za Puža. a ja za «Delo» 4 lirp; L 92.50 Trst: Matiče v odgovor na zaplembe L. 20, — Razpečevalec Itistov : N. N. L. 2.70 Vsega skupaj L. 12.270,— Odgovorni urednik: Vekoslav Rovan. Stabilim. Tip, Silvio SpazzaJ - Trieste. PODLISTEK Razodetje (Indijska pravljica). «l'čili so me učitelji mojega očeta,« je odgovarjal potok, «da sužnja, ako je mlada, in zala, lahko nadomešča gospodarju vsako žensko, oblečeno v svilo in sužnji neenako. Se več; sužnja je dolžna služiti svojemu gospodarju v vsem. Ali, riba, nadaljuj!« Riba je nadaljevala : »Vsak migljaj gospodarjev je posluša lo stotine sužnjev. Kar je rekel on sam, to je izvrševalo stotine sužnjev. Zahotel je, da se mu je skuhala jed, se mu je skuhala takoj. Poskusil jo je in jo dal vreči psom. Mi sužnji pa smo jedli, ako je kaj ostalo njim. In bilo nas je na stotine, ki srno morali čakati, da se nasitijo psL In če ni ostalo ničesar, nismo ničesar jedli. To gospodarja ni brigalo. Ako je kdo izmed nas onemogel, dal ga je odvesti v gozd, da pogine, (it vselej je bilo ukazano sužnju, da je moral odvesti sužnja. Gorje, če bi se obotavljal ali pa prosil za nesrečneža. Ubiti je dal oba. Ukazal je sužnju in suženj je moral sužnjo ubili. Zakaj lastnoročno ni nikoli ubijal. Nekoč, ko smo bili silno lačni in so liflša telesa popolnoma oslabela, otroci nagi pa umirali, vsled gladu, sem rekel: Sotrpini! Lica naša nam blede in roke se nam tresejo od slabosti. Zakaj, lačni smo. Prošnja otrok naših mi reže v srce, zakaj kruha prosijo, a ga nimamo, da bi jim ga dali. Vdrta so njih očesca in prozorne drobne ročice. Grem h gospodarju in mu porečem: ('.lej, gospodar, umirajo otroci naši in slabe naše moči. Daj nam in otrokom našim jesti, zakaj, delamo ti zvesto. Bili pa so, ki so se ustrašili tega. Gladoven so, otroci so jim umirali od gladu, a so se ustrašili. Ilekli so: ,Ne hodi! V gozd le da odvesli iu nas pretepe.’ Veliko je bilo v njih hlapčevstvo, da so se tako bali. Kako naj pretepe vas in mene odpravi v gozd, da poginem, ako vi nočete?! Saj smo mi tisti, ki izvršujemo njegove ukaze. Kdo nas bo tepel, ako mi sami ne izpolnimo njegovega ukaza, in kako naj odidem v gozd, ako ukaza vi ne izpolni te? Ali ne vidite, da. je njegov ukaz le takrat ukaz, ko ga izpolnite vi ? Pritrjevali so in se vseeno bali. Toliko je bilo njih hlapčestyo. Ali glad je silil. Zato so rekli. ,Idi I’ Stopil sem pred gospodarja in mu rekel. Gospodari... Glej, težko delamo in zelo smo slabeli, ker smo lačni. Ukaži da se nunltimo. Hrbet mi je kazal, ko sem govoril. Ko se je obrnil, so mu gorele oči, kakor risu. Vedel sem, da je končano. Ukazal je in glej, vsi, ki so umirali od lakote in za katere sem prosil, so me privezali k deblu drevesa. Tak je namreč bil njegov ukaz. O. kako jih je znala združiti gospodarjeva volja zoper samih sebe. Njih lastna volja jih pa ni znala združiti. Zakaj, bili- so resnično sužnji. Zopet je ukazal gospodar. Tedaj pa so zasikali rumeni in padali na moje golo telo brez usmiljenja. «Silneje!» In bili so silneje. Nekateri izmed njih so bili tako, da, so se začeli poteli, kot da so delali na vrtu in plantažah, zakaj, mislili so, da se jih gospodar zato spomni bolj, kakor drugih. Ko mi je viselo meso s telesa, kakor cunje, je ukazal, naj me odvežejo, oble žal sem na mestu. l isti, ki so me bili bolj, nego je ukazal, so posedli okrog mene in rekli glasno, da. jih je gospodar slišal: «Prav ti jel Zakaj pa vznemirjaš gospodarja !» Bogataš pa, odhajajo, slisavsi to, je velel da se jim da jesti. Ozrl sem se za njim in moj resničen «Jaz,» tisti, ki je tudi v njem, mu je zaklical; «Sebe samega si dal pretepsti.« Ni se obrnil. Le urneje je stopil čez prag. Tam pa jo ukazal sužnji Majalti, naj mi umije rane. Vedel sem, da tega ni ukazal on, pepel, nego njegov večen «.laz». Pogledal sem po tistih, ki so me bili. Tedaj sem spoznal, kaj zamore glad. Jedli so s pravcato požrešnostjo lačnih. Njih obrazi so bili topi, oči pa so se svetile v zverinski pohoti po večjem kosu. Mojega pogleda so se izogibali. «Za ceno mojih bolečin jeste,« sem pomislil. Njim pa je postal naenkrat grižljaj grenak. «Iločes jesti,« so rekli, a pogledali me niso. «Zaslužili st«, jejte,» sem rekel. «Nismo radi,« je rekel eden izmed njih, «Sam ves... ukazal je. «Sami sebe ste bili,« sem rekel. Niso me razumeli. «Mesa se mu,« so se spogledali. «11-rnira.« Jaz sem pa povzel: «l)a, sami sebe ste bičali. Zakaj, vse kar boli mene, boli tudi vas.« »Sužnji smo in moramo ubogati,« so rekli, kakor da so preslišali moje besede, «Gospodar je nas in kar ukaže, ti, suženj, ubogaj. Zakaj, ustvarjen je, da ukazuje, kakor si ustvarjen tl, da po-slu^až» «Ali on je vendar človek, kakor vi. Kdo mu je dal praviro, da ukazuje nad vatni?« Povesili so glave, čutili! so, da je nekje v teh besedah resničnost, Jaz pa sem govoril: «Bil sem lačen... in tudi vi sle bili lačni, Se sedaj ste lačni, dasi vam je dal jesti. In vedno boste lačni, dokler vam bo dajal jesti človek-gospodar kot miloščino. Zakaj bi mu ne povedal tega. Mi delamo, on počiva. Nam se suši kri vsled vročine, on sedi v hladni senci. In vsega ima v izobilju, mi pa ničesar. In vendar on ni nič drugega nego to, kar sem jaz in kar ste vi. Prah, ki ga je zbrala večna volja «Jaz,» kakor je zbrala vašega in mojega in ga oživila z enakimi procesi in pojavi.« Sužnja, ki mi je obmivala rane, je pogledala, po sužnjih: «Strnsno ste bili.« Povesili so glave od sramu. Ona pa je govorila: »Toliko vas je, pa ste bičali samo enega. Eh, vi... Samo eden vam je ukazal in vsi ste hiteli, da izpolnite njegov ukaz. Vas, ki vas je na stotine, ustrahuje samo eden s pogledom in besedo... Vase roke so dale mrtvemu ukazu življenje. Fj vi...» Sužnji so molčali, inoj jezik pa je spregovoril poslednje besede ; »Ti, Majabi, si spoznala resničnost. Ko jo spoznajo vsi, ne bo več gospodarja, ne bo več sužnjev. Takrat ho povsod Človek.« Tako se je končalo moje človeško življenje. — Pomnim še, ko sem gledal na svoje razpadajoči« lolo, je prišel mimo gospodar. Ustrašil se je žene, ki je sedela na mojem pepelu. Njen skelet pa je zarožljal: Pokazala je na moj pepel in rekla: «To le sl !» Tri dni ga jo preganjalo (0 vprašanje, nato pa ga je v topil v jedi In pijači. «Natančno tako je bilo,« je pritrdil potok. «S,lasti življenja, tega mimoletečega fantoma, so me držale, da nisem maral v sužnju spoznati človeka. Zakaj, ako bi ga poznal in priznal, zginile bi slasti in moje roke bi morale okusiti delo. Moral •>ii stopiti od mize bogov in postati Cllovek.i) Puščavnik in modrijan Kantičondra se je nato vzdramil. «Veliko razodetje si dal senci svoji, resničen «Jaz», Duh, ki živiš v meni in v vsem in ki si vesoljstvo,« je rekel in Sel, da povu to resnico vsem svojim učencem.