STBAN ^^k' 14. ĐGCSMBRA — Ster. M ŽIVLJENJE NA NAŠI VASI POGODOR Z ZAPEČKOM KOLIKO BI RAJE ZASLUŽILI - 100 ALI 5.000 DINARJEV Rad bi videl tistfega,- ki bi ne rekel, da je to vprašanje nekam smešno? Saj tudi je, čeprav imam vzrok da trdim, da je zelo umestno. Nedavno je predsednik OZZ tov. Lu- bej v svojem poročilu na seji OLO po­ vedal nekaj kratkih, toda izredno krep­ kih primerjav. Govoril je o rentabil­ nosti kultur, ki jih gojimo na podeželju. Zemlja pri nas še zdaleč ne daje tiste­ ga, kar bi lahko, ker je ne obdelujemo kakor je treba in ker se preveč držimo starega načina kmetijske proizvodnje. Zemlja je zemlja. Odvisna je od mar­ ljivosti in prizadevanja obdelovalca. Na enakem kosu zemlje lahko kmet za­ starelih nazorov obuboža, drugi pa vi­ soko dvigne standard sebi in skupnosti. To je odvisno le od tega, kako kdo z zemljo ravna, kakšno seme vanjo po­ loži, kako ji pomaga k rodovitnosti itd. Nimam namena na dolgo razpravljati. Vzemimo en hektar zemlje. Ce na tej površini raste trava in če vzame­ mo dohodek, ki ga od te trave pri­ čakujemo v višini sto din, potem bi od drugih kultur na isti površini do­ bili naslednjo lestvico dohodkov: Za krompir 333 din, za pšenico 1000 din, za vrtne jagode 2000 dih, za maline 3666 din, za hmelj 3333 din, za črni ri­ bez pa celo 5000 din ali petdesetkrat več kot za travo. Številke, ki smo jih navedli seveda ne odgovarjajo dejanskim dohodkom za vse te kulture. Sto dinarjev za do­ hodek od trave na enem hektarju zem­ lje je vzet samo kot indeks za koliko­ krat lahko povečamo dohodek, če se lotimo gojenja donosnejših kultur. Kot vidite, vprašanje, kaj imate rajši 100 ali 5000 din le ni tako smešno. Morda imate prav vi, ki sedaj prebi­ rate te vrstice, hude težave. Imate zem­ ljo, jo obdelujete, toda ne daje vam toliko kot bi potrebovali. Ste že kdaj pomislili na to, da bi bilo dobro ne­ katere površine zasaditi z donosnejšimi kulturami. Menda ni kmetije in po­ sestva, kjer bi ne bilo vsaj nekaj praz­ ne zemlje, ki ni nikomur v korist, edino v škodo davčne osnove je. Ta zemlja pa čaka na nekoga, ki bi jo znal izkoristiti. Zemlja je darežljiva, odvisno je samo kakšen je človek, ka­ terega last je. Zemlja daje hrano vsaki rastlini, ki je pognala iz njenih neder. To je lahko tudi najbolj zanikrna zel, ali pa na primer črni ribez, ki ima vi­ soko ceno na tržišču in ga je mogoče prodati neomejene količine. Zemlja je podobna denarnici, ki je lahko praz­ na, ali pa nabita. Prav sedaj, v zimskem času, bi lahko razmišljali, če se vas tiče to smešno vprašanje, kaj bi rajši 100 ali 5000 din. Celjski Iaienci in delo mladinske organizacije ^-'V^MTek zvečer je polagala obračun dela tudi mladinska organizacija va­ jenske šole I v Celju. Konference so se poleg mladine udeležila tudi zastopniki OKLMS Celje, obrtne zbornice Celje, nekateri mojstri, profesorski zbot in »drugi. Mladinska organizacija na tej šoli je ena od največjih v celjskem okraju, saj šteje preko 400 članov, to­ rej vse vajence, ki obiskujejo to šolo. Zato je tudi precej problemov, s ka­ terimi se ukvarja mladinska organi­ zacija. Mladina je poslušala dvoje skrbno pripravljenih poročil o delu organiza­ cije med vajensko mladino v preteklem ter o nekaj mesečnem delu v tekočem šolskem letu. Kar na začetku moramo ugotoviti, da so bili precej delavni. Naj navedemo le nekatere podrobnosti. Vajenci v Celju, ki obiskujejo to šolo, se uspešno uveljavljajo s svojim delom tako na političnem kot tudi na kultur- noprosvetnem in športnem področju in seveda kar je njihova osnovna dolžnost, se dobro učijo in pripravljajo na svoj bodoči poklic. Posebno strokovnemu izobraževanju je posvečena največja pozornost, saj hočejo postati mojstri svojega poklica. Organizirali so razna predavanja, učijo se tujih jezikov ter čitajo ustrezno literaturo, da bi se dobro izobrazili. Izven šolskega pouka se udejstvujejo v krožkih Ljudske tehnike, v pevskem zboru ter v drugih društvih in organi­ zacijah. Aktivno je tudi športno udej- stvovanje ter delo taborniške organiza­ cije. V počitnicah so taborili v Rovinju. Skupno je letovalo preko 300 vajencev. Organizirali so vrsto prireditev ter ^abav na šolskem dvorišču, kar je ime­ lo za cilj nuditi koristno in zdravo za­ bavo bodočim mojstrom. Se in še bi lahko naštevali uspehe. Na kratko naj še enkrat podčrtamo dejstvo, da mla­ dinsko organizacijo v vajenski šoli I upravičeno štejemo med dobre orga­ nizacije. In problemi. Da tudi ti se pojavljajo v delu med vajensko mladino. So p« seveda posebni ter jih mladinsko vod­ stvo samo ne more reševati. Tu misli­ mo predvsem izkoriščanje vajencev po mojstrih, zanemarjanje pouka iz naj­ različnejših objektivnih vzrokov, grobo ravnanje, prekoumo delo in neplače­ vanje upravičenih nagrad in več po­ dobnega. O teh zadevah vajenci neradi govore, ker se boje svojih mojstrov, mladinska organizacija pa tudi ni to­ liko močna, da bi nepravilnosti od­ stranjevala. Zato bo morala bolj so­ delovati z obrtno zbornico, tajništvom za delo in drugimi oblastvenimi in­ špekcijskimi organi. Ti organi naj se tudi več zanimajo, kaj delajo vajenci v svojem prostem času. Razprava je bila zelo živahna. Va­ jenci so govorili o svojih težavah, ki jih tarejo, tako v šoli kot tudi izven nje. Predvsem so se zavzemali za razna poučna predavanja, predvsem zdrav­ stvenega in strokovnega značaja. Ne­ kateri so želeli, da se ustanovi va­ jenska šolska kuhinja, kjer bi dobili izdatno in ceneno hrano. Precej vajen- ' cev prihaja v šolo iz oddaljenih krajev pa so zato brez toplih obrokov. Nadalje so še govorili o reformi učnih načrtov, ki naj se prilagode njihovemu prak­ tičnemu delu. Mnogo govora pa je bilo tudi o nujni ustanovitvi šolskih delav­ nic, saj so tudi vajenci potrebni poli­ tehnične vzgoje ne samo v svojih ob­ ratnih delavnicah, pač pa tudi v šoli. Ko so na koncu izvolili novo vodstvo mladinske organizacije, so sprejeli še pomemben sklep. Kot prva mladinska organizacija na celjskih šolah so se ob­ vezali sodelovati pri delih na gradnji novega ljudskega kopališča. Na teh de­ lih bodo opravili 4500 delovnih ur ter bodo s prvim delom pričeli že v nedeljo, 16. decembra. Tudi ta obljuba kaže, da je delo mladinske organizacije na va­ jenski šoli I v Celju na dobri poti. (t> Kaj so pokazali gnoiitni in sofini poskusi v Kmeiiiski zadrugi Rimske Toplice v Kmetijski zadrugi Rimske Toplice so letos napravili vrsto gnojilnih in sortnih poskusov pri krompirju. Na­ men teh poskusov je bil, da se ugotovi, s katerim umetnim gnojilom se dajo doseči največji hektarski donosi pri eni in isti sorti krompirja. Namen sortnih poskusov pri krompirju pa je bil, da se ugotovi, katera sorta krompirja bi prišla najbolj v poštev za to področje. Rezultati gnojilnih poskusov so bili kaj zanimivi. Pri vseh gnojilnih posku­ sih je najbolj delovalo umetno gnojilo apnen amonijev soliter, in sicer je bil s tem gnojilom dosežen pridelek na 25 m2 40 kg v enem primeru, in to na peščeni zemlji in v slabo urejenem plo- doredu. Pri vseh gnojilnih poskusih in tudi v kombinaciji z drugimi gnojili je apnen amonijev soliter najbolj pozi­ tivno deloval. Zanimivo je, da tudi kombinacija vseh treh gnojil; dušika, fosforja in kalija, ni dala na isti zemlji večji pridelek kot sam apnen amonijev soliter. Iz vseh gnojilnih poskusov sklepamo, da je za področje KZ Rim­ ske Toplice najbolj uspešno gnojenje s kombinacijo 100 kg kalkamonsalpetra in 300 kg kalijeve soli. Iz vsega tega se vidi, da je naša zemlja prav revna tudi na dušiku, čeprav nekateri trde, da zemlji v glavnem le primanjkuje fos­ fornih gnojil. Dejstva govore drugače. Kaj je temu vzrok? Predvsem divje sajenje brez vsakega urejenega plodo- reda in zlasti pomanjkanje detelj na naših njivah. Kolikor posvečamo več pažnje pravilni in večji uporabi umet­ nih gnojil, toliko premalo skrbimo za ureditev plodoredov vsaj na naših več­ jih kmetijah. Potrebno bo začeti ure­ jati vaške plodorede, če hočemo, da bo­ mo bolj smotrno izkoriščali mehani­ zacijo v kmetijstvu. Sortnih poskusov pri krompirju so v KZ Rimske Toplice napravili več kot gnojilnih, ker so se za te poskuse kme­ tovalci bolj zanimali. Teh poskusov je bilo 12, in sicer s sortami: Bohmov srednje rani, merkur, akerzegen, bemov rani in bintje. Gnojennje je bilo na­ slednje; 300 q hlevskega gnoja, 400 kg kalkamonsalpetra, 300 kg kalijeve soli ter 500 kg superfosfata. Umetni gnoj je bil potreben na brazdo pred sa­ ditvijo krompirja. Zemlja v vseh pri­ merih je peščena ter ni bila še nikoli gnojena z umetnimi gnojili. Rezultati so bili naslednji: merkur 215 q, bemov srednji rani 155 q, aker­ zegen 117 q, bemov rani 113 q in bintje 173 q na ha. Ves čas rasti je kralje­ val merkur. Vsi kmetovalci, pri ka­ terih smo delali sortne poskuse, so se odločili za merkur. To ni čudno, saj je merkur tudi naš najboljši jedilni krompir. Iz vsega tega se vidi, da se gnojilni in sortni poskusi dobro izplačajo, saj se stroški za take poskuse dobro po­ plačajo. M. V. Konkretne naloge za izboljšanje kmetijstva v KONJiŠ/^l OBČINI Po tromesečnih pripravah, ki jih je vodil iniciativni odbor, je bil v Slov. Konjicah pred .kratkim ustanovni občni zbor kmetijsko proizvajalne poslovne zveze za področje konjiške občine. V njo je vključenih vseh šest kmetijskih zadrug. Iz poročil, ki jih je podal pred­ sednik iniciativnega odbor inž. Tavčar, se je dalo razbrati, da je v začetku bilo mišljeno, da se v Slov. Konjicah usta­ novi gozdarsko kmetijska poslovna zve­ za spričo dejstva, da predstavljajo goz­ dovi v konjiški občini polovico površi­ ne. Vendar to mnenje ni imelo širše zaslombe, saj je znano, da je v konji­ ški okolici dokaj dobro razvito še sad­ jarstvo, deloma vinogradništvo, dočim pa ima v pohorskih legah precejšnjo bodočnost živinoreja in pridelava raz­ nih semen, v prvi vrsti krompirja. 2e ta površen opis glavnih kmetij­ skih dejavnosti pa tudi v glavnem za­ črtava delo poslovne zveze, ki bo svoje delo usmerjala preko kmetijskih za­ drug. Vse to je večji del zajeto tudi v programu, ki ga je občni zbor sprejel. Ta se sicer deli v dva dela, od katerih prvi zajjema splošne naloge za daljše obdobje, dočim pa drugi že nakazuje konkretne naloge. Za začetno delo je predvideno, da bo poslovna zveza imela poleg upfavnika še dva kmetijsika tehnika, tri živinorej­ ske pomočnike in računovodje, izvolje­ ni prvi upravni odbor pa ima 9 članov. PREDAVANJA IN SOLE ZA KMETOVALCE V okviru predavanj, ki jih je za le­ tošnjo zimsko sezono pripravil občin­ ski svet zveze Svobod in prosvetnih društev v Slov. Konjicah^ je tudi nekaj takih, ki bodo predvsem zan'mala kmetovalce. Med te sodi zlasti preda­ vanje o nadaljnjem razvoju kmetijstva, nič manj važno pa ni predavanje o zemljiški knjigi in katastru ter o raz­ ličnih prenosih zemljišč. Na področju konjiške občine delujejo letos štiri kmetijsiko nadaljevalne šole, od kterih je bUa v Vitanju šele letos ustanovljena. Z ozirom na to, da je na področju občine v kmetijskih zadrugah in državnih posestvih že precejšnje število strokovnega kadra, imajo v teh šolah svoje predavatelje. Splošne pred­ mete pa na šolah poučujejo učitelji in profesorji osnovnih šol in konjiške gimnazije. Osemenjevalna postaja tudi v Zalcu V ponedeljek je bila seja sveta za kmetijstvo pri občini Žalec, na kateri so obravnavali in sklenili ustanoviti osemenjevalno postajo v Zalcu kot fi­ nančno samostojni zavod. Osemenje­ vanje krav in telic bi bilo po isti progi kot sedaj. Zaenkrat je ostalo odprto še vprašnje avtomobila za osemenjevalno progo. Na novo ustanovljeni osemenje- valnici bo tudi zdravljenje in pregledi bolne živine. Živinorejcem Savinjske doline se bo na ta način precej pribli­ žala veterinarska ambulanta, saj so do sedaj imeli tako ustanovo le v Celju. Osemenjevalna postaja bi začela s po­ slovanjem 1. januarja 1957. Postaja bo začasno poslovala v prostorih KZ Ža­ lec, dokler ne bodo zgrajeni primer­ nejši prostori. Svet za kmetijstvo je nato obravna­ val stanje obveznega čiščenja in škrop­ ljenja sadnega drevja. Delo dobro na­ preduje ob pomoči krajevnih komisij za škropljenje sadnega drevja. Do sedaj je očiščpnih 20.000 dreves. TRGOVINSKA ZBORNICA ZA OKRAJ CELJE razpisuje mesto ADMINISTRATORJA ali ADMINISTRATORKE Pogoji: znanje strojepisja in po možnosti stenografije. Nastop službe takoj! Bopba zo Ljubno ietii Ml (Nadaljevamje s 3. strani) orožja, bogato obdarili vaščane in se tudi sami dobro oblekli in obuli. Svitalo se je že, ko so s pesmijo od­ korakali iz Ljubijega. Krenili so ob le­ vem bregu Savinje v breg proti Mo- zirskim planinam. Nekaj zabojev mu­ nicije so skrili pod streho kapelice ob Savinji in jo pozneje dvignili. Ob zori so se utaborili na nekem vrhu tik za grebenom. Pod njimi je bil velik strm travnik s precejšnjo rav­ nino v podnožju. Postavili so straže, medtem ko so se kuharji lotili svojega posla. Za uspešno akcijo so si privoščili izdatno kosilo, nato pa utrujeni in ne­ prespani polegli pod smreke. Takoj po kosilu so si vse pripravili za odhod, kajti nadejali so se švabskega obiska. In res je nekako dve uri po kosilu stražar že podal znak za tišino. Iz goz­ da so začeli ravno tisti čas kapati Nem­ ci drug za drugim. Posedli so na jaso okoli pastirske bajte, ki je stala na li­ vadi. Stražarja sta v hipu obvestila počivajoče borce o situaciji in že so lezli drug za drugim na rob ter zavzeli položaje. Imeli so krasen položaj in S vabi ne bi zlepa mogli do njih. Opa­ zovali so in čakali povelja. Nemci so mimo sedeli ter odlagali bluze in orož­ je. Izgledalo je, da se jim ne ljubi ri­ niti v hrib. Tišino položajev je pre­ sekal glas partizanskega komandirja: »Ogenj!« Zaropotalo je po švabih, kot bi se vsula toča z jasnega neba. Svabi so kričali in tekali vse vprek. V nekaj minutah ni bilo videti nobenega več. Ustavili so se šele v dolini pri nekem kmetu, kjer so obvezovali ranjence. Tu so ostali vso noč in dobili celo ojačenje. Borci pa so ostali na položaju vse do večera. Po večerji so se odpravili na pohod. Daleč v dolino so odmevale lepe slovenske in partizanske pesmi. Krenili so v smeri Dobrovelj. Tovariš Miha jih je vodil po neobljudeni poti. Zabredli so v strmino in se po drči naravnost privozili v dolino, vsi opraskani in po- tolčeni. Nad Letušem so prečkali Sa­ vinjo in prišli v Dobrovlje, kjer so se že pripravljali na nove akcije. Dobrov­ lje so bile tisti zlati kotiček, ki so po vsaki akciji in po težkih borbah toplo domače sprejele svoje borce. ^ Tako je Ljubno 19. maj 1942 zabele­ žilo kot nepozabni datum v svetlo zgo­ dovino narodnoosvobodilne borbe. Tovarna organskih barvil v CeljU razpisuje prosta delovna mesta 1. DELOVNO MESTO SEFA OBRATA ZA IZDELAVO ZVEPLENIH BARVIL. Pogoji: inženir kemije, moška oseba po možnosti s prakso. Oseba mora imeti karakteristike za vodenje obrata, biti mora samostojen, ener­ gičen s primernim nastopom in sposobnostjo za organizacijo dela ter z odsluženim vojaškim rokom. 2. DELOVINTO MESTO RAZISKOVALCA. Pogoji: inženir kemije. Oseba mora imeti veselje do industrijsko znanstvenega dela v organski kemiji. 2. DELOVNO MESTO SEFA KOLORISTIČNEGA LABORATORIJA. Pogoji: inženir kemije ali absolvent tekstilne šole z večletno prakso v barvni industriji. 4. 2 OSEBI ZA VODENJE IZMEN OBRATA AZO BARVIL. Pogoji: dokončana srednja tehnična šola — kemični oddelek. V poštev pridejo tudi absolventi tehnične srednje šole — strojni oddelek z ali brez prakse. Osebe morajo imeti sposobnosti za vodstvo obrata, biti morajo energične, imeti morajo primeren nastop, sposobnosti za or­ ganizacijo dela in veselje za kemično proizvodnjo. Osebe morajo imeti odslužen vojaški rok. 5. DELOVNO MESTO REFERENTA ZA ORGANIZACIJO DELA. Pogoji: inženir tehnolog ali absolvent srednje tehnične šole z daljšo prakso v industriji. Biti mora sposoben organizator, poznati mora tehnološki razvoj v industriji in biti upoznan s plačilnim sistemom gospodarskih podjetij. Plača po tarifnem pravilniku in dogovoru. Vse ponudbe s kratkim življeniepisom je poslati na upravo podjetja TOVARNE ORGANSKIH BARVIL V CELJU. KOTIČEK ZA NAŠE ŽENE INTIMNI KOTIČEK... ZAKAJ MI MOŽ NIKOLI VEC NE RECE, DA ME ŠE LJUBI? Otroci so šli spat, mož čita časopis, žena pa posluša radio ... Ona se čuti osamljeno in razmišlja. Radio igra melodijo, ob kateri je pr­ vikrat z možem plesala: »Na kaj te spominja pesem?« On pa nič. Ves je poglobljen v bra­ nje ... Ona ne more razumeti. Sama sebi se smili ko razmišlja: »Zakaj mi mož nikoli več ne reče, da me ljubi? Tega ne reče glasno. Toda, če bi... bi on presenečeno zagodrnjal: »Ja, kaj pa misliš, zakaj se mučim ves dan, prihajam zvečer domov, pla­ čujem račune? Mar ni to dovolj jasen dokaz, da vas imam rad, pa tudi tebe?« Je kaj čudnega, če možje primerjajo svojo skrb, svoje delo kot dokaz lju­ bezni. Da bi o tem govorili se,jim ne zdi važno ... Toda pred poroko je bil poln než­ nosti. Zakaj vse tako naglo mine? Vča­ sih kar z medenimi tedni, morda celo prej? Ženska občuti, da ji je treba več ro­ mantike, kot jo doživi v gospodinjstvu pri pranju, kuhanju, pospravljanju, či­ ščenju in negi otrok. Življenje moža v službi se ji nasprotno zdi bolj za­ nimivo. Ne, on ji je dolžan izkazovati priznanje in govoriti koliko mu po­ meni ... Toda žena bi morala pomisliti, da moževo delo ni niti najmanj prijetnej­ še od njenega. Nesmisel je potem pri­ čakovati, da bo vroč in vedno raz­ položen ljubimec, ko pride domov. Je truden, tudi nerazpoložen in brez volje. Zato bi morale tudi žene biti potrpež­ ljive. Ce možu kažejo kisel obraz, naj bo on zato ljubezniv? Zakaj pričako­ vati nežnosti ob nepravem času? Ce mu boste prišli nasproti z na­ smejanim obrazom, mu pripravili vodo, da se umije, postavili pravočasno ko­ silo na mizo, če bo umit, spočit in sit, bo gotovo hvaležen in po lastnem na­ gibu nežen ... Treba je računati, da vsi ljudje ni­ majo istih zunanjih form za čustvo­ vanje. Morda je ravno vaš mož tak, da ne obeša svojih čustev na velik zvon. Razmislite o tem. Ona NEKAJ O MODI Moda deli usodo z marsikatero lju­ bico. Priv^a^na je samo tako dolgo, ko se z njo lahko pokažemo. Adam je prišel na misel, da bi se oblekel, ko mu je postalo hladno. Eva, ko ji je postal Adam prehladen. Modne norosti niso nikoli tako nore, kot modni norci. Moda je okusna samo pri tistem, ki ima okus.