— 87 —
Sam6 po nemško.
Sedaj se delajo pri vseh sodnijah nove zemljiške knjige. Ko je načrt take nove knjige narejen, je treba, da se po postavi od 25. julija 1871, br. 96 drž. zak. začne tisto postopanje, katero je predpisano, da se odpravijo napake, katere so se utegnile vriniti v knjigo t. j. popravljalno postopanje.
V tem postopanji ima višja deželna sodnija nalog, da izda dva edikta.
V prvem ediktu se kličejo:
a) vsi ljudje, kateri na podlagi kake pravice, dobljene pred začetnim dnevom nove zemljiške knjige, zahtevati morejo, da bi se v njej predrugačili vpisi, tikajoči se svojinskih ali posestnih razmer, — naj ta predrugačba zahteva, da se kaj odpiše, pripiše ali prepiše, da se popravi oznamenilo nepremičnin ali sestava zemljeknjižnih teles ah naj česa druzega hoče;
— 88 -
b) vsi ljudje, kateri so že pred nove zemljiške knjige začetnim dnevom do nepremičnin, v njej vpisanih, ali do njihovih delov, pridobili si zastavne, služnostne ali druge pravice, sposobne za knjižen vpis, ako bi te pravice bilo tako vpisati, kakor da spadajo k starim bremenom, ter ako v novo zemljiško knjigo niso bile vpisane že ob njeni ustanovitvi.
Rok za zglasitev kakšnega takega zahtevanja je postavljen na 1 do P/a leto.
Postavljanje v poprejšnji stan proti zamujenemu roku se ne dovoljuje in rok se ne podaljša.
Ko ta rok poteče, pride drugi edikt.
S tem dragim ediktom se kličejo vsi tisti, ki menijo, da so v svojih pravicah okvarjeni s kakim vpisom ali njegovim zemlje-knjižnim vrstnim redom, da naj svoj ugovor zglasijo.
Rok za tak ugovor je 6 mesecev do 1 leta.
Iz vsebine teh ediktov se vidi, kolike važnosti so za zemljiškega ' posestnika in za (intabulirane) upnike. Če je dotičnik rok zamudil, nič več ne more terjati predrugačbe v zemljiški knjigi, ako bi tudi skazal, da je v knjigi napaka, ali da je kaj izpuščeno. Po takih napakah pride lastnik lahko ob cele parcele in upnik izgubi varstvo svojej terjatvi.
Veliko važnost tega popravljalnega postopanja je postava sama spoznala, določujoč v §. 23. tako:
Edikte, katere je po tega zakona predpisu razpisovati, treba je z deželnimi za sodna oznanila odločenimi novinami po trikrat priobčati v primernih presledkih ter tudi z oznanili po občinah izklicati, koder leže nepremičnine, katerih se tiče nameravano uradovanje.
V drugem odstavku tega paragrafa ukazuje postava, da tudi razen oznanil ediktov treba skrbeti za to, da se stranke primerno pouče o važnosti tega postopka ter da je posebej skrbeti, da se branijo pravice nedoletnim in takim ljudem, ki so pod skrbnikom.
Višja C. kr. deželna sodnija v Gradci pa izdava te edikte tudi za vse zemljiške knjige po slovenskem samo v nemškem jeziku. Ti edikti se tiskajo po trikrat samo v nemškem jeziku v „Laibacher-, Grazer- in Klagenfurter Zeitimg," — nabijajo se samo po nemško na sodne hiše ter na občinske table. Tudi sodni in občinski sluge
— 89 —
jih pred cerkvami kličejo — ti posledni se ve da ne po nemško, ker bi tega nihče ne razumel, ampak po svojih znano duhovitih prevodih - nerazumljivo.
Od tega, kakor sodni ali občinski sluga slovenski in nemški jezik in vsebino ediktov ume in od njegove dobre volje je torej odvisno, ali naj slovenski kmet vsaj senco tega izve, kar se o njegovih pravicah v obče in o njegovej lasti posebej uki'epa, ali pa še sence ne.
Nam se zdi, da je postavodajalec v citiranem §. 23. zgorej omenjene postave imel ta namen, da se edikti v tistem jeziku med ljudi pošljejo, kateri jezik ljudje razumejo. Nam se zdi, da bi morale gosposke, katerim dolžnost je, postavam v življenji pomagati do veljave, slovenskemu ljudstvu vsaj mogoče storiti, da o vsebini teh ediktov, o škodi, katera mu preti in o njegovih pravicah popolno znanje dobi. — tem bolj, ker so napake v novih zemljiških knjigah, ki se imajo po popravljalnem postopanji odpraviti, prouziočene po c. kr. sodnijah, če tudi ne vselej iz njihove krivnje. S tem pa, da se ti edikti samo po nemško v deželo pošiljajo, se slovenskemu ljudstvu nemogoče stori, da pravo izve. Saj menda vender nihče ne bode trdil, da so sluge pravi in sposobni prelagatelji in razlagatelji tako važnih in še za tistega, ki uradno nemščino ume, težko razumljivih sodnijskih izjav. Samo glasno pred ljudstvom prečitati take izjave, je uradna služba slug, ^ a slovenskih ediktov nimajo, da bi jih čitali. Niti županom se prestavljanje teh ediktov ne more nalagati, ker jih velika večina nemščine ah nič ali zadostno ne ume, ali jim manjka razumljenja in veselja za to, da bi kmeta poučili.
Nu in če bi vseh teh materijelnih razlogov za to, da se ti edikti v slovenskem jeziku izdavajo za slovensko ljudstvo, ne bilo, če bi bili uradni sluge jezikoslovni in pravoslovni strokovnjaki in župani takisto in da bi imeli vsi najboljšo voljo, narod poučiti o tem, kar mora vedeti, — bi samo nemški edikti c. kr višje deželne sodnije v Gradci ne bili opravičeni, ker imamo formalno pravo vsled ustave, da se nam govori v našem jeziku.
Mi smo sicer prepričani, da c. kr. višje deželne sodnije v Gradci ne bodemo pregovorili, da bi izdavala slovenske edikte, ko še slovenske tožbe odbija, ker so slovenske, mi tudi več ne
— 90 —
upamo, da bi jo pravosodni minister k temu prisilil, mi smo pisali ta članek samo zato, da opozorimo slovensko ljudstvo na njegove pravice o narejanji novih zemljiških knjig ter pripomoremo §. 23. zakona od 25. julija 1871, br. 96 drž. zak. do boljše veljave, nego to ho6e storiti c. kr. višja deželna sodnija v Gradci.