76. številka. _Ljubljana, četrtek 3. aprila. VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzomši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prtjeman, za avstro-ogcrske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold., sa četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za čotrt lota. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja, znižana eena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačuje od četiri-stopne petit-vrste 6 kr. Če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če bo dvakrat in 4 kr. če se tri- ali veČkiit tiska. Vsakokrat se plača štenipolj za 30 kr. Dopisi naj se izvolo frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredn lit vo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravnistvo,  na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, rokiamacije, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Vabilo na naročbo.
S tekočim mesecem se je začelo novo četrtletje letošnjega tečaja „81ov. Nar.w
..Mlov. \ui'<Ml" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za pol leta.....4» gld. M kr.
Za Četrt leta .... 9 n *BO „ Za mesec april   ....      I IO „
Za pošiljanje  na dom se računa 10 kraje.
ha mesec, 30 kr. za četrt leta.
S pošiljanjem po pošti velja:
Za pol leta.....H gld. — kr.
Za četrt leta     ....     -i-   „    — „ Za gospode   lii'ltclje   na ljudskih šolah in za «1 ijitlt«' velja Zlil-ž&titil cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta £ gld. &0 kr. Po posti sprejeman   „    „   3   „ —
Gosp. naročnike, kateri so list kot naročen prejemali, pa nam naročnine nijso še poslali, prosimo da to precej store.
Državopravna premišljevanja. *)
„Impevio imporiiim, regnis rognuin." V.
Češka opozicija je bila dolgo časa odločilni faktor v našem avstrijskem notranjem razvijanji. To je Čutil češki narod sam najbolje, in iz tega opravičenega samo-čutja izvirala je njegova ponosnost, njegovo višje zahtevanje. Opravičen je bil Čeh kakor po svojej historiji tako po gospodarstve-
*) Ker se ta premišljevanja morebiti v marsičem od programa tega lista razločujejo , zato jemlje pisatelj njih moralično odgovornost na-se. Pis.
Listek.
0 ženah.
(Konec.)
U i m 1 j a ii s k i civilizaciji se mora v ozi rti na stanje žensk pripisovati marsikateri imeuiteu napredek. Domače-nraven element zakona je bil glavni obstanek rimske vere. Da je monogamija v Evropi prišla do gospodovauja, to je naj več nasledek širjenja rimske oblasti. Kljubu izprva niske stopinje Riniljauk , bila je morala prav ostra. Nek senator, ki je poljubil svojo ženo vpričo njenih otrok, je bil grajan zaradi ,,prestopka meje spodobnosti." Velika sramota je bila za mater, ako je njenega otroka hranila dojcuica. llc-tere so zaničevali; Rimljan je jemal svojo ženo k svečanostim in pri obedih jej je odločil pri mizi prvo mesto.
Meščanske vojsko in cesarstvo pak so pokvarili ostro moralo ljudstva in prikazal se je drugi ekstrem. Popačcnje žeusk se je moralo res širiti daleč okolo, ker se je Ti-
nej prevagi in posebno po velikoj in obšir-nej obrazovanosti, za-se večjo pravico terjati nego jo je ubožni februarski patent deželam in kraljostvom ponujal. To čutje po-uižanja, naloženega kraljestvom po pičlej samoupravi februarskega patenta, prouzročilo je pred vsem drugim kakor ogersko tako tudi češko opozicijo.
Ali razlika je bila v postopanji obeli narodov različna. Ogri nikdar nijso priznali ne oktoberske diplome ne februarskega patenta, tenkovestno so izogibajo vsakega ude-ležcnja „centralističkih dobrot". Ogri nikdar nijso kot politička korporacija prekoračili bregov Litave, trdno in nepremakljivo se drže svojih starih zakonov in svoje svobodne „ogerske konstitucije".
Drugače pri Cehih. Ne priznavajo ga v načelu ipak so oni dejansko udeležili se od početka centralističkega državnega zbora, in stoprv po grenkih izkušnjah iz njega izstopili.
Eden kakor dragi jih čin se iz tedanjega jih položenja dobro razumeva. Preslabi v uporu se čuteč, z mogočno domačo stranko, Nemci, se boreč, slušajoč nasvete drugih, ne spominjajo se še tako živo, kakor Ogri svojega nikdar za eno dobo Človeškega življenja (in spomina) pretrgauega, ustavnega življenja, katero je od cesarja Josipa II. naprej tastran Litave jedva životarilo, vstopili so Čehi v centralni parlament, a temu za nekoliko let pozneje, ko so se osamljene čutili, ker vlada pravega vse občega drž. zbora zbrati nikakor nij mogla, zopet hrbet pokazali.
Ali kako so se posle njih izstopa časi promenili!
beri ju potrebno zdelo, udom plemenitih rodbin prepovedati, da se nemajo uda jati prostituciji. Poleg mnogih izgledov visokih Čed-nostij obranili so se nam tudi taki nebrzdanih strastij, kateri so naj brž prouzrokovati čedalje bolje splošno postajajočo mrzitev do zakona. V ravno tem času so ženske veselile se svobode in česti v taki meri, kakor pozneje nikedarveč. Žena je imela na razpolaganje svojo doto in vsako podedovano premoženje. Mož je bil po gostem le oj)ravnik svoje žene, ta zopet večkrat njegov upnik in odrtnik v eni osobi. Tako je bil njen postavni stan neodvisen, njen socijalni poštovan. Zakon je bila gola, po civilnem pravu sklenena pogodba, odvisna od nasprotne edinosti in po* katere razni šitbi sta imela zakonska pravico , se zopet poročiti. Nasledek tega je bilo res večkrat prepovršno in za lehko jemanje zakonskih dolžnostij. Cicero je zavrgel svojo ženo, ker je hotel uove dote; Kato je prepustil svojo nekemu prijatelja; Sempronij seje odpovedal svoji žeui, ker je šla brezi njegovega
„S 1 c z v i k-h o ls t a j n s k a" vojska ze-dinila je severno Nemčijo in po praškem miru Avstrijo iz Nemčije razločivši osamila. Nje nasledek je bila „ogerska sprava", upravno razdvojenje nenemskih narodov, okrepljcnje nemštva in magjarf tva, oslabljenje avstrijskega Slovanstva, predanega svojima najmlajšima sovražnikoma. Za to spravo prišla je občna vojna dolžnost, militarizem „a la prussicuo", kateri so s pravo državno svobodo nikjer ne strinja, in kmalu potem še f r a n c o s k o - n c m š k a vojna, katera je sredotočjo političkega in vojaškega prvenstva iz francoskega zapada v nemško sredino Evrope premeknola in tako tudi v Avstriji nemškemu življu neizmerno prevago podelila. Vsled tega se je IIohouwartovo, itak na slabih nogah stoječe, ker premalo podpirano ministerstvo, katero je bilo baš zaradi češkega porairjenja na svet prišlo, razrušilo in ostal je cen t ra 1 iz ena gospodar.
Vsled teh dogodeb v Avstiiji in zvuuaj nje se dogodivših stopilo je češko vprašanje, katero jc stalo preje nad vrati vsakega kabineta kot „iiiene tekel1' zapisano, skoro z dnevnega reda, ono je postalo seku udarno, vprašanje na sebi šče vselej važno, a vsled svetovnih premenib toliko kakor rešeno; kajti Avstrija ne leži kot otok sredi morja od kontinenta ločena. Češka tudi nij (Shasprare-ova) „primorska dežela", nego se bolj, nego jej je prijetno, Nemčije drži, in nasproti temu zunanjemu nemškemu vplivu na Avstrijo nij deloval (in morebiti tako brž še ne bode) enako krepek protivpliv od strani Rusije.   Ker tedaj v Avstriji nij niti od zu-
vedenja v gledališče in Emilij je naznanil za enako dejanje le vzrok: „Moji č revij i so novi in dobro delani, a nikomur nij znano, kje me tišči." Enaka „pravica" pa je služila tudi ženam in zametavale so večkrat svoje može. Seneka meni: več imenitnih dam ne šteje več svojih let po števili konzulov, ampak možev. Nekatera žena je bila prišla že do desetega, druge so pa še daljo, najdalje vendar gotovo ena, katera jc po zancslivem naznanilu, bila prišla do triindvajsetega moža, ki je pa zopet od svoje strani v nji pozdravil cnoiudvajscto sopiugo.
Taki ko bili sicer nenavadni slučaji, a preveč na široko omenjena postava o zakona ločitvi je oslabila prisrčnost družinskega življenja: to jc fnktuni. In vendar se nijso nahajali izgledi vzvišene zakonske zvestosti nikoli tako po gostem, kakor v tistem času, kar poskuša Lecky razlagati duhovitim mnenjem: da so moralični nagibi v starodavnosti veliko bolje pripravni bili k čednosti razvitku, nego pak k zatcrauji pregrehe. Naj se nam dovoli navesti  le   en izgled.   Pata so ob-
naj krepke zaslombe niti  od znotraj dovolj krepke federativne edinosti in celoknpnosti zato je morala Češka in z njo vsa federa tivna stranka propadati  in  to propadanje bode, ako se te razmere v kratkem ne zbolj šajo ,  uprav akutno   postalo.   Lekov tema iskati je najimenitnejša zadača našemu fede rativnemu časopistvu; a pravo spoznanje čisto nove sedanje situacije, to je pred vsem drugim potrebna prava diagnoza. J. P.
Politični razgled.
IVotriiiiJe dežele.
V LJubljani 2. aprila. Poljski delegati so že na Dunaji, da se udeleže pri sejah delegacije. Doslednjost nikoli nij bila poljska lastnost; oportuniteta jih je še vselej vodila njim samim in vsej fe deralistični opoziciji na škodo. Po izstopu iz državnega zbora je moral vsak misliti, da tudi k delegacijam ne pridejo poljski poslanci, tem manje, ker s 7. aprilom zgube svoje mandate kot državni poslanci. Lehko se jim tedaj pripeti, da jih delegacija ta dan sama iz sej izključuje. Kdor nij državni poslanec, tudi ne more biti delegatom. Pa to naše vrle Poljake malo briga, gugajo se malo sem, malo tje in bodo zopet med dvema stoloma obsedeli, kakor žo tolikokrati.
Enaka osoda dalmatinskim koristo-lovnim državnim poslancem preti. Po viharji, katerega je njihovo postopanje prouzročilo po vsej Dalmaciji, so se Danilo in tovariši skušali umivati pred svojim narodom. Razglašali so pismo v uradnem dalmatinskem listo, ker so jim prostori „Narodnoga lista", kakor se spodobi, zaprti. Hote Re opravičevati, da so se ustavovercem samo z ozirom na materijelne dalmatinske koristi udali, da pa v srcu so še istega mnenja, katerega so bili nekdaj. Tudi upajo, da sčasoma postane v državnem zboru slovanska veČina. S to izjavo oficijozni listi nijso zadovoljni in utegne se zgoditi, da Dalmacija kljubu izdajstvu svojih državnih poslancev ničesar ne bode dobila.
V tlriavnvm ^ bo rti je bila sprejeta postava, kako bc naj ravna z vagabundi, ki nečejo delati. — Ministerstvo predloži postavo zarad železnice od Knittelfeld-a črez Wolfsberg, Spodnji Drajberg, Konjice do štajersko-hrvatske meje. Načrt postave se bode posebnemu oddelku v pretres izročil. — Ustavni odbor se je zedinil o postavi, po kateri se ministerstvu dovoli, da sme začasno porotne sod nije ustaviti.   Po 1. §.
se sme delovanje porotnih sodnij ustaviti glede vseh kažnjivih činov, o katerih imajo soditi ali samo nekojih izmed njih. To se sme zgoditi najdalje za dobo enega leta in za odločen okrog, ako so se pripetili taki dogodjaji, po katerih se kaže potreba, da se ohranuje nepristransko in neodvisno sodstvo Na If.ikfitt vlada ni za las ne odstopi od svoje strogosti. Večina okrajnih za-stopov je brez načelnikov, ker izvoljeni ne dobodo potrjenja. Knezi Schvvarzenbcrg, Lob-kovic in drugi, ki so bili v raznih okrajih enoglasno izvoljeni, so od vlade odbiti. Da pa tudi dr. Belskv kot praški župan ne bode dobil cesarskega potrjenja, tega celo pesimisti nijso pričakovali. Ali res vlada npa, da bode s svojim posilstvom si le enega čeških oponentov pridobila?
Vitanje države.
Srl»sk<t vlada neče plačati Turkom letnega davka, dokler ne izpolnijo pravičnega zahtevanja Srbije zarad poravnanja srbsko-turške meje. Turška vlada potrebuje vedno denarja, zato je srbski že poslala opomin, da plača omenjeni davek, pa do sedaj brezi uspeha. Srbija ne bode plačala preje, dokler Turki ne puste Malega Zvornika in Sokara. Pogajanje zarad tega že dolgo traja, a Turki so se obotavljali, misle, da bo stvar lepo zaspala, sedaj jih je pa srbska vlada enkrat energično opomnila na to. — Knez Milan potuje sedaj po deželi, kjer ga povsodi slovesno sprejemajo. Obhodil bode ves zahodni del kneževine, ter obiskal tudi velike in važne rudnike v Krapanji. Spomladi bodo tudi letos v Kragujevcu in okolici velike vojaške vaje. Vsa stalna armada z narodno brambo bode združena taborila ondi, da pokaže svoje vojaške zmožnosti. Udeleževal se bode vaj tudi knez Milan, prišlo bode pa tudi mnogo tujih oficirjev, da si ogledajo srbske vojaške naprave.
Belgradski „Vidovdan" Srbe pozivlje k politični edinosti tudi če so različne vere. Muhamedanski kakor tudi katoliški Srbi naj s pravoslavnimi vred stvarjajo veliko srbsko državo. „Slobodu za Srbe dat če samo velika i slobodna Srbija, i za to svi Srbi treba da ovu Srbiju stvore zajedničkim sredstvima občim bratskim radom (delom)."
francoska vlada je narodnoj skupščini predložila načrt postave, po kateri nobeden ud rodovine Bonapartov ne bode smel na Francoskem bivati brez vladnega dovoljenja. Brez dvombe bodo monarhisti, katerih še mnogo sedi v narodnoj skupščini, na vso moč ugovarjali proti tej postavi. Že v zadnjej seji, ko se je obravnavala peticija princa Napoleona, so hoteli izreči vladi ne-
zaupnico, pa ostali so v znatni manjšini. Očitali so Thiersu vrc stare in nove grehe, a pozabili pri tem so popolnem na svojega mojstra, ki je po krvavem prevratu 2. decembra poslal na tisoče Francozov v Kajeno in Lambeso, kjer so revno poginili. Monarhisti francoski bodo pa le malo časa še razgrajali, ker sedanja narodna skupščina se kmalu razide, v novo pa jih ne bode prišlo mnogo več. — V ponedeljek je skupščina začela obravnavati načrt organizacije za mesto Lyon.   Posvetovanje se še nadaljuje.
Na ŠpanjsHem še vedno traje boj z upornimi Karlisti, ki ro potikajo posebno v hribovitih severnih krajih Spanjske, kjer je bil tudi v letih 1833—40 njih bojni teren. Po najnovejših naznanilih imajo tudi kanone. Vzeli so baje trdnjavico Bergo v Biskaji blizu francoske meje. 23. pr. m. jih je bil vladni polkovnik Perga pri San Hipolitu zopet dobro stepel. Vladna „Gaccta" v Madridu od 26. pr. m. prinaša oklic vlade do španjskega naroda, ki kliče narod v orožje zoper Karliste. Oklic ta je bil navdušeno sprejet, začela se je že občna vojska zoper nje. Roparsko vojskovanje Karlistov obsojajo vsi listi celega sveta, razen nekaterih, ki na noben način ne morejo privoščiti narodu svobode. — Namesto Contrerasa je Valerde imenovan ge-neralkapitčn v Barceloni.
V S&nici ro katoliški duhovni sklenili pri shodu v Courrendlinn, da se ne udajo vladi. Predlog, da se vzame protest zoper vladne naredbe nazaj, je ostal v manjšini. Zvezni svet v Bernu je zarad tega sklenil, vpeljati civilen zakon v okrajni Sura. Katoliška občina v St. Gallen je sklenila na predlog ondotnega šolskega sveta s 582 glasovi proti 117, da se nezmotljivost papeževa ne bode učila pri kršanskem nauku v ondot-nej šoli.
Dopisi.
sodili, da se mora sam umoriti in njegova sopruga Arija je hotela z njim umreti. Na vprašanje njenega zeta: če želi da bi tudi njena hči kedaj umrla z njim, je odgovorila: „Ako bo tako dolgo in složno s taboj živela, kakor jaz s Patom, da!" Pazili so zdaj njeni ljudje na-njo z veliko skrbljivostjo, a zatekla se je s čelom v steno in se zgruzila. „Povedala sem vam ," dejala je , ko se je zopet zavedela, „da bom našla pot do smrti, bolje težavno, če mi odrečete lagljejo." Pustili so jej prosto voljo in ko je njen soprug premišljal , bi se li vsmrtil ali ne , zadrla je naj prej sebi bodalo v prsi ter ga podala potem okrvavljenega možu, rekoč: „Pat, ne boli!" —
Zadnja leta cesarstva so mnoge postave skušale zabraniti pregreho, prešestnike so celo žive sežigali. Hadrijan je prepovedal skupno kopanje moških in žensk. A vpeljevanje krščanstva, prestava dvora v Carigrad in ubožanje vsled ljudskega preseljevanja je prenaredilo kmalu tudi te okolnosti. Vendar že prej se je bil izčistil občutek ljudij, kar se tiče te stvari, njihova čutstva postala so
nežniša, žlahtnejša, — zasluga pri tem razvitku pa gre rimljanski in orijentalski filosofiji.
Krščanstvo je zastopalo zopet novo stran, ker je proglašalo čistost kot naj ime-nitnišo vseh čednostij. V cerkvenem kazenskem zakoniku kakor v državnem je največ ukazov proti pregrehi nečistosti. Tudi strast za askezo je zvišala imeuitnost te točke. Deviška mati božja in čiste mučenice so na-polnovale čarom fantazijo ljudij, kar izpriča-vajo mnoge ljudske pravljice. Sestra sv. Gre-gorija iz Nysse je imela na prsih raka , a nij se hotela zaupati zdravniku, — za svojo čistost je ozdravela. Krščanski svetniki nijso nosili pasov zavoljo lepšega, kakor Grcki in Rimljani, temuč pasove čistosti, koji so morili strastne, občutke. Mnogo legend pripoveduje o trudu svetnikov, hotečih iztrgati pii-ležnice pregrehi iz naročja; teh se je celo toliko prištelo med svetnice, da je mogel pisati Bussy o njih posebno delo „Les Cour-tisanes saintes." A ne le prva doba krščanstva je imela takih „svetnic", temuč tudi srednji vek, kakor n. pr. Marjeta iz Kortone, Klara iz Rimini itd.
Iz Idrije 30. marca. [Izv. dopis.] Naše mesto je zavoljo svojega živega srebra že od nekdaj slavno in je še vedno , kajti nahajajo se še zmirom boljši in bogatejši zakladi sreberne rude pod njim skriti, da si ravno nij skoro sešteti koliko je od tistega časa, ko se je rudnik iznašel (leta 1490), že •sreberne rude skozi jaške na dan prišlo, in potem v žgalnico, kder se živo srebro iz kamenov izteče. Blagoslov božji je vedno večji in lepši. Kakor se ruda v enem kraji malo poizgubi in pobere, prikaže se v drugem bogatejše nego tam.
Žalibog pa, da se delavci v tem c. kr. rudniku samo pritoževati morajo, zastran slabih preslabih plač v tej veliki draginji. Imenik rudarjev za stalno služIm obstoji iz pet oddelkov. Največji oddelek je oni kopačev. Kopač služi vsakih 8 ur, to je na dan 3G-75 kr. Drugi oddelek „gonilec" (fordercr) služi 31-5 kr. Tretji, pahač 2625 kr. (hand-stosser). Četrti, nadsnažnik 21 kr., (obersUu-berer) in peti oddelek „snažnik" (saubcrer) služi 15*75 kr. na dan, to je osem ur. Za zboljšanje imamo 10% draginjske doklade, katere so nam milostljivi gospodje spoznali. Ali so nam skozi 10% kaj pomagali, nikakor ne, kajti saj ne služimo vsak dan 1 gl., da bi imeli na mes. S gl. za draginjo zboljšano. Kopači, gonilci in pahaČi delajo na vdinj (geding) tako , da pridejo skoraj vsak mesec kakšno 1, 2, 3, 5 do 6 gold. višje kakor imajo sploh zaslužek spoznan. Velikokrat pa šc slabši nego na svoj spoznani zaslužek. Najmanjši oddelek, snaž-niki imajo zmiraj enak zaslužek 15*75 kr. na dan. To se vendar naši gg. uradniki na uikakoršni način nečejo domisliti, da za rudarje je to plačilce vresnici premalo. — A
za sebe si poskrbijo popolnem in še čez! V 4 letih sem so dvakrat na višjo službo preskočili. Pa samo kar spada k uradnikom pri rudniku. Ubogi delavci so proti njim nič v sedanjih časih , kajti pri nas v Idriji nosijo zvonec le rudarski uradniki. Kdo bo to nam delavcem zboljšal ? Mi rudarji imamo ravno tisto plačo, kakor pred G leti, razen ubozih 10% draginjske doklade. Oh ros, to imamo predobre gospode, ki tako skrbe za blagor našega telesa! Gospode imamo, ki nam ne privoščijo Še tega, da si skoraj še za živeti nemarno. Ko bi nam ženske ne pomagale in služile pri klepljanji špijc, res da bi ro ne mogli na pošten način preživeti. V ces. kraljevi topilnici imajo delavci nekaj boljši plačo. Pa zakaj ? Zato ker skoraj pri novih pečeh Človek prestati ne more, začne mu gnjiti po ustih od samega smrada. Sicer si prirediti nič ne moremo. Živali sploh, teleta, janjci itd. skoraj kar je na Spcdnji Idriji, pridejo zgolj mrtve na svet. Včasih še krava proč pride od same slabe paše, ker leži tisti prah na travnikih od žgalnice. Lansko leto jc prišlo okolo 90 telet mrtvih na svet, veliko kozličkov, janjčkov itd. v spodnji Idriji, pod Galicami, in sploh za vodo Idrijco. Ne morejo si ubogi kmetje okolo prav nič opo-moči, ker na noben način ne priredijo nobene živali. Kar pride na svet, je, ali mrtvo, ali pa skoraj tako, da se živali podobno nij. Dobro bi bilo, da bi se skupaj zbrali kmetje, katerim se škoda godi pri živalih in si svojega zagovornika najeli, da bi to strašansko krivico, katera se njim godi, vsaj enkrat resili in zadobili svoje pravice, da bi bila vsakemu odškodnina povrnena. Pri tolikem dobičku je že kaj mogoče storiti, ki ga rudnik ima na leto (letos več ko pol milijona gld.). Koliko bi se srebra veliko več dobilo, ako bi bile peči prave, kakor so prej bile stare. Frančiškavce in smradu bi toliko ne bilo, škodovalo bi manj. Tako pa pri teh novih pečeh gre zdravju škodljivo srebro v zrak in v vodo na Tolminsko. Ko bi jaz imel toliko denarja, za kolikor je živega srebra na vodi Idrijci proti Tolminu, bi imel toliko, da bi bil preskrbljen, kakor kakšen koli grof za celo življenje.
Lansko leto smo sežgali črez 10.500 centov živega srebra. Pomislite dobiček našega rudnika, Če cent srebra stane 220 gld., in kakor zdaj gre, zmirom na dražje. Tako bogati zakladi so pod našimi idrijskimi hribi skriti. Pri tolikem dobičku, ki ga daje naš rudnik na leto, je hotel naš rudarski svetnik nam še žitnice vzeti, ki jih je bila premilost-ljiva gospa in cesarica Marija Terezija nam podelila in podpisati blagovolila, da bi mi rudarji bili preskrbljeni še v tako velikih draginjah in lakotah. Ali hvala bogu bodi, nij se mu posrečilo zaželeno doseči. Kadar si bode še kaj tacega izmislil, hočemo drugače naše reči nadzorovati in svoje pravice na beli dan spraviti. Prctečena dva meseca smo dobili tako slabo žito, da jc bilo od rži več ljudi zbolelo na žifri. Tu imamo može, ki skrbijo za — svoj žep, a ne za nas uhoge delavce.
Iz lBiiflim-]*c»&t<» 30. mar. [Izv. dop.J Vprašanje o ogerski banki, katero se že več kot pol leta med nami in Dunajem razvija in zopet zavija, razpleta in zopet zapleta, je sedaj rešeno, in vendar nij rešeno. Rešeno jo zato, ker je dunajski „bankverein" se vendar sklonil,  z glavnico 25 miljonov
goldinarjev pri nas utemeljiti „eskomptno in trgovinsko banko," — nerešeno pa zato, ker z eskomptno in trgovinsko banko ne dobimo take banke, kakoršne si želimo. Mi si pa želimo tako banko, kakoršna je dunajska „national-bank." V kratko rečeno, mi si želimo banko, ki bi imela vsaj kakih 60 milj. kovanega denarja, ter na temelji tega mogla za kakih 200 miljonov gold. ogerskib bankovcev izdati. S pomočjo take banke bi si mogel naš financ-minister lahko iz svojih vsakdanjih denarnih zadreg pomagati. Kdo nam pa da denes 60 miljonov kovanega denarja? — Nikdo ! Blagajniške nakaznice „es-komptne in kupčijske banke" bodo sicer tudi denarni surogat, pa ker bodo obresti nesle, in samo na večje svote glasile, ne bodo to, kar je bankovec dunajske „national-banke." Naš fiuancminister si ne bode mogel t njimi prav nič pomagati. — Tisza je interpcloval v našem drž. zboru o banknem vprašanji ministra Kcrkapolvja, ter v svojej interpelaciji posebno to naglasil, da nikdo drugi osnovanju ogerske narodne banke tolike zapreku ne dela, nego ravno naš zaveznik t. j. ustavoverna stranka v Avstriji, ki še zmirom na centralizacije habsburške monarhije tišči in misli. Nobeden drugi, kakor ravno avstrijski finančni minister Depretis je na dunajski „bankverein" pritiskal, da naj nas denarno ne podpira. To v tako osornej obliki izraženo neprijateljstvo avstr. finančnega ministra je označil Tisza na ravnost kot narfldno gospodarstveni „casus belil," ter nasvetoval, naj oger. financ - minister ne odprema več našo tangento v skupno drž. blagajno , ter da se naj meja proti Avstriji zopet eolno „zašranga", kakor je do leta 1849. zašrangaua bila. Deak si jo sicer prizadeval pomirljivim govorom vtis Tiszove interpelacije kalmirati, pa tega svojega namena nij dosegel, kajti vtis Tiszo-vih besedi je premogočno deloval. V njegovoj interpelaciji jc izražen cel program levice našega drž. zbora, in ta program bo odjekal po celej našej deželi. Vse nekamo na to kaže, da jurimo naglo v strugo stroge personalne unije.
Zadnji četrtek ste naša in hrvatska re-gnikolarna deputacija skupno sednico imeli.
Domače stvari.
— (..Jamska Ivanka".) V torek je dramatično društvo zopet predstavljalo M. Vilbar-jevo spevoigro ..Jamsko Ivanko." Petje je bilo prav dobro in so gg. pevci in pev-kinjc, gospodičina Rossa, gospa Odijeva, gg. Noli, Meden in Kocelj — ravno tako pevski kor svoje pevske naloge vse hvalevredno prednašalt. Pri dialogih pa so igralci izvzemši g. Kocelj a, preveč samo recitirali in se preveč zanašali na sutlerja. Tekst „Jamske Ivanke" jc jako primitiven in bi dobro bilo skušati ga popraviti, kadar sc bode igra zopet predstavljala.
— (Nova slovenska knjiga) povest „Tatcnbah" od Jurčiča se dobiva v Ljubljani tudi pri knjigotržci Lercher-ji po 50 krajcarjev.
— (Za „Narodno Solo") so darovali: Gg. dr. Cosra iz Ljubljane kot ustanovnik 20 gld., in Ferdo Vigele iz Zilskc Bistrice 10 gld. 60 kr.; pristopile so: Šola v Križch pri Tržiču (1 gld. 30 kr.), šola v Mošnjah (1 gld.), šola v Šentvidu nad Ljubljano (1 gld.), vpisala sta sc tudi gg. Jože Kavšek iz Vi-
nice in Petrič Matija iz Planine. Pristopivši pravi udje: Učitelji in šole naj pošljejo po svoje šolsko blago h gosp. Praprotniku pri Virantu na št. Jakopskem trgu; vbod od vrtne strani. „Narodna Šola" pošilja sicer šolsko blago le pravim udom, a gospodje, ki pristopajo kot ustanovniki ali sploh vsi, kateri nam darove pošiljajo, naj blagovole naznaniti, kateri šoli botč nakloniti kako darilo, sicer se tak denar obrača sploh za društvene namene. — Ako je pa sploh učitelju skrb, da naklone sebi ali svoji šoli kakšen dar, se bode že toliko potrudil, da skoledva 1 gld.; ne bo njegova Škoda, ako ga sploh ime „Narodna Sola" ne straši.
M. Močnik, tajnik in blagajnik.
— (Koze.) V ljubljansko bolnišnico je v preteklem mesecu bilo 9 na kozah bolnih sprejetih. Med temi je ena ženska umrla. Bolezen po mc-itu dosedaj še nij epidemična, vendar še zmiraj posamezni na kozah zbole.
— (Gorenjski led.) Zadnjo nedeljo je bil nek agent iz Pešte v Ljubljani, ki jo novo pogodbo sklenil za prevoz 600.000 centov gorenjskega ledu v Pešto.
— (Na Koroškem), kjer cela dežela šole in učitelje vzdržuje, imajo sledeče število šol: 2 meščanski šoli, 66 večrazrednih nar. šol in 23G enorazr. Na teh deluje: 60 nadučiteljev, 2 naduČiteljici, 257 učiteljev, 17 učiteljic, 37 podučiteljev, 1 pod učiteljica. Koroško, ki je za tretjino manjša od Kranjskega, ima torej mnogo boljše narodno šolstvo od poslednje dežele. —
— (V o r ra u š k e m okraji) snujejo učitelji učiteljsko društvo. Samo v zadregi so s predsednikom. Učitelj, ki je v središči tega okraja in za to mesto zarad več prednosti sposoben, jc žalibog tak nemškutar, da mu učitelji nečejo zaupati. Ko so učitelji pri posvetovalnem shodu zahtevali slovenskih pravil, odgovoril jc on na neko vprašanje, da nij niti slovenski, niti nemški učitelj, ampak „slovensko-ncmški" učitelj. — Čuden mož! — „Slov. učitelj".
— (Iz Ptuja) se „Slov. uč." piše: Naša kmetijska poddružnica jc v svojem zadnjem zboru sklenila, enega učitelja iz ptujskega okraja poslati na letošnjo razstavo v Beč na stroške podružnice. Prošnje za tako denarno podporo naj sc pošiljajo okrajnemu šolskemu svetu v Ptuji. Veselo novost! Da bi tudi druge podružnice in druge korporacije zedinili sc v takih in enakih sklepih!
— (Iz Vranjskega") se nam piše: Vranjčani smo nekaj časa glede c. k. uradov v takih slabih rokah, da se Bogu usmili. Ne dosti, da je c. k. sodnija sploh slabo sestavljena, so nam zdaj še c. k. pristava odvzeli In ga na Laško za nadomestnika poslali j za koliko časa, še sam no ve. Vranjsko je prvi sodnijški kraj ob kranjski meji, in morda ima samo zato tako slabo sestavljen urad, ker je slovenski kraj. Ena tožba zarad žaljenja časti jc bila že lansko leto uložena, a šc denes nij sluha ne duha od obravnave, — in to samo zato, ker je zatožena uradnikova hči in jej jc ljubČek neki pisar : sc ve da, ko bi bilo za Slovenca obsoditi, bi že davno mogel v ječi sedeti, morda hočejo to reč zastarati.
— (Fužine Store) med Celjem in sv. Jurjem so prodane za 600.000 gold. fužinskemu društvu v Uolien\vang-u na gornjem Štajerskem. V Storah delajo besemersko jeklo.
— (Č. g. France Hrelib,) duhoven, imenovan jc za profesorja vcronauka na državni realki v Mariboru.
— (Iz fioricc) sc nam piše 1. aprila: G. Medeoti profesor na novomeški gimnaziji, je po dolgem bolchanji 24 let star tukaj umrl.
— (Iz Gorice.) Na tukajšnjem izobra-ževališči podelile so se stipendije sledeče:
V I. letu slov. dobili so: 1 po 100, 4 po 50 gld.; v I. italij. vsi po 100; v II. slov. 5 po 150, 2 po 100; v II. i tal. 3 po 50, 2 po 100; v III. slov. 2 po 100 in v III. italj. 1 po 200, l po 100.
— (K poštnemu urad o vanj i po Slovenskem.) Iz Ljutomera nam piše g. L. sledeče: „Sred išče" je trg in železniška postaja, oddaljena 3 ure od Ljutomera.
V ta kraj poslal sem lani pismo z razločnim slovenskim napisom. Tukajšnji g. ekspeditor, star nemškutar, ki nagaja vsem Slovencem, pa tega pisma nij hotel sprejeti, češ, da moram dostaviti — pošto, prav za prav nemški Polstrau. Ko sc pa tega branim in še pritožno knjigo uporabljam, odromalo je pismo tudi s slovenskim napisom na odločeni kraj. Letos pripetile so se mi druge nagajivosti od našega g. ck.speditorja. Radgona je mesto, oddaljeno 4 ure od Ljutomera, ki je s tem v direktni poštni zvezi. Pri nas torej vsak ve, kaj in kje jc Radgona, samo ljutomerski ali pa radgonski ekspeditor tega nečeta vedeti — menda iz samo hudobe nc, kar spričujeta sledeča slučaja: L) Pred nekim časom pošljem g. G. pismo v R. s slov. napisom. Pismo to jc pa šlo v Rade-gund blizu Gradca in od tod še le v Ljutomer. 2.) Pred 8 dnevi pošljem časnik g. G. v R. s slov. uapisom. Časnik roma toda skozi 8 dnij po daljnem svetu, bil je v Gorici, na Laškem in bog ve kje se in potem dojde nazaj v Ljutomer, kjer ga ekspeditor tukajšnjemu g. G. izročiti hoče. Ali se ne pravi to, ljudi za norca imeti in to samo zavoljo sovraštva do slovenskega jezika.
Bazne vesti.
* (Gospodične varujte se!) V Pe-trogradu je nekaj mladih in veselih fantov sklenilo, sedemnajstletno lepo deklico odpeljati in so zato porabili priliko, ko je deva ravno 8 svojim bratom se sprehajala. Nič hudega sluteča, hodi krasotica na roko svojega brata se naslanjajo, ko so na enkrat elegantna kočija pred njiima ustavi, lep mladenič iz nje »topi, in naglo ko blisk deklico objame in jo v kočijo stisne in prej ko je dekličinemu bratu mogoče vse to razumeti in deklico braniti, se kočija kakor v viharji odpelje. Tresoča se in nezmožna pregovoriti le besedico, da se deklica odpeljati, dokler se naposled voz pred kolodvorom Carskoje-Selo ustavi in mladi možje jako galantno gospici iz voza porao-rejo ter jc v sobo nalašč zato pripravljeno peljejo. Tu jo nagovori oni, ki jo je uplenil, takole: „Gospodična, odpustite način kakor-šnega smo si dovoljili, Vas tu sem pripeljati, ali mi izpolnujemo pravila našega kluba, ki nam predpisujejo, le na ta, če tudi sredoveki vendar lc viteški način, si svoje neveste do-
bivati. Hočete me torej z Vašo roko osrečiti, potem Vam od sedaj naprej celo svoje življenje darujem. Deklica, vsa iznenadjena, ne ve kaj početi; ko pa svojega ženina v sladki nadi natančneje ogleda, dozdeva se ji nič manje kakor to, da bi ji ta celo življenje stregel. Torej sc nič dalje ne pomišlja, nego reče kratko in odločno, da ne čuti najmanjšega nagnjenja do njega. To izjavo mi-čne krasotice obžaluje vrli vitez, se spoštljivo od njo poslovi in jo da tak6j v svoji kočiji k njenim nazaj peljati. Ta zanimiva zgodbica se je hitro po celem mestu razglasila, in le malo deklic utegne biti, ki bi strahu da bi jih kdo oddeljal, no sprehajale se več zunaj mesta.
Narodno-gospodarske stvari.
— O vinotrštvu piše „W. L." 1. aprila: Sedanje visoke cone sc drže in je kupčija prav živahna; na Dolenje-avstrijskcm, Oger-skem, Štajerskem, Tirolskem, povsod enako, in celo dunajska razstava mora v oddaljenejših provincijali povodom biti za povsodi visoke terjatve! Kvaliteta 1872. leta no ugaja povsodi visokim cenam in nij taka kakoršna se je sploh pričakovala. Posebno lehkejša ogerska bela vina se rade spridevajo in treba pozornega ravnanja zlasti večkratnega pre-takvanja. Visoke cene 18G8. in 1869. vina med 80 in 40 gl. primorale so kupčijo iskati si druge vire, in tako jo prišlo do tega, da se italijanska in južno-francoska bela in rdeča vina uvažajo, katera so vslcd obilne kvalitete klubu mitnini in voznini po niski ceni. Iz patriotičnega stališča moramo to vsakako obžalovati. Upamo da nas bode mesec maj-nik, ako bode vse srečno odevelo, oprostil konjunkture, katera bi dalje trajajoča za avstrijsko vinsko produkcijo lahko škodljive nasledke imela. Tudi naše teško pridobljeno izvažanje rudečih vin na Nemško se bode jako pomanjšalo, ako dozdanje visoke cene pri nedostatni kvaliteti še dolgo ostanejo.
Za nagrobi.i spominek V. Mandelc-a so dalje darovali:
G. Seb. Roš, inžener v Vrbovskom 1 gl. — kr. „ Fr. Dermota, „ 2 „ — „
„ Fr. Tomšič, inžener     „ 1 „ — „
„ Miroslav pl. Trcuenstein .   .   5 „ — „
„ Josip Noli......2 „ — „
„ Maks Pleteršnik    .   .   .   .   2 „ — „
„ Hugo Turk......2 „ — „
„ Tine Vidic......2 „ — „
„ K. Ahčin.......1 „ — n
„ Fr. Drenik......1 „ — „
„  A. Vrhunec......1 n — ti
n Još. Oblak......1 „ — n
„ Jak.......•   •   1 n — n
22 gl. — kr.
Prenesek iz 02. štev. „S1. Nar." 40 „ 50 „
Skupaj . 02 gl. 50 kr.
Pri tej priložnosti še enkrat objavimo, da bode „dramatično društvo" stavilo dostojni spominek na Mandeljčevcm grobu, da tedaj nabrane novce oddamo blagajniku „drum. društva", g. Žagarju.
Afliuinitttracija „Slov. Karoila",
Zalivala.
„Narodna Šola" poslala jo naši šoli šolskega blaga v vrednosti 30 g Id. Za tO obilno ob-damvanjo so podpisani slavnomu društvu ter tukajšnjim podpornikom „Narodne Šole" prisrčno zahvaljuje.
V Ljutomeru, 1. aprila 1873.
Lap a j n e.
Tržile c«'««*
v Ljubljani 2. aprila t. 1. Pšenica 6 gl. 50 kr.; — rei 4 gl. '20  kr.; — ječmen 3 gld. 20 kr.; — oves 8 gl. — kr.; — ajda 3 gl. 40 kr.; — proso 3 gl. 10 kr.; — koruza 3 gld. 40 kr.; — krompir 1 gl. 90 kr.; — fižol ti gl. — kr.
— masla funt — gl. 58 kr.; — mast — gl. 40 kr.;
— špeh frišen — gl. 30 kr.; — špoh povojen — gl. 42 kr.; — jajce po P/7 kr.; — ruloka bokal 10 kr.; govedine funt 2(i kr.; — toletino funt 28 kr.; — svinjsko meso, funt 30 kr.; — sena cent 1 gl. 25 kr; — slamo cent — gl. 95 kr.; — drva trda 6 gld. 20 kr.; — mehka 4 gld. 70 kr.
Dunajska borna 2.	aprila.	
(Izvirno poročilo.)		
Enotni drž. dolg v bankovcih	.   70 gld. 20	kr.
Enotni drž. dolg v srebru	.   72  „ 90	»
	103   „ 80	ir
Akcije narodno banke   . .	950   n —	n
	334   „ 50	n
	108   „ 80	»-
	8   „ 73'/9	H
		n
	107   „ 70	
Razpis
učil e I j s k e slu ž b e,
S to službo je letna plača 400 gld. in GO gld. osobne priklade poleg prostega stanovanja zvezana.
Prošnje naj se najdalje do (>. aprila 1873 pri kraj 11 emu šolskem svetu v ■§#. JVf#*t# 1? Jfietivvtlovenm *l*>lnr vložijo.
Okrajni šolski svet v Sni ar j i pri Jelsanali
(101) dne 15. marca 1873.
Naznanilo.
Vse Hj*efwrijnfco blago v startati gospod
Franc Schantel-na
se bo od poudeljka 31. t. m. do 6. aprila po nizki ceni
viM&jprofitMJ alo. Ljubljana 29. marca 1873.
(98-3) Hugo Turk.
Velika gostilnica
z vrtom in hlevi vred, v Vačtmh ob tržaški državni eesti blizu Ljubljane ležeča, se daje na dobo 3 ali 6 let v najem.
Pojasnila daje ... 1m» n «##<•<» #1 -Kiii'i'aii" v Ljubljani, na glavnem
trgu 313. (99—2)
1
I      Turnske ure (4G~16)
4 najbolje konstruirane in jako dober kup, X s 31etao garancijo in plačili v obrokih X se vedno dobivajo pri izdelovalcu
Janez M. Pogatschnigg |
Poduart-Kropa na Gorenjskem. ♦
Pri   ll< In m u :
L april a. Hađajo   iz Stražiš.
Pogorele« iz Spleta. — Mad.
Maivhandos 1/. TrMa. Sii.shcim iz Postojno. — Mnpgbruger iz Milana. — Šlbert z gospo iz kašlja. - Sibort iz Noriiuberga. — Šotola iz Dunaja. — Golob otl St. Jurja. — "V aU-nčič iz U. Bistrice. — Tavčar iž Vač. — Danzer iz Češkega. Pri Hali ti I Hora iz Dunaja. — Ktintora iz Zagreba. — Popper iz ~~ ff«»sPa Signmnd iz Brežic. — Uuček iz Corioe, — Wenzovskl iz Idrijo. — Strasper iz Dunaja.
Epileptičen krč ali božjast
zdravi pismeno poseben zdravnik za božjast l>r. €). ItiISi««'!). Berlin, Louisenstrasse 45. (255—34)
Pričujoče ima Črcz tisoč bolnikov v ozdravljenji.
Izdatelj in za uredništvo odgovoicn: Ivan Semen.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".