Poštnina platana v gotovini. teto VI., it. 207. V l!ub!]ani, sr isefeic 15= septembra 1922» P©$®5ia« $3. 1 Din. BF J I 1 PREJ Glasilo Socialistične stranke iugosžawile. Poduk proti denarni mošnji. hrv v starem Rimu. ki ie imel repu-“kansko formo vlade, je bilo v navadi, rj* so senatorji z denarjem kupovali gla-To je bilo znamenje, da republikanca forma vlade razpada, in Rim je dobil ^arje. Ako pri nas gledamo na volilni boj, r-*lahko prepričajno, da posega denarna (je .a v vsak volilni boj in da skuša z ««1em korumpirati volilce. . Denarna ^snja seveda ne stori ničesar zastonj. nar° u denarne mošnje sipljejo desni* ^a?u vo^tev med ljudstvo, da gla-bJ? ^a ni>h kandidate, tedaj ie jasno kot dan, da hočejo od tega razsipavanja dohi^v den ^ušnje uče, kako predrzna postaja ^arna mošnja, kadar čuti. da je zma- yecj barsko posojila je prišlo na dnevni Sl3o^na zahtevo denarne mošnje. Kar skun-nirn° se, da je ameriška finančna ttla nv ^°i* 150 sprejet^u svojega poso-dnevrf-b-M2^3- različnim funkcionarjem pri ttiiliin *n ce^° v parlamentu okoli 150 dni <5t°V ^ron 0 čemer so pisali pred te-je n, , ° VSl’ belgrajski časopisi, Ali to ai&nkost če primerjamo to prikazen s tem. kar bo prinesla bodočnost našemu delavnemu ljudstvu, če ne bo nastopilo proti gospodstvaželjnosti denarne mošnje. Delavsko ljudstvo se no bojuje proti denarni mošnji z denarjem, ker ga nimd in ker je tak boj nemoralen. Ampak delavno ljudstvo lahko doseže velike uspehe s stvarnim podukom ob času volitev. Zavedni delavci, ki poznajo nevarnost in vladoželjnost denarne mošnje, naj poduče svoje še brezbrižne tovariše o njeni nevarnosti za ljudstvo in o njeni vladoželj-nosti. 5000 zavednih delavcev lahko poduči najmanj 25.000 nezavednih delavcev, da spregledajo in noznajo resnico. Spreobrnjeni tisoči lahko poduče zopet druge t:-soče. kako je treba voliti delavcem ob času volitev, da glasujejo za svoje koristi. Iz tega sledi, da denarna mošnja ni nepremagljiva stvar, ako store vsi zavedni delavci svojo dolžnost ob času volitev. Ako se pa delavci ne bodo pobrigali, da se njih tovariši poduče o nevarnosti denarne mošnje za ljudstvo, tedaj se bodo po nekaj letih prepričali, da so sedanji trdi časi še prava nebesa z onim, kar do-žive po nekaj letih. Obračun. trgovec napravi vsako leto o.svojem ^ovanju bilanco, da nadzoruje svoi na-ki * . *er stanje in vrednost svojega dela, žel ,e vr^ med letom. Številke pokalno Vse- ie slabo gospodaril, mu bi-Ha k ,Pove da je potrebno pripraviti se Vidpi n’. °a ie dobro gospodaril bo tud? irna dobiček. Bilanca pa pokaže deb V|e dobre in slabe strani njegovega iajjT sPoznal bo. da mu mogoče manu-bodn*? man] nese kakor Pa špecerija. Za talr,?j0st si bo uredil delo in življenie s ?n' a.b° boljše izhajal. Trgoval bo bolj Pecerijo. Bilanca je torej ogledalo dela, to •ne vara. ker operira s številkami. Za-(jeJe najpopolneiše sredstvo za merjenje a. Bilanco mora napraviti vsak človek, ***ega sebe nadzoruje. Ta bilanca po-Znika pa mora biti dvojna in se ne Vs , napraviti samo vsako leto, temveč da 1^eden. vsak dan. Dvojna mora biti, oris*0 materialno stran človeka in da strn ^tegovo notranjost. Materialna tie? •' ®°dimo praktični! Ko zjutraj vsta-raš n". Dr* D® v listnici. Ker rao-ujv. ž*veti. izdajaš. Vzemi koledar in za-vsak izdatek ter vsak dohodek, pa če Sle! l? š-e taka malenkost. Zvečer pa po-VfJ; koliko stane življenje, koliko si pre-bo? a^ in kateri izdatki so odveč. Ko St vse to videl, boš spoznal, kje moraš Ur ' komisije celjske v -NanreJU* ^selj odpade za soboto._ dne 1 ■ • reioži ^ »Delavske zbornice« terv^fsti čas i« lS uonedeljek dne 18. t. m. rlnp^rni rfid. ... ... de]a rfKalci v teoriji in praksi! 'Oglejmo si najprej teoretično stran. Ko so stavkali ko-narji v VVestnovi tovarni za priznanje j-unesra delavnika in avtoriteto zaupni-°v. je vodja JSZ, g. dr. Ogrizek, rekel, Ja klerikalna JSZ (17 članov) s stav-KU]očimi solidarna. (Ker jim ni drugega Dre°stajalo kakor stavkati, sicer bi bila organizacija JSZ razpadla). Klerikalna “taktična stran ie Pa drugačna: G. dr. ygrizek ni samo vodja politične organi-l'dCl]e SLS, ampak je vodja tudi JSZ, po-g^tega je advokat v Celju in tovarnar v jecici pri Laškem. V njegovi tovarni »Zaje ra,K .se pa dela —12 ur dnevno. Taka ■ razlika pri klerikalcih v teoriji in prak-‘ Avstrijski obrtni red. v katerem je euDisan 12-urni delavnik in pasja pokor-jmna- ie Judi produkt klerikalcev, ker so iev VTe^no v vladi poleg »habsbu.rger-Drnt’ Jugoslaviji pa na shodih kričijo slabi zakonodaji. Pa samo kričijo! stih ^ ^n' smo čitali v meščanskih li-om!v se tu^aišna »Inšpekcija dela« sti. Gospod inž. Dejak, ki je vodja te- (Unnra^a se pa Premesti v Ljubljano, je v Se °Pusti> uradnik pa premesti. To stovVar smo zvedeli iz meščanskih li-v Cel- ?pom' P°r°č-) Gospodje kapitalisti aa ^ljskem okrožju, so se gotovo zavzeli, lav~.e °Pusti urad »Inšpekcija dela«. De-^ Pa» ki so okušali dobrote tega ura-iflž n .°d° Pa tudi veselili, ker odide g. ^kn • ^aj je bil on tisti, Id bi bil iij j . Marsikateri spor med delodajalci •yoriV .aci Preprečil. Radi bi sprego-JiočPln^aj ° njegovem delovanju, pa se “O izogniti § 104 srb. kaz. zakona, vtr°ke 'da še‘u lz°2niti § w -------- kako^ Por°čevalcu ne zgodi ista usoda Panje sjAeskovšku, ko je orisal posto-antiai^nika! kateri ga je obsodil radi Povedat,- ,ne ProP^ande. Naj zadostuje ' '• da so si morali v Celju delavci v-^ae v °Wačiine( lesne in živilske sčitj dp|Se ^s^°’ ^ar stoji v zakonu o za-lavcev priboriti s stavkami. ie ge^°I*ška ljubezen do bližnjega! To a8itatr> • klerikalnih in rimskokatoliških -^1~S oJev’ ki korakajo pod zastavo tem geslom je kandidiral tudi 9 gCK mesta Celje g. Maks Janič, n • ^.e pa in^l omenjene besede K^$ovea tZikU’ pa temu J'e dobil Njeg > ker si ga volilci niso ogledali. 0^Util/ He^avci zlasti peki so pa bridko ***£• da JU;. ne ljubi, ampak samo iz-' Stopila so dne 16. avgusta v S^avkovS° no z drugimi. Q- Janič pa ne ne Pravice iii koalicijskega zako-Crk0 J 02na, zato je odpustil pomočnika 1° Qa ^et Saral pri njemu in "dlag-j avstrijskega obrtnega re-e^a so napravili ljudje Janiče-a. Klerikalec Strnad je pa pri-Pbrat lan,.cu .kot stavkokaz, da omogoči je v -i^P^lističnega klerikalca, kateri >eHa tl1 upek- tn°jstrov predlagal, naj se T°rej H1! zviša pri 1 k£ na 39 K- — samo ™1 k°nzumente je hotel guliti, ne posvet i- °cn'ke. Temu gospodu bomo ie?anmaP~h0d”ilS več pozornosti. — »Slovenec« in »Naša moč« be- — v Celju bo pri- -a nvfu delovanjem začetkom metu 1929/23 a *• 1- V letošnjem šolskem le- ^cl0 vseučilišče 5*c;. — • • l92?/l^?ra 1- V letošnjere ^ške x se b°de vršilo v risalnici tuk. eno red C nske šole vsakih 14 dni po 5 tečaiir0 Predavanje in razven tega še sko Do ~v P° 2 oziroma 1 mesec (teden-Ur) f u^- t- J- mesečno S ur in skupno °*ctobru • edečih predmetov: v mesecih »f°venžo!Ul noverrLbru se bo predavala 1 'ka; vnf I v decembru in januarju — vaŠČin . ^2-rj'11 »n marcu — srbo- a,‘ v aprilu in maju — knjigo- vodstvo in trgovsko računstvo ter v juniju pa kemija. Kot predavatelji so napro- šeni strokovnjaki. Vsakdo, ki hoče obi- skovati redna predavanja ali pa tečaje, mora biti član tuk. ljudskega vseučilišča in dobi kot tak posebno izkaznico, ki jo bo moral pri vhodu k predavanjem ali v tečaje kontrolnemu organu pokazati. Član pa postane lahko vsaka oseba (§ 12 društvenih pravil), ki je dovršila 16. leto starosti brez razlike na spol, poklic ali predizobrazbo. Tem rednim članom je plačati pri vstopu vpisnine 2 Din ter mesečne članarine po 1 Din t. j. v celem šol. letu 14 Din in imajo s tem prost vstop k rednim predavanjem, ki bodo letos vsakih 14 dni. Člani, ki pa hočejo obiskovati tudi tega ali onega zgoraj omenjenih predmetov v tečajih, dobe pa še posebno izkaznico kot slušatelji tečajev in plačajo za vsako uro predavanja po 1 Din, torej za en predmet, ki se obdela v 16,* urah, 16 Din. Pripomni se, da bo tajništvo tuk. ljudskega vseučilišča razposlalo še ta teden vpisovalne pole za slušatelje rednih predavanj posameznim celjskim društvom, ki naj med svojimi člani nabirajo tudi člane-slušatelje za tuk. ljudsko vseučilišče. Vpisnino in redno članarino je ob pristopu vplačati vnaprej vsaj za pol leta t. j. 8 Din. Učnino za tečaje pa za toliko predmetov, kolikor jih kdo hoče obiskovati; število članov za redna predavanja je neomejeno, pač pa se v posamezne tečaje sprejme samo po 50 slušateljev. In za te slušatelie v tečaje bo vpisovanje v nedeljo, dne 24. septembra od 8. do 11. ure ter od 14. do 16. ure, ki se bo vršilo v risalnici deške meščanske šole. Pomniti je še, da se bodo letošnja predavanja ponazorila z lepimi skioptičnimi slikami in tudi filmi. Gospod ravnatelj B. Serajnik je namreč kupil za deško meščansko šolo izvrsten ki-no-aparat, ki ga bo iz prijaznosti dal v uporabo tudi predavateljem ljudskega vseučik. za katero dobrohotnost se mu predsedstvo Ijud. vseučilišča že vnaprej iskreno zahvaljuje. — Tudi je še omeniti, da se bodo vršila redna predavanja (kakor lani) v večernih'urah od pol 8. do pol 9.; čas tečaja bo tudi ob večerih in se bo natančnejša ura domenila pri prvem sestanku. Maribor. Sodruge opozarjamo na predavanje, ki ga ima sodr. Angelo Cerkvenik v soboto zvečer ob 8. v »Ljudskem domu«. Govoril bo med drugim o abstinenci in socialističnem svetovnem naziranju. Predavanje naj bi imelo bolj značaj živahne debate, zato naj se ie mariborski socialistični proletariat v čim večjem številu udeleži. Vstop prost članom vseh socialističnih organizacij in po njih uvedenim znancem. »Italijanske metode političnega boja je treba že v kali zatreti«, je pripomnil »Tabor«, ko je priobčil vest o napadu novosadske nacionalistične mularije na novinarje. Pri tem smo se živo spomnili na to, kako je isti »Tabor« pred kratkim priporočal fašistovsko organizacijo proti delavcem. Ampak to je le ena med mnogimi političnimi protislovji, ki jih zagrešuje »Tabor« in sploh liberalni žurnalizem skoro vsak dan. Eden najlepših primerov je bil pač oni glede vojne proti Italiji, za katera se je v zadnjih dveh mesecih tukajšnje demokraško glasilo najmanj desetkrat zavzelo in ravnotolikokrat io obsodilo. Stranka, ki je zmožna tako skakati kakor živo srebro v termometru, taka stranka kaže pač najmanj čisto neorienti-ranost. ki je pa razumljiva posledica brez- nrogramnosti. Zato ni nič čudnega, Čc njeni voditelji za bodoče oblastne skupščine liberalni program tako naprodaj ponujajo pod pogojem, da bi isto storile tudi druge stranke. Seveda, izgubiti demokrati ne morejo nič, če zatajijo program, ki ga nič nimajo, ampak žalostni tisti norci, ki bi jim šli na lim. No, mi nismo norci, čeprav »Tabor« ob vsaki priliki ponavlja, da so se izjavili mariborski socialisti za kompromisno politiko, kakor da bi ne imeli tudi ti že ^natančno predpisano delo v bodočih skupščinah in bi morali šele priti po mn svete k najmanj pomembni stranki v svoji oblasti! Delavec brez delavskega časopisja le kakor vojak brez puške. Zato naroča]-* te in širite svoje glasilo »Naprej«! lis. strok, gsbaftja. Ravnokar smo sprejeli poročilo, da ie izbruhnila v livarni v Štorah stavka kovinarjev. Zastavkali so vsi profesioni-sti. člani naše kovinarske organizacije, dočim drugi delavci delajo. Našim čita-teljem gotovo ni treba navajati vzroka stavke kajti kar je to podjetje počenjalo s svojimi delavci, je nekaj tako nezaslišanega. da smo bili že večkrat pozvani potom našega časopisja razkrinkavati te lo*i povščine. O stavki bomo natančneje poročali. Strankin znak velja 5 Din komad. Kdor ga še nima, naj ga takoj naroči pri našem tajništvu. Borisi. Velenje. 8 septembra se je vršil v tuk. gost. Rak javen shod narodno socialistične stranke. Kot govornika sta prišla g. Dobovišek iz Celja in nar. poslanec g. Brandner. Ker sem imel čas, sem hotel tudi sam kaj slišati od teh gospodov. Prišel sem na mesto 1 uro po napovedanem času začetka shoda. Začudil sem se v, zborovalni sobi je bil sklicatelj shoda Sa-vmjalc iz rudnika, 3 pristaši NSS in oba govornika, vseh skupaj 6 oseb. Ker je pa bilo premalo poslušalcev v zborovalni sobi so omenjeni začeli nagovarjati v gostilniški sobi se nahajajoče, naj gredo v, dvorano, z izjavo da se ne bo napadalo pristaše nasprotnih strank, kar pa še tudi ni zadostovalo. Ker jih je bilo še premalo v gostilni, so začeli nagovarjati skozi okno mimoidoče osebe, naj se udeležijo shoda. Tako se je nabralo skupaj z govornikom 26 oseb. G. Dobovišek je kot prvi govornik razložil program njegove stranke, da je ista najprvo narodna, potem šele socialistična, in je primerjal socialistično stranko z izjavo, da ima tudi dober program, samo da je mednarodna, kar pa je slabo po njegovem mnenju. Potem je napadal voditelje nemških socialistov ker so v začetku vojne po pogovoru s cesarjem Viljemom, ki je rekel, da ne pozna nobene starnke. samo Nemce, glasovali vojno posojilo. Seveda ni hotel povedati g. Dobovišek, da so bili isti tudi bolj narodni socialisti kot pa resnični socialisti" kajti po mednarodnem programu bi morali glasovati proti. Na to je govoril g Brandner proti zakonu o »zaščiti države« ; ni pa povedal da je tud j on glasoval zanj. Mesto da b! zahteval omenjeni zakon proti velikapitalistom, ki so povzročili, da je ljudstvo tako nezadovoljno radi oderuštva, katero vlada podpira — ki bi se morala zavedati svoje dolžnosti proti delavskem ljudstvu je on smatral uboge 'delavce, H ne Veto, s čim Bo&> preživeli naslednji dan sebe in družino za bolj nevarne državi kot pa pijavke, ki izsesavajo delavstvu kri na umetni način, ker se delavstvo ne zaveda svoje moči. Govorniki so nameravali ustanoviti podružnico iNbZ kar pa ni šlo radi pomanjkanja udeležencev. Potem so nameravali izvoliti pripravljalni odbor za podružnico, a se nm tudi to ni Dosrečilo. S farbanjem delavstva nas oni mislijo rešiti izpod obstoječega jarma, namesto da bi delovali v stari delavski stranki, katere program proglašajo za svojega; samo mednarodnost smatrajo za večjega sovražnika oblastva ti pa,-u° kapitalistične pijavke. Takih delavskih zastopnikov pri nas seveda ne rabimo. — Delavec. Kulturni vestnik. . Gledališče ljubljanskega vei^sejma (Deveta dežela, hotel 1 ivoli) je bilo ves čas sejma skoro nabito polno. Na sporedu )e imelo gledališče več zabavnih točk, o katerih pa ne moremo trditi, da so bile umetniške, čeprav jih je režiral g. Boris ,^ernu ie stel zvesto ob strani g., Dmiuo, ki je naznanjal točke in obenem zabaval občinstvo z dovtipi, ki so bili sila neumni. In smejali so se jim naivneži in se celo pametni, kajti ti dovtipi so bili skoro vsak večer isti. Točke so večinoma proizvajali Rusi. o katerih lahko rečemo. da so bili na mestu, seveda pa ne smemo pozabiti, da so igrali same zabavne komade. Občinstvo se je izborno zabavalo saj se je rekrutiralo iz samih boljših krogov, ki so lahko precej denarja zapravili. Kritik, ki je prisotoval predstavam, je mogel tudi na podlagi njih prav jasno občutiti, zakaj je prišlo v Rusiji do socialne revolucije. Ruski igralci — saj vemo, kdo so. so igrali s posebno karakteristiko, ki je lastna vsem boljšim buržujskim igralcem. In bilo je jasno, zakaj se je morala umakniti tudi »caristična umetnost« proletarski umetnosti, ki se je povzpela nad starakop! tnim pojmovanjem umetnosti, ki mi pravi, da je umetnost prav imenitno sredstvo po kosilu ali po večerji. Naši roialrf v JuHjski Krajini. Prejeli smo sledeče obvestilo: Naši rojaki v Julijski Krajini so si ustanovili književno podjetje pod naslovom »Goriška Matica«, M za nizko ceno Izdaja vsako leto svojim članom razne knjige beletristične vsebine in pa koledar za prihodnje leto. Za leto 1923. izidejo sledeče knjige: 1. Koledar. 2. Zabavna knjižnica III. zvezek. 3. Sira-hova knjiga. Koledar se odlikuje po bogati vsebini ter prinaša raznovrstne slike naših krajev in iz delovanja in življenja naših rojakov v zasedenem ozemlju. Poleg te bogate vsebine ima še posebno prilogo zemljevid cele Julijske Krajine, Zabavno knjižico je priredil ugledni naš' pesnik Alojzij Gradnik in je v njej priobčil prevode najlepših hrvatskih povesti Še-noe in drugih pisateljev. Strahovo knjigo pa je uredil dr. Pavlica. Zju Jugoslavijo stane to izdani c 20 Din in ga je naročati z dopisnico pri Založbi »Juir« v Ljubljani, Pred škofijo 21. I. nadstr. Knjige dospejo v Liubijano meseca novembra ter se bodo takoi potem razpošiljale. Prosimo rojake v svobodni domovini, da podpirajo to podjetje naših bratov v zasedenem ozemlju ter obilno naročajo publikacije Goriške Matice. Po svetu. — Novo delavsko podjetje v Belgiji. Belgijsko delavstvo je znano po svojem zelo naprednem zadružnem gibanju. Ni še dolgo, ko so v Gentu ustanovili transportni delavci in tamošnji ribiči s pomočjo delavske zadruge »Voorui« velikansko akcijsko družbo z imenom »L’ Arment Ostendais«. Namen zadruge je, da kupuje, trguje, predvsem, da zalaga tamošnje ribiče z cenim orodjem. Nadalje, da usta-novi potrebne delavnice, za zgradenje in popravljanje ribiških čolnov. Deležni kartal ie pri začetku poslovanja znašal 2 milij. fran. v zadnjem času se je pa moral zvišati na 4 milij., kar pomeni velikanski napredek. Družbi, je glasom pravil dana možnost se razvijati, stopati v tozadevne stike z domačimi, kakor z inozemskimi podjetji. V posesti ima že 7 posebnih parnikov, k.i se porabljajo za morski ribolov na visokem morju. Ti parniki so med največjimi v luki Ostende. Nanovo Preiajo priprave za konserviranje in okajenje^ rib. Da je podjetje plodonosno nam kaže prebitek kateri presega 1 milij. 700,000 frankov v zadnjem letu. — Kulturna slika iz Španije. — Španski kralj je odpotoval v spremstvu mini- stra ža notranje zadeve v poKfajfao1 Ca* Hurdesa v provinci Estromadura, odkoder so prihajala zloglasna poročila 0 di in so o istem razpravljala v parlam tu. Gre za od vsega sveta zapuščeno P<£ krajino., ki meri 450 kvadratnih mm, deloma gorovje, deloma nižina m 3 nji nastanjenih 8000 prebivalcev. , celi pusti pokrajini ni ne ceste ne_ zd* nika ne lekarnarja. Hurdanci z bornih podzemeljskih vlažnjh kočan, , ovcami in kozami skupaj. Oken po stanovanjih nimajo in tako ni nikaK pohištva. Odrezani živijo od ostal sveta. Nalezljve bolezni v druzinah^k se nekako vcepile v celi rod, so dege ; rirale prebivalstvo. Dočim dosega P Španiji umrljivost prebivalstva 22 oa soč, je v pokrajini Las Handresa -gedaj vost dosegla že 29 od tisoč bu< in valut, borzna nar 0 predujmi »n krediti vrste, e s k o m p t menic ter kuponov,^.^ v tu- in inozemstvo, ... deposits itd- ^