I 1 f	Številka	95.
1	w	iSPLi	Lij	1
ssemstvo: 210 din) za 'Meta H H m	V|Pr	W	■	■9H«W	W	Uprava:	Gregor-
BO din. za •/. leta 45 din,	^	™	^	^	^	člfieva ul. 27. Tel. 47-01,
mesečno 15 din. Tedenska v	Rokopisov ne vračamo. —
Plača ln toži se v Ljubljani. Časopis sa trgovino, industrilo. obrt im denarništvo ntcUv LjubSa^St^UAM,
Ivfcaia vsak ponedeljek,
undld gred,, ta petek
Ljubljana, petek 23. avgusta 1940
Cona p°88m“n*	4*5A
veno številki din *
Občni zbor Zveze trgovskih združeni
Za ustanovitev slovenskega gospodarskega odbora
Aprovizaciia	Slovenite	z	živili	i
Živimo v časih, ki so pomembni ne le zaradi zgodovinskih zunanjih dogodkov, temveč tudi zaradi velikih sprememb, ki se napovedujejo v našem notranjem življenju. Ne samo naša notranja ureditev države se je po sklenitvi sporazuma začela spreminjati, temveč sedaj se napovedujejo še nove in važnejše spremembe, ki bodo zlasti posegle v vse naše gospodarsko življenje. Tako se napoveduje postopno uvajanje dirigiranega gospodarstva, ki naj predvsem centralizira in naravnost monopolizira našo zunanjo trgovino. Vedno za nove predmete se podeljuje Prizadu monopolna uvozna in izvozna trgovina, vedno več predmetov prihaja pod uvozno kontrolo, poleg tega pa se tudi na domačem trgu zasebna iniciativa vedno bolj omejuje.
Napovedujejo pa se še druge reforme, zlasti glede industrijske proizvodnje. Tako se namerava ta rajonizirati, uvedla bi se pravica pristojnih oblasti, da imenujejo v vsako podjetje svojega komisarja, uvedla bi se tudi pravica prisilnega odkupa podjetij, vsa industrijska proizvodnja pa bi se poleg tega rajonizirala in tudi določila višina proizvodnje za vsako podjetje. Torej same napovedi, ki bi silno globoko posegle v gospodarsko življenje in ki bi mogle povzročiti tudi zelo usodne posledice, če ne bi bili vsi ti napovedani ukrepi res dobro preudarjeni in če se ne bi pri njih izdaji spoštovala popolna objektivnost in brezhibna enakopravnost pokrajin.
Ko se odpirajo vse te nevarnosti v bodočnosti, pa preživlja Slovenija že sedaj nad vse težke čase. Že tedne dolgo primanjkuje koruze, pšenice in moke, katerih cena stalno in nevzdržno rasle, da je socialni položaj ljudstva vedno težji. Osnova vse ljudske prehrane je kruh, a ta postaja dneva v dan dražji. Tako se veča davek, ki ga mora pasivna in revna Slovenija plačevati bogatim žito-rodnim krajem. Vrhu vsega pa raste pomanjkanje surovin, da ustavljajo Industrijska podjetja svoje obratovanje. Na drugi strani pa raste stiska zaradi izvoza naših pridelkov, zlašti vina, sadja in hmelja, v kratkem pa morejo nastopiti še težave zaradi lesnega izvoza.
V takšnih okoliščinah in pod takšnimi perspektivami je bil 14. in 15. avgusta v Novem mestu °Čbni zbor Zveze trgovskih združenj.
Občni zbor je pokazal, da so slovenski trgovci trezno in pravilno presodili položaj, v katerem je danes slovenska trgovina in vse slovensko gospodarstvo. Brez vseh olepšav so pogledali na dejansko stanje, brez oklevanja pa tudi povedali, kje je rešitev.
Vse slovenske gospodarske or-ganiaacije se morajo združiti v |
skupni organizaciji in ustanoviti skupen gospodarski odbor, ker le tako je mogoče privesti slovensko gospodarstvo iz sedanjih tež-koč. Ce kdaj, je danes potrebna sloga slovenskih gospodarskih ljudi, da vsi enotno nastopajo, da vsi skladno delajo in da vsi brez izjeme branijo osnovne pravice gospodarstva na naših tleh.
Vsi brez izjeme smo enako zainteresirani na tem, da se more slovensko gospodarstvo še nadalje razvijati. Če ne dobi fabrikant surovin, bo delavec brez zaslužka, če ne bo mogoč izvoz onih naših predmetov, ki edini prinašajo denar v deželo, bo zastala trgovina. Če bo draginja živil naraščala še nadalje, bo splošna revščina zavladala v deželi in v tej revščini bo propadalo tudi vse naše kulturno življenje.
Jasno je, da so prišli dnevi, ko
mora Slovenija braniti svoj standard, ko gre za srečo vseh nas. Zato pa je tudi dolžnost vseh nas, da vsi složno branimo svoje interese in da vsaj v teh težkih in usodnih časih pozabimo na vse svoje razprtije.
Apel slovenskega trgovstva za skupen nastop vseh gospodarskih organizacij Slovenije inora najti mogočen odmev pri vseh! Zadosti je bilo sporov, zadosti je bilo prerekanj, vsaj ob 12. uri naj zavlada med nami složno delo!
V tem opozorilu na naj višjo narodno potrebo, v tem apelu k složnemu delu vsaj vseh gospodarskih stanov je veliki pomen zadnjega občnega zbora Zveze trgovskih združenj ter njegova zasluga. Na drugi slovenski javnosti je sedaj, da bo ta apel tudi rodil uspehe, ki jih nujno potrebuje vsa Slovenija.
Predkonterenea
Kakor vsako leto, tako so se tudi letos zbrali udeleženci občnega zbora Zveze na predkonfe-renci, da se med seboj in v vsej odkritosrčnosti pogovore o vseh vprašanjih, ki se tičejo slovenske trgovine in slovenskega gospodarstva.
In reči moramo takoj, da so se pogovorili v prijateljskem duhu ter kot zavedni stanovski tovariši, a tudi kot dobri Slovenci in državljani Jugoslavije.
In v zavesti dolžnosti do naroda, do države, do gospodarstva in do svojega stanu, ki je bil in je vedno konstruktiven steber napredka, so delegati združenj obravnavali vsa vprašanja in zato tudi sprejemali samo sklepe, ki so objektivno pravilni.
Od petih popoldne pa do devetih zvečer je trajala predkonfe-renca in na njej so se obravnavala skoraj vsa aktualna gospodarska in trgovska vprašanja, a v vsej tej dolgi debati ni bilo slišati niti ene demagoške besede, niti enega praznega zabavljanja, niti najmanjše hujskarije, čeprav
se je ravno v sedanjem času hujskalo dostikrat proti trgovcem od zgoraj in od spodaj. Celo v debati o vpraašnjih, ki so danes že vprašanja obstoja trgovcev, kakor n. pr. o krošnjarstvu, neenaki in navadno tudi nelojalni konkurenci na-bavljalnih zadrug, diktatu kartelov itd., je bila beseda trgovcev umerjena in stvarna. Vsak govornik je imel pred očmi, kako bi se razmere zboljšale, kako bi se omogočil razmah trgovine, kako bi se moglo gospodarstvo uspešneje razviti, zalo pa tudi ni bilo za
demagogijo, za špekulacijo na instinkte nobenega prostora.
Še nekaj je treba posebej poudariti. Na predkonferenci so bili delegati iz vseh krajev Slovenije, a tudi ljudje raznega političnega naziranja. Kljub temu pa je bila solidarnost med delegati popolna in vsi sklepi so bili soglasni. Nobenega preglasovanja ni bilo, kakor ga tudi med stanovskimi tovariši ne sme biti. Ta solidarnost trgovstva kaže tudi njegovo zrelost. Zato pa je tem bolj upravičena zahteva trgovstva, da se brez sodelovanja zastopnikov trgovskega stanu ne izdajajo predpisi, ki se tičejo trgovstva. To pa je na vse zadnje tudi v interesu onih, ki izdajajo te predpise, ker ni državniško niti ne pametno, odkloniti sodelovanje ljudi z bogato izkušnjo ter z veliko voljo do dela. Velika škoda bi bila, če odločujoči teh dejstev ne bi upoštevali in če bi še nadalje dopuščali, da odločajo o gospodarskih stvareh birokrati, ne pa praktični gospodarski ljudje. Samo lepi sistemi, pa naj bi bili še tako moderni, ne zadostujejo.
Predkonferenco je otvoril in vodil z veliko preudarnostjo in spretnostjo predsednik Zveze Stanc Vidmar.
Takoj po otvoritvi predkonfe-rence je prešel na dnevni red: na predloge združenj. Uvod vseh teh številnih predlogov je bil predlog mariborskega združenja, da prevzame Zveza pobudo za ustanovi-
tev skupnega odbora slovenskih gospodarskih organizacij. S tem je bila takoj od vsega začetka postavljena debata na pravo višino in na njej je ostala do konca.
Nato so se obravnavali po vrsti vsi predlogi združenj. Ker o teh poročamo v poročilu o občnem zboru, jih tu ne bomo posebej naštevali. Le to bi omenili, da je žalosten znak za naše razmere, če morajo nekatera združenja leto za letom ponavljati zahteve, ki so v; splošnem interesu. Tako n. pr. zahteva Združenja v Slov. Konjicah glede železnice Poljčane—Zreče, Prav tako pa ni lepo izpričevalo za našo upravo, če morajo združenja leto za letom konstatirati, da se nelegalna in davke neplaču-joča trgovina pospešuje na škodo legalne ter davke plačujoče trgovine.
Poseben poudarek pa pomeni zadnja točka predkonlerence, to je debata o predlogu, da samo Zveza postavi kandidate za prihodnje volitve v trgovinski odsek Zbornice. Debata je jasno pokazala, da slovensko trgovstvo odklanja v tem oziru vsako varuštvo, ker je samo več kot zadosti zrelo, da svoje zadeve rešuje samo. In tako je tudi treba, ker stara resnica pravi, da ne uživa nobenega spoštovanja tisti, ki ne spoštuje sebe.
Predkonferenca v Novem mestu je bila dokaz stanovske zavednosti slovenskega trgovstva in njegove visoke zrelosti. Bila mu je zelo X čast, a tudi v vzpodbudo. ‘
XX.	redna
Zveze trgovskih združenj
II
Od 31. avgusta do 9. septembra
Ljubljanski velesejem
Razstava Industrijskih in obrtniških izdelkov
POSEBNE RAZSTAVE: Pohiitvo. Mota obrt Turizem. Metoma hi jadralna letala. Zattita pred napodi Iz zraka. Zobna tehnika. Nata vsakdanja prehrana. Cvetje in povrtnina. Perutnina, kumi. golobi. Likovna umetnost
Zabavišče - Toti teater Tekma harmonikarjev 8. IX. Žrebanje daril za obiskovalce
Polovična voznina na železnici in parnikih.
Na poata|nl blagafnl kupite rumeno lelezniiko Izkaznico ze din 2.—.
Ob zelo dobri udeležbi in še boljšem razpoloženju delegatov je predsednik Stane Vidmar otvoril ob 9. dopoldne XX. redni občni zbor Zveze trgovskih združenj — osrednje borbene organizacije slovenskega trgovstva. Konstatiral je sklepčnost skupščine, saj je od 28 združenj zastopanih po pravilno izvoljenih delegatih 27 združenj. Imenuje za zapisnikarja tajnika Zveze dr. Pustiška, za overo-vatelja zapisnika pa gg. Julija Kobeta in Bcrjaka.
Sporoča, da je podpredsednik Zveze Ferdo Pintcr pismeno pozdravil zbor, ker je nujno zadržan, nato pa je prečital pozdravno pismo predsednika Centralnega predstavništva zvez trg. združenj in zvestega bojevnika za pravice trgovstva g. Nedeljka Saviča. (Živio klici.) Nato je nadaljeval predsednik Vidmar:
Pred prehodom na dnevni red dovolite, da predlagam vdanostno brzojavko našemu prvemu državljanu Nj. Vel. kralju Petru II. (Navdušeni klici.) Med splošnim odobravanjem sta bila sprejeti naslednji brsqjavlw
Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II.,
Beograd.
Slovensko trgovstvo, zbrano na svoji XX. redni letni skupščini v Novem mestu, Vam pošilja naj-toplcjše pozdrave in Vam zagotavlja svojo globoko vdanost.
Zveza trg. združenj dravske banovine v Ljubljani;
predsednik Stane Vidmar.
Druga brzojavka na ministra dr. Andresa se je glasila:
Dr. Andres, minister, Beograd.
Slovensko trgovstvo Vam z XX. redne skupščine pošilja najtoplejše pozdrave. Prosi Vas, da upoštevate znane zahteve trgovstva, zlasti pa, da pospešite rešitev, predstavk Osrednjega odseka trgovcev s tekočimi gorivi Vašem« ministrstvu glede prodaje tekočih goriv. Vsako zavlačevanje rešitve teh predstavk koristi petrolejskim kompanijam in pogublja domačo trgovino s tekočimi gorivi.
Zveza trgovskih združenj predsednik Stane Vidmar.
Pozdravi
Predsednik Stane Vidmar je nato prisrčno pozdravil vse delegate in zborovalce, imenoma pa: zastopnika bana sreskega načelnika dr. Vinka Vidmarja ter se zahvalil tudi banu dr. Natlačenu, da je dovolil občni zbor.
Posebno toplo je pozdravil zastopnika Zbornice za TOI dr. Ivana Plcssa (živahni živio klici). Predsednik Vidmar je naglasil, da je imela Zveza v Zbornici vedno krepko oporo, posebno pa v šefu urada gen. tajniku Mahoriču,
prav posebno pa je vedno pomagal Zvezi tajnik dr. Pless. Ko je bil naš tajnik poklican na orožne vaje, je mogla pisarna Zveze opravljati vse tekoče posle le po njegovi zaslugi. Iskreno se mu zahvaljuje ter mu tudi čestita k zasluženemu odlikovanju.
Nato je prečital naslednje
pozdravno pismo gen. tajnika Ivana Mohoriča
Zahvaljujem se za prijazno vabilo na občni zbor ter obžalujem.
da se radi zadržanosti ne morem udeležiti Vašega jubilarnega zborovanja. Veselilo bi me to tembolj, ker sem prvih začetnih osem let od osnovanja Zveze trg. združenj vodil njene tajniške posle in stal v živem sodelovanju s takrat novo osnovanimi združenji, ko se je gradila gremialna organizacija po vsej banovini. Ob Vašem jubileju 20. občnega zbora gledam tudi sam nazaj na premnoga vprašanja, ki smo jih takrat slavili v prvem zanosu na dnevni red in se živahno borili za njihovo uresničitev. V kratki dobi dvajsetih let se je mnogo spremenilo in znaten del svojih starih znancev v organizaciji združenj danes pogrešam, ker niso več med živimi. Ostal pa je dober krog poborni-kov, ki niso izgubili volje do požrtvovalnega dela in so vztrajali kljub težkočam in neuspehom ter se bodo tudi sedaj sešli v Novem mestu.
Vaš jubilarni zbor trgovstva se sestaja v težkih časih, ko je vojna vihra zajela svet, ko je mednarodna trgovina prenehala in vzdržujemo le še pičlo izmenjavo blaga s sosednjimi državami. Trgovstvo ima v svojem poslovanju tudi v notranji trgovini teikočc, ki jih prej ni moglo predvideti in o katerih je težko predvidevati, kako dolgo bodo trajale. Na eni strani maksimiranje bruto režije, na drugi strani težkoče s preskrbo blaga, na tretji strani vedno močnejše uveljavljenje dirigiranega gospodarstva in napovedi novih refonn — vse to stavlja tudi Zvezo pred nove naloge in vsi želimo, da bi jim bila v polnem obsegu kos, da bi ohranila našemu trgovstvu ono plodno gospodarsko vlogo, ki mu je v urejenih prilikah pripadala in katero je naše slovensko trgovstvo vršilo v korist dviganja splošnega razvoja, pa tudi v korist našim mnogoštevilnim kulturnim prizadevanjem in socialnim akcijam.
Gospod predsednik! Čestitam zvezi k njenemu jubileju dvajsetletnice in ji želim v bodočem delu polnega uspeha. Prosim, da izročite moje pozdrave vsem zborovalcem in želim, da bi Vaš sestanek v Novem mestu obrodil pričakovane in željene sadove. Prosim, da opravičite mojo odsotnost ...
Z glasnim odobravanjem je bilo sprejeto to pismo. Predsednik .Vidmar je nato pozdravil zastopnika novomeške občine podžupana Josipa Turka ter se še posebej zahvalil za lepi in prijateljski sprejem, ki so ga doživeli trgovci v Novem mestu.
Nadalje je pozdravil zastopnika Trg. društva »Merkur« g. Antona Verbiča,
zastopnika Društva industrijcev in veletrgovcev podpredsednika društva Josipa Lavriča
ter posebno toplo zastopnike listov.
Končno je še čestital dolgoletnemu članu Zveze g. Hrastelju k (njegovemu odlikovanju. Ni dosti odlikovanj, ki bi bila tako zelo zaslužena ko to. (Odobravanje.)
Sreski načelnik dr. Vinko Vidmar: V imenu zadržanega bana dr. Natlačena prav iskreno pozdravljam vse udeležence današnjega občnega zbora v želji, da bi prinesel novih pobud za napredek trgovine in vsega gospodarstva. Pozdravljam pa občni zbor tudi ,v svojem imenu in želim, da bi ,vsi odnesli iz Novega mesta na svoje domove najboljše vtise. (Odobravanje.)
Glasno pozdravljen se je nato zahvalil za pozdrave
dr. Ivan Pless.
Sporoča pozdrave zborničnega komisarja gen. ravnatelja Avgusta Tostija in vsega tajništva zbornice. Želi, da bi bilo delo Zveze in današnjega občnega zbora končano s čim večjimi uspehi. Zbornica bo tudi nadalje Zvezo vedno podpirala z vsemi svojimi sredstvu
Današnja skupščina slovenskega trgovstva v lepi dolenjski metropoli pomeni nov člen v verigi dela, ki jo kuje Zveza trg. združenj v interesu trgovstva in vsega našega gospodarstva.
Vodilna misel Zveze od njene ustanovitve je bila, da ima vsako leto svojo letno skupščino v drugem kraju, da se tako omogoči vsem krajem, da povedo svoje težnje. Na ta način pa se člani organizacije tudi med seboj bolj spoznajo, nasprotja se omilijo, skupne zahteve pa se izbrusijo, da se najde prava srednja pot, ki vodi do uspeha.
Takšne skupne manifestacije solidarnosti so potrebne že v normalnih časih, tem bolj pa danes, ko smo pod vtisom velikih dogodkov, ko celo velesile propadajo. Pod silo teh dogodkov se spreminja svetovno gospodarstvo in
Ce sta vsako leto skupščina in predkonferenca važni in pomembni, sta letos že z ozirom na izredne razmere in izredne težave, v katere je zašlo naše gospodarstvo, še prav posebno važni. Razprave na včerajšnji predkonferenci so dokazale, da se naše trgovstvo zaveda resnosti sedanje dobe, da se dobro zaveda tudi dolžnosti, ki mu jih nalaga sedanji čas in da ne misli glede bodočnosti čakati s fatalistično brezbrižnostjo, kaj prinese razvoj dogodkov, marveč hoče aktivno sodelovati pri ustvarjanju novih razmer.
V resnici sta občudovanja vredni vztrajnost in odpornost našega trgovstva, da ima še vedno odločno voljo za delo in še vedno trdno vero v bodočnost, kljub vsem težkim udarcem in kljub težavam, ki se zdijo včasih nepremostljive. V prav kratkih presledkih se vrstijo dogodki, ki tako temeljito postavijo na glavo vse kombinacije in načrte, da bi človek, ki ni v resnici jeklen in pogumen, že davno vrgel puško v koruzo in se pridružil množici tistih, ki so obupali nad vsem, pa se izživljajo samo še v zabavljanju na vse in vsakogar in so strahovito ogorčeni, ker nas drugi ne rešijo vseh teh težav in nadlog. Slovenski trgovec ne pade, on stoji trdno in odločno v tej borbi, v tem lomu starih sistemov, reda in razmer ter z zaupanjem gleda v bodočnost. Zavedamo se, da je rešitev predvsem naša stvar, da bomo morali pač sami storiti vse, kar je človeško mogoče, in da je tudi vsaka druga pomoč mogoča le, če bomo sami pokazali dovolj odločne volje za svojo rešitev in obrambo. Slovenskega trgovca ne plašijo ugibanja o novem redu, ne motijo ga napovedi in prerokovanja poklicanih in nepoklicanih vsevedežev. On dela in izpolnjuje svoje dolžnosti in se pri tem zaveda, da bo vsak novi sistem ali družbeni gospodarski red krvavo potreboval odločne, sposobne, konstruktivne ljudi. (Jako jel)
Če nekoliko pogledamo nazaj v komaj pretekle mesece minulega leta, vidimo, da je bil ta čas prepoln dogodkov, ki so usodno posegali v razvoj našega gospodarstva in ki so zlasti trgovino vrgli popolnoma iz normalnega tira.
Požar, ki ga je zanetila vojna vihra na enem koncu, se je nezadržno širil dalje ter zajel že velik del sveta.
Mi smo pri vseh težavah in nevšečnostih še vedno tako srečni, da smo ostali izven vojnega me-teža, da vsaj aktivno še ne sodelujemo.
Čeprav aktivno nismo v vojni, so nas vendar zadele vse težave, ki jih prinaša vojna okrog nas. Vse naše trgovinske zveze so prevrnjene, odpadli so važni dobavitelji, onemogočena je nabava blaga iz nekaterih držav, ki so ali pohojene v vojni, ali pa smo odrezani od njih po blokadi. Konec bratske Češkoslovaške, pro-
naravno so zato tudi pri nas spremembe neizogibne. Blokada nas sili, da spremenimo tudi svojo notranjo gospodarsko politiko. Mnogo dela bo treba opraviti, da tudi v teh časih ohranimo svoje pozicije. Zato pa je tudi nujno potrebno, da ohrani trgovstvo svojo solidarnost.
Zbornično delo je bilo zlasti v v tem, da se olajša slovenskemu gospodarstvu prilagoditev k sedanjemu svetovnemu gospodarstvu in da sc omilijo posledice uredb, ki se v zadnjem času izdajajo v tako obilni meri. Tu treba zlasti omeniti veliko akcijo naše Zbornice zaradi nove davčne reforme. Šef naše zbornice gen. tajnik Ivan Mohorič je izdal o tem delu Zbornice celo knjigo in ta knjiga ima dokumentaren pomen.
Preobširno bi bilo, če bi podrobno govoril o vseh akcijah
past Poljske, vojna na zapadu, kjer so padle Norveška, Danska, Nizozemska, Belgija, vstop Italije v vojno, padec Francije itd., vse to so pač dogodki, ki so vplivali tudi na razmere pri nas in ki nas vlečejo vedno močneje v območje novih gospodarsko političnih sistemov. Zalo tudi odločitve pri nas lic morejo biti več popolnoma svobodne, ker smo uklenjeni v sklop velikih interesov in postaja gospodarski in politični pritisk čimdalje močnejši. Močno nas je zadela poostrena blokada, zlasti po vstopu Italije v vojno in že sedaj občutimo vse posledice tega vojnega ukrepa. Pomanjkanje surovin je vsak dan bolj pereče, čutimo pa tudi pomanjkanje raznega kolonialnega in drugega blaga.
Za našo trgovino so to pač
nadvse kritični časi.
Z veliko skrbjo spremlja naš trgovec vsakodnevne vesti o pomanjkanju suro\in, o omejitvah dela
deUndgdška
ki je hotela našega poštenega, solidnega in pridnega trgovea postaviti kot povzročitelja in krivca draginje in pomanjkanja blaga na sramotni oder.; Zveza trgovskih združenj je v (teh časih storila vse, da zaščiti trgovce in javnost pouči o pravih vzrokih draginje. Kljub temu, da je v tem oziru morala premostiti velike ovire in se boriti z izvrstno organizirano kampanjo, nam je vendarle uspelo vsaj kolikor toliko razčistiti vprašanje krivde na dvigu cen. Danes, ko je tudi uradno dovolj dokazano, da so bili ukrepi in preganjanja trgovcev čisto nepotrebni, krivični in neupravičeni, sedaj, ko je dokazano, da niso trgovci navijali cen, sedaj tudi lahko mirne duše javno poudarimo, da so bile vse te gonje in vsi ti napadi na pošteno in solidno slovensko trgovstvo pripravljeni in inscenirani iz tistih krogov, ki so imeli vse vzroke odvrniti pozornost javnosti od sebe in preskrbeti ogorčeni javnosti drugi objekt, nad katerim naj bi si ohladila ogorčenje. (Tako je! Ploskanje.) Polagoma se odgrinja zavesa, razmere odkrivajo čimdalje jasneje prave krivce naraščanja draginje, prave navijalec cen, prave povzročitelje pomanjkanja blaga in surovin. Kljub temu pa še vedno ne vidimo prave odločnosti na odločilnih mestih, da se stopi na vrat tistemu anonimnemu kapitalu, tistim pijavkam, ki iz špekulativnih razlogov zavirajo normalni razvoj trgovine, ki onemogočajo delo malemu našemu človeku in po svojih odličnih zvezah tukaj in v inozemstvu dosezajo vse mogoče ugodnosti in možnosti bajnih zaslužkov ali bolje rečeno nezaslišanega ,plačkanja’. Vedno in vedno znajo usmeriti bič raznih radikalnih ukrepov navzdol na malega človeka, še vedno lahko varajo in zavajajo v zmoto tudi one odločujoče činitelje, ki imajo
Zbornice glede pravilne ureditve kontrole cen in maksimiranja cen, delo Zbornice zaradi tarifne reforme, mezdnih gibanj itd. Složno in harmonično je Zbornica v vseh teh vprašanjih z Zvezo, kakor še nikdar dosedaj. Želi le eno, da bi tako ostalo tudi za naprej.
Sedaj se še zlasti vidi, kako nujno potrebne so strumne organizacije. Greh je, če stoji danes posameznik ob strani, če le kritizira, ker s tem samo pobija voljo za delo. Vsak trgovec mora biti aktiven član Zveze, ker le tako more Zveza zbrati vse energije trgovstva in uveljaviti zahteve trgovstva. Samo močne organizacije morejo nekaj doseči. Zato pa mora vsak podrediti svoje interese skupnim interesom.
Ob zaključku naj poudarim, da bo zbornično tajništvo vse vaše želje in predloge smatralo kot
svoje in da bo gledalo, da jih čim najhitreje uveljavi. Odkar je Zveza pod uglednim in močnim vodstvom Staneta Vidmarja, je dosežena popolna enotnost med Zbornico in Zvezo.
Glasno odobravanje je sledilo besedam dr. Ivana Plessa ter so dolge ovacije jasno pokazale, kako globoko se trgovstvo zaveda pomena skupnega dela Zbornice in Zveze.
V imenu novomeške občine je pozdravil nato zbor podžupan Josip 'lurk ter želi, da bi imel zbor mnogo uspeha in bil v čast ter korist naše ožje in širše domovine. (Aplavz.)
Kot domačin je pozdravil zbor nato še predsednik novomeškega združenja Julij Kobe ter želel zboru čim lepše uspehe. (Aplavz.)
Sledilo je nato veliko
pomciBo	predsednika
v industriji, o zaporah izvoza ne-
kih predmetov iz sosednih držav itd. S strahom gleda, kako se krčijo zaloge brez izgleda na ponovno dopolnjevanje. Zaveda se, da je vsa njegova okolica navezana nanj kot oskrbovalca in razdeljevalca glavnih življenjskih potrebščin, ter da z gotovostjo računa na njegovo oskrbovanje. Ne sebična skrb, ki izvira iz zavesti, da pomanjkanje blaga pomeni tudi zanj propast in izgubo eksistence, temveč zavest velike važnosti in odgovornosti, zavest funkcije oskrbovalca določenega okoliša tudi v teh najtežjih razmerah, ta zavest je glavna gonilna sila našega sodobnega trgovstva v današnjem času. (Tako je!) Ta zavest odgovornosti mu vliva moč in vztrajnost, da ne klone spričo težav in da dela s podvojeno energijo.
In baš zato je ne samo lahkomiselna in žaljivo krivična vsa tiHta
kampanja,
resno voljo napraviti red v naših gospodarskih in socialnih razmerah.
Na žalost naseda tudi naša javnost in naše časopisje le prerado tej izvrstno organizirani kampanji in ne vidi v umetno ustvarjeni megli razbojnikov, ki se z bogatim plenom umikajo upravičenemu ogorčenju in jezi naroda. Mi se bomo potrudili, da pokažemo ob vsaki priliki prave krivce brez-obzirno, pa naj sedijo kjer koli. Zahtevamo pa, da tudi naše oblasti uvidijo na temelju izkušenj in dokazov zlasti v zadnji dobi, da so bile v zmoti glede slovenskega trgovstva, zahtevamo, da zagrabijo energično prave krivce, pričakujemo od njih pogum in odločnost, da onemogočijo tudi tistim velikim in mogočnim finančnim kapacitetam, raznim kartelom in družbam plačkanje in izkoriščanje ter tako omogočijo pošteno delo našemu človeku. (Odobravanje.)
Naša Zveza je skušala vedno s stvarnimi argumenti, dokazi in premišljenimi predlogi doseči zboljšanje razmer in pravilno upoštevanje naših zahtev in pravic. Ce takšno delo ne rodi pravih uspehov, če tiste tajne sile ne uvidijo, da mora bili njihnega pogib-nega delovanja konec, potem moramo povedati tem anacionalnim in asocialnim mogotcem, da je
Delo Zveze
Že danes predstavlja naša Zveza, v kateri so združena vsa trg. združenja v Sloveniji, solidno in upoštevanja vredno silo, saj šteje nič manj kot 9111 trgovskih podjetij v svojem članstvu. Temu primeren je tudi obseg zvezinega dela, ki je v preteklem letu kljub ali morda ravno radi težkih razmer še močno naraslo. V kratkem poročilu ni mogoče orisati točno vsega dela, pa se moram uto
naša Zveza borbena organizacija,
ki bo znala dvigniti v boj ves naš pošteni narod, da se napravi enkrat za vselej konec umazanim spletkam, podlemu izigravanju in brezsrčnemu izkoriščanju. (Ploskanje.)
Smatral sem za svojo dolžnost, da dam izraza ogorčenju vsega našega trgovstva radi krivičnih napadov in pa tudi radi odredb, ki so očitno naperjene proti trgovstvu in samo proti trgovstvu, ki pa (>o drugi strani kažejo popolno nepoznan je pravih povzročiteljev in krivcev nekih pojavov.
Baš te stvari najbolj jasno slikajo, v kakšnih okoliščinah opravlja naš trgovec svoje dolžnosti. Ne samo nepremostljive ovire in težave pri nabavah, ne samo ogromna preobremenitev in naravnost nezmogljive zahteve, ki se stavijo nanj, marveč predvsem še žaljivo sumničenje, podlo podtikanje, de-magoško hujskanje onemogočajo delo in ubijajo voljo in veselje do
tega dela, ki je v sedanjem družbenem redu neobhodno potrebno, ki pa bo potrebno v tej ali oni obliki, pod tem ali onim imenom tudi v vsakem novem družbenem redu. Da ne postane ogorčenje ljudstvu prehudo, je treba pahniti v areno žrtev, da se pozabi na vzrok ogorčenja in da se med zabavo pravi krivci lahko skrijejo ali zakrijejo. Toda motijo se tisti, ki mislijo, da bo slovenski trgovec šel v areno kot nedolžna žrtev. On bo šel v areno, toda ne kot žrtev, marveč kot gladiator, ki bo odločno napadal brezimensko tujo pošast in dvignil ves narod v boj za dokončno očiščenje in ozdravljenje naših razmer, da bodo velike reforme, ki so neizogibno potrebne, izvršene lahko pošteno, čisto in samo v interesu boljšega in lepšega življenja naroda.
Prvi pogoj za uspešno in zdravo reformiranje gospodarskega in socialnega reda je očiščenje vsega našega javnega življenja in iztreb-lenje vpliva teh temnih sil, ki imajo sifoje skrite pomagače vsepovsod, v vseh strankah, korporacijah in ustanovah. Zato je borba tako težka, zato tako pogosto ne najdejo razumevanja še tako koristni predlogi, zato naletimo s svojimi občekoristnimi zahtevami na toliko ovir in odporov. Toda čim težji je boj, tem vztrajnejši moramo biti, tem nepopustljivejši. Zato moramo krepko strniti naše vrste In izpopolniti do skrajnosti svojo organizacijo! (Tako je!)
omejiti le na važnejše podvige in ukrepe, da se vsaj približno po-delovanja. Zveza je prejela v pre-kažeta obsežnost in intenzivnost teklem poslovnem letu 2110 dopisov in jih je isto toliko tudi rešila, Osrednji lesni odsek pa je prejel in rešil v istem času 298 dopisov. Okrožnic na združenja je razposlala Zveza 24, za Osrednji lesni odsek 18 in za Osrednji odsek trgovcev s tekočimi gorivi
pa 13. Torej skupno 56 okrož nic.
Veliko je število raznih opozoril, predstavk iti predlogov, ki jih je odposlala Zveza na razne oblasti v banovini, kakor tudi na centralne oblasti v Beogradu Dolga vrsta osebnih intervencij pri tu kajšnjih, kakor tudi beograjskih oblastih je bila potrebna, številna pojasnila so se zahtevala od nas in dali smo mnogo pojasnil in na vodil v trgovskih, obrtnih in davčnih zadevah.
Zastopniki Zveze so se udeležili vseh občnih zborov združenj, vseh važnejših gospodarskih prireditev, dalje seje jugoslov.-bri-tanske zbornice v Ljubljani, ankete za zboljšanje plač zasebnim nameščencem itd. Lani smo obiskali takratnega trgovinskega mi nistra g. Jevrema Tomiča, ko se je mudil v Ljubljani. Pogovorili smo se temeljito o vseh važnih zadevah z njim in gotovo bi ta obisk rodil uspehe, da ni bilo zopet spremembe v tem resoru. Trgovina ima pač smolo, da se vodstvo trgovinskega ministrstva tako pogosto menja.
Zvezni odbori so imeli v preteklem poslovnem letu 5 sej, in sicer glavni odbor tri, ožji odbor dve seji. Skupščina Zveze pa je bila v juniju v Murski Soboti v času prekmurskega tedna in otvoritve Trgovskega doma v Murski Soboti.
V novembru smo imeli tudi sestanek širšega odbora za sestavo osnutka zahtev slovenskega gospodarstva.
Delo zveznih odsekov
Pri Zvezi so tudi lani delovali štirje osrednji odseki, in sicer Osrednji lesni odsek, Organizacija knjigarjev, sekcija drogistov in Osrednji odsek trgovcev s tekočimi gorivi.
Organizacija knjigarjev je pod
predsedstvom tov. Leopolda Pri-bošiča tudi v I. 1939. ščitila svoje članstvo pred nezakonito trgovino s knjigami.
Osrednja sekeija drogistov, katere sedež je v Kranju, je pod vodstvom tov. Bogomirja Šinkovca
varovala koristi svojih članov, zlasti v razmejitvi prodaje blaga med lekarnami in drogerijami.
Zaradi ogromne važnosti lesa v gospodarstvu Slovenije je najpomembnejši med odseki Osrednji lesni odsek. Vodi ga že dolgo vrsto let skrbno, vztrajno in požrtvovalno Fran Škrbec. Kako važno je lesno gospodarstvo za Slovenijo kaže že to, da odpade 4713% produktivne površine Slovenije na gozd ter da znaša ta površina 708.329 ha, na kateri je bilo v letu 1938. 139.600 posestev. Po podatkih gozdarskega odseka kr. banske uprave je bilo l. 1937. v dravski banovini 1830 žag-venecijank, 36 žag s polovičnimi jarmeniki ter 227 modernih žag s polnojar-meniki in drugimi napravami za predelovanje lesa. V osrednjem lesnem odseku je bilo v 1.1939. včlanjenih nad 900 trgovcev z lesom.
Ceni se, da se v dravski banovini poseka vsako leto 2o do 3-5 milijona kubičnih metrov lesa. Od tega odpade okrog 30% na tehnični les. Naši podatki glede izvoza lesa iz Slovenije v druge države oz. v druge banovine so še zelo pomanjkljivi in nezanesljivi.
Kmetijska zbornica je v statistiki izvoza lesa iz Slovenije za 1. 193/. navedla količino okrog
200.000	ton v inozemstvo in 350 tisoč ton v druge banovine, iz katerih se seveda tudi naš les deloma izvaža v inozemstvo.
Slovenija je izvozila največ lesa v Italijo, potem pa v Nemčijo in v Madžarsko. Zaradi pomanjkanja pripravljenega lesa in zaradi pomanjkanja vagonov naši izvozniki niso mogli popolnoma izkoristiti konjunkture. Morali so izvršiti tudi mnogo starih sklepov po prejšnjih slabih cenah.
Osrednji lesni odsek je z okrožnicami stalno seznanjal članstvo
z najvažnejšimi spremembami na lesnem tržišču, zlasti še s spremembami glede določb o izvozu lesa v razne države. Dajal je tudi davčne in pravne nasvete.
Stalno se je odsek udeleževal sej Strokovnega odbora za gozdne proizvode pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine in sej Stalne delegacije lesnega gospodarstva Jugoslavije.
Številne so bile intervencije odseka, da se odpravijo razne izvozne ovire, kot pomanjkanje vagonov, razni devizni, valutni in carinski predpisi. Nastopil je proti uvedbi monopola na uvoz lesa v Italiji, katerega uvedba je bila v lanskem letu res odložena, a se je sedaj uveljavila. To bo povzročilo spremembe tudi v organizaciji našega izvoza lesa. Odsek je nastopil tudi proti nameravanim prepovedim izvoza raznih vrst lesa.
Na več sestankih so člani od-sekovega odbora pretresali načrt novih borznih uzans za les, ki ga je pripravila ljubljanska borza.
Odsek je stavil potrebne spremi-njevalne predloge.
Odsek je pristojne oblasti opozarjal tudi na čedalje bolj razširjeno šušmarstvo v lesni trgovini in je predlagal uvedbo legitimacij za nakupovalce lesa, ki so se tudi uvedle.
Novelizacije obrtnega zakona
še vedno ni. Trgovske in druge gospodarske organizacije so že davno zbrale vse potrebno gradivo za noveliranje obrtnega zakona in ga predložile trgovinskemu ministrstvu. V letu 1939. je sicer sklicalo ministrstvo v maju mesecu konferenco Zbornic v tej zadevi, ko bi se pa morala konferenca zbornic jeseni nadaljevati, je bila z ozirom na razmere, katere je povzročila ustanovitev hr-vatske banovine, za nedoločen čas odložena. Tako to staro in zlasti za trgovino važno vprašanje še danes ni rešeno.
Zveza je v preteklem letu začela organizirano
akciio za nacionalizaciio tuiih
podietii
Razmere so takrat kazale, da bo končno le moralo polno tujih podjetij menjati lastnika. Da bi pa ne bilo tokrat izgovorov »da ni domačih interesentov« in predvsem »domačega kapitala« za prevzem, smo takoj organizirali zbiranje in popis razpoložljivih sredstev v ta
namen. Prijavilo se je v kratkem času kakih 15 milijonov domačega kapitala. Žal je bila izredna prilika za vsaj delno gospodarsko osamosvojitev zamujena radi neodločnosti oblasti, ki niso ostale dosledne in niso pravočasno poslale nezaželenih tujcev iz države.
Tuii velekapital
nas še vedno izrablja na najbolj umazane načine. Tudi če bi bilo res, kar trde neki finančni strokovnjaki, da brezpogojno še potrebujemo tuj kapital, ker se le velik kapital lahko loteva večjili nalog z velikimi investicijami, in da država res ne bi zmogla sama tega, tudi v tem primeru ne moremo dovoliti, da nosijo naložbe tujemu kapitalu po 100 in več odstotkov obresti. Prepričani smo, da bi pač kazalo napeti vse sile, da ostanejo taki sijajni dohodki doma.
Najbolj se uveljavlja tuj kapital v kartelih. Teh je danes v naši državi registriranih okrog 100. Njih število neprestano raste, medtem ko vidimo v trgovini padanje števila obratov. Trgovec lahko kartelsko blago kupi samo pri kartelu in to po diktiranih cenah, S tem je izključena možnost cenejše nabave. Ob nastanku draginje v jeseni so bili karteli oni, ki so prvi zvišali cene svojim proizvodom. Povišanje cen s strani kartelov se je blagohotno odobrilo, proti trgovcem so se pa izdali nepotrebni protidraginjski ukrepi. (Tako je!)
Naš Osrednji odsek trgovcev s tekočimi gorivi je ves čas v ostri borbi s kartelom petrolejskih družb. Vsem nam je dobro v spominu pomanjkanje petroleja v Sloveniji in v vsej državi. Član odseka iz Maribora je v odprtem pismu s podpisom napadel petrolejske družbe, da so one krive, če je ostala Slovenija brez petroleja. Pozval jih je, da naj ga tožijo za
njegove trditve. Ker tega petrolejske družbe ni^o storile, mora pač biti vsakdo prepričan, da so dejanja, ki se tem družbam očitajo, resnična. (Tako je!) Naši trgovci s tekočimi gorivi se ogorčeno borijo dalje za primeren zaslužek pri prodaji bencinske mešanice, ker morajo prodajati bencinsko mešanico v izgubo ali pa prodajo ustaviti. S tem pa dobiva kartel monopolni položaj tudi v nadrobni prodaji tekočih goriv, kar je, kakor opazujemo, tudi eden ciljev kartela.
Po podatkih, ki jih je objavil Stevan Kukoleča v »Socijalnem arhivu« št. 7—8 iz leta 1939. je v vsej industriji investiranega 13 milijard 55,500.000 dinarjev, v kartelirani industriji pa 2 milijardi 919,500.000 dinarjev, torej 22-86 odstotkov. V živilski industriji je karteliran kapital udeležen s 24-57 odstotki.
Iz teh številk se vidi, kako velik je vpliv kartelov na naše narodno gospodarstvo.
V 1. 1939. je protidraginjska uredba v čl. 5. določala revizijo kartelnih dogovorov. Trgovinski minister je izdal tudi pravilnik o reviziji kartelnih dogovorov. Po tem pravilniku je pri ministrstvu izdelan osnutek za revizijo kartelnih sporazumov. Predpisano je tudi, da morajo karteli redno poročati svoje sklepe trg. ministrstvu in jih z dokumenti pojasniti.
Kljub tem predpisom se nam zdi, da je ostala državna kontrola nad karteli skoro le na papirju.
Hvatitzta nad vse!
■■■■■•■■■■■■■■•■■■a
To /e naša parola, zato Vas vabimo, da si nabavite čokoiado, bonbone, kekse in pecivo pri
Scn^Son
FLORJANC JOSIR
LJUBLJANA
Miklošičeva c. 30 TEL. 44-42
Tudi veleblagovnice
so
priljubljeno torišče tujega kapitala. Zveza je z drugimi trgovskimi organizacijami zahtevala, da se ustanavljanje veleblagovnic z novo uredbo prepove oz. da se epoved ustanavljanja, predvide-i v dosedanji uredbi glede veleblagovnic, podaljša do 31. decem-a 1940. Ministrstvo za trgovino industrijo je spočetka izdalo samo razpis vsem banskim upra-
vam, da ne smejo dati dovoljenja za ustanovitev veleblagovnic, kas-neje je pa z uredbo podaljšalo prepoved ustanavljanja veleblagovnic do 31. 'decembra 1940. Letos je bila ta prepoved zopet podaljšana do 31. decembra 1941. Ne vemo, zakaj ministrstvo trgovine in industrije ni izdalo uredbe, s katero bi se ustanavljanje za narodno gospodarstvo (tako za trgo-
vino in potrošnike) škodljivih veleblagovnic za stalno prepovedalo.
Banovina Hrvatska že ima tako uredbo. Zakaj ne bi sledila temu zgledu tudi uredba o prepovedi za vso državo?
Vedno hujša nevarnost za nezaščiteno trgovino so tudi po številnih in izdatnih privilegijih
zaščitene nabavljal ne zadruge in rudniški konsumi.
Dokler so se ustanavljale zadruge z občekoristnimi nameni, produktivne zadruge, vodne zadruge, -zadruge za skupno nabavo kmetijskih strojev in orodja itd., so bili državni privilegiji zanje umestni. Sedaj se pa čedalje bolj širi zadružna trgovina, ki nima prav ni-kakih občekoristnih namenov, marveč le kupčuje z blagom kot drugi trgovci. Prodaja se v teh nabavljalnih zadrrtgah vsakomur, ki želi kupiti, nekje prikrito po zadružnih članih, nekje pa neprikrito slehernemu. Da je mera vseh dobrot za zadruge polna, je novi zadružni zakon določil, da sme biti član zadrug vsakdo (razen trgovca). Tako lahko postane član nabavljalne zadruge drž. nameščencev, ki ima zaradi šibkega gmotnega položaja drž. nameščencev še posebne privilegije, vsakdo, pa čeprav ni državni nameščenec. Zanimivo je, da se je poskusila ustanoviti taka zadruga celo v kraju, kjer ni nobenega državnega nameščenca. (Veselost.)
Zadrugam pa ne zadostujejo niti privilegiji za plodno delovanje, marveč jim mora za pospeševanje njih delovanja ali pa za sanacijo zavoženega gospodarstva priskočiti na pomoč država z milijonskimi podporami.
Organ Glavnega saveza srpskih zemljoradničkih zadrug v Beogradu »Zemljoradnička zadruga« je v
V gostilni in restavraciji
zahtevajte vedno izrecno
Rogaiko mineralno vodo!
Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo in Vaš organizem Vam bo za to hvaležen.
%
št. 13 z dne 24. marca t. 1. naštel podrobno te pomoči, ki so do danes znesle skupno že nad 100 milijonov dinarjev. Prav ta glavni savez je imel v 1.1938. v vseh svojih glavnih zadrugah skupni promet dinarjev 5.551,690.000. Komisijsko se je od strani pristojnega ministrstva ugotovilo, da je imel pri tem prometu Savez 32 milijonov dinarjev izgube. (Cujte!)
Zveza je sama in preko Centralnega predstavništva tudi neprestano v 1. 1939. zahtevala, da se poslovanje zadrug omeji na zadružnike, da ne bo mogel privilegijev enega stanu uporabljati neupravičeno še drug stan, še zlasti pa, da se nabavljalne zadruge obdarijo enako kot trgovine ter da se jim odvzamejo vsi privilegiji. Kljub temu, da nam je obdačitev zadrug obljubilo že več finančnih ministrov oz. njih pomočnikov, do obdačitve zadrug zaradi njih jake zaslombe še danes, ko država tako silno potrebuje denarnih sredstev, ni prišlo. Breme, ki bi moralo pasti na zadruge, pa se prevaljuje na ostalo gospodarstvo, zlasti na trgovino.
Prav tako še veduo uničuje našo l>odeželsko trgovino
kroiniarstvo.
Krošnjarji-Dalinatinci z drobnim galanterijskim blagom so že davno v manjšini, danes se krošnjari z vsem blagom, zlasti še z manufakturo in celo že s špecerijskim blagom.
Napori trgovskih organizacij, da izda vlada uredbo, s katero se krošnjarstvo prepove ali pa omeji samo na prodajo izdelkov domače hišne delavnosti, so v preteklem letu rodili le ta uspeh, da se je izdal po ministrstvu trgovine načrt pravilnika o krošnjarstvu, ki bi, če bi^ obveljal, dosegel baš nasproten učinek, kot so zahtevale trgovske organizacije, ker bi današnje sta-nje legaliziral. Imeli smo dovolj dela, da smo ministrstvo prepričali, da je ta načrt popolnoma nemogoč in da ga je nato umaknilo.
Zveza je v svrho boljšega zatiranja nezakonite trgovine ponatisnila referat zvezinega tajnika >0 krošnjarstvu in nezakoniti trgovini« ter razposlala ta referat vsem združenjem, sreskim načelstvom in komandi dravskega žandarme-rijskega polka za vse žandarme-rijske postaje. V mnogih pred-stavkah je opozarjala Zveza pristojna krajevna oblastva na slabo zatiranje nezakonite trgovine* Nadzorstvo nad nezakonito trgovino je postalo res deloma uspešnejše, zlasti v zadnjem času, ko je g. ban prepovedal krošnjarstvo v obmejnih srezih. Nujno potrebno pa je, da se prepove krošnjarstvo v vsej banovini.
Nezakonita trgovina oz. zloraba socialnih ukrepov se vrši nadalje s takozvanimi
•«
za moko in koruzo. Ministrstvo za socialno politiko je za preskrbo siromašnega prebivalstva s hrano dalo na razpolago več tisoč nakaznic za brezplačen prevoz moke in koruze. Namesto, da bi se razdelitev te prehrane poverila strokovnjaku, to je trgovcu, so prejele to blago v prodajo občine ali zadruge. Le nekaj srezov je poverilo prodajo moke trgovcem. Občine in zadruge prodajajo moko in koruzo v celih vrečah, večji del takoj po prihodu vlaka in proti takojšnemu plačilu, tako da siromašni sloji, za katere je ta privilegij edino namenjen in upravičen, do tega blaga sploh ne pridejo, marveč morajo gledati, kako se s tem okoriščajo drugi, premožni občani. V srezih, kjer se je poverila prodaja moke in koruze trgovcem, pa lahko dobi vsak proti nakaznici občine tudi najmanjšo količino tega blaga. Zaradi številnih zlorab z »uputnicami« in zaradi škode, ki jo utrpi trgovina
uputnicami
••
s to nezakonito trgovino, je Zveza tudi v lanskem letu zahtevala ukinitev podpor z uputnicami. Kljub temu se je izdaja uputnic nadaljevala tudi letos in je Zveza šele pred kratkim časom prejela odgovor ministrstva za kmetijstvo, direkcije za proučevanje in organizacijo kmetijstva radi prehrane, da direkcija teh uputnic več nima. Dobila je nadalje odgovor kmetijskega oddelka kr. banske uprave, da se strinja z našim predlogom, da se uputnice nadomestijo z ustrezajočo denarno podporo in da bo skušal to doseči.
Za notranjo trgovino bi bila velike važnosti tudi decentralizacija državnih dobav. Zve-za na to vpra-šunje pristojne oblasti že ves čas opozarja, upa pa, da se bo rešilo, če ne prej, vsaj z razširjenjem samouprave Slovenije.
Med zadeve, ki jih srečujemo redno na naših skupščinskih razpravah, spada tudi
vprašanje prodale soli
V lanskem letu je najprej Zveza zahtevala, da se ukine dosedanji sistem zakupoprodaje soli in da se sol prepusti svobodni trgovini.
Na odgovor uprave državnih mo nopolov, da to nikakor ni mogoči izvesti, je Zveza predlagala, da s< sistem zakupoprodaje soli tak«
»premeni, da bo vsak politični ali eodni okraj poseben zakupopro-idajni rajon. Uprava drž. monopolov je sicer povečala število za-kupoprodajnih rajonov, vendar jih e za dravsko banovino ustanovila
e osem.
Številne in precej uspešne so Sbile intervencije Zveze zaradi snažnosti soli iii zaradi pomanjkanja soli v nekaterih srezih. Pri-»nala se je pravica zaračunavanja ivrečic pri prodaji soli, kar pa se je zopet ukinilo v zvezi z znižanjem cene soli v septembru mesecu. V zvezi z znižanjem cene soli se je odvzela prodaja živinske soli maloprodajalcem. Proti temu so protestirale vse trgovske organizacije, a brez uspeha. Združenjem je znan odgovor uprave drž. monopolov; glavni razlog za to, da jprodajajo to sol le zakupniki je, da je cena živinske soli toliko znižana, da ima monopolska uprava z njeno prodajo itak že izgubo.
Združenju trgovcev za sreze Celje, Gornji grad in Šmarje, v katerem so obvezno včlanjeni skoro vsi hmeljski trgovci, je povzročil mnogo skrbi
načrt zakona o hmelju,
i6 katerim so se hotele uničiti pra-;vice trgovcev s hmeljem. Skupnim prizadevanjem, zlasti še prizadevanju naše Zbornice, se je posrečilo nekatere predpise spremeniti, (kar je razvidno iz uredbe o hine-Iju, ki je izšla meseca marca t. 1.
Zveza je sodelovala tudi pri akciji za dosego
spremembe uredbe o občinskih hranilnicah.
Prvotna uredba je ogrožala celotno slovensko javno in privatno gospodarstvo. Dne 11. oktobra je izšla uredba o spremembi omenjene uredbe. Po teh spremembah smejo hranilnice uporabiti delni ali ves čisti dobiček v splošnoko-ristne ali dobrodelne namene (po prejšnji so mogle uporabiti le 20 odstotkov čistega dobička). Dalje je odpadla določba, po kateri vloge na hranilne knjižice in tekoče račune niso smele preseči lOkrat-ne vsote začetne glavnice in rezervnih fondov. Najvažnejša sprememba pa je, da smejo občinske hranilnice dajati občinam kratkoročna posojila do višine 15% svojih skupnih hranilnih vlog in dolgoročna posojila do 10% teh vlog. Do sedaj so bila možna le kratkoročna posojila z vrnitvijo ob koncu tekočega proračunskega leta.
Številne uredbe
Zveza je opozorila pristojne oblasti tudi na nekatere odredbe Invalidske uredbe, ki bi lahko povečale nejasnosti v obrtnem zakonu in pomnožile nezakonito trgovino.
Ob izdaji uredbe o pobijanju 'draginje in brezvestne špekulacije, smo takoj prosili ministrstvo za razlago nekaterih nejasnih pojmov. To pojasnilo je ministrstvo za trgovino tudi deloma izdalo. jUredba se je v praksi izvajala na la način, da je bilo polno ogledov Izložb in trgovin, če je blago ozna-Keno s cenami oz. če ni kakih skritih zalog itd. Nekateri so v svoji gorečnosti šli celo preko uredbe in zahtevali celo stvari, ki jih uredba ni predpisala (označenje luksuznega blaga s cenami).
Uspeh te uredbe je bil, kakor sem že omenil, ugotovitev, da trgovci ne povzročajo draginje, ter «ia je zaradi tega treba iskati novih potov, da se draginja zavre. ‘(Tako smo letos dobili uredbo o 'kontroli cen, pod katero spadajo
le uvozniki, proizvajalci in trgovci na debelo. Po tej uredbi se z manjšim ali večjim uspehom maksimirajo cene mnogih predmetov. Izdane so bile tudi uredbe, da bi bila ta kontrola uspešna.
V zvezi z gospodarsko depresijo, katero so povzročili evropski vojni
dogodki, je prišlo v septembru še do uredbe o izplačevanju vlog, dalje do uredbe o odložitvi izvršb in uredbe o odložitvi plačila najemnine osebam, vpoklicanim na vojaške vaje, do uredbe o podpori rodbinam oseb, vpoklicanih na vojaške vaje.
Da bo	nastalo
blaga.
smo vedeli takoj, ko smo videli, v kakšni smeri gre razvoj dogodkov. Zveza je na to pravočasno opozorila odločujoče činitelje.
Pravočasno bi morali skrbeti za zadostne zaloge, podpirati uvoz najpotrebnejših predmetov, ne pa ovirati ga z zadrževanjem uvoznih dovoljenj, prepočasnim in ozkosrčnim dodeljevanjem deviz itd. Ti grehi se sedaj- maščujejo in jih bo težko ali nemogoče popraviti.
Kakor že prejšnje leto je tudi lani Zveza stalno opozarjala na nemogoče stanje državnih nameščencev in zahtevala zvišanje plač, katerega skromni začetek smo ravnokar doživeli. Ni pa to, še daleč ne, zadostno in se mora v tem oziru še mnogo popraviti. Očisti naj se uprava tistih nameščencev, ki ne delajo in tako neupravičeno prejemajo plače. Kdor pa pošteno dela, naj bo tudi pošteno plačan za svoje delo. (Ploskanje.)
Na anketi zaradi zboljšanja plač zasebnim nameščencem dne 5. decembra se je Zveza izrekla za to, da se uvedejo minimalne plače za trgovske pomočnike in zasebne nameščence. V 1. 1940. je potem tudi izšla banova odredba o minimalnih mezdah, ki so pa za podeželsko trgovino težko zmogljive in bo potrebna sprememba v smislu zvezinih predlogov, da se prepreči nezaposlenost trg. pomočnikov.
Zveza se je tudi v lanskem letu borila za pokojninsko zavarovanje trg. pomočnikov, kar je bilo letos uzakonjeno.
Ob nastanku draginje So tako Zveza kakor tudi združenja zboljšala prejemke svojim tajnikom.
Zveza je v preteklem letu zahtevala likvidacijo Suzorja in samostojen okrožni urad za zavarovanje delavcev za Slovenijo.
V zadevi teritorialne razmejitve zasebnih bolniških blagajn je bila Zveza odločno za to, da pripada bolniški blagajni Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani izključna pravica izva-
•vc	barva, plesira in
Tp U 04 ur9h kemično snaii LG f L*» UIIIII obleke, klobuke
Itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovrat uike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
toTama J OS. REICH
Poljanski nasip 4-6. šelenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72.
janja bolniško-nezgodnega zavarovanja za vse trgovske in druge privatne nameščence na območju dravske banovine.
Uvedbo pokojninskega zavarovanja za trgovce smatra Zveza slej ko prej za eno izmed svojih glavnih nalog. (Odobravanje.) Preko Centralnega predstavništva neprestano zahtevamo, da pristopijo pristojna ministrstva k rešitvi tega vprašanja. Za Slovenijo zahtevamo avtonomno, neodvisno, obvezno pokojninsko zavarovanje za vse trgovce!
Lansko leto je Zveza sodelovala pri volitvah v Pokojninski zavod z neodvisno gospodarsko listo, da bi se zavarovali interesi trgovstva in da bi se čimbolj izločili strankarski vplivi pri sestavi uprave tega važnega gospodarskega zavoda. Toda kandidatna lista iz formalnih razlogov ni bila potrjena. Upravno sodišče in državni svet tožbi nista ustregla.
Z uvedbo pokojninskega zavarovanja za trgovske pomočnike so postali trgovci pač ena najmočnejših delodajalskih skupin in bo treba pri sestavi uprave tega zavoda trgovski stan in njega organizacijo bolj upoštevati.
V okviru akcij za pomoč obmejnemu prebivalstvu je Zveza po trgovskih združenjih izvedla obdaritev revnih učencev obmejnih šol. Za to velepomembno narodno delo so zbrala trgovska združenja nad
100.000	din. Za nabrani denar se je nakupilo blago po ali celo pod tovarniško ali nabavni? ceno. S tein blagom je biib obdarovano 52 obmejnih šol. Slovenski trgovci so s tem pripomogli k dvigu narodne zavesti v obmejnih krajih in pokazali, da so vedno na prvem mestu v vršenju narodnih dolžnosti. Koliko so darovali razen lega še preko drugih društev in organizacij, žal ne moremo ugotoviti, čeprav bi šele to prikazalo, koliko v resnici prispevajo trgovci za vse te namene.
Poleg gornje milijarde dinarjev, ki jo plačamo v skupno državno blagajno, je treba upoštevati še obremenitev po banovinskih in občinskih dajatvah, ki znesejo letno okrog 270—280 milijonov din. Pa to še ni vse.
Po podatkih OUZD za 1. 1938. in Trg. bolniškega in podpornega društva v Ljubljani so znašali prispevki za socialne dajatve v letu 1938. nad 110 milijonov dinarjev.
Vse gospodarske organizacije v Sloveniji skozi leta neprestano opozarjajo na prehudo davčno obremenitev Slovenije, ki zavira razvoj slovenskega gospodarstva. To je tudi razlog, da se selijo večja podjetja, zlasti industrija na jug. Tam je davčna praksa milejša, neprimerno nižje so pa tudi samoupravne dajatve.
Zveza je že v začetku lanskega leta v zvezi z odlokom ministra financ, da ostane odmera pridob-nine za L 19539. ista kot v 1. 1938., apelirala na finančno direkcijo, da upošteva težko stanje trgovine v Sloveniji ter da dč davčnim upravam navodila, da upoštevajo prijave za znižanje odmere pridob-nine in da zlasti ne razburjajo davkoplačevalcev z event. pozivi za prijavo odmere pridobnine, češ da so se njih dohodki v letu 1938. bistveno zvišali, — ker bi bili ti
Prometne zadeve
Tudi v zadevah prometa je Zveza imela obilo posla, predstavk in intervencij. Zaradi pomanjkanja poštnega osebja trpi služba v mnogih krajih. Zveza je na predstavke raznih združenj napravila v tej stvari več intervencij. V lanskem letu je bilo na ozemlju ljubljanske poštne direkcije nad 300 uslužbencev premalo, kar pomeni, da je poštno osebje preobremenjeno do skrajnosti in da trpi poštna služba zaradi pomanjkanja ljudi.
Zveza je predlagala razširitev cone za krajevne telefonske pogovore na deželi od sedanjih 0 km na vsaj 15 km.
S 1. oktobrom uvedeno štetje telefonskih pogovorov je za mnoge pomenilo zvišanje telefonske takse, ki je sedaj ponovno povišana s preureditvijo.
S 1. aprilom pret. leta je želez-
.v	*
niška uprava zvišgla potniške in blagovne tarife in so na poti še nova zvišanja.
1
Gospodarstvo je, sprejelo to povišanje v pričakovanju, da se bodo zboljšale poštno-telefonske oz-železniško-prometne razmere. Vendar tega ni učakalo. Z 28. oktobrom je bilo v Sloveniji ukinjenih 90 potniških in mešanih vlakov, torej kar ena četrtina. Pri vsem tem je bilo pa še velikansko pomanjkanje vagonov, kar je zlasti občutila lesna trgovina.
Potrebna je bila cela vrsta pred-slavk Zveze in ostalih naših gospodarskih organizacij, da so se vsaj nekateri ukinjeni vlaki zopet uvedli.
Ce pa ne napredujemo na drugih poljih, pa je vsaj na enem polju zaznamovati napredek.
Davčna obremenitev Slovenile
namreč z vsakim letom raste, raste pa tudi delež obremenitve v razmerju z ostalimi banovinami. Po statistiki, ki jo je objavil dr. Andrej Gosar v novembrski številki revije »Dejanje« v članku »Finančna in gospodarska stran vprašanja o slovenski banovini«, je bilo plačanih neposrednih davkov 1. 1930./31. v vsej državi 2 milijardi 72,800.000, od tega v Sloveniji 2153,400.000, to je 10'3% skupne vsote, v 1. 1937./38. pa v vsej državi 2.704,800.000, od tega v Slo-
veniji 354,300.000, kar da 13'1% skupne vsote.
Po podatkih istega avtorja je v 1. 1937./538. prispevala Slovenija vštevši vse javne dajatve in dohodke od drž. podjetij v Sloveniji
1.053,000.000 din v skupno državno blagajno. Po odbitku vseh izdatkov, kolikor jih dejansko odpa de na Slovenijo, je avtor prišel do zaključka, da je Slovenija vsako leto finančno aktivna »a nad 200 milijonov din.
pozivi utemeljeni le na napačnih domnevah ali nepopolnih dokazih.
Ko se je ob sklenitvi sporazuma izdala amnestija za carinske, tro-šarinske in monopolske prestopke, je Zveza predlagala tudi popolno davčno in taksno amnestijo. Bansko upravo pa je zaprosila za amnestijo banovinskih trošarin. Delna amnestija za pridobnino se je predvidela v čl. 164. pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o neposrednih davkih z dne 2. januarja 1940, da se namreč pri vpogledu v knjige zaradi odmere pridobnine za 1. 1940. in naslednja davčna leta dobljeni podatki ne uporabijo za kaznovanje ali za odmero davkov za davčna leta 'pred 1. 1940.
Dalje je bila objavljena še uredba o odpisu zaostankov koncem 1. 1937. oz. 1939. na davkih, taksah in kaznih za davčne in taksne prestopke ter uredba za ustavitev fonda za podeljevanje nagrad organom finančne uprave za uspešno delo pri odmeri in izterjavanju davkov.
Za trgovino je bilo bistveno to, da se je s to reformo naredilo zavezance knjigaše in zavezance neknjigaše ter da se je za prve dvignila davčna stopnja pridobnine in uvedla minimalna pridob-nina.
Posledice	davinreforme
vidimo že jasno. Iz doslej razgrnjenih predlogov vidimo, da so šle naše finančne oblasti slepe mimo križev in težav naše trgovine. Odpoved kreditov, nemožnost obnove zalog, stalno naraščanje nabavnih cen vodi našo trgovino v likvidacije. Zaloge se praznijo in trgovec bo v kratkem stal v prazni prodajalni z denarjem, za katerega ne dobi drugega blaga. Kaj potem? Kje bodo potem viri za davkarijo? Ali mislijo naši vodilni faktorji na to, kaj bo, če dobi popolnoma izsesana Slovenija avtonomijo? S čim bo krila svoje velike potrebe, če bo industrija pobegnila, trgovina usahnila? Mi smo pripravljeni žrtvovati zlasti v teh časih, kar je potrebno, in če je to še tako težko. Zahtevamo pa, da smo pri žrtvah enakopravni. Naša odmera davkov je v kričečem nasprotju z odmerami v drugih banovinah. Medtem ko so cene pri nas v nekih primerih kar ogromno zvišane, so drugod ostale še po večini pri starem. In mi smo že doslej nosili zastavo v tem oziru. Apeliramo na finančno direkcijo, da omili predloge, ki predstavljajo preogromen skok in niso v skladu z resničnim stanjem našega gospodarstva. Prav gotovo je slovenski trgovec zadnji, ki bi odklanjal bilo kako žrtev, ki jo zahteva od njega narodna država, zlasti pa državna obramba. Ne mo-
remo pa preko svojih sil in ni tudi v interesu države, da se na ta način ubijeta vsaka podjetnost in gospodarska delavnost. Naša industrija se že seli, in sicer čimdalje več na jug. Znano nam je, da je še cela vrsta podjetij, ki so že kupila zemljišča ali jih kupujejo tam. Trgovina propada in se zvija v največjih težavah in vendar nič uvidevnosti nikjer! Če danes kljub resnosti časov odkrilo povemo vse to, storimo to, ker čutimo dolžnost, da opozarjamo pravočasno, preden je nesreča tu, preden so posledice nepopravljive. Naša Slovenija je revna. Če izgubimo tisto nekaj industrije in Če opeša trgovina, bomo težko vozili naprej. Tisti, ki pritiskajo na našo finančno direkcijo in davčne uprave za zvišanje ocen, se morda ne zavedajo, da imamo v Sloveniji ogromne banovinske in občinske doklade, ki delajo vsako zvišanje državnih osnovnih davkov neznosno. Mi smo obdarjeni tudi z drugimi dajatvami, ki jih ostali deli države ne poznajo, pa je zato treba pri nas dvojne previdnosti v ocenjevanju. Člani naših davčnih odborov morajo zato pri razpravah opozoriti na neznosne razmere v naši trgovini in popraviti zmote in pretiranosti v interesu tako davkoplačevalcev trgovcev, kakor tudi v interesu ohranjenja davčnih virov.
Pri	dobrotah Slovenila
zapostavliena
Ce smo širokogrudno obdarjeni z obremenitvami, pa nismo tako treti rani pri dobrotah, ki tečejo iz zbranih sredstev. G. Jože Zupan je v decembrski številki revije »Dejanje« objavil o deležu Slovenije na javnih delih par zanimivih podatkov. Tako je bilo izdanih v 1. 1925. do 1. 1934. v vsej državi za javna dela (ceste, mostove, zgradbe, instalacije in vodna dela) 2.771,000.000 din, za Slovenijo pa le 108 milijonov, kar znese 3*9 odstotka. V 1. 1936.—1938. je država izdala za javna dela 1 milijardo 255,000.000, od česar je dobila Slovenija le 2%. Kakor hitro se poslužimo statističnih podatkov in pregledov, takoj opazimo, da bremena in davščine, ki jih mora Slovenija odvajali v centralne blagajne, niso v nikakem pravilnem razmerju s tem, kar Slovenija prejema iz centralnih blagajn in fondov. Vidimo celo, da se to nesorazmerje še celo od leta do leta slabša, pa je zato že skrajni čas, da tudi v tem oziru nastopi nova doba pravice in enakonravnosti.
Po sporazumu s Hrvati postaja stvar za nas vsak dan težja, ker imamo vtis, da se sedaj toliko bolj pritiska na nas.
Sedaj ko naši bratje Hrvati v svoji banovini korak za korakom izpopolnjujejo svojo samoupravo, je pač skrajni čas, da se tudi mi rešimo more slepega centralizma, ki ovira razvoj vse delavnosti in ustvarja samo nezadovoljstvo. V tako kritičnih časih, ko naše gospodarstvo v skrajnem naporu komaj še vzdržuje kolikor toliko normalno delo, pač ni mogoče zavlačevati nujnih ukrepov z dolgo, bi-rokratično službeno potjo, da postane potem marsikaj že brezpomembno in zakasnelo, ter so ugodni trenutki za vedno zamujeni. Danes rabimo še mnogo bolj ko* v normalnih časih široko samoupravo, zlasti v gospodarskih resorih, s točno ekspeditivno upravo, z zadostno samostojnostjo in odgovornostjo. Prepričani smo, da bi decentralizacija blagodejno vplivala na razvoj vse narodne delavnosti. (Tako je!)
Naša zunania
katerih bi izkušnja in poznavanje razmer lahko ogromno koristilo in preprečilo marsikako napako in škodo. Zato pa imamo pri nas vse polno: »Uredb o spremembi uredbe«, ker mora šele škoda dokazati zgrešenost uredbe ali na-redbe, ki je bila skuhana brez sodelovanja poklicanih.
Tudi v tem oziru je remedura nujno potrebna. Mi smo neštetokrat že poudarili, da »mo vedno pripravljeni za sodelovanje, ker nam je prvo interes celote, ki ima škodo od slabo premišljenih ukrepov.
Slovensko trgovstvo je podalo že dovolj dokazov svoje objektivnosti, svoje pripravljenosti in razumevanja za vse, kar je v zvezi z napredkom in dvigom naroda in države. Nas ne plašijo tudi največje žrtve in odrekanja, če je to resnično v interesu celote. Strinjamo se z izjavo finančnega ministra dr. Šuteja, da ne sme manjkati sredstev, kadar gre za bitne interese in razvoj naroda, za pospeševanje splošnega gospodarstva in po njem za krepitev države in njen obstoj. Popolnoma pravilno je poudaril g. minister, da pomeni operiranje z znano krilatico: »Nema kredita« siromaštvo duha za one, ki so na vladi in upravljajo državo. Mi smo dovolj preizkusili to siromaštvo duha. 0 lem priča toliko zamujenih važnih zadev in le želimo kljub sedanji preobremenitvi, da še tisto jalovo »nema kredita« nikdar več ne vrne na odločilne položaje. Kaj bi bilo, če bi v teh časih stali v vprašanju naše narodne obrambe I red stereotipnim »nema kredita«. Tako se je res delalo in imamo pripisati le srečni avezdi Jugoslavije, da ni postalo za nas, našo samostojnost in svobodo usodno. Prav skrajni trenutek so izginili iz površja »nema^kreditarji«. Surovine so tu, delovna sila je tu, pa morajo biti tudi' sredstva, mora biti tudi kredit! Mi smo vedno in vedno poudarjali’ da se ne sme dovoliti, da tujci’dvigajo naša naravna bogastva, da gre vse to ogromno bogastvo od nas in mimo nas v tujino, ter je naš človek le hlapec in delovn-g živina tujcu. Smatramo sedanjo dobo za primerno, da se tej,.plački napravi konec, da se ne dovolijo nobene nove koncesije, dq se ne dovoli prenos delnic ter se izveae nacionalizacija vseh podjetij. Naj bodo finančni napori še tako silni, rezultat bo ogromna okrepitev našega narodnega gospodarstva, okrepitev gospodarske sile države.
Uspehi raznih rudnikov, ki so v tujih rokah, kažejo, da bi bile vložene glavnice že z javno izkazanimi dobički v prav kratki dobi krite. Ne moremo dovoliti, da bi tujci izkoriščali zaklade, ki jih skriva in hrani naša zemlja, ne moremo dovoliti, da bi še naprej naš človek tlačanil tujini za skopo odmerjeno skorjo kruha. V celem svetu se lomi ta sistem, pa ni potreba, da čakamo mi prav do konca. Prelomimo z napakami preteklosti in gradimo temelje boljše bodočnosti!
Spoštovani tovariši! Ko smo pregledali bežno dela in razmere, v katerih smo delali doslej, naj mi bo dovoljeno, da ob koncu poročila spregovorim še par besed glede našega bodočega dela in usmerjenosti naših prizadevanj. Kakor smo videli iz vseh pojavov, priprav, reform, načrtov itd. je povsod na umiku posameznik in stopa vedno močneje v ospredje kolektiv, interesi posameznika se umikajo interesom kolektiva. Država posega aktivno v vsa področja gospodarstva in vedno manjši je delokrog posameznika, vedno manj se ozira nanj. Slepi bi bili, če bi hoteli to prezreti ali misliti, da bomo lahko preprečili ta razvoj, ki si utira z jekleno doslednostjo svojo jx>t preko livrope v širni svet. Kot pametni in zreli ljudje ne bomo skušali z glavo skozi zid, ne bomo skušali zavreti razvoj, marveč bomo skušali svoje delovanje prilagoditi novim razmeram, novemu času, skušali bomo korakati s časom in ne capljati kot zamudniki za njimi. Smisel za SKupnost, čut vzajemne povezanosti mora premagali stare predsodke in pomisleke in povezati posameznike v večje enote, ki bodo kos novim, večjim zahtevam in zagotoviti obstanek in delokrog tudi v novih razmerah. Vidimo, da se dogodki podijo pred nami z neverjetno naglico, v lahnih obrisih si že lahko predstavljamo, kako se bodo oblikovale razmere v bližnji bodočnosti, pa zato ne smemo postajati in cincati, marveč delati in pripravljati. Nikomur ni treba povešati glave in se vdajati malodušju. Zavihajmo rokave, zagrabimo složno za delo, zastavimo vse sile in sposobnosti, da bo Jugoslavija v bodočnosti takšna kot si jo želimo, zdrava, krepka in bogata država socialne pravičnosti, dela, reda, sreče in zadovoljstva.
Dolgotrajno in viharno odobravanje je sledilo tem besedam predsednika Staneta Vidmarja.
Ostala porolila
Sledilo je poročilo blagajnika Pavla Fabianija. Najprej je poročal o računskem zaključku, ki izkazuje din 187.675-25 dohodkov in din 140.428'— izdatkov. Blagajnik Fabiani je podrobno navedel vse postavke ter poročal tudi o premoženju Zveze. Njegovo poročilo je bilo soglasno sprejeto.
Nalo je poročal o novem proračunu, ki je bil enako soglasno sprejet. Prav tako njegov predlog, da ostane zvezna doklada nespremenjena.
Sledilo je poročilo nadzornega
odbora ter je bil soglasno sprejet njegov predlog, da se podeli blagajniku in upravi absolutorij.
Nalo je podal tajnik dr. Ivko Pustišek v kratkem izvlečku svoj globoko preštudirani in z mnogimi podatki okrepljeni referat o tekočih gorivih ter pri tem zlasti opozoril, kako se od zgoraj preprečuje v trgovini s tekočimi gorivi ter tudi v njih proizvodnji naša gospodarska osamosvojitev. Zaradi velike važnosti tega referata, ga bomo priobčili v prihodnjih številkah v celoti.
V časih, ko posega država vedno globlje v gospodarsko življenje, še močneje čutimo slabosti ozkosrčne centralistične ureditve. Tako imamo že državne ali poldržav-ne institucije za izvoz žita, sadja, vina, opija in živine. Imamo Direkcijo za zunanjo trgovino, imamo Prizad, o katerem smo že do-
Vpliv tujih sistemov in popolnoma spremenjene razmere v zunanji trgovini pojasnjujejo marsi-kak ukrep tudi pri nas. Škodljivo pa bi bilo, če bi kar slepo posnemali tuje sisteme, ki so prikrojeni pač za druge razmere in druge države. Vojni dogodki imajo zlasti na našo zunanjo trgovino svoj velik vpliv in jo usmerjajo po svoje. Mi vidimo, da se je obseg zunanje trgovine v 1. 1939. zmanjšal po količini napram obsegu v
1.	1908. za 7-7%, po vrednosti pa je narastel za 25%. Naša trgovinska bilanca je bila aktivna za din
763,800.000.	Od tega smo bili aktivni napram neklirinškim državam za din 697,600.000, napram klirinškim pa za 66,300.000.
Ovir je bilo dovolj tako pri izvozu kot pri uvozu in izvirajo pač vse te ovire po največ iz razmer, ki jih je ustvarila vojna.
V našo zunanjo trgovino stopa V zadnjem času nov faktor, s katerim doslej nismo imeli še opraviti. Vzpostavitev gospodarskih in političnih odnošajev s Sovjetsko zvezo je obrnila naše poglede na Vzhod, ter pričakujemo od te zve-
Tovariši! Dogajanja v svetu nam lasno kažejo, da je tudi sedanja vojna v bistvu revolucija, lom starih sistemov in porod novih oblik družbenega reda. Naj se vojna sreča obrača kakor koli, eno je gotovo, da bo konec precej drugačen kot si marsikdo predstavlja, kajti posledice blaznega uničevanja in razdejanja so neizbežne in bodo napravile debelo črto čez marsi-kak račun in načrt. Da bo konec vojne prinesel tudi. temeljite iz-premembe zlasti gospodarskega sistema in velike korekture socialnega reda, v kolikor ne pride že med vojno do tega, je tudi gotovo. Ves svet je v nekakšnem vrenju in iskanju novih potov in smeri, v vsem svetu se pripravljajo reforme in spremembe. Tu bolj pri vrhu, tam globlje, vse pa kaže jasno in določno, da po stari poti ne be šlo več dalje, da mora nastopiti nova doba socialne pravičnosti in temeljite preobrazbe družbenega ustroja.
Tudi pri nas se mnogo piše in razpravlja, pripravljajo se daleko-sežne reforme in spremembe. Dobro se zavedamo, da so pri nas ravno tako kot drugod potrebne reforme, da je tudi pri nas potrebna temeljita remedura, zavedamo se dalekosežnosti takih reform in vemo, kakšne spremembe lahko prinesejo te reforme tudi v naše življenje in naše delo. Mi ne zapiramo oči pred vsem tem, pa se tudi ne bojimo ničesar, kar je prav, pošteno in pravično. Le eno hočemo, to je, da bodi vsak ukrep, vsaka reforma plod naših lastnih dognanj in spoznanj. Odklanjamo »lepo kopiranje načinov in metod, ki so zrasli v tujih razmerah in tujih mentalitetah. Vse reforme, ki naj jih prinese bližnja bodočnost, naj bodo globoko utemeljene v naših domačih razmerah, v našem
volj razpravljali na vseh naših zborovanjih. Uvaja se dirigiranje gospodarstva, diktirajo se odkupne cene za razne surovine in. pridelke, tako za novo žito, bombaž, sladkorno peso, za oljarice itd. Kontrola uvoza in izvoza je že tudi tu, pa je tako trgovini delokrog že sedaj silno omejen.
ze novega poživljenja in novih možnosti v našem gospodarstvu. Upamo, da bo v kratkem pričelo prihajali iz Rusije blago, ki je pogojeno, zlasti pa bombaž, ki ga naše tekstilne tovarne, oziroma tekstilno delavstvo pričakuje kot rešilno bilko. Kakor pravijo novejša poročila pričakujemo lahko, da se bo obseg izmenjave blaga med našo državo in Sovjetsko zvezo še povečal in razširil še na druge predmete. Obnovitev stikov z Rusijo je prav gotovo eden najpomembnejših dogodkov v našem gospodarskem in političnem življenju in je le malokateri ukrep naše vlade izzval toliko zadovoljstva in odobravanja v širokih plasteh. Res je, da moramo kot trezni in pametni ljudje presojati tudi ta dogodek brez sentimentalnosti, da s sentimentalnostjo tudi na drugi strani ne smemo računati. Nismo naivni sanjači, vendar pa smo občutili ob tem dogodku ponovno,
lastnem čustvovanju in gledanju na življenje in svet, vse te reforme morajo biti izraz našega hotenja, naših želj in naše narodne duše, ne pa brezčuten plagiat tujih vzorcev. (Ploskanje.)
Pa še eno moramo posebno poudariti. Naj naši reformatorji ne bodo prenagli, neučakani, naj ne bodo vseznalci in vedeži, da ne bo nesreče in polomije namesto sreče in zboljšanja. Vsaka reforma, ki globoko posega v življenje, mora biti vsestransko temeljito premišljena in dognana do vseh posledic. Brez naglice, oprti na izkušnje in znanje, naj pripravljajo potrebne ukrepe res najsposobnejši in tudi najpoštenejši ljudje. Če hočemo, da bodo reforme res preobrazile naše nezdrave in nesocialne razmere, ne smemo lahkomiselno in površno obravnavati teh vprašanj, marveč z vso resnostjo, ob sodelovanju vse javnosti pripraviti pot preosnovam. Zavreči je treba pri tem stare metode, zavreči tisto ta-jinstveno barantanje in kuhanje za zaprtimi vrati. Ce bodo reforme globoko posegle v vse naše življenje, ima pač široka javnost več kot pravico biti o vseh načrtih informirana in mora imeti možnost svobodne kritike in razprave o vsakem načrtu. Zdrav razum in izredno fin občutek za pravico sta v našem narodu močno razvita, pa ne vem, zakaj bi se skrivali pred kritiko naroda, če so načrti res pošteni, zdravi in pravični.
Ce bi se pri nas otresli raznih predsodkov, če bi se otresli raznih nezaupanj, če bi se navadili obravnavati vsaj najvažnejša vprašanja stvarno, brez partizanske primesi, svobodno in prosto vseh vplivov in posebnih interesov, bi doživeli že s tem velik preporod v vsem našem javnem življenju.
Predlogi
Predsednik Stane Vidmar je nato poročal o predlogih združenj, o katerih je podrobno razpravljala včerajšnja predkonferenca. 0 predlogih se zato posebej ni razpravljalo, temveč so bili vsi ti predlogi združenj v resolucijo, ki je bila nato od delegatov soglasno in brez debate sprejela.
Resolucija se glasi:
1. Predlog Združenja Maribor-mesto, da Zveza da pobudo za ustanovitev skupnega gospodarskega odbora za Slovenijo, v katerem naj bodo zastopane vse gospodarske organizacije banovine.
2. Predlog Združenja Maribor-mesto, da Zveza skuša doseči ustanovitev gospodarskega sveta za vso državo.
združeni
3. Predlog istega združenja, da Zveza |x>novno zahteva, da se čim-prej izvede novelarija obrtnega zakona v smislu predlogov gospodarskih zbornic vse države.
4. Predlog Združenja Ljubljana-mesto, da skupščina ne izglasuje nikake resolucije, ker so vse zahteve slovenskega trgovstva in gospodarstva dobro znane, marveč naj skupščina samo odločno poudari, da se napovedane gospodarske reforme ne smejo izdajati brez sodelovanja gospodarskih organizacij.
5. Predlog Združenja Novo mesto, da skuša Zveza doseči, da se ukine zaščita onih denarnih zavodov, ki niso zaščite več potrebni, obenem pa, da država pomaga s
3-4. Zagrebški zbor
31. VIII.	1SJ*p-
Na železnicah brezplačen povratek, na jadranskih parnikih višji razred za ceno nižjega, na letalih 10% popust od 26. VIII. do 14. IX.
krediti podeželskim hranilnicam, ki so zaradi kmečke denarne zaščite mnogo izgubile; zlasti naj se omogoči uporaba 3% obveznic za kmečke dolgove za plačilo anuitet pri Privilegirani agrarni banki.
6. Predlog istega združenja, da Zveza stori vse, da dobi Dolenjska v zimskem času dobro železniško zvezo z Mariborom in Zagrebom preko Sevnice.
7. Predlog istega združenja, da Zveza skuša doseči, da se prične modernizacija državne ceste od banovine Hrvatske preko Novega mešta do Ljubljane.
8. Predlog Združenja Celjc-srczi, da Zveza sedaj, ko država tako potrebuje denarnih sredstev, ponovno zahteva, da se obdačijo nabavljalnc zadruge in da se tem odvzamejo vsi privilegiji. Drž. nameščencem se bo mnogo bolj pomagalo, če se jim primerno zvišajo plače, kakor pa se jim pomaga s privilegiji zadrug.
9. Predlog Združenja Ptuj-mcsto,
da se zveza zavzame za zboljšanje telefonskih razmer v ptujskem in
mariborskem srezu, zlasti da se nadomestijo stari pokvarjeni telefonski vodi z novimi.
10. Predlog istega združenja, da se Zveza zavzame za zopetno uvedbo potniške poštno - avtobusne okrožne vožnje v Slovenskih goricah.
11. Predlog Združenja Slov. Konjice, da Zveza dela na tem, da se decentralizira sklad za telefonske instalacije; za dravsko banovino naj se ta sklad ustanovi pri direkciji pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani.
12. Predlog Združenja Celjc-sre-zi, da Zveza posreduje pri pristojnih ministrstvih, da se obračuni vseh fondov, v katere plačuje gospodarstvo velikanske prispevke, od časa do časa javno pojasnijo; potem ne bo govoric o slabem upravljanju teh fondov.
13. Predlog Združenja Slov. Konjice, da skuša Zveza doseči, da se prepoved krošnjarstva raztegne na vso banovino.
14. Predlog Združenja Ljutomer, da Zveza izvrši priprave za ustanovitev organizacije sadnih trgovcev in izvoznikov.
15. Predlog združenj Ljutomer in Sv. Lenart, da Zveza napravi potrebne ukrepe, da ne bo pomanjkanja petroleja, zlasti pa, da se ukine privilegij petrolejskih družb ter da se zniža monopolna taksa za petrolej.
16. Predlog Združenja Ljutomer, da Zveza tudi letos izvede nabiralno akcijo za obdaritev revnih učencev obmejnih šol.
17. Predlog Združenja Celje-src-zi, da Zveza skuša razčistiti vpra-šanje, kako more veljati za pokojninsko zavarovanje druga denarna ocena naravnih dajatev kot pa po banski odredbi o minimalnih mezdah; doseči je treba, da se dajatve v naravi v obeh primerih enako ocenjajo.
18. Predlog Združenja Slov. Konjice, da Zveza ponovno načne vprašanje nujne normalizacije ozkotirne železniške proge Poljčane—Zreče in pa vprašanje poprave 19 km dolge državne ceste v konjiškem srezu.
19. Predlog Združenja trgovcev
Ne gre brez gospodarskih
človeku postaja polagoma vse javno delo zoprno in odbijajoče, če vidi, da se ob vsaki priliki taksira ljudi le po tem »ali je naš« ali ni, če ni odločilna sposobnost in poštenost, marveč privrženost tej ali oni skupini. Obupno je gledati, koliko zdravih, svežih sil gi-ne ob neprimerni uporabi, koliko
lepih načrtov in idej se razbije ir izgubi ob nepristopnosti raznil mogotcev. Nerazumljivo je misle čemu človeku, zakaj se pri nai hladno odklanja sodelovanje n< samo pošteno mislečih, sposobnil posameznikov, marveč tudi celil organizacij in korporacij. Odklanjt se sodelovanje tudi v stvareh, v
Nova o bilka družbenega reda se poraia
v Murski Soboti, da Zveza skuša uvesti enoten poslovnik za sprejemanje trgovskih vajencev; za podlago naj služi poslovnik mariborskega združenja.
20. Predlog Združenja Sv. Lenart, da se Zveza zavzame za elektrifikacijo Slovenskih goric ter za
zboljšanje državne ceste Maribor— Gornja Radgona.
21. Predlogi združenj Ptuj-inesto, Slovenj Gradec in Sv. Lenart v Slov. gor., da Zveza stori vse, da preneha pomanjkanje koruze, koruznih izdelkov in pšenične moke.
Pomanjkanje koruze in moke
Delegat ptujskega združenja Milko Senčar je nato poročal o pomanjkanju koruze in moke. Njegov kratki in jedrnati referat je napravil na vse zborovalce siten vtis. To je tudi naravno, ker je bil ves njegov referat eno samo močno opozorilo, da je prehrana prebivalstva v mnogih krajih Slovenije ogrožena in da grozi nekaterim okrajem najhujše, če se pravočasno in temeljito ne reši vprašanje aprovizacije Slovenije s koruzo in moko.
Iz referata Milka Senčarja posnemamo te glavne misli:
Ko je meseca junija cena koruzi zelo narasla, da je prejel pro-izvajalec-kmetovalec zanjo nad 2 dinarja, v posameznih primeriti celo din 2*30, je bila izdana uredba o maksimiranju cene koruze. S to uredbo je bila njena cena določena na din 1'70. Nad to določeno ceno ni 3mel nihče, torej tudi noben trgovec plačati koruze in je tudi še danes ne sme.
2e nekaj dni po razglasitvi te uredbe so opozorili trgovci oblast, da bo nastalo v kratkem, najbrže že v dveh tednih, splošno pomanjkanje koruze in koruznih izdelkov, ker producent po maksimalni ceni, ki je bila nižja ko dnevna cena, enostavno noče prodajati koruze. Promet s koruzo se je zato popolnoma ustavil, zaloge koruze in koruznih izdelkov pri trgovcih pa so bile hitro razprodane. Za vse trgovce je nastala silno mučna situacija, ker niso mogli ustreči svojim odjemalcem. Trgovci so zato intervenirali na vse strani, da bi mogli kupiti koruzo, ki jo je prebivalstvo nujno potrebovalo, toda vse njih intervencije so bile zaman. Tudi intervencije stanovskih organizacij niso pomagale in brez praktičnega uspeha so bila celo vsa prizadevanja Zveze in Zbornice.. Mlini, veletrgovci, mali trgovci in tudi zadruge so bili na-krat brez koruze, ki je ravno za najbolj revno prebivalstvo najbolj važna hrana. Zlasti v Halozah živi prebivalstvo skoraj le od koruze.
Niti Prizad niti oblast pa ni uveljavila določila zakona, da bi re-kvirirala potrebno koruzo za prehrano revnega prebivalstva, čeprav je bilo dobro znano, da imajo nekateri proizvajalci po 5 in tudi več vagonov koruze na zalogi. Skupno je nad 10.00R vagonov koruze v rokah producentov, a vsa ta koruza je za prebivalstvo nedostopna.
Edini uspeh vseh teh številnih intervencij je bil, da je trgovinsko ministrstvo izdalo navodilo, naj se vsi interesenti za koruzo direktno obrnejo na Prizad v Beograd, ki da jim bo dal potrebno korii7X> Na naše brzojavke pa nas je Prizad napotil na bansko upravo v Ljubljani, češ da od nje dobimo koruzo. Ta pa koruze ni imela. Brzojavil sem banski upravi v Ljubljani in plačal tudi brzojavni odgovor, na kar sem dobil naslednjo lakonično brzojavko:
»Koruza in pšenica moka prodaja prosta kupite sami.«
Nujno naprošam Zvezo in Zbornico, da izposlujeta pri banski upravi avtentično razlago tc brzojavke, da bomo vedeli, če se naj razlagata besedi »prodaja prosta« tako, da smemo trgovci prosto kupovati in prodajati po dnevnih cenah, t. j. po 2'60 do 2‘80 din koruzo. Če je brzojavko tako razumeti, bomo imeli trgovci takoj zadosti koruze. Če pa se brzojavka ne sme tako razumeti, pa takšen odgovor odločno odklanjamo, ker je tudi banski upravi dobro zna-
no, da niti zasebniki, niti trgovci niti zadruge ne morejo dobiti od kmetov koruze pa maksimiran: ceni.
Tako je nastal popoln kaos in začelo se je trgovanje s koruzo pod roko. Posledice pomanjkanja koruze in vseh teh težkih razmer se zelo resne in v zvezi z njimi je treba omeniti tudi strašni dogodek pri Sv. Barbari v Halozah, kjer je bil ponoči organiziran napad na trgovino Debeljak in žena trgovca ubita, njen otrok ranjen, trgovina izropana, trgovec lastnik pa je bil med tem pri vojakih. Ni pretiran strah, da se morejo takšni dogodki še ponoviti, če se čim prej ne odpravi pomanjkanje koruze in koruznih izdelkov.
Razmere so tem težje, ker je letošnja žetev pšenice zelo slaba, da bo letošnji pridelek jedva zadostoval za lastne potrebe prebivalstva.
Pred kratkim je bila razglašena uredba o minimalni ceni pšenice, ki predpisuje ceno 2'50 din, izpod katere se kmetovalcu pšenica ne sme plačati. To je najmanjša cena, ki jo mora dobiti producent. Cena je torej za pšenico minimalna, ravno nasprotno ko za koruzo, za katero je določena maksimalna cena. Ker pa je po razlagi nekaterih listov (tako »Ju-
goslavenskega Lloyda«) dovoljeno plačevati pšenico kmetovalcem tudi višje in ker dobiva kmetovalec že za koruzo 2'80 din, je naravno, da pšenica po minimalni ceni ne prihaja na trg in da so zato mlini brez pšenice. Zalo je nastalo pomanjkanje moke in v Beogradu je n. pr. že 50 pekov ustavilo obratovanje.
In podobno je tudi že pri nas! Z velikimi stroški moramo nabavljati najmanjše količine pšenice in jo dajati pekom v Ptuju, ker bi ti sicer morali tudi že ustaviti obratovanje. Toda ljudje ne morejo biti brez kruha. Oskrba prebivalstva vse dravske banovine z moko in koruzo je najbolj pereč problem, ki ga morajo oblasti čim prej in temeljito rešiti.
Slovenski trgovci odklanjamo vsako krivdo za nastale razmere in nastali kaos. Apeliramo na vse odločujoče činitelje in zlasti še na bansko upravo, da takoj začne reševati s sodelovanjem trgovcev ta problem in da nabavi do prihodnje žetve zadostne količine koruze in pšenice. Trgovci radi pomagamo s svojimi izkušnjami iz svetovne vojne, radi damo na razpolago tudi svoje strokovno osebje, svoja skladišča ter tudi svoj kapital, da sc omogoči rešitev tega življenjskega vprašanja za vse prebivalstvo dravske banovine.
Prosim Zvezo in Zbornico za TOI, da v tem smislu intervenirata pri banski upravi. (Glasno odobravanje.)
Po kratki debati, v kateri se je zlasti poudaril težavni položaj delavstva in revnega prebivalstva, je zbor soglasno sklenil, da posebna deputacija razloži g. banu položaj na trgu ter opozori na nevarne posledice pomanjkanja koruze in pšenice.
Zveza imenuie kandidate za zbornične volitve
Delegat Milko Senčar nato prečita naslednji predlog, ki je bil sestavljen po včerajšnji predkon-ferenci:
»Za primer razpisa volitev v Zbornico za TOI sklene skupščina Zveze trgovskih združenj, da smatra Zvezo trgovskih združenj kot edini kompetentni faktor za postavitev kandidatne liste za trgovinski odsek Zbornice, ki je naj-
višja stanovska reprezentanca. V ta namen pooblašča skupščina glavni odbor Zveze, da po zaslišanju združenj izda vse potrebne sklepe.«
Kor ni bil podan noben drug predlog, da predsednik Stane Vidmar ta predlog na glasovanje. Predlog je bil soglasno in z odobravanjem sprčjet.
pod I. in III. V tem znesku je računan dovoz iz postaje v skladišče preprodajalca ter dovoz na dom kupca pri takojšnjem plačilu.
V. Cene drvom, ki se kupijo franko skladišče trgovca, se računajo z 20 din više, kakor znašajo cene, navedene pod I. do III. Po-
sebej se mora računati odškodnina za žaganje, ki ne sme biti večja od 15 din za prostorni meter in pribitek zbog obročnih plačil drv, ki na mesec ne sme biti večji od 1% kupne vsote, ki jo kupec za drva še dolguje. — Zupan: dr. Juvan s. r.
Jesenski	v
v Liubliani
Zakiiuček občnega zbora
Pri slučajnostih je predlagal ljubljanski delegat Anton Verbič, da Zveza opozori odločujoče činitelje na slabo letino oljnatega semena. Zato naj se dovoli uvoz zadostnih količin oljaric.
Delegat Laznik je v zvezi z referatom dr. Pustiška navedel še nekatere podrobnosti o trgovini s tekočimi gorivi ter predlagal, da se pošlje trg. ministru brzojavka
s prošnjo, da vendar že reši pred-slavko osrednje sekcije o ceni tekočih goriv. (Sprejeto.)
Končno je bilo sklenjeno, da določi kraj prihodnjega občnega zbora Zveze glavni odbor.
Predsednik Stane Vidmar je nato zaključil občni zbor, ki je zno va dokazal, da slovensko trgovstvo zvesto čuva svoje svetle tradicije.
Prilateliski
V dvorani Sokolskega doma je priredilo Združenje trgovcev v Novem mestu na čast delegatov Zveze prijateljski večer, ki je potekel zelo animirano. Delegate je pozdravil predsednik Združenja Julij Kobe, za pozdrave pa se je zahvalil predsednik Zveze Stane
Vidmar. Posebna zasluga za uspeh večera gre pomnoženemu sokolskemu orkestru pod vodstvom Draga Šproca ter pevskemu sekte-tu. Oba sta za svoja lepa izvajanja žela mnogo zasluženega priznanja. Iskreno hvaležni so bili vsi delegati Novonieščanom za lepi večer.
Maksimalne tene za drva v
Na podlagi uredbe o maksimiranju cen drvom za kurjavo določam za območje mesta Maribora tele najvišje tržne cene za prostorni meter drv na razkladalni postaji: I. za bukove cepanice I. vrste 135, II. 125, III. 115 din, vključno s poslovnim davkom franko vagon, postavljen na postajo Maribor;
II. za bukove okroglice je cena za 10 din nižja, za bukove okroglice necepljene in za odpadke na žagali je cena za 30 din nižja od cen, navedenih pod L
Za bukove klade (panje) in sečnice se določa cena s 40% ceneje, navedenih pod I.
III. Za drva iz drugega lesa se določajo cene v odstotkih cen bukovih drv, navedenih pod I. in II. kakor sledi:	za	gabrova drva
105%, lipova 95%, jesenova 92%, borova in smrekova 90%, hrastova in cerova 87%, jelše va 63%, topolova in vrbova 50%.
IV. Za drva, ki se postavijo od proizvajalca ali od preprodajalca kupcu na dom, se računa 25 din več, kakor znašajo cene, navedene
od 31. avgusta do 9. septembra bo že 47. razstavna prireditev, kar pomeni 20 let razstavnotehničnega dela v službi gospodarskega in kulturnega napredka našega naroda. Velesejem bo obsegal vse glavne panoge industrijske proizvodnje, pa tudi domača obrt bo prav lepo zastopana.
Posamezne stroke bodo razporejene takole:	Strojna in kovinska
industrija, fina mehanika, radio in elektrotehnika, razsvetljava in kurjava, bicikli, vozovi in šport, poljedelski stroji in orodje, mlini, lesna industrija, pletarstvo, šče-tarstvo, igrače, tekstilna industrija in konfekcija, klobučarstvo, čip-karstvo, usnje in konfekcija, papir in pisarniške potrebščine, kemična industrija, fotografija, živilska industrija, stavbarstvo, glasbila, steklo, porcelan, keramika, bižuterija in razne novosti. — Posebne razstave bo tvorilo pohištvo, stanovanjska oprema, mala obrt, perutnina, golobi in kunci, cvetje in zelenjava, zobna tehnika, naša vsakdanja prehrana, obramba pred napadi iz zraka, likovna umetnost, razstava motornih in brezmotornih letal ter modelov, turizem.
Z razstavo »Naša vsakdanja prehrana« bo Zveza gospodinj pokazala poglavitne snovi, ki jih potrebuje telo za prehrano in s takim znanjem bo omogočeno gospodinji, da z manjšimi količinami, z manjšimi izdatki pravilno in zadostno prehrani svojo rodbino.
Velik pomen razstave o obrambi pred napadi is zraka pa je samo po sebi umljiv; vsakemu je naravnost dolžnost, da si jo ogleda, da bo v primeru potrebe mogel in znal pomagati sebi in drugim.
Nekaj posebnega bo tudi razstava zobne tehnike. Priredi jo ob SOletnici ustanovitve Društvo zobnih tehnikov za dravsko banovino. To bo prva razstava te vrste v naši državi in na Balkanu sploh. Imeli pa sta take razstave lansko leto Švica in Nemčija in je bilo zanje velikansko zanimanje. Na-
men te razstave je seznaniti široke ljudske plasti s principi nadomeščanja izgubljenih zob in podati pregled razvitka zobne tehnike.
Zvezi za tujski promet v Ljubljani in Mariboru priredila lepo tujskoprometno razstavo. Razstava letal bo zelo zanimiva. Priredi jo ljubljanski Aeroklub »Naša krila«. Razstavo cvetja in zelenjadi bo podal vrtnarski odsek Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani. Reja malih živali je dandanašnji še posebno važna. Zato prireja društvo »Rejec malih živali« v Ljubljani tudi razstavo perutnine, golobov in kuncev.
Razstavo likovne umetnosti bo uredil priznani strokovn jak g. Anton Kos, trgovec z umetninami v Ljubljani.
Dne 8. septembra bo nagradno tekmovanje jugosl. harmonikarjev.
Vsakdo bo torej našel na velesejmu nekaj zase in zato naj si tudi vsakdo uredi svoje poslovno potovanje v Ljubljano tako, da bo to potovanje zvezal z ogledom velesejma, da bo tukaj nakupil blago in oddal svoja naročila. Na železnici ima vsak obiskovalec brezplačen povratek, če si pri odhodu na postaji poleg cele vozne karte nabavi še rumeno železniško izkaznico za 2 din in si priskrbi potrdilo o obisku velesejma, ki ga bo dobil pri velesejmski blagajni. Potovanje v Ljubljano je možno od 26 avgusta do 9. septembra, brezplačni povratek pa kadar koli, od 31. avgusta do 14. septembra.
Pa §e nekaj I Kuponi velesejmski h vstopnic bodo žrebani in lastniki izžrebanih kuponov bodo nagrajeni s praktičnimi darili. Ko bo končan poslovni ogled velesejma, se pa bomo podali tja, kjer je poskrbljeno tudi za telesni blagor ob dobri kapljici in tečnem prigrizku. V zabavo bo služilo zabavišče s svojimi komedijami, ooprnijami, vrtiljaki, strelišči itd., nekaj posebnega pa bo »Toti teater« s svojimi imenitnimi večernimi predstavami.
Kai ie	z novim poštnim
poslopjem v Liubliani
V poštnem ministrstvu je bil izdelan obsežen načrt za zgraditev oziroma modernizacijo poštnih poslopij. Brez dvoma je, da je bil tak načrt že davno potreben in da je za dobro funkcioniranje pošte potrebno, da so poštni uradi nameščeni v primernih prostorih, kar pa dosedaj ni bilo. Zato je treba pozdraviti, da je poštno ministrstvo sklenilo sezidati celo vrsto novih poslopij.
Vprašati pa se moramo, zakaj pa je bila pri tem pozabljena Ljubljana, ko je vendar notorično, da sedanje poštno poslopje nikakor ne zadostuje za poštni promet v Ljubljani. Ali res še ni bilo zadosti grajano v javnosti, kako absolutno neprimerni so n. pr- Pro‘ stori v telefonski govorilnici?
Lepo je, če bo izdalo poštno ministrstvo za pošto v Zagrebu 25 milijonov in opremilo to poslop je kar najmoderneje, da bo zvezana osrednja pošta s pnevmatično pošto z vsemi zagrebškimi poštami. Tudi to je lepo, da bodo v novi [H>štni palači posebni prostori za prosvetne organizacije poštnih nameščencev. Toda zakaj mora ostati Ljubljana brez vseh teh prednosti? Nikjer v državi se poštni promet tako dobro ne renti ra ko v Sloveniji. In Slovenija naj bo pri
zgradnji novih poštnih poslopij čisto prezrta?
Tako čitamo, da se bodo nova poštna poslopja zgradila v Zagrebu, Bitolju, Skoplju, Topoli, Ale-ksincu, Karlovcu, Slav. Brodu, Valjevu, Sušaku, Banji Luki, Ohridu, Štipu, Nišu, Sarajevu, Novem Sadu in drugod. Med vsemi temi imeni pa ni niti enega imena slovenskih krajev.
Za zgraditev teh poslopij bo poštno ministrstvo najelo tudi posebno posojilo v višini 115 milijonov. Tudi za to posojilo bo morala Slovenija plačevati, zato pa zahtevamo, da Slovenija od tega posojila tudi nekaj dobi.
Pričakujemo, da bodo naši odgovorni činitelji znali nastopiti, da ne bo pri zidavi novih poštnih poslopij Slovenija zapostavljena in da dobi tudi Ljubljana novo in moderno urejeno poštno palačo.
Konkurzi in prisilne poravnave
Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju mesarskega mojstra Mihaela Marovta v Celju-Gaberje. Poravnalni sodnik dr. Farkaš, poravnalni upravnik dr. Dobovišek. Narok za sklepanje poravnave 16. 9, ob 9., rok za ogla-
Politične vesti
V Crajovi je bil dosežen med romunskimi in bolgarskimi delegati popoln sporazum o novih mejah obeh držav. Romunija je sprejela vse teritorialne zahteve Bolgarov. Pogajanja o ureditvi tehničnih vprašanj pa se bodo še nadaljevala. Bolgarska vojska je že ob meji pripravljena, da vkoraka v Dobrudžo.
V Turn-Severinu je prišlo pri pogajanjih med Madžarsko in romunsko delegacijo do zastoja, ker da ponujajo Romuni Madžarom samo 4000 km2.
Po vesteh iz Rima in Berlina pa ni smatrati sedanje prekinitve pogajanj za preresno, ker je le začasna. Tako v Rimu ko v Berlinu upajo, da bo vendarle prišlo do soglasja med romunskimi in madžarskimi delegati.
Predsednik turške republike je sprejel turškega poslanika v Moskvi Hajdarja Aktaja. Turški poslanik je sporočil, da je sovjetska vlada v prijateljskem tonu zahtevala svoboden prehod za svoje vojno brodovje skozi Dardanele. Svoboden prehod zahteva Sovjetska Rusija ne glede na to, če je v vojni ali ne.
Mussolini je kot vojni minister zapovedal italijanskim četam v Somaliji, da najprej konsolidirajo svojo osvojitev, nato pa takoj nadaljujejo operacije za osvojitev novega cilja v Srednjem vzhodu. Nadalje je zaukazal italijanski mornarici, da minira vsa britanska pristanišča v Rdečem in Sredozemskem morju. Politični krogi menijo, da je kot novi cilj v Srednjem vzhodu mišljen Aden.
Italijanska vlada je proglasila blokado vsega obrežja britanskih kolonij, Egipta in Sudana. Vsaka ladja, ki bi plula v pasu vse do 30 kilometrov od britanske obale, je v nevarnosti, da bo potopljena. S to odredbo se Italija priključuje nemški totalni blokadi.
V zbornici lordov je govoril zunanji minister lord Halifaz. Med drugim je dejal, da bodo vse podrobnosti glede pomorskih in zračnih oporišč USA v angleških kolonijah v kratkem rešene. Kar se tiče proglasitve nemške totalne blokade, je dejal, da se zaradi te blokade ni nič spremenilo. Ladje prihajajo in odhajajo iz Anglije v istem številu ko prej. Glede letalstva je dejal, da se je angleško letalstvo zelo okrepilo. Najbolj značilno je to, da je danes odvisna usoda civilizacije od nekaj tisočev letalcev, ki ,imajo povprečno starost 23 let, katere pa ves svet občuduje zaradi njih hrabrosti. Svoj govor je zaključil lord Halifax z besedami, da nihče ne želi, da bi se vojna vodila tudi samo en dan dalj kakor je potrebno, nihče pa tudi ne želi uničiti Nemčije ali jej odvzeti njeno mesto. Ravno tako pa tudi mi ne moremo dopustiti, da bi se uničila naša svoboda. Nasprotnik mora biti pripravljen, da nudi narodom popolno pravico mirnega življenja in pravico, da so svobodni. Dokler ni nasprotnik na takšno rešitev pripravljen, mora Velika Britanija vojno nadaljevati.
Letalski minister Sinclair je v spodnji zbornici izjavil, da so izgubili Nemci od 9. avgusta dalje nad Britanijo 701 letalo, od katerih je sestrelilo protiletalsko topništvo 59. V istem času pa da so izgubili Angleži samo 192 letal, pri čemer da so všteti tudi bombniki.
Angleži so izgubili okoli 300, Nemci pa okoli 1500 pilotov.
Letalski boji nad Anglijo so bili v sredo primeroma majhni. Nemci poročajo, da so bombardirali 15 angleških letališč. Tudi Angleži poročajo o novih napadih angleških bombnikov na razne vojaške in prometne objekte v Nemčiji.
Nekateri ameriški listi poročajo, da bodo v kratkem dokončane zadnje nemške priprave za napad na Anglijo. To sklepajo tudi iz tega, ker so Nemci koncentrirali v severni Franciji številne čete in ker so ustavili ves promet med zasedeno in nezasedeno Francijo.
Nemci so streljali z daljnostrel-nimi topovi, ki so bili postavljeni na francoski obali od Calaisa do Boulogna, na angleški konvoj. Vojne ladje, ki so ščitile konvoj, so takoj odele ladje v goste oblake dima. Angleži pravijo, da ni bila nobena ladja zadeta. Skupno je bilo oddanih okoli 100 strelov iz daljave 30 km.
Sporazum o skupni obrambi Kanade ter Nove Fundlandije je bil
podpisan v St. Johnstonu. Uradna izjava o sporazumu pravi, da je Nova Fundlandija prva obrambna črta Severne Amerike in da bo z ozirom na to prikrojen kanadski obrambni program. Nova Fundlandija ohrani seveda še nadalje položaj svobodnega in neodvisnega dominiona.
Bivši angleški vojni minister Hore Bclisha je po govoru min. predsednika Churchilla razmotri-val v spodnji zbornici o možnosti zedinjenja Anglije in Amerike. Ustanovila bi se takšna državna skupnost, kakor jo je predlagala svoje dni Anglija Franciji.
Iz Londona demantirajo, da bi se vodila kakšna pogajanja med Vel. Britanijo in U. S. A. za sklenitev vojaške zveze, temveč gre le za sodelovanje obeh držav za primer napada na zapadno poloblo.
Pomanikanie
vedno huiše
Teksti ki za svoi obstanek — Nove omejitve dela v Mariboru
Eno najvažnejših središč tekstilne industrije Jugoslavije je vsekakor Maribor, kjer je z okolico vred zaposlenih v raznih obratih, ki izdelujejo manufakturno blago, kakih 7000 oseb. Zato se Maribor tudi dostikrat imenuje »Jugoslovanski Manchester«. Od tekstilne industrije ima mesto v eni ali drugi obliki zelo velike dohodke, takisto je na tisoče eksistenc z družinami vred odvisnih od prosperi-tete te v naši državi mlade, ali tako zelo važne industrijske panoge.
Vsi ti tisoči delavcev s strahom gledajo v bodočnost, nič manj kot njihovi tovariši v drugih predelih Slovenije, kjer je istotako nastopila sitna stiska za surovine, v prvi vrsti za bombaž in za prediva. V Mariboru je že več tednov nekaj obratov, ki delajo le po tri dni na teden in izvršujejo le najnujnejša naročila. Podjetja so z naročili še precej dobro založena, ali kaj, ko strojev ne morejo nakrmiti s surovinami, ker ji zbog vojnih dogodkov iz inozemstva ni. Precej delavcev je bilo že odpuščenih, v prvi vrsti oni, ki imajo eksistenco drugod kolikor toliko zagotovljeno, bodisi da so kmečki sinovi iz okolice ali da so dobili kako drugo zaposlitev itd.
Največje mariborsko tekstilno podjetje, tvornica Hutter in drug je bila doslej še vedno izredno dobro založena z materialom. Skladišča so bila vedno polna in tvrdka je pač že lani povsod kupovala surovine, kjer jih je le dobila. Ali sedaj gredo tudi njene zaloge h kraju, in tudi ta velika tovarna se je znašla tam, kjer so tudi skoraj vse druge. Stroji so se začeli ustavljati.
Tvornica ITutter in drug zaposluje v normalnih časih kakih 1200 delavcev, navadno v dveh posa-dah, bile so pa tudi že tri izmenjave na dan, ko je bila konjunktura na višku. Sedaj je v nevarnosti kakih 350 do 400 delavcev, da jih odpuste, ker pač ni dovolj dela. Vrše se pogajanja, da se doseže enak aranžman kakor pri večini drugih tekstilnih podjetij v Mariboru, namreč, da bi bili zaposleni po možnosti vsi, čeprav le ob polovičnem zaslužku. Verjetno je, da se bo tudi tu dosegel tak aranž-man.
Nekaj podjetij .je še, ki delajo s polnim ali skoraj polnim obratom, ker so pač imela srečo, da so si pravočasno zagotovila surovine. Toda dolgo tudppj ne bodo zadostovale zaloge ijji .tudi te tvornice bodo morale slediti ostalim. In kaj potem? V Beogradu se sicer pogajajo z raznimi sosednjimi državami za nabavo bombaža in preje, čeprav po ižredno visokih cenah, toda blaga ni od nikoder, vsaj ne v pomembnejših množinah.
Tekstilno delavstvo je imelo te dni po svojih zaupnikih . posvetovanje, kaj ukreniti, da si, vsaj za silo zagotove eksistenco. Naslovili so na bansko upravo prošnjo, naj bi se ustanovil fond, iz katerega bi se delile skromne podpore onim, ki so vsled pomanjkanja surovin prišli oh kruh. V ta fond naj bi prispevali i delavci j podjetniki, in to ne samo v Mariboru, ampak v vsej Sloveniji^ Upati je, da lx> ta predlog prodrl. Ako se ne bi dalo ustanoviti nekaj sličnega za vso Slovenijo, potem mislijo mariborski tekstilni delavci ustanoviti podporni sklad sami zase, t. j. za mesto in okolico.
Lepa gesta dveh ali treh tekstilnih podjetij v Mariboru je, da svojim delavcem, ki jih pošljejo na neprostovoljni dopust, izplačujejo nekaj časa še polne prejemke. Tako je ena tvrdka plačala tem nesrečnežem vso mezdo še 14 dni, druga tudi za nekaj tednov. Večinoma uživajo delavci še vse ugodnosti, seveda razen polne plače, kakor so jih doslej, kar je tudi lepa gesta podjetnikov, ki uvidevajo težak položaj sodelavcev in si žele ohraniti dobre sile za čas, ko bodo zopet lahko dobili surovine in delali s polno paro. Upajmo, da ta čas ne bo več daleč!
Davčni svetovalec
Listine zaradi naprave zaklonišč so takse proste
I. Č. v C. — Vprašanje; Prejel sem nalog od pristojnega državnega oblaslva, da napravim zaklonišče proti letalskim napadom v svoji zgradbi. Prosim pojasnila, ali so listine, ki se nanašajo na posle zaradi naprave zaklonišč pred letalskimi napadi oproščene taks?
Odgovor: Na zastavljeno vprašanje, ali so zavezane taksi iz tar. post. 259. in 259.a taksne tarife odobritve projektov in odobritve za gradnjo zaklonišč proti letalskim napadom, ki se morajo napraviti po odredbi pristojnega državnega oblastva v vseh velikih zasebnih zgradbah, je pojasnil oddelek za davke finančnega ministrstva im podstavi čl. 43. zakona takole:
»Ker se napravljajo taki objekti v javno korist po odredbi državnega oblastva, so vsi posli zaradi naprave zaklonišč pred letalskimi napadi po predpisih točke 4. čl. 5. v zvezi s točko 1. čl. 6. zakona o
taksah oproščeni taks po zakonu o taksah.
Povračilo neutemeljeno pobrane takse
A. K. v Lj.: — Vprašanje: Ali
smem zahtevati povračilo neutemeljeno pobrane takse in na kak način dosežem to povračilo?
Odgovor:	Vsakdo, od kogar
oblaslvo neutemeljeno pobere takso ali pobere večjo takso, nego je bilo treba, ali kdor pogrešno izračuna in sam položi takso, ki je po zakonu ni bil zavezan plačati, more v 90 dneh od dneva, ko se je taksa od njega pobrala ali bila pogrešno položena, zahtevati povračilo takse od oblastva, pristojnega po zakonu o organizaciji finančne uprave. Prošnje za povračilo se vlagajo pri tistem oblast-vu, ki je takso neutemeljeno pobralo ali pobralo večjo takso ali kjer je bila taksa pogrešno položena. Po tem roku se izgubi pravica do zahtevka.
Povračajo se takse v gotovini preko najbližjih finančnih ustanov, ki prodajajo kolke in taksne vrednotnice.
Oblastva, ki prejmejo prošnjo za povračilo takse, jo morajo predložiti s svojim poročilom, mnenjem in s potrebnimi spis; istemu oblastvu, ki je po zakonu o organizaciji finančne uprave pristojno za njeno rešitev.
Te prošnje niso zavezane taksi iz tar. post. 1. zakona o taksah. Ce se pa ugotovi, da je prošnja popolnoma neutemeljena, se naknadno pobere taksa tako za prošnjo, kakor tudi za rešitev.
Velesejem v Bariu odpovedan
Levantski velesejem, ki bi moral biti v začetku septembra v Bariju, je odpovedan.
V vseh prostorih Beograjskega Velesejma bo
BEOGRAJSKI JESENSKI VZORČNI VELESEJEM
od 7. do 17. septembra 1940.
Na velesejmu bodo zastopane naslednje stroke:
tekstilno blago, usnje, papir, pohištvo, glasbeni instrumenti, kovine, stroji, motorji, aparati, elektrotehnika, optika, radio, kmetijski stroji, stavbarstvo, kemija, steklo, porcelan, galanterijsko blago, prehrana, alkoholne pijače, knjige, propaganda in reklama.
50%ne ugodnosti na železnicah in ladjah
Pri odhodu je treba kupiti celo karto z rumenirii blanketom za ugodnostim vožnjo, ki potrjena na velesejmu daje pravico za brezplačen povratek^ z isto karto, ki se mora zato shraniti.
H. N. Casson:
15
Business
(Prevedel Ivo Zor)
TRINAJSTI NAUK Imamo trenutne vrednosti in bodoče vrednosti.
Marsikateri trgovec je že izgubil ves svoj denar, ker ni zadosti skrbno preizkusil nevarne besede »vrednost«.
Imamo različne vrednosti. Tako mi je n. pr. pravil moj prijatelj, slikar, da je njegova hiša vredna 25.000 dolarjev. Ko sem ga nekoliko izpraševal, mi je povedal, da ga je poslopje veljalo 20.000 dolarjev. Zavarovano je za 15.000 dolarjev. Hišo je zgradil tako spretno, da bi mil marsikateri kupec, ko bi inu hiša ugajala, dal zanjo gotovo 25.000 dolarjev. Ko bi pa moral hišo nenadoma, v nekaj dneh prodati, bi ne dobil zanjo več ko 5.000 dolarjev. v tem primeru imamo štiri različne vrednosti:
nabavna vrednost.................. 20.000	dolarjev,
zavarovanje....................... 15.000	dolarjev,
trenutna vrednost.................. 5.000	dolarjev,
mogoča bodoča vrednost . . . 25.000 dolarjev.
Med pojmoma »sedaj« in »nekdaj« je ogromna razlika. Nihče ne more dobro kupiti ali dobro prodati, kdor ni prežet z našim trinajstim naukom: »Imamo trenutne vrednosti in bodoče vrednosti.«
Kdor hoče kupili vrednostne papirje, delnice ali obveznice, mora upoštevati tri činitefje: varnost, donosnost in prodajno možnost. Državni papirji so v razmerju
s svojo donosnostjo zato dragi, ker jih lahko vsak trenutek prodamo. Varne delnice manjših družb, ki nosijo po 7%, so naprodaj al pari, ker jih samo posredno lahko prodamo. Vidimo torej, da varnost in donosnost nisla edini važni stvari. Borze so koristne zato, ker so vsak čas dostopen trg, kjer lahko takoj prodamo svoje papirje. Tako ostanejo cene stalne, prodaja pa je nagla in brez žrtev. Ako bi borze ne bilo, bi imeli namesto vsakega posredovalca.po dva dražilca.
Ena izmed najbolj žalostnih stvari v trgovskem življenju so izgube, ki jih ljudje utrpe po vsaki .prisilni poravnavi. Lepo posestvo je lahko v enem trenutku vredno le toliko kakor kup starega železa. »Imetje« se topi. Za stvar, ki mora biti prodana, preden zaide sonce, ni nobene meje razvrednotenja.
Trenutna cena.
Vsakdo spozna pomen tega izraza na dražbi svojega imetja. Siromaki ga spoznavajo vsak dan pri linah zastavljalnice. Trgovec ga spozna, če se je preveč založil, pa mu prepreči prodajo nenadna vojna. Industrijec pa ga spozna, kadar si hoče najeti posojilo na svojo tvor-nico.
Bančniki imajc samo zato sloves pesimistov, ker se morajo ukvarjati neprestano le s trenutnimi cenami. Oni imajo pač čisto drug poklic od podjetnikov, za katere veljajo vedno le bodoče vrednosti. Obe stališči sta enako upravičeni in enako koristni, po navadi pa sta si nasprotni vsaj toliko kakor vzhod in zahod.
V splošnem pa ni niti pametno niti varno, če vtak-
nemo več ko dve tretjini svoje glavnice v posestva, katerih trenutna vrednost je razmeroma nizka. Kolikokrat prav nevarno in napačno razlagajo Carnegiejeve znane besede: »Zložite vsa svoja jajca v eno samo košaro, potem pa to košaro dobro čuvajte.« Res pa je, da mož tega ni izrekel prej, dokler ni bila njegova košara tako velika, da je bila bolj varna kakor vsaka banka. Na svojem potu do bogastva se je Carnegie zanimal za marsikaj. Od 1855. do 1866. leta je bil delničar najmanj desetih podjetij, ki niso bila v nobeni zvezi z jekleno industrijo.
Marsikdo se je .že dal premotiti, da je začel špekulirali z zemljišči. Vse svoje premoženje je vtaknil v parcele, do katerih naj bi bila v petih letih izpeljana železnica. Do sem je bilo njih podjetje seveda varno. Kakor hitro je bila železnica dograjena, so lahko prodali svoja zemljišča za trojno ceno. Za špekulante je važno le vprašanje: »Ali lahko tako dolgo čakam?«
Kdor nima velikega premoženja, naj se drži le posestva, ki ima visoko trenutno vrednost. Zadovoljiti se mora pač s 4 do 5%. Riziko je le za tistega, ki to lahko prenese. Veliki dobički so za ljudi, ki vzdrže tudi velike izgube.
Vedno sem bil uverjen, da je socialna dolžnost slehernega bogatina, da pospešuje nova podjetja in da otvarja nova polja udejstvovanja, četudi malo riskira; prav tako pa je dolžnost denarno šibkejših, da so previdni. Nazadnje je pa dolžnost vsakogar, da ostane na svojih nogah in da s svojim propadom ne napravi zmede v prometu.
(Dalje prihodnjič.)
Uredba o maksimalnih cenah koruze razveljavljena
»Službene novine« z dne 2. 8. so objavile naslednjo uredbo:
»Na podlagi čl. 1. uredbe o iz-preminjanju veljavnih predpisov in izdajanju novih je ministrski svet na predlog trg. in kmetijskega ministra predpisal to uredbo o razveljavljenju uredbe o maksimiranju cen ter prisilnem odkupu kupu pšenice in koruze.<
Cl. 1. — Razveljavlja se uredba o maksimiranju cen in prisilnem odkupu pšenice in koruze z dne 2. 6. 1940. s spremembami in dopolnitvami z dne 3. 7. 1940. Za kazenska dejanja, predvidena s to uredbo, ki so bila izvršena do razglasitve te uredbe, se postopanje nadaljuje po predpisih uredbe o maksimiranju cen in prisilnem odkupu pšenice in koruze.
Vsak trgovec mora biti naročnik »Trgovskega lista«
Uredba o organizaciji proizvodnje in oskrbe države
Vlada je pripravila dve uredbi, ki sta največje in dalekosežne važnosti. To sta uredbi o kontroli zunanje trgovine ter o organizaciji proizvodnje in oskrbe države. Obe uredbi sta okvirni uredbi v tem smislu, ki dajeta vladi najširša pooblastila, ki so za uredbe nekaj izrednega. V tem oziru je posebno važna druga uredba, ki daje trg. ministru in banu banovine Hrvatske tako nenavadna pooblastila, da se bo izdala ta uredba na podlagi čl. 116. ustave. To vsekakor vzbuja tudi resne pomisleke.
Zato bi bilo zelo potrebno, da bi naši vodilni javni ljudje dobro preudarili, preden pristanejo na to uredbo, ker je nevarnost, da se s to uredbo izvede demontaža mnogih industrijskih podjetij v Sloveniji. Ce kdaj, velja sedaj starorimski izrek: Caveant con-sulesl
Peronospora /e uničila vinograde
»Jugoslovanski Kurir« poroča: 0 stanju vinogradov prihajajo vedno bolj neugodna poročila. Trgatev bo skoraj v vseh vinorodnih krajih manjša kakor seje pričakovalo, razen za okolico Niša in Negotina. Zlasti so trpele trte v toplejših krajih, tako v Primorju in Južni Srbiji, kjer je po hladni pomladi nastopilo hitro toplo vreme, kar je omogočilo širjenje rastlinskih bolezni. Največ škode je povzročila peronospora. Škropitev z modrp galico ni pomagala, ker je dež sproti izpral vso modro galico. V strokovnih krogih se govori, da se je pojavila letos prava invazija rastlinskih bolezni.
Posledice slabega stanja vinogradov se že čutijo na tržišču vi-
na. Cene so skočile za več ko eno tretjino, pričakuje pa se nadaljnji porast cen. Nadaljnja intervencija Prizada na vinskem trgu je zato postala brezpredmetna. Podobna je tudi situacija na trgu z žganjem. Začetna cena znaša 7‘50 din, ko pa je Prizad začel svojo intervencijo, je znašala cena samo 4 dinarje. Tudi z dvigom cen žganja se računa, ker bodo letos tudi češplje slabo obrodile.
Letošnji pridelek sadja bo tako slab, kakor že ni bil 20 let. Jabolka bodo nekoliko bolje obrodila samo v Sloveniji in v višjih krajih Bosne in; Srbije. Edino hruška bo letos dobro obrodila. Zelo slab bo letošnji pridelek breskev, ki so od zgodnjega spomladanskega mraza zelo trpele.
SE PRIPOROČA ZA NAROČILA
TRGOVSKIH, URADNIH IN DRUGIH TISKOVIN
TISKARNA MERKUR
UURUANA / GREGORČIČEVA ULICA 23
LASTNA KNJIGOVEZNICA / TELEFON 25-52
Izvozni in uvozni posli
s SSSR
Direkcija za zunanjo trgovino trgovino sporoča, da niso pravilne časopisne vesti, da se bo mogel razvijati trgovinski promet med Jugoslavijo in SSSR samo med državnimi organizacijami ene in druge države. Izvozni in uvozni posli
s SSSR se bodo opravljali kakor i trgovino obvešča zainteresirane,
,	:	tj:*:..
z drugimi državami ter bodo morali jugoslovanski uvozniki oz. izvozniki sklepati zaključke direktno s SSSR. Naravnp pa se morajo tudi ti posli vršiti po predpisih, ki veljajo za posamezne vrste predmetov. Pri tem pa se bodo upoštevale tudi naše pogodbene obveznosti. Direkcija za zunanjo
.....
oM-M-V-V-V
M-M-M
i ■ ■ m j
■ ■■■■■■ i
:: v-
i	■	i
m
m
iWw.1
■i ■■■■■■■■■■■•
mmm:
Jugoceška
jugoslovensko-češka
tekstilna industrija
naj se ne obračajo niti na direkcijo niti na trgovinsko predstavništvo SSSR v Beogradu in da se ne ponujajo kot zastopniki za posamezne trgovske stroke, ker se vsi izvozni posli SSSR izvršujejo naravnost od izvoznih organizacij, toda s sodelovanjem trgovinskega zastopništva.
Izvoz drv pod kontrolo
Trgovinski minister dr. Andres je uvedel nadzorstvo Direkcije za zunanjo trgovino za ves izvoz drv po tar. post. 91. carinske tarife iz Jugoslavije v tujino. Pri izdaja,-nju izvoznih dovoljenj za drva bo Direkcija za zunanjo trgovino pobirala prispevek v višini 500 din od vsakega 10 tonskega vagona. Izvozniki drv se morajo v bodoče obračati na Direkcijo za zunanjo trgovino v Beogradu s prošnjo za izdajo izvoznega dovoljenja. V prošnji morajo navesti:	Državo,
poklic, ime in naslov tujega uvoznika, vrsto, dimenzije in količino drv, ki jih hočejo izvoziti, nakladalni kolodvor, jugoslovansko carinarnico, skozi katero bodo izvozili drva ter cene, po kateri so drva prodali. To da je potrebno zato, da bi se izravnale cene, ki so se dosegle pri izvozu drv in ki so zelo visoke z ozirom na maksimirane cene doma. Na ta način da se bodo gotovo krile domače potrebe na drvih.
Doma in po sveto
Živahne politične konference so
vse te dni v Beogradu. Tako je dr. Maček imel daljšo konferenco s predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem ter z mnogimi ministri.
Podpredsednik dr. Maček je obiskal sovjetskega poslanika Plotni-kova v Beogradu in mu s tem vrnil njegov obisk v Zagrebu.
Trg. minister dr. Andres je sprejel v svojem kabinetu zastopnika Dunajskega velesejma, ki ga je povabil, da se udeleži otvoritve Dunajskega jesenskega velesejma.
Po sporazumu med Nemčijo in SSSR se bo Izselilo iz Besarabije in Bukovine 250.000 Nemcev. Ti Nemci bodo potovali v Nemčijo skozi Jugoslavijo. Naši Nemci pripravljajo zato dvoje taborišč za te Nemce, in sicer eno v Prahovu, drugo pa v Zemunu. Nemško vodstvo v Jugoslaviji je tudi ukrenilo vse potrebno za prehrano in oskrbo teh Nemcev.
Direkcija za zunanjo trgovino je sklenila, da z 31. avgustom ustavi svoj »Privredni biljten«, ki ga je pred 3 leti začel izdajati prejšnji Zavod za pospeševanje zunanje trgovine.
Naše potniško letalo Yu-SBC, ki je poletelo v sredo iz Zagreba v Split pogrešajo. Na letalu je bil pilot Striževski in radiotelegrafist Dušan Petrovič ter 9 potnikov.
V Zagrebu so maksimirali cene za kosilo in večerjo v gostilnah. Meščansko kosilo sme veljati v najboljših lokalih največ 18 din, večerja pa 14 din. Za druge resto-
d.
d.
Kranj
Proizvaja:
banano in tiskano Maso
IZ
bombaža in umetne svile
ZcMevatft	(moiwade
te dotnoic tuotnUe
mmm	mmm
rane je določena cena na 15 oz. 12 din, za gostilne pa na 13 oz. 10 din. V gostilnah 2. vrste sme veljati kosilo največ 12, večerja pa 8 din.
Za izvoz svežega grozdja v Nemčijo od 1. septembra dalje je določil Prizad za zgodnje vrste premije 26, za smederevsko pa 24 RM za 100 kg franko jugoslovansko-nemška meja.
. Bolgarska vlada je ukinila vse častne konzulate v baltiških državah.
Nemški dom je bil v nedeljo V naj lepšem delu Budapešte slovesno otvorjen. Za zgraditev Narodnega doma so dobili budimpeštan-ski Nemci tudi znatno podporo iz rajha. _
Nemško-italijanska filmska razstava se začne 1. septembra v Benetkah v novozgrajenem klnogle-dališču »San Marco«. Razstava bo trajala 8 dni.
Predsednik finske vlade je izjavil, da je Finska pristala na sovjetsko zahtevo, da se Alandsko otočje demilitarizira.
Vojaški guverner španskega Alge-cirasa general Grande je obiskal oficialno guvernerja Gibraltarja. Ob prihodu je pozdravila španskega generala častna četa ter je bilo oddanih 17 topovskih strelov.
Iz Vichyja se poroča, da se bo še ta teden izvedla rekonstrukcija francoske vlade.
Francoska vlada je upokojila 150 francoskih generalov, med nji • mi tudi generala Blancharda ir«, Priouxa, ki sta vodila umik vojske iz Dunkerquea.
Med angleško in ameriško vlado je bil dosežen sporazum o odstopu dveh angleških otokov v otočju Feniksa v Južnem Pacifiku Združenim državam Sev. Amerike. Otoka sta dana Združenim državam v najem za 50 let.
Tudi ameriška reprezentančna zbornica je sprejela soglasno zakonski načrt, da smejo ameriške ladje prepeljavati otroke tudi iz angleških pristanišč v Ameriko. Zakonski načrt mora podpisati samo še Roosevelt m postane pravnomočen.
Myron Taylor, posebni odposlanec Roosevelta pri sv. očetu, je bil odpoklican, baje zaradi bolezni. Na njegovo mesto ne bo imenovan noben naslednik.
Japonci so silovito bombardirali začasno prestolnico čangkajška Cunking ter uničili ves trgovski del mesta. Več ko tisoč ljudi je bilo ubitih, štirikrat v enem dnevu so Japonci bombardirali mesto.
Ameriška Industrija dobavlja sedaj Angliji že 300 letal na mesec. Povprečno prihaja v Anglijo tudi mesečno po sto ameriških pilotov, ki se prijavljajo kot prostovoljci v angleško letalstvo.
Britanska vojska je bila iz Berbere prepeljana v Aden.
Ameriška ladja »American Beguni« je že izven nevarne cone ter je že nad 500 km zapadno od angleške obale.
Neki francoski komunist Fran-cois Jaques je prišel v stanovanje Leva Trockega v mestu Mehiki. Udaril ga je s kladivom po glavi in ramenih. Trockega so takoj po atentatu prepeljali v bolnišnico, kjer je ranam podlegel.
Večje število lesenih hiš je naročila Nemčija na Švedskem. Vse naročilo znaša 15 milijonov švedskih kron.
Združene države Sev. Amerike imajo letos za več ko 300 milijonov bušljev pšenice za izvoz.
Manufakturna veletrgovina
F. Hrehorič
LJUBLJANA
Tyri«va *•»*• *•
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
rog. za*, z a. za*. I
LJUBLJANA
KOPITARJEVA 6
*
Nudi po izredno nizkih cenah: Salda-konte, štra* ce, lournale, šolske zvezke, mape, od|emalne knjižice, risalne bloke itd.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce \
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega nalogal Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačanil
To opozorilo jo smatrati k#* opomini Proti delodajalcem, ki na bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo bree predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti« ki ne dopuščajo odlašanja.
IMaJatolJ
»Konzorcij TIM Uta*, nfccor pzedotavnlfc «r, Erao n*, »rednik .MsHanmr Bolomlkar. tiska tlakama »Merkur«, <L <L, njen predstavnik Otmar Mlhalek, vat v BJuMJanL