IZOBRAŽEVANJE PRIZNANJA KVALIFIKACIJ BIBLIOTEKARSKE STROKE Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke je na svoji seji dne 8. aprila 2002 podelila strokovne bibliotekarske nazive naslednjim knjižnicnim delavcem: - Branku Goropevšku, delavcu Osrednje knjižnice Celje, strokovni naziv bibliotekar specialist - Barbari Kovár, delavki Mariborske knjižnice, strokovni naziv višji bibliotekar - Andreji Plenicar, delavki Knjižnice Mirana Jarca, Novo mesto, strokovni naziv višji bibliotekar - Rudiju Medenu, delavcu Knjižnice Antona Tomaža Linharta, Radovljica, strokovni naziv višji bibliotekar - Kristini Pegan Vicic, delavki Filozofske fakultete, Osrednje humanisticne knjižnice, Knjižnica za anglistiko in germanistiko, Ljubljana, strokovni naziv višji bibliotekar - Jani Zeni Bešter, delavki Osrednje knjižnice Kranj, strokovni naziv višji bibliotekar - Anatolu Šternu, delavcu Osrednje knjižnice Kranj, strokovni naziv višji bibliotekar - Damjani Selan, delavki Kulturnega centra Ivan Napotnik, Velenje, strokovni naziv višji knjižnicarski referent - Stanki Ledinek, delavki Kulturnega centra Ivan Napotnik, Velenje, strokovni naziv višji knjižnicarski referent - Bernardi Lukanc, delavki Kulturnega centra Ivan Napotnik, Velenje, strokovni naziv višji knjižnicarski referent - Danijeli Leskošek, delavki Knjižnice Antona Tomaža Linharta, Radovljica, strokovni naziv višji knjižnicarski referent - Janezu Lahu, delavcu Knjižnice Jožeta Mazovca, Ljubljana, strokovni naziv višji knjižnicarski referent - Ireni Razinger, delavki Knjižnice Antona Tomaža Linharta, Radovljica, strokovni naziv višji knjižnicarski referent - Nevenki Pecaver, delavki Knjižnice Jožeta Mazovca, Ljubljana, strokovni naziv višji knjižnicarski referent - Danijeli Stupan, delavki Mariborske knjižnice, strokovni naziv knjižnicarski referent - Alenki Hršak, delavki Mariborske knjižnice, strokovni naziv knjižnicarski referent - Damijanu Mlinaricu, delavcu Mariborske knjižnice, strokovni naziv knjižnicarski referent - Metki Narath, delavki Mariborske knjižnice, strokovni naziv knjižnicarski referent - Andreji Kos, delavki Mariborske knjižnice, strokovni naziv knjižnicarski referent - Špeli Marin, delavki Kulturnega centra Ivan Napotnik, Velenje, strokovni naziv knjižnicarski referent - Mojci Kavcic, delavki Knjižnice Bežigrad, Ljubljana, strokovni naziv knjižnicarski referent - Olgi Iskra, delavki Knjižnice Antona Tomaža Linharta, Radovljica, strokovni naziv knjižnicarski referent - Alenki Potocnik, delavki Knjižnica Antona Tomaža Linharta, Radovljica, strokovni naziv knjižnicarski referent Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke je na svoji seji dne 3. julija 2002 podelila strokovne bibliotekarske nazive naslednjim knjižnicnim delavcem: - Meliti Ambrožic, delavki Narodne in univerzitetne knjižnice, Ljubljana, strokovni naziv višji bibliotekar specialist - Alenki Kavcic - Colic, delavki Narodne in univerzitetne knjižnice, Ljubljana, strokovni naziv bibliotekar specialist - Bredi Brezovšek, delavki Univerzitetne knjižnice Maribor, strokovni naziv višji biliotekar - Nadi Koritnik, delavki Knjižnice Makse Samsa, Ilirska Bistrica, strokovni naziv višji knjižnicarski referent - Damijani Logar, delavki Knjižnice Makse Samsa, Ilirska Bistrica, strokovni naziv višji knjižnicarski referent - Manici Klemenc, delavki Knjižnice Makse Samsa, Ilirska Bistrica, strokovni naziv višji knjižnicarski referent - Jelki Bezeljak, delavki Mestne knjižnice in citalnice Idrija, strokovni naziv višji knjižnicarski referent - Jožici Božic, delavki Knjižnice Jožeta Mazovca, Ljubljana, strokovni naziv višji knjižnicarski referent - Branki Peklaj, delavki Knjižnice Jožeta Mazovca, Ljubljana, strokovni naziv višji knjižnicarski referent - Davorinu Šorliju, delavcu Knjižnice Jožeta Mazovca, Ljubljana, strokovni naziv višji knjižnicarski referent - Matjažu Rolihu, delavcu Knjižnice Jožeta Mazovca, Ljubljana, strokovni naziv višji knjižnicarski referent - Nadi Leban, delavki Mestne knjižnice Piran, strokovni naziv knjižnicarski referent - Brigiti Smolnikar, delavki Mestne knjižnice in citalnice Idrija, strokovni naziv knjižnicarski referent Vsem kolegom iskreno cestitamo! SPLOŠNE KNJIŽNICE TUDI MLADI ŽELIJO RAZMIŠLJATI S SVOJO GLAVO! Z ljudmi, ki ne razmišljajo, je namrec mogoce z lahkoto manipulirati, ne da bi se tega sami zavedali. To pa se nam dogaja pogosteje, kot smo si na prvi pogled pripravljeni priznati. In kaj lahko storimo? Mi smo naredili korak in te izkušnje želimo deliti z vami. Pa lepo po vrsti. Od oktobra 2001 v Maticni knjižnici Kamnik deluje Infocenter za mlade, ki ga je v lanskem letu sofinanciralo tudi Ministrstvo za kulturo. Zasnovali smo ga z namenom omogociti mladim lažji dostop do informacij, druženja, vzpodbuditi uporabo knjižnicnih virov, hkrati pa želimo razvijati tudi njihovo kriticnost do medijev, družbe, v kateri živimo, povezovati razlicne zvrsti umetnosti… V program smo vkljucili niz aktivnosti za razlicne ciljne skupine mladih, vendar želimo na tem mestu predstaviti samo del programa, ki pa je po svoji vsebini, aktualnosti, kvaliteti in odmevnosti pomembno prispeval k ponudbi naše knjižnice. To so Petkova srecevanja in Tecaj intelektualne samoobrambe. S tem nekoliko zahtevnejšim sklopom smo pritegnili zlasti študente in srednješolce, pa tudi kar precej odraslih, kajti vrata so bila odprta vsem. Za tiste sladokusce, ki uživajo v razmišljanju, raziskovanju, knjigah, filmih, slikarstvu in glasbi so bila Petkova srecevanja kot nalašc. Dvakrat mesecno (osem mesecev zapored) smo se srecevali v Zvocni galeriji ter Šoli filmske estetike in pripovedi. Slednja je pri nas prvi takšen projekt, ki združuje vrhunske filme z vrhunskimi predavanji. Zasnoval in vodil jo je psihoanalitik in filozof Dušan Rutar, ki je avtor številnih knjig (tudi o filmih) in še številnejših predavanj. Z vednostjo in razmišljanji pritegne in navduši. Rad ima otroke, naravo, knjige in filme. Pa se vrnimo k naši Šoli. Zamišljena je kot kraj, kjer clovek dobi o dobrem filmu dobro razlago. Zares dobro. Filmi namrec niso narejeni samo za gledanje, ampak tudi za razmišljanje in poslušanje: ko film gledamo, je dobro, ce ga tudi razumemo. Šola filmske estetike in pripovedi skuša ponuditi nekaj, cesar ne ponujajo niti kinematografi niti televizija, ceprav nam nenehno predvajajo nove in nove filme. Ne ponujajo nam namrec razlage in ne ponujajo nam možnosti za pogovor, temvec predvsem zabavo, ki pa je dostikrat borna. To je zlasti slabo za mlade, ki šele vstopajo v svet. Zasuti z množico filmov so vse bolj otopeli in imajo vse manj volje in znanja, vse manj razmišljajo. Tudi storilnostno naravnana šola tega problema ne rešuje. Odlocili smo se, da v knjižnici mladim ponudimo možnost uživanja v razmišljanjih in pogovorih o dobrih filmih, ki jim lahko odprejo nova obzorja in ponudijo dobre ideje v premislek. Ob filmu Matrica (režija Larry & Andy Wachowski) smo npr. razmišljali o realnih in simuliranih svetovih, dobrem in zlem, ljubezni, razmerju med clovekom in umetno inteligenco… Kasneje smo se lotili še številnih drugih tem. Pa ne samo v Šoli filmske estetike in pripovedi, temvec tudi na Tecaju intelektualne samoobrambe. Narejen je po vzoru istoimenskih tecajev, ki jih je pred leti preko luže zacel voditi profesor Noam Chomsky, pri nas pa jih vodi Dušan Rutar. Seveda ne gre za obrambo pred morebitnimi fizicnimi napadalci, temvec tistimi, ki napadajo cloveško dušo in manipulirajo z njo. Tecaj je namenjen vsem, ki jim ni vseeno, kako na njihova življenja vplivajo propagandni sistemi, politicni procesi in ideološke prakse, množicna obcila, hiperpotrošništvo itd. Malokdaj se vprašamo, kaj si res želimo in kaj potrebujemo. Raje prepustimo oglasom, medijem in internetu, da nam povedo, kaj pravzaprav rabimo in si želimo. Za razumevanje lastne pasivnosti, v katero nas pehajo številni procesi, ki na posebne nacine zagotavljajo naš konformizem, za spopadanje z nujnimi iluzijami, ki nas podrejajo potrošništvu in množicnim medijem itd., pa je potrebno razumevanje. Razumevanje samega sebe, drugih ljudi in sveta, v katerem živimo. Da pa bomo razumeli, moramo o stvareh razmišljati in se pogovarjati. To je tudi cilj tecaja. Pa še nekaj besed o Zvocni galeriji, ki predstavlja vizualizacijo glasbe z njeno navezavo na svet vidnega. Slikarstvo in glasba sta z roko v roki živeli in preživeli marsikatero burno obdobje zgodovine ter pustili za seboj neizbrisne sledi. V Zvocni galeriji smo želeli na poseben nacin prikazati njuno povezovanje in umešcenost v širše družbeno dogajanje ter ju nenazadnje povezati tudi s sedanjostjo. Avtor Zvocne galerije je komponist (predvsem) filmske in scenske glasbe, glasbeni interpret, analitik in teoretik Mitja Reichenberg. Ukvarja se z glasbo v najrazlicnejših oblikah: od filmskih studijev do etno prvin in sodobnih instalacij. Predavanja in pogovore Zvocne galerije je obogatil z avtorsko glasbo, ki je nastala po konceptih in navdihu velikih slikarskih mojstrov in glasbe njihovega obdobja. Diapozitivi slik in drugih posnetkov pa so skupaj z zvocnimi kompozicijami in komentarji smiselno zaokroževali tematske sklope od renesanse do strukturalizma. Glasbo posameznih Zvocnih galerij je avtor izdal tudi na CD-jih. Petkova srecavanja in tecaj intelektualne samoobrambe so vzbudili veliko zanimanja, obisk pa je mocno presegel naša (vedno optimisticna!) pricakovanja. Program je zasnovan tako, da vsako srecanje predstavlja samostojen del, ki pa skupaj kot mozaik tvorijo zaokroženo celoto. V Kamniku bomo jeseni s podobnim programom nadaljevali. Vabimo vas, da se nam pridružite, saj smo prepricani, da bo program pritegnil zanimanje tudi drugje! Dodatne informacije dobite po tel. 01 831-12-17, ali na e-naslovu mkk@kam.sik.si. Andreja Štorman, Maticna knjižnica Kamnik PREDSTAVLJAMO VAM 10. BOLOGNA PO BOLOGNI, 28. maj – 1. junij 2002 Na otvoritvi sta spregovorila Milan Matos, glavni direktor Založbe Mladinska knjiga in Lila Prap, ilustratorka. Letošnja prodajna razstava Bologna po Bologni je bila že deseta, kar dokazuje, da je v slovenskem prostoru potrebna, ceprav nam je sejem v Bologni razmeroma blizu in dostopen. Sodelavci Knjigarne Konzorcij in Knjižnice Otona Župancica, enote Pionirska knjižnica, ocitno znamo skupaj pripraviti takšen izbor, da informiramo o najboljših in najbolj zanimivih knjigah in cederomih na sejmu v Bologni! S strokovnimi predstavitvami pa jih pospremimo v slovenski prostor tako, da so dostopni mladim bralcem in vsem tistim, ki motivirajo mlade za branje. Tudi letos smo imeli strokovne predstavitve v dopoldanskem casu; Jure Hudecek iz Knjigarne Konzorcij je predstavljal cederome, jaz pa knjige. Predstavitev se je udeležilo okrog 100 knjižnicarjev iz vseh koncev Slovenije. Veliko ljudi je prišlo tudi na otvoritev in razstavo individualno obiskalo v casu njene odprtosti. Splošne in šolske knjižnice ter nekateri posamezniki so gradivo kupili oz. narocili takoj, nekateri pa narocila še vedno pošiljajo. Knjigarna Konzorcij v Ljubljani na Slovenski 29 skozi vse leto sprejema narocila in omogoca nakup tujih knjig, o katerih ste zvedeli na razstavi Bologna po Bologni, iz katalogov ali kako drugace! Njena spletna stran je www.konzorcij.com in elektronski naslov: konzorcij@mk-trgovina.si. Letošnja Bologna po Bologni je informirala o 39. mednarodnem sejmu otroških knjig v Bologni, ki je bil od 10. do 13. aprila v Bologni. Med 1400 razstavljalci je bilo 1200 tujih, neitalijanskih, in dve slovenski založbi: Mladinska knjiga in Prešernova družba. Vsako leto je na sejmu razstava ilustracij iz leposlovnih in poucnih mladinskih knjig. Žirija je imela obsežno in zahtevno delo, saj je na letošnjo razstavo poslalo svoja dela 2442 ilustratorjev iz 96 dežel, kar je 14 % vec kot lani. Naslovnico kataloga z ilustracijami iz leposlovja (Fiction Annual) je narisal Eric Battut, naslovnico kataloga z ilustracijami iz poucnih knjig (Non Fiction Annual) pa Robert Ingpen. Castni gost na letošnji razstavi ilustratorjev so bile arabske dežele z razstavo Arabske barve, razstava arabskih ilustracij za otroške knjige: s svojimi deli se je predstavilo 33 arabskih ilustratorjev, med njimi je bila tudi knjiga z naslovom Najlepše ljudske pravljice, ki je bila letos na sejmu nagrajena z nagrado Novi horizonti. Strokovna žirija je na sejmu podelila naslednje nagrade: Za leposlovne knjige: - Sandy Turner: SILENT NIGHT. New York: Simon and Schuster Children´s Publishing Division, ZDA. - EL SENOR KORBES Y OTROS CUENTOS DE GRIMM. Ilustr. Oliveiro Dumas. Valencija: Media Vaca, Španija. Za poucno knjigo: - Lluîsot: UNA TEMPORA EN CALCUTA. Valencija: Media Vaca, Španija. Nagrada za odlicnost: - Claudine Desmarteau: DICTIONNAIRE LE PETIT REBELLE. Pariz: Seuil Jeunesse, Francija. - Jules Renard: HISTOIRES NATURELLES. Ilustr. Yassen Grigorov. Geneve: La Joie de Lire, Švica. Nagrada Novi horizonti: - Yaacoub El-Sharouny: AGMAL AL-HEKAYAT AL-SHAABEYA. Ilustr. Helmy El-Touni. Kairo: Dar El-Shorouk, Egipt. Med 982 novimi mediji iz 13 držav je bila podeljena New Media Prize, nagrada za inovativnost, poucnost in preprosto uporabo, naslednjim softverskim izdelkom: - BIOSCOPIA. Heureka-Klett Softwareverlag GmbH (Nemcija). - PETTSON FINDUS OCH MUCKLORNAS VARLD. Gammafon Multimedia AB (Švedska) - ZOO TYCOON. Microsoft Corporatiom (ZDA) Priznanja za odlicje so prejeli: - Harry Potterand the Sorcerer´s Stone. Electronic Arts (ZDA). - Character Education True to Your Care Ripple Effects (ZDA). - www.littlefoxkids.com. Littlefox (Koreja) Novo nagrado, ki nagrajuje odlicnost na podrocju e-knjig Bologna Children´s eBook Award pa so prejeli: - IL MIO PRIMO MANUALE. Edizioni Piemme, Italija. Nagradi za odlicnost: - LA BIBBIA E LA VITA DI GESU. Dami International, Italija. - LES HISTOIRES EPOUVANTABLES DE MAîTRE FRISSON. Editions 00h00, Francija. Razstavni prostor s softverskim gradivom se na sejmu v Bologni vsako leto bolj širi. Pa tudi sicer so knjigam dodani internetni naslovi in softversko gradivo. Mnogo informacij se nahaja na internetnih naslovih založb. Na prostoru Mednarodne zveze za mladinsko književnost so na sejmu predstavili poslanico in plakat ob letošnjem 2. aprilu - mednarodnem dnevu knjig za otroke, novo številko revije Bookbird in kongres ob petdesetletnici IBBY, ki bo v Baslu od 29. septembra do 3. oktobra 2002. Žirija je na sejmu proglasila letošnja nagrajenca: Andersenovo nagrado prejmeta pisatelj Aidan Chambers in ilustrator Quentin Blake, oba iz Velike Britanije. Nagrada jima bo podeljena na kongresu v Baslu. Vse te informacije so bile dostopne tudi na naši Bologni po Bologni, imeli pa smo tudi imeniten izbor knjig obeh Andersenovih nagrajencev. Sicer pa smo s knjigami na naši razstavi želeli predstaviti ponudbo na letošnjem sejmu in na nekatere knjige tudi posebej opozoriti. Na sejmu ni bilo najti nic zares novega: nobenih novih tem, trendov ali boomov. Nobenega avtorja ali ilustratorja, ki bi prevladoval, niti nobenega junaka (tudi Harry Potter je že vec ali manj mimo). Je pa veliko vsega in med tem veliko zares dobrega, zanimivega, cudovitega, osupljivega. Najdemo lahko leposlovne in poucne knjige za vsakega otroka po njegovih željah in interesih, bralnih sposobnostih in potrebah: knjige igrace za najmlajše, bogat izbor slikanic, knjige za zacetne bralce po vseh stopnjah, klasicna književna besedila, žanrska literatura, tabu teme, poucne knjige, knjige, ki so lahko v pomoc itd. Bilo je veliko knjig je, ki spodbujajo aktivnost in ustvarjalnost na vseh podrocjih. Aktivnosti in kreativnosti se je letos morda bolj kot druga leta pridružila še inovativnost. Veliko je delovnih zvezkov s podrocja jezika, branja in pisanja. Na razstavi Bologna po Bologni smo prav posebej opozorili tudi na knjige, ki spodbujajo k branju in osvešcajo o njegovem pomenu. Kaj pa je osrednje sporocilo gradiva na sejmu v Bologni in s tem tudi na razstavi Bologna po Bologni? Morda je zaslediti nekaj vec spodbud k sožitju in medsebojnem razumevanju, vec medkulturne vzgoje ... da bi z branjem knjig v resnici zgradili stopnice, kot pravi letošnja poslanica ob 2. aprilu (Stopnice iz knjig), k samemu sebi in k drugim. Pa še to: 40. mednarodni sejem otroških knjig v Bologni bo drugo leto od 2. do 5. aprila 2003, 11. prodajna razstava Bologna po Bologni pa bo zadnji teden v maju. Mag. Tilka Jamnik Knjižnica Otona Župancica, enota Pionirska knjižnica, Ljubljana SREBRNI JUBILEJ DOLENJSKEGA KNJIŽNEGA SEJMA V letošnjem maju je dolenjski knjižni sejem praznoval castitljivo obletnico - srebrni jubilej. Torej že cetrt stoletja ga vneto pripravljajo trije partnerji: Mladinska knjiga Novo mesto, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto in tovarna zdravil Krka. Na sejmu, ki praviloma traja en teden, Mladinska knjiga pripravi pregled celotne letne knjižne produkcije, naša ustanova pa ob tej priliki pripravi spremne razstave ter na prvem, otvoritvenem veceru predstavi gosta sejma. Obiskovalci imajo torej ob številnih prireditvah priložnost na enem mestu ogledati si kompletno knjižno produkcijo ter nakupiti knjige po obcutno nižjih, sejemskih cenah. Letošnji knjižni sejem je potekal od 13.- 17. maja v prostorih Galerije Krka. Že prvi dan sejma je ponujal izredno bogat in zanimiv program. O pomenu srebrne obletnice dolenjskega knjižnega sejma je spregovoril direktor knjigotrštva pri Mladinski knjigi-Trgovina Bernard Pesjak, o vlogi Knjižnice Mirana Jarca kot ene od organizatoric sejma je spregovorila njena direktorica Andreja Plenicar, z vlogo Krke oziroma njenega Kulturno-umetniškega društva kot soorganizatorja dolenjskega knjižnega sejma pa nas je seznanil inž. Janez Bernik, nekdanji predsednik društva. Ena od pomembnih gostov letošnjega sejma je bila tudi dr. Silva Novljan, svetovalka za splošne knjižnice pri Državni maticni službi v NUK, ki je spregovorila o številnih vlogah sodobnih splošnih knjižnic. Položaj založništva na Slovenskem pa nam je predstavil Milan Matos, predsednik Strokovnega združenja založnikov in knjigotržcev Slovenije. Osrednja pozornost prvega vecera je veljala eni najlepših knjig na Slovenskem, faksimilu Spominske knjige ljubljanske plemiške družine sv. Dizma, ki jo je delniška družba Krka podarila petim dolenjskim knjižnicam (med drugimi tudi naši). Knjigo sta obsežno predstavila umetnostni zgodovinar in urednik knjige Lojze Gostiša ter avtor uvodnega eseja in kataloga prof. dr. Jože Kastelic, ki je svojo predstavitev obogatil z zanimivimi diapozitivi iluminacij iz knjige. Vecer je glasbeno popestrila ucenka novomeške Glasbene šole Marjana Kozine Jerca Majzelj. Na koncu smo obiskovalce povabili k ogledu spremnih razstav sejma: Izbor knjižnih redkosti od druge polovice 17. stoletja do zacetka 19. stoletja iz posebnih zbirk Boga Komelja, ki ga je pripravila kolegica bibibliotekarka Darja Peperko, ter razstava Ustvarjalni opus Svetlane Makarovic, ki jo je pripravila višja bibliotekarka Jadranka Zupancic. Druga prireditev sejma je bila v cetrtek, 16. maja. Posvetili smo jo veceru poezije z naslovom Samost oziroma srecanju s poezijo Svetlane Makarovic, v interpretaciji avtorice in pevke Bogdane Herman. Uvodoma smo predstavili izjemni ustvarjalni opus Svetlane Makarovic, ki obsega trinajst pesniških zbirk (za odrasle), deset pesniških zbirk za otroke, vec kot petdeset slikanic (skupaj s številnimi ponatisi), vec proznih del, številne gledališke, radijske in televizijske igre, zgošcenke, zvocne kasete, šansonjerska besedila. Osrednja gostja vecera Svetlana Makarovic se je preizkusila tudi na številnih drugih podrocjih, in sicer kot prevajalka, ilustratorka, glasbenica, založnica. Med prvimi se je zavedala pomena svojih avtorskih pravic in se trdo bojevala za njihovo spoštovanje. Ampak za vecino od nas je Svetlana Makarovic v prvi vrsti pesnica. Njen pesniški glas se predirljivo dotika samega temnega srca sveta, tudi njen literarni vecer z naslovom Samost, ki je hkrati naslov njene pesniške antologije, je to potrdil - njeno samosvojost, pretresljivost, milino in presunljivost…To je izris avtenticne, mocne pesniške osebnosti. Zlasti zanimiv je bil preplet avtoricinih interpretacij s petjem v slogu starih ljudskih pesmi, ki jih je tenkocutno podala Bogdana Herman. Zadnja prireditev dolenjskega knjižnega sejma, v petek, 17. maja, je bila posvecena najmlajšim literatom in njihovemu tradicionalnemu medobcinskemu srecanju, tokrat ga je popestril mladinski pisatelj Ivan Sivec. S pisateljem se je pogovarjala Slavka Kristan, vodja mladinskega oddelka v Knjižnici Mirana Jarca. Eno obdobje dolenjskega knjižnega sejma se je tako zakljucilo. Upamo, da bomo tudi naslednje leto vsi organizatorji sejma, med njimi tudi Knjižnica Mirana Jarca, nadaljevali z enako vnemo. Zase vemo, da bomo, kot leta poprej, širši javnosti radi pokazali bogastvo naših številnih zbirk knjižnega in neknjižnega gradiva ter pomagali predstaviti ustvarjalni opus katerega od osrednjih gostov prihodnjega dolenjskega knjižnega sejma. Jadranka Matic-Zupancic Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto MEDNARODNA SRECANJA KONFERENCA LIBRARIES IN THE DIGITAL AGE (LIDA) Dubrovnik, 21. - 26. maj 2002 Konferenca je bila razdeljena na raziskovalni in prakticni sklop. Tema raziskovalnega sklopa je bila "Integrating information seeking and information retrieval", prakticnega pa "Digital Information Services: Practice and Research". Kakor pove že naslov, je bila tema prvega dela poskus integracije do sedaj locenih podrocij v podrocju interaktivnega poizvedovanja (interactive information retrieval). Kalervo Järvelin je predstavil omejitve laboratorijskega modela poizvedovanja in možne alternative z vkljucevanjem relevanc višjega reda itn. Pertti Vakkari je v svojem referatu "Task-based informatin searching" predstavil povezavo med fazami naloge, iskalnimi izrazi, taktikami in poprejšnjim znanjem. V drugih referatih in na delavnicah je bilo govora o informetriki (Ingwersen), povezavi med zapletenostjo nalog in informacijskimi viri ter tipi informacij (Byström), metodah ocenjevanja interaktivnega poizvedovanja (Belkin), longitudinalnih študijah (Kuhlthau), analizi kvalitativnih podatkov (Wang) in raziskovanju iskanja po spletu (Wang). Sledil je zelo zanimiv in razgiban panel o raziskovalnih vprašanjih in metodologiji podrocja iskanja in poizvedovanja informacij (IS&R) z udeleženci Petrom Ingwersenom, Kalervo Järvelinenom, Nickom Belkinom, Christine Borgman, Perttijem Vakkarijem in Peijing Wang. Drugi del konference se je zacel s predstavitvijo Christine Borgman "Whither, or wither, libraries?", potem s pregledom možne uporabe agentov v knjižnicah (Detlor & Arsenault), kulturološkimi znacilnostmi digitalnih zbirk (knjižnic) v ZDA (Dalbello), pismenosti za digitalno knjižnico (Bowden, Robinson & Vilar), rezultati študije uporabe elektronskih informacijskih virov v Veliki Britaniji (projekt JUBILEE) itn. Na posebni slovesnosti je bil predstavljen hrvaški prevod knjige "From Gutenberg to the Global Information Structure" avtorice Christine Borgman. Razpisana sta že temi konference za naslednje leto, za raziskovalni del Poizvedovanje in splet ("Information retrieval and the Web") ter za prakticni del Knjižnice in splet. Gorazd Vodeb, NUK "MEDREGIJSKO SODELOVANJE V ZDRUŽENI EVROPI" 31. konferenca ABDOS, Liberec, 6. - 9. maj 2002 ABDOS (Arbeitsgemeinschaft der Bibliothe-ken und Dokumentationsstellen der Ost-, Ostmittel- und Südost-europaforschung) je neformalno združenje institucij, ki se ukvarjajo s proucevanjem Vzhodne, Srednje in Južne Evrope, zbiranjem in obdelavo literature o teh deželah in seveda tudi literature iz tega obmocja. Ker gre za neformalno obliko združevanja, sodelujoce institucije in posamezniki ne prispevajo clanarine, zaradi financiranja osnovne dejavnosti in nove nemške zakonodaje pa se bo združenje v letu 2002 preoblikovalo v društvo, katerega clani bodo lahko posamezniki in institucije, predvidena pa je tudi letna clanarina. Združenje je nastalo pred tridesetemi leti predvsem zaradi omogocanja boljše izmenjave informacij in izkušenj med bibliotekarji in dokumentalisti takratnega "Zahoda", ki so proucevali in zbirali gradivo "Vzhoda" - predmet proucevanja je bila tudi takratna Vzhodna Nemcija. Nabavi gradiva iz držav za "železno zaveso" so posvecali posebno pozornost, zlasti seveda sivi literaturi. Velik poudarek je bil ves cas na sodelovanju med bibliotekarji in strokovnjaki z razlicnih podrocij, npr. slavisti, ekonomisti, sociologi, politologi, pravniki, zgodovinarji in drugimi. Najpo-membnejša formalna oblika sodelovanja je vsakoletno strokovno srecanje, ki je vsakic v drugi državi. Tokrat je bilo v mestu Liberec (Reichenberg) na Ceškem. Leta 1985 je bilo strokovno letno srecanje ABDOS tudi v Ljubljani. Leta 1971 se je zacelo sodelovanje med bibliotekarji nekaterih po-membnejših institucij v Zvezni republiki Nemciji, kmalu pa se je razširilo v skoraj vse države Zahodne Evrope, po letu 1980 so se zaceli vkljucevati tudi bibliotekarji iz takratnih socialisticnih držav. Vsa leta od nastanka je bil sedež ABDOS v Oddelku za Vzhodno Evropo (Osteuropa-Abteilung) pri Staats-bibliothek zu Berlin - Preussischer Kulturbesitz v Berlinu. ABDOS izdaja svoje redno cetrtletno glasilo Mitteilungen (ISSN 0721-9105), prispevki z vsakoletnih srecanj pa so objavljeni v zborniku Oddelka za Vzhodno Evropo. "Medregijsko sodelovanje v združeni Evropi" je bil naslov letošnjega srecanja, ki je bilo od 6. do 9. maja v ceškem mestu Liberec. Srecanja v novi študijski in splošni knjižnici se je udeležilo okrog 90 udeležencev iz 14 držav (Avstrije, Bosne in Hercegovine, Ceške, Hrvaške, Jugoslavije, Latvije, Litve, Nemcije, Poljske, Rusije, Slovaške, Slovenije, Švice in Ukrajine). Posvetovanje je potekalo v šestih tematskih sklopih, obogatili pa so ga tudi ogledi petih pomembnejšik knjižnic v tem univerzitetnem mestu. Predstavljeni so bili naslednji prispevki: Euroregionalno sodelovanje - Projekti in izkušnje - Dipl.Ing. S. Weißflog, Dr. H. Albert, L. Hodic, R. Holecková (TU Chemnitz): Der neue Studiengang "European Studies" und das Projekt "WIKONET" (Wirtschaft - Kooperation - Netzwerke) an der TU Chemnitz in Kooperation mit tschechischen und polnischen Partnern. Eine Herausforderung auch für die Universitäts-bibliothek(en) und die bibliothekarische grenzüber-greifende Kooperation. - Mgr. V. Vohlídalová (Liberec): Bibliothekarische Zusammenarbeit ohne Grenzen und über Grenzen hinweg. - I. Kadlecová (CAV Praga), E. Simon (EDBI Berlin): Fachliche Zusammenarbeit zwischen Prag und Berlin am Beispiel einer gemeinsamen Publikation zum Thema Konsortien. Pläne zur Weiterführung dieser langjährigen Zusammenarbeit. - Dr. Zd. Bartl (NK CR Praga): Tschechische Personennamen-datei und Kooperation. - Dr. G. Seewann (SOI München): Das Projekt ETHNODOC: Datenbank der ethnischen Gruppen und Minderheitenproblematik in Südosteuropa. - J. Kanic (NUK Ljubljana): Tangible results of the international project "Multilingual Dictionary of Library Terminology". - Mag. H. Vintr (ÖOSI Dunaj): Die "Datenbank der internationalen Ost-, Ostmittel- und Südosteuropaforschung" als Beitrag zur wissenschaftlichen Vernetzung und Kommunikation innerhalb Europas. - Z.I. Zlotnikova (CBS Dmitrov): Internationale Beziehungen des Bibliothekssystems eines Gebietes. Am Beispiel des Zentralen Bibliothekssystems Dmitrov, Gebiet Moskau Zgodovinski pogledi - Doz Dr. R. Andel (Liberec): Die Historische Kommission der Euroregion Neiße und ihr Anteil an der grenzüberschreitenden Zusammenarbeit. - Dr. A. Klimeková (SNK Martin): Internetzugang zu den Katalogen der historischen Bibliotheken der Zips. Ein gemeinsames Projekt der Slowakischen Nationalbibliothek und der UB Bielefeld. - Dr. M. Kovacka (NSK Martin): Bibliographie zur Kulturgeschichte des Buches in den Ländern Mitteleuropas. Ein Projekt. - I.G. Matveeva (RNB St.Petersburg): Nationalbibliotheken und St.Petersburger Bibliotheks-gesellschaften (Ende 19.- Anfang 20.Jh.) - Prof. P.S. Sokov (MGUKI Moskva): Internationale Beziehungen im Spiegel des Museums zur Geschichte der Moskauer Staatsuniversität für Kultur und Künste (MGUKI). Ohranjevanje gradiva - I. Kriviené (UB Vilna): Restaurieren oder Digitalisieren? Projekte zur Erhaltung des kulturellen Erbes an der Universitätsbibliothek Vilnius. - Prof. A.M. Mazurickij (MGUKI Moskva): Bibliothekarische Maßnahmen zur Bestandserhaltung in Rußland während des II. Weltkriegs. - K.V. Ivina (MGUKI Moskva): Zu Erhaltungsmaßnahmen von Bibliotheksbeständen im Nachkriegsdeutschland auf dem Gebiet der SMA. Bibliotekarska zakonodaja in praksa - knjižnicne storitve za manjšine - Dr. J. Burgetová (SKIP Praga): Zum neuen Bibliotheksgesetz der Tschechischen Republik (1. 1. 2002). - B. Konvalinková (KVK Liberec): Realisierung des Rechts von Minderheiten auf freien Zugang zur muttersprachlichen Literatur in der Wissenschaftlichen Landes-bibliothek Liberec. - Mgr. E. Midriaková (SNK Martin): Retrokonversion der Slowakischen Nationalbibliographie und Versorgung der Minderheiten mit muttersprachlicher Literatur in der Slowakei. - N. Ju. Dement´eva (MGUKI Moskva): Polnische Bibliotheken in Moskau als Minderheitenbibliotheken. - Mag. D. Stancin-Rošic (NSK Zagreb): 5 Jahre Kroatisches Bibliotheksgesetz. Erfolge und Probleme. - J. Špakovska (Karaimische Kulturgemeinde in Litauen, Vilna): Lithuanian, Galic, Luck Karaims literature in native (karaim) language. - Dr. G. Seewann (SOI München): Typologie der Vertreibung der Deutschen aus dem östlichen Europa. Casopisi in casniki Vzhodne, Srednje in Južne Evrope: Hranjenje, prezervacija in digitalizacija - Doz.Dr. J. Kubícek (MZK Brno): Zeitungen und Zeitschriften in der Tschechischen Republik - ein Datenbankprojekt. - Mgr. P. Mátuš (SNK Martin): Das nationale Programm zur Schutzverfilmung der Periodika in der Slowakischen Republik. - Prof. Dr.habil. Zbigniew Žmigrodzki (UŠIBIN Katowice): "Hoffnung" - eine Zeitschrift der Deutschen in Polen. - Dr. Zd. Gebolyš (UŠIBIN Katowice): Die Erwerbung deutscher Zeitschriften in den öffentlichen Bibliotheken der Woiwodschaft Schlesien. - Dr. T. Czepurnyi (UB/TIB Hannover): Erfahrungsbericht zum Aufbau eines Zugangs zu elektronischen Zeitschriften für ukrainische Wissenschaftler im Rahmen eines INTAS-Projekts. Virtualna specialna knjižnica - Dr. P. Bílek (UK Praga): Ein Portal zur Bohemistik. - B. Martin (SBB-SPK Berlin): Zur Planung einer virtuellen Fachbibliothek Slawistik. - Dr. G. Wirtz (BSB München): Osteuropa-Fachinformation an der Bayerischen Staatsbibliothek - Stand und Planungen. - D. Begenišic (SNB Beograd): Virtuelle Fachbibliothek Serbien. - W. Mallock (GESIS Berlin): Osteuropa-Netzwerk: ein Beispiel für fach- und institutions-übergreifende Kooperation im Internet. Razno - Dr. C. Kucera (ÚSGS UJEP Aussig): Deutsche Volkssagen aus Böhmen in tschechischen Übersetzungen. - Dr. E. Koudelková (TU Liberec): To Some Collections of German Folktales from Bohemia. - E. Rudolph (Bibl. OEK Leipzig): "Russische Penaten" in Leipzig: die Bibliothek des Osteuropakontakt e.V. in der Leipziger Stadtbibliothek und der Literaturklub. - Dr. J. Warmbrunn (Herder-Institut, Marburg): Wie mißt sich Leistung? - Überlegungen zur Leistungs-messung in wissenschaftlichen Bibliotheken aus der Sicht einer Spezialbibliothek zur Ostmittel-europaforschung. - Dr. P. Haslinger (Collegium Carolinum München): Zur Entwicklung der Arbeitsgemeinschaft Münchener Osteuropabibliotheken. - Dr. Warmbrunn (Herder-Institut, Marburg): Bericht über die Gründungs- und die 1. Mitgliederversammlung des ABDOS e.V. Knjižnica sprave Nova študijska knjižnica je bila zgrajena pred dvema letoma, sam projekt "Knjižnice sprave" (Building of peace and Reconcilliation, Bau der Versöhnung) pa je izreden predvsem zato, ker sta mu botrovala ceški in nemški predsednik, pomemben delež sredstev pa je prispevala tudi Evropska unija. Liberec je mesto na Ceškem ob Lužiški Nisi, ki šteje okrog 110.000 prebivalcev. Pred drugo svetovno vojno je bil najvecje nemško mesto in kulturno središce sudetskih dežel, takrat je bilo v mestu vec kot 80% prebivalstva nemškega, mesto pa se je imenovalo Reichenberg. Vojne vihre so prizadele ceško in nemško prebivalstvo, Kristalna noc pa je pometla z Židi, ki so bili pomemben nosilec gospodarskega in kulturnega življenja. Prav zato je zrasla nova knjižnica na ruševinah požgane sinagoge, saj projekt harmonicno združuje v eni stavbi knjižnico in sinagogo. Gre za prvo gradnjo knjižnice te velikosti in pomena v zadnjih 70 letih in prvo sinagogo, ki je bila zgrajena na Ceškem po drugi svetovni vojni. Knjižnica je bila nacrtovana kot središce za zbiranje in hranjenje razlicnih vrst dokumentov in publikacij, istocasno pa tudi kot posrednik raznovrstnih informacij, med drugim tudi o kulturah, deželah in ljudeh, ki se srecujejo v tem delu Evrope. Sinagoga ne igra le vloge svetišca židovske skupnosti, pac pa je tudi simbol cloveškega razumevanja in simbolicne sprave. Knjižnica in sinagoga sta živ opomin, da so ljudje razlicnih verovanj, kultur in ras živeli, še živijo in bodo živeli skupaj, žal ne vedno v sožitju. Moralna in financna pomoc z razlicnih strani je omogocila izgradnjo tega simbola, stiska rok nad skupno preteklostjo in prav tako prihodnostjo. Knjižnica nudi splošne knjižnicne storitve vsem brez omejitev ali placila. V njej se združujejo vloge: - lokalne javne knjižnice - regionalne knjižnice s svetovalno in maticno službo - regionalne splošne znanstvene in študijske knjižnice - domoznanske knjižnice za ceško-nemške odnose in nemško manjšino - domoznanske knjižnice za Sudetske Nemce - informacijskega in referalnega centra - elektronske tocke s prostim pristopom do interneta Knjižnicni fond obsega okrog 1,2 milijona enot, od tega nad 230.000 v prostem pristopu. Uporabnikom je namenjeno 300 sedežev in 180 delovnih mest, zgradba pa obsega 12.500 m2 v petih nadstropjih. Zavidanja vredna je bila tudi dinamika izgradnje - nacrti so nastali leta 1996, gradnja se je zacela leto kasneje in koncala oktobra 2000, knjižnica pa je zacela delovati v njej že marca 2001. Stroški gradnje so dosegli 13 milijonov USD, od tega je prispevala eno petino Evropska unija. Ivan Kanic, NUK EVROPSKE KNJIŽNICE KOT VHOD K INFORMACIJAM LIBER (Ligue des bibliotheques Europčennes de recherche) je organizacija, ki povezuje evropske znanstvene (nacionalne, univerzitetne, visokošolske in raziskovalne knjižnice). Ustanovljena je bila na pobudo Sveta Evrope (Council of Europe) na sestanku v Strasbourgu leta 1971. Do konca osemdesetih let so bile na konferenco LIBER povabljene samo knjižnice iz držav, ki so bile clanice Sveta Evrope. Univerzitetna knjižnica Maribor je bila prva med knjižnicami držav zunaj tega kroga, ki je bila že leta 1988 povabljena v organizacijo LIBER. Upravni odbor in zbor LIBER sta sprejela priporocilo tedanjega ravnatelja Univerzitetne knjižnice Gradec, ki je dobro poznal organizacijski model, delovanje in razvojne nacrte Univerzitetne knjižnice Maribor. Na zboru LIBER leta 1989 v Madridu clanice še niso imele enotnega mnenja o tem, ali naj v svoje vrste vabijo tudi knjižnice iz držav, ki niso clanice Sveta Evrope. Odlocile so se, da bodo sicer dovolile sodelovanje na konferencah tudi nekaterim knjižnicam iz srednje in vzhodne Evrope, vendar zaradi omejenih financnih sredstev, ki jih prejemajo od Sveta Evrope, bo vkljucevanje postopno in v omejenem obsegu. Na konferenci v Padovi leta 1991 je predstavnik Sveta Evrope Michael Vorbeck zahteval, da pricne LIBER delovati kot organizacija, ki bo povezovala vse znanstvene knjižnice iz vseh delov Evrope, tudi srednje ter vzhodne, in ne smo clanice Sveta Evrope. Predsedstvo LIBER njegove pobude sprva ni sprejelo z navdušenjem, saj je pomenilo dodatno financno in organizacijsko obre-menitev. Po daljši razpravi pa je bil predlog sprejet in pricelo se je novo obdobje v organizaciji LIBER. Leta 1992 so organizirali konferenco v Budimpešti in nanjo prvic množicno vabili knjižnicarje iz srednje in vzhodne Evrope. Eden izmed sklepov konference je bil, da bodo nove clanice pritegnili v delovne skupine. Ena izmed prvih tovrstnih aktivnosti je bila delovna skupina za avtomatizacijo, ki se je sestala leta 1993 v Bratislavi pod vodstvom dr. Antona Bossersa iz nizozemskega informacijskega servisa PICA. Med udeleženci sva bila tudi predstavnika Narodne in univerzitetne knjižnice in Univerzitetne knjižnice Maribor. Uspehi pri omreževanju slovenskih knjižnic, ki sva jih predstavila, so vzbudili veliko zanimanje med clani LIBER in izrazili so željo, da bi nas radi obiskali in spoznali, kako deluje naš sistem v praksi. Želja se je nekaterim med njimi izpolnila. Ko so ob generalni konferenci LIBER, ki je bila prvi teden letošnjega julija v Gradcu, obiskali Univerzitetno knjižnico Maribor in Inštitut informacijskih znanosti. Poleg spoznanj o razvoju knjižnic pri nas so videli tudi lepote slovenske pokrajine, na ptujskem gradu pa so po ogledu kulturnozgodovinskih znamenitosti poskusili tudi dobra bela in rdeca vina s tega obmocja. Organizator letošnje letne konference LIBER, ki je bila že enaintrideseta po vrsti, je bila Univerzitetna knjižnica Gradec, ki je tudi najstarejša med avstrijskimi univerzitetnimi knjižnicami, ki so postale clanice LIBER, njen nekdanji ravnatelj dr. Franz Kroller pa je bil tudi eden izmed prvih predsednikov te organizacije. Konference se je udeležilo 185 udeležencev iz 28 držav, med katerimi so bile Avstrija, Belgija, Bolgarija, Kanada, Ceška, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemcija, Madžarska, Irska, Italija, Latvija, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Rusija, Slovaška, Slovenija, Švedska, Švica, Turcija, Velika Britanija in Združene države Amerike. 43 udeležencev je bilo iz nacionalnih knjižnic, 73 iz univerzitetnih knjižnic, 3 iz fakultetnih knjižnic, 22 iz drugih knjižnic ( državnih, regionalnih, mestnih, splošnih in specialnih), 44 iz drugih ustanov (informacijskih servisov, inštitutov, založb, izobraževalnih ustanov za bibliotekarstvo in informacijske vede ter drugih ustanov). Slovenijo smo zastopali predstavniki Narodne in univerzitetne knjižnice, Centralne tehniške knjižnice, Knjižnice Ministrstva za finance, Inštituta informacijskih znanosti in Univerzitetne knjižnice Maribor. Konferenca je potekala v prostorih fakultet RESOWI (Rechts-, Sozial- und Wirtschaftswissenschaft). Na Univerzi Karla Franca v Gradcu, ki je bila ustanovljena leta 1585, je skupno šest fakultet, na katerih študira 36.320 študentov, ki jih poucuje 2.263 univerzitetnih uciteljev (teaching staff). Poleg fakultet so v sestavu Univerze tudi osrednja uprava, osrednji racunalniški center in Univerzitetna knjižnica z desetimi integriranimi fakultetnimi knjižnicami. Enote univerzitetne infrastrukture zaposlujejo 651 nepedagoških delavcev (non-teaching staff), od katerih jih je 150 v knjižnicah in sicer 109 v Univerzitetni knjižnic Gradec ter 41 v fakultetnih knjižnicah. Podobno so organizirane tudi druge avstrijske in evropske univerze. Na konferenci smo se seznanili z devetimi tematskimi sklopi in sicer: virtualne knjižnice univerze, raziskovalne organizacije in akademije za ucenje z vidika bodocnosti raziskovalnih knjižnic v elektronski dobi, strateški pogledi kljucnih komercialnih ponudnikov, storitve z dodano vrednostjo pri zagotavljanju vsebine, odpiranje novih vrat v knjižnice v obliki multimedia, elektronske knjige enako dobre za knjižnice in njihove uporabnike, management sprememb v knjižnicah, ocena tveganja za ohranitev zbirk, lokalna predstavitev avstrijskih knjižnic. Poleg tega smo se na predkonferenci seznanili s knjižnicnimi projekti, ki jih financira Evropska komisija. Zanimivo pa je bilo tudi na sestankih štirih sekcij LIBER, kjer smo snovali nacrte za njihovo delo v prihodnjem letu. Sestale so se sekcija za zagotavljanje dostopnosti, sekcija za razvoj zbirk, sekcija za zašcito in ohranjanje knjižnicnega gradiva ter sekcija za knjižnicni management. Nekatere izmed sekcij bodo organizirale posebne delavnice in sicer za kartografijo, za elektronske publikacije, za mikrofilmanje in digitalizacijo gradiva. V okviru tematskega sklopa virtualne knjižnice in virtualne univerze je bil zanimiv referat predstavnice Univerzitetne knjižnice Arizona, ki je poudarila temeljna nacela knjižnic: znanstvene informacije v klasicni in elektronski obliki so javno dobro in morajo biti dostopne neodvisno od tržnih ciljev; knjižnice so odgovorne za ustvarjanje novih informacijskih sistemov za diseminacijo informacij in novega znanja ne glede na obliko nosilcev zapisov; univerzitetna knjižnica je intelektualna sredina, kjer so uporabniki in ideje v stalni interakciji v realnem in virtualnem okolju s ciljem izpopolnitve pogojev za ucenje zaradi ustvarjanja novega znanja. Predstavnica Univerze Amsterdam je obrazložila, kakšna naj bo referencna služba v virtualnem okolju in poudarila vse vecje potrebe po razvoju knjižnicnih storitev na daljavo. Predstavnica Zavoda za odprto družbo iz Budimpešte je ovrednotila projekt EIFL in njegovo širjenje v 41 držav. V tematskem sklopu raziskovalne organizacije in akademije za ucenje z vidika bodocnosti raziskovalnih knjižnic v elektronski dobi je predstavnik Univerzitetne knjižnice Groningen razmišljal o spreminjajoci se vlogi znanstvenih revij in spreminjanju vloge knjižnicarja pri posredovanju znanstvenih informacij. Predstavnik Univerze Montreal je izrazil svojo skrb ob globalizaciji znanstvenega publiciranja in osvetlil tako njene dobre kot tudi slabe strani za uporabnike in knjižnicarje. Svoje strateške poglede so v posebnem tematskem sklopu izrazili predstavniki informacijskih servisov OCLC PICA, ISI, BIOSIS, LSSI. Poskusili so skupaj z nami kot posredniki informacij za uporabnike odgovoriti na vprašanja: V katero smer bomo šli od tod, kjer smo sedaj? Kako bo virtualna tehnologija spremenila nacin izvajanja referencnih storitev v raziskovalnih knjižnicah? Z dodano vrednostjo pri zagotavljanju vsebine v njihovih knjižnicah so nas v posebnem tematskem sklopu seznanili predstavniki Univerzitetne knjižnice Manchester, Univerzitetne knjižnice Sussex in Univerzitetne knjižnice Tromsř. Zanimiva sta bila referata predstavnika Britanske knjižnice in Nacionalne knjižnice Norveške v okviru tematskega sklopa odpiranje novih vrat v knjižnice v obliki multimedia. Cilj projektov obeh knjižnic je, da bi zbirke, ki so dostopne samo lokalno s prenosom v digitalno obliko postale dostopne nacionalno in globalno. V Britanski knjižnici bodo med prvimi digitalizirali zbirko zemljevidov Londona, starejše zemljevide Velike Britanije, topografije, iluminirane rokopise, glasbeno gradivo iz viktorijanske dobe in druge zbirke, ki so pomembne za britansko kulturo, zgodovino in identiteto. Norvežani pa so se odlocili, da bodo najprej digitalizirali zbirko rokopisov, zbirko zemljevidov in zbirko dramskih besedil. Mnenja, da so elektronske knjige dobre tako za knjižnice kot tudi za njihove uporabnike so bili predstavniki Inštituta za politicne študije v Grenoblu in Komisije za združene informacijske sisteme v Veliki Britaniji. Spoznali smo projekt MANUM, ki ga financira Ministrstvo za šolstvo v Franciji in pri katerem sodelujejo založniki in univerze s ciljem razvoja novih možnosti za študente in njihove ucitelje na podrocju družbenih ved. Da se ravnatelji knjižnic dnevno srecujejo z managementom sprememb, so ugotavljali predstavniki Univerzitetne knjižnice Utrecht, Univerzitetne knjižnice Varšava in Nacionalne knjižnice Francije, Na Univerzi Utrecht nacrtujejo velike organizacijske spremembe, ki so odraz sprememb v okolju. Ugotovili so, da tudi organizacijska struktura knjižnice ne ustreza vec zahtevam tranzicije. Opustili bodo tradicionalno organi-zacijsko shemo z vodji posameznih enot in vodjem enote fakultetnih knjižnic in jo nadomestili s sodobnejšo, v okviru katere sta dve enoti: enota za inovacije in enota za gradivo. V okviru enote za inovacije bodo zagotavljanje dostopnosti do informacij, delo z uporabniki in management. V okviru enote za gradivo pa bodo nabava, obdelava ter hramba in zašcita gradiva. V Nacionalni knjižnici Francije pripravljajo novo organizacijo v enoti nacionalne bibliografije. V Varšavi pa se srecujejo z organizacijskimi spremembami po preselitvi v novo stavbo Univerzitetne knjižnice, ki jo obiskuje 50.000 študentov in ki skupaj z 48 oddelcnimi knjižnicami hrani 5.000.000 enot gradiva. Na pomen ocene tveganja za ohranitev zbirk so opozarjali predstavniki Muzeja Viktorije in Alberta iz Londona, Nacionalne knjižnice Francije in Kraljeve knjižnice iz Danske. Predstavnica Francije je opozorila na pobudo modrih tabel na objektih z namenom varovanja kulturne dedišcine in nas seznanila s projekti IFLA pri obnovi knjižnic in njihovih zbirk. Predstavnik Danske je govoril o primerih tatvin dragocenih knjig v danskih knjižnicah. Opisal je dva primera tatvin v Kraljevi knjižnici v zadnjih treh desetletjih. V prvem primeru, ki se je zgodil leta 1970, je pri raziskovanju tatvine sodelovala samo policija, vendar do danes niso odkrili storilcev in niso našli ukradenih knjig. V drugem primeru, ki se je zgodil leta 1993, so s pomocjo video-nadzora v stavbi v kratkem odkrili storilca, ki je bil nato obsojen na triletno zaporno kazen in knjige moral vrniti. Predstavniki Univerzitetne knjižnice Gradec so nam obrazložili projekt ALO – Avstrijska literatura v obliki on-line, digitalizacijo rokopisov in nove postopke konzervacije in restavriranja knjig. Popeljali so nas tudi v mediateko, oddelek posebnih zbirk, center za restavriranje knjig, center za digitalizacijo, knjižnico Tehniške Univerze Gradec in v Pokrajinsko knjižnico. Referatom je sledila letna konferenca LIBER. Protestno izjavo zaradi nove direktive Evropske unije o najvišji davcni stopnji za elektronske publikacije, ki smo jo sprejeli na konferenci , bom pripravila za objavo v naslednji številki Knjižnicarskih novic. Na konferenci je bil izvoljen novi predsednik Erland Kolding-Nielsen, direktor Kraljeve knjižnice na Danskem, ki je bil zadnja leta podpredsednik LIBER (vice-president). Mandat je potekal dosedanjemu predsedniku Elmarju Mittlerju, ravnatelju Univerzitetne knjižnice Göttingen. V organizaciji LIBER in nekaterih drugih evropskih organizacijah je obicaj, da podpredsednik (vice-presicent) posta-ne predsednik (president), predsednik (president), ki mu je potekel mandat pa kot nekdanji predsednik (past-president) svetuje in pomaga novoizvoljenemu predsedniku. Hkrati pa se novi podpredsednik (vice-president) pripravlja na funkcijo predsednika, ko bo sedanjemu potekel mandat. Tako je zagotovljena kontinuiteta in dobro delovanje organizacije. Lepo bi bilo, ko bi prenos funkcij tako usklajeno in mirno potekal tudi pri nas v mikro in makro okolju. Lep okvir konferenci pa sta dala tudi sprejem v veliki stari citalnici Univerzitetne knjižnice Gradec in sprejem v univerzitetni Avli, kjer nas je poleg slavnostnih govornikov pricakalo 22 mladih kitaristk, ki so izvedle Bizetovo Karmen, Hacaturianov Ples s sabljami in druge izbrane skladbe evropske glasbene klasike. Prijetno pa je bilo tudi zakljucno vecerno srecanje na renesancnem dvorišcu Deželnega dvorca, kjer smo se zahvalili organizatorjem enaintridesete in si rekli na svidenje na dvaintrideseti konferenci, ki bo junija 2003 v Rimu. Dr. Irena Sapac Univerzitetna knjižnica Maribor NOVE PUBLIKACIJE PRIROCNIK ZA IZLOCANJE IN ODPIS KNJIŽNICNEGA GRADIVA Uspešno poslovanje s knjižnicnim gradivom je odvisno od skrbno nacrtovane nabave, uporabe in sprotnega izlocanja knjižnicnega gradiva. Medtem ko pridobivanju in uporabi knjižnicnega gradiva namenjamo veliko pozornost, pa se izlocanja in odpisa lotevamo pogosto šele ob selitvah ali pa takrat, ko v knjižnicah zmanjka prostora. Hkrati pa je izlocanje knjižnicnega gradiva vedno kamen spotike, ker je mnogo bolj na oceh javnosti, kot bi pricakovali. Brez strokovnih navodil za izlocanje knjižnicnega gradiva si knjižnicarji ta delovni proces razlagajo vsak po svoje. Tako eni izlocajo vec drugi manj knjižnicnega gradiva, mnogi pa ne vedo, koliko in kaj bi bilo treba izlociti in kaj odpisati, kot je pokazal vzorcni pregled stanja v naših knjižnicah. Zaradi naglega razvoja in zastaranja informacij mora vsaka knjižnica stalno vrednotiti svoje zbirke. Knjižnica mora ugotavljati, ali knjižnicne zbirke ustrezajo njenemu poslanstvu ter potrebam in zahtevam uporabnikov in neustrezno knjižnicno gradivo izlocati. Knjižnica izloca knjižnicno gradivo po navodilih, ki jih sprejme nacionalna knjižnica. Nekatere knjižnice imajo dokument o nabavni politiki v pisni obliki. Ta praviloma obsega smernice, navodila in merila za nabavo gradiva, kar je v pomoc tudi pri izlocanju gradiva. Vecina knjižnic takšnega dokumenta nima. Upoštevati moramo, da potrebujemo za izlocanje gradiva prav toliko casa kot za vpis in obdelavo. Ker je knjižnicna zbirka vse knjižnicno gradivo, ki je v lasti dolocene knjižnice, mora vsaka knjižnica poskrbeti za njeno kakovost. Vsaka knjižnica ima bolj in manj pomembno gradivo. Najpomembnejše gradivo v knjižnici tvori jedro knjižnicne zbirke. Jedro zbirke je aktualni del zbirke. Izlocanje in odpis gradiva sta zelo pomembna za ucinkovitost knjižnice. Poenotenje navodil in opis metod za izlocanje gradiva prinašata tudi na to podrocje ustrezno kakovost, zato naj bo ta prirocnik v pomoc pri vsakodnevnem delu. Namenjen je predvsem zacetnikom, v pomoc pa bo tudi izkušenim knjižnicarjem, ki bodo lahko svoje postopke pri izlocanju obogatili s predlogi iz prirocnika in morda tako izbrali boljšo pot. Še preden zacnemo knjižnicno gradivo izlocati, razmišljamo o tem, kam ga bomo dali. Za vsako knjižnicno enoto, ki je v slovenskem prostoru redka, je treba najti zbiratelja, ki jo bo ustrezno hranil in varoval. To pa pomeni, da moramo dobro poznati nabavne strategije posameznih knjižnic. Za premestitev knjižnicnega gradiva se knjižnice odlocajo iz subjektivnih in objektivnih razlogov. Subjekti, ki odlocajo, kaj in kako premestiti, so delavci knjižnic, objekt pa je knjižnicno gradivo, ki ga najdemo v knjižnicah. Slabost subjektivnega odlocanja je lahko tudi neustrezna premestitev. Pri navideznem izlocanju gradivo zacasno premestimo na drugo lokacijo. Prvih šest poglavij obsega teoreticne osnove izlocanja in odpisa knjižnicnega gradiva, ki veljajo za vse vrste knjižnic. V sedmem poglavju so poudarjene posebnosti posameznih vrst knjižnic glede oblikovanja zbirk ter izlocanja in odpisa knjižnicnega gradiva. Na koncu so dodana še poglavja, ki prispevajo k enotni terminologiji, tabela priporocljivih meril glede zastaranja knjižnicnega gradiva ter seznam uporabljene literature. Da bi razrešili cimvec problemov in povecali uporabnost prirocnika, smo povabili k sodelovanju delavke iz razlicnih vrst knjižnic. Prakticne izkušnje posameznih knjižnic, ki so sodelovale kot vzorcne knjižnice, smo strnili in jih vkljucili v posamezna poglavja. Prirocnik so pripravili: Nada Cešnovar, Terezija Policnik-Cermelj, Polona Lah-Skerget, Valerija Žagar, Vanja Malis, Gabrijela Aškerc, Helena Pecko-Mlekuš, Erika Maver. Gradivo je zbrala in uredila Nada Cešnovar. Spoštovani knjižnicni delavci, prirocnik je pred vami, želimo in upamo, da vam bo koristno služil pri vašem delu. Opravicujemo se za vse morebitne napake in nedorecenosti. Upamo, da bodo naši nasledniki na teh osnovah lahko gradili naprej. Mag. Nada Cešnovar NUK Narocilnica za Prirocnik o izlocanju in odpisu knjižnicnega gradiva je objavljena v prilogi. PA ŠE TO "NAJ ODGOVOR" NA ENEM OD IZPITNIH ROKOV S PODROCJA INFORMATIKE Pri predmetu, ki vkljucuje tudi vsebine s podrocja bibliotekarstva in informacijske znanosti, študentje na izpitih veckrat prispevajo zelo "izvirne" odgovore. Seveda ne gre za študente bibliotekarstva, pa kljub temu – vprašamo se lahko, kakšna je informacijska pismenost študentov ? Mogoce je že cas za kakšno raziskavo o tej problematiki in za izdelavo nacrta informacijskega opismenjevanja študentov slovenskih univerz… Vprašanje: Kaj je to indeksiranje, kako in zakaj ga izvajamo? Odgovor nekega študenta: Indeksiranje = urejanje podatkov – tipicen primer je že na univerzah, ko vsakemu študentu dodelijo njegov indeks – njegovo dokazilo, da je študent dolocene fakultete, notri ima zapisano številko indeksa (ki ga bo zastopala cez cel študij), njegove podatke, predmete, ocene izpitov… To delajo racunalniško – ko imajo zbrane podatke vseh študentov in vpišejo vse zašcitne številke (tu morajo paziti na tajnost podatkov), na koncu pa to izdajo v taki knjižni obliki – naši indeksi. Torej, indeksiranje delamo zato, da imamo podatke o študentih v neki urejeni obliki, pa tudi za zašcito podatkov – vsak študent ima svoj indeks številko in so tudi njegovi rezultati izpitov na javnem mestu objavljeni pod to številko (zato ga ne more biti sram ali kaj podobnega). Indeksi pa služijo za identifikacijo študentov (kot npr. osebne izkaznice). CESTITKA Iz Knjižnice Šmarje pri Jelšah so nas opozorili, da so tudi v njihovi knjižnici odprli povecane in obnovljene prostore. Kolegom za nove pridobitve cestitamo! PRILOGE 1. V prvi prilogi objavljamo prispevek kolega Lada Planka "K taksonomiji organizacijskih oblik splošnih knjižnic", ki predstavlja predlog za razpravo pred sprejemanjem aktov o sistematizaciji 2. V drugi prilogi objavljamo narocilnico za Prirocnik za izlocanje in odpis knjižnicnega gradiva, ki ga je izdala NUK. 3. V tretji prilogi objavljamo narocilnico za zbornik 2. posvetovanja visokošolskih knjižnic "Razvoj visokošolskih knjižnic za univerzo 21. stoletja", ki ga je izdala CTK. DEŽURNI KNJIŽNICAR