J/oJ?tn/fia pSaćarzcr i poApesištr. Glasilo Obl. organizacije pošt, telegr. in telef. uslužbencev v Ljubljani. Letnik IX. V Ljubljani, dne 11. maja 1929. 14. številka. Jos. Jakše: O organizaciji avstrijskih poštarjev na zunaj. Kakor že znano, se je vršil v dneh od' 22. do 24. aprila t. 1. na Dunaju kongres največje organizacije avstrijskih ipoštnih nameščencev, tako zvane »Postgewerkschaft«. Ker so praiznovalh avstrijski tovariši istočasno desetletnico obstoja svoje organizacije in ker je glavni 'tajnik »Postgevverksdhaft« gospod dr. Ludovik Maier istočasno generalni tajnik svetovne poštne organizacije, tako zvane »Internationale P. T. T.«, je povabilai dunajska organizacija potleg zastopnikov Anglije, Francije in Nemčije kot treh največjili držav z najmočnejšimi organizacijami še poštno organizacijo iz Češkoslovaške in Juigoslavir je kot sosedni držaji. Za naišo državo je bil povabljen na slavnost Sajvez p#t. uslužbencev v Beogradu, ki je včlanjen v Internationdli P. T. T. Savez je v sporazumu iz oblastnimi organizacijami pooblastil kot svojega delegata zai dunajski kongres predsednika naše obl. organizacije. Tako sem imel torej priliko, spoznati organizacijo, o kateri vse premalo znamot, dasi bi se imeli veliko učiti od nje. Škodam da ni napravil kdo od nas že pred desetimi leti te poti na Dunaj. Zato sem z velikim zanimanjem sledil skupščini, kongresni in slavnostnemu večeru. V naglici v glavnih obrisih, pa vendar na licu mesta sem si ogledal ustanove in delovanje »Postgewerkschaft«, pa sem ugotovil, da je ta organizacija na višku svojega razvoja, organizacija, kakršni bržčas ni para v poštnem' svetu. Ta prostor je mnogo preskromen, da bi mogel podrobnejše razpravljati o ustrojstvu in vsestranskem razmahu avstrijske poštne organizacije in mednarodne ptt. zveze. Zato hočem1 samo v najglasnejših obrisih začrtati bistvene momente in podatke, ki so zanimivi in poučni za vse naše članstvo. V povojni Avstriji je poštno uslužbenstvo popolnoma izenačeno. V nekem pogledu ne samo uiradništvo, mairveč tudi poduradništvo in nižje uslužbenstvo. Največja socialna pridobitev avstrijskih tovarišev je ta, da so padle meje med višjimi in nižjimi. Pošta ne pozna več ne poduradnikov, ne zvaničnikov, ne Služiteljev. Vsi so uradniki. Kdor je zaposlen v državnem uradu, je uradnik, pa naj sedi za pisalno mizo ali za okencem ali pa prah briše. Poduradnikov ul, ker ni podura-dov, oziroma narobe, ker so saimo uradi, morejo biti uslužbenci teh uraldbv samo »uradniki«. Sluga je hlapec in pa v hotelih! Temu zunanjemu izenačenju se je pridružilo tudi izenačenje v prejemkih. Ne sicer v tem pogledu, da bi imeli vsi enake prejemke, pač pa so osnova, dolžnosti in pravice za vse enake. Kitajski zid išolske izobrazbe je padel: v stroki moraš pokazati svoje znanje samo na strokovnem poljb, to pa dokažeš s strokovnimi izpiti. Ne, koliko si se učil, temveč, koliko' znaš, vprašajo v Avstriji. Zato so tam vsi uradniki pri prometu popolnoma izenačeni. V pravicah, dolžnostih in plačah. Ne na papirju ne v resnici se nikjer več ne zasledi razlika imed poštnimi uradniki bivših skupin C, D in E. Ravno tako je z nižjimi uslužbenci (v našem 'pomenu besede). Brzojavni delavec, ki napravi en strokovni izpit, postane lahko kvalificiran delavec, preddelavec itd., če napravi drugi strokovni izpit, postane lahko mehaničar, tehnič. uradnik itd.; če napravi še tretji strokovni izpit, napreduje lahko do stavbnega vodje ali do inženjerjevega namestnika, s čimer pride v VI. plačilni razred, ki ustreza nekdanjemu IX. činovnemu razredu. Izenačenju na službenem polju je sledilo izenačenje v organizacijskem pogledu. Tam so organizacije enotne, to se pravi, v vsaki organizaciji so zastopane vse panoge (poštnih uslužbencev. V organizacijah se ne dele po šolski izobrazbi, po opravljanju službe, po višji ali nižji strokovni kvalifikaciji, marveč je osnova ista kakor pri naši organizaciji. Pač pa so avstrijski tovariši politično razdeljeni na tri svetovne nazore (socialistični, krščansko socialni in nemškonacionalni). Pri nas se sicer najbolj borimo proti 'politiki v strokovnih organizacijah (po 6. januarju t. h je sicer to brezpredmetno), ker je to smrt organizacije, toda v Avstriji so razmere popolnoma druge, tako da je tamošnjim organizacijam politično udejstvovanje v korist, kar bi bilo pri nas v pogubo. Kako se je ustanovila »Postgevverksdhaft«? Takoj po prevratu so avstrijski poštni nameščenci izvolili iz svojih vrst svoje zastopnike in ustanovili pri večjih uradih sosvete. Tako kakor pri privatnih tovarniških in drugih podjetjih in obratih. Ti zastopniki so se shajali ter dogovarjali in postavljali temelj bodoči organizaciji. Odločilnega pomena je bilo, da se je s polnim umevanjem pridružila temu gibanju državna zvezui pt. uslužbencev (Reichsverband! der Post- und Telegraphen-bediensfteten), v kateri so bili do prevrata udruženi tudi naši nižji uslužbenci (kateri žalibog še danes po desetih letih niso prišli do onega spoznanja, kakršnega so imeli njihovi kolegi že takrat). To društvo je žrtvovalo svoje ime in premoženje iza ustanovitev skupne organizacije z uradniki in ves ta čas niso tega še nikoli obžalovali, saj vedo, da se imajo za neverjetne uspehe in izenačenje v službi zahvaliti ravno skupni organizaciji z uradniki. Tako je prišlo dne 9. in 10. maja 1919 do prvega zborovanja, do ustanovnega občnega zbora. Značilno je, da simo slovenski poštarji ustanovili skupno organizacijo — Zvezo poštnih organizacij, katere naslednica je sedanja Oblastna organizacija ptt. uslužbencev ravno en teden pozneje, namreč dne 16. maja 1919 v Ljubljani, vsled česar praznujemo tudi mi letos desetletnico svojega obstoja. Toda kolika zabloda, kakšna nepopravljiva škoda, da nismo šli mi že takrat po poti avstrijskih tovarišev! Kaj bi bilo, da je šel ranjki Otoničar en teden dni prej, preden je sklical ustanovni občni zbor Zveze poštnih organizacij, na Dunaj na njihov ustanovni občni zbor, pa bi bil tam viidel, kakšno organizacijo so stvorili kolegi v sosednji drža-• vi in 'bi bil prav tako ustanovil v Ljubljani. Koliko bojev, brezplodnega prerekanja, zavisti in sovraštva bi bilo izostalo v interesu uslužbenstva in stroke! Kako drugače bi izgledale danes razmere in položaj ptt. uslužbencev, kako drugače njihova organizacija! S kako drugačnim veseljem in samozavestjo bi letos proslavili desetletnico naše skupne organizacije! Tako pa se je rodilo dne 16. maja 1919 šibko, življenja nezmožno dele — Zveza poštnih organizacij. Postavila se je bila zgradba na pesek. Tudi v Avstriji ni šlo brez porodnih bolečin, toda v dveh letih so bile že popolnoma premagane. Ob ustanovitvi dne 9^ maja 1919 je dobila organizacija ime »Strokovna zveza avstrijskih ipoštnih nastavljencev«. Stari avstrijski duli je še toliko strašil, da so ob ustanovitvi razčlenili organizacijo v dve sekciji; v uradniško in poduradniško. Toda že «s naŠeup ieuhirtjsGe opreme m stavbnega materijala se priporoča ieleattina 2> &ran Stupica Hjuhljana, SosposvetsGa c. t Turisti! Potrebščini* sa šport in turisti!*© izdeluje solidno In trpežno ter prevzame popravila- Jagfer Stane jermenar in torbar. Poljanska cesta 9 Postrežba točna ! Cene zmerne t Manufakturna veletrgovina FELIKS URBANC, LJUBLMNil Sv. Petra cesta štev. 1 priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga pc nizkih cenah. Najcenejše in najboljše vrvarske izdelke in motvoz 28 knpite pri IVAN N. ADAMIČ Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 31. Maribor, Vetrinjska ulica št. 20. Celje, Kralja Petra cesta št. 33. Izhala 1„ 11. Id 21. v mesecu. Naročnina na leto 24 Din, ozir. 12 Din za pol leta. Oglasi po dogovoru. Čekovni! račun št, 11.834. Rokopise je pošiljati uredništvu cPoštnega gilasnika« v Ljubljani, Pred Prulamil 1. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravo lista Sv. Jakoba trg 2. 7,a »OM. organizacijo ptt. uslužbencev v Ljubijani* izdala in urejale Joško Jakše v Llubljunt —Za »Narodno tiskarno* Fran Jezeršek v Ljubljani. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi