"Pozabljeni okusi-
Torek, 6.11.2012 ob 20.00^/StfC
Gostilna Sonja
rezervacije 05/ 640 35 00
(9 simobil
'ko	Pnvoi nciboi lomana
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 830 do 1930 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit. 040410 743
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI
prodajalec
Rčt-evčtj^sino po eko\*\c\ce RESTAVRACIJA Banera-lzola

I
05/ 6414105 030239 790
Nič videl, nič slišal, nič kriv
Politika je prav poseben svet. Še vzporedni, virtualni svet se včasih zdi bolj normalen od tistega, ki ga lahko spremljamo na tretjem kanalu nacionalne televizije. V svetu politike nič ni tako kot v realnem svetu in tudi če komu dokažejo da laže, se ta dela, kot da se ni nič zgodilo.
(Mef) Pustimo ob strani dejstvo, da nam zakone pišejo osnovnošolci, obtoženi in obsojeni posamezniki, ljudje, ki izkoriščajo pomanjkljive zakone, ki jih sami sprejemajo, nekulturni nevedneži in predvsem ambiciozneži.
V današnjem uvodniku želim razmišljati o preprostem, človeškem ravnanju, da posameznik pač skuša vsaj opravičiti, če ne celo zaščititi svoje ravnanje in svojo integriteto. Če vam kdo očita, da ste pri svojem delu nekaj naredili narobe, potem sem prepričan, da mu boste skušali dokazati, da se moti, prepričevali ga boste, da so bili pogoji takšni, da ni šlo drugače, da ni dobro razumel oziroma vas je celo sam postavil v položaj, da ste ravnali tako kot ste.
Takšno ravnanje je naravno, človeško. Ni pa politično.
Kako naj sicer razumem, da bivši predsednik vlade, ki ni uspel svojih reform izpeljati zato, ker so jim nasprotovali sedanji oblastniki, ob blebetanju in sprenevedanju zdaj vladajočih, preprosto molči.
Niti enkrat se ni oglasil in dejal: “Gospodje, ko smo vas pred dvemi leti prosili, da podprete reforme, ki so v bistvu enake vašim, ste nam enostavno zarili nož v hrbet,” Toda bivši predsednik vlade je tiho. Pusti, da vsi po vrsti omalovažujejo in podcenjujejo njegovo delo in mu skušajo celo naprtiti krivdo za recesijo in krizo nasploh, češ da se je reševanja lotil na napačen način in da je dejansko kriv za sedanje stanje.
Takšno ravnanje pa ni človeško in ni naravno. Je pa politično.
Pred nami so namreč predsedniške volitve in če je treba je politik pripravljen tudi priznati da je kriv, čeprav ni kriv, samo za to, da bo morda dobil tudi kakšen glas tistih, ki mislijo, da je kriv in bo morda izgubil kakšen glas tistih, ki mislijo, da ni kriv.
Pa bivši predsednik vlade sploh ni edini. Svojih ravnanj v politiki ne opravičuje ali pojasnjuje, kaj šele brani, nihče več. Obramba svojega ravnanja je v političnem izrazoslovju očitno nedonosno početje, bolj pametno je biti tiho in se obnašati, kot da govorijo o kom drugem. Politiki namreč vedo: Nikoli ne veš, kdaj ne boš na oblasti.
WWW.NAKUPI.NET
nnn
BANKA KOPER
MANDRAC ZE 5 LET NE POZNA PODRAŽITEV
Za 29 Eur postanite naš naročnik in izkoristite številne ugodnosti, od IZOkartice do brezplačnih storitev.
Zavrtite 040 211434/05 64 00 010 ali pišite na tajnistvo@mandrac.si
Izolski čudež
Ne vem če je čista resnica, da nas je rešila bela ptica, zato pa zanesljivo drži, da za praznik skrbimo mi.
Mi smo, naša velika družina, od mame do najmlajšega sina, vsak od nas nekaj naredi, samo da se izolski čudež zgodi. A če naj bom do konca pošten je letošnji čudež že narejen. Oktober navadno z zimo grozi, zdaj pa še vse po poletju diši.
$

eeeons
Wv # MS
'' tMg
f i % • 1
& v
1967 - 199»
Knjiga in koncert
Ponatis knjige Faraoni 1967 -1992, ki smo ga pripravili ob 45 letnici ustanovitve te legendarne izolske skupine je pospremilo še eno zanimivo odkritje. Med starimi avdio kasetami smo namreč našli tudi posnetek koncerta, ki smo ga ob 25 letnici skupine pripravili na svetilniku.
Gre, seveda za dokumentarne glasbene posnetke z zanimivimi napovedmi in pogovori. Knjigo in CD lahko naročite na tel.: 040 211 434.
MANORAC2
Četrtek, 25. oktober 2012, št. 980
Stran za ogrevanje-----------------------------------------------------------------
Pisma iz metropole
Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend "doma” v Izoli a vendarle.
Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova.
Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki ni nujno enako mnenju uredništva.
Opera Metropolitana
piše: Zoran Odič (za Izdane Zoki)
SKOČI ČLOVEK, PADE DRŽAVA
Človek je tudi človek zaradi tega, da včasih naredi kakšno neumnost kot na primer, da se odpraviš s kolesom na vrh hriba, na katerem si do takrat bil vsaj desekrat. Vzpon je dolg 16 kilometrov in dehidriraš, sladkor ti pade, preklinjaš sebe in druge okrog sebe in naenkrat srečaš Danila Pudgarja, ki je prav tako s kolesom zlezel na vrh tega hriba in ti pove, da si hraber. Nisem hraber, sem neumen, zmešan. Zmešan si, pravi Danilo, sicer legenda, danes profesor v Vipavi, ampak nisi neumen, in tako začneva debato. Ali je Felix Baumgartner, tip, kije skočil s skoraj 40 km višine hraber? Seveda je, oba ugotoviva in se strinjava tudi v tem, da imamo pri nas precej še bolj hrabrih in pametnih, ne zmešanih in neumnih junakov. Prvzaprav, edino kar je v vsemu čudno je, da Felix ni naš človek. Samo pri nas so možni junaki. Poslušaj to Felix, Srečko po naše, kako so srečni naši hrabri junaki, ko jim pride lastnik podjetja, tovarne, holdinga ali kako se temu danes pravi in jim pove, da nimajo več službe - out, ven na cesto. V tej naši državi živijo ljudje, ki imajo toliko hrabrosti, da uničujejo podjetje za podjetjem, da tisoče zaposlenih, ki so ta podjetja naredili in s katerimi ter od katerih so živeli, vržejo na cesto, ker so proizvod nekdanjega nedemokratičnega, totalitarnega sistema, ki so ga oni - lastniki - uničili. Namesto njega so postavili nov sistem v katerem ti delavci živijo, tako pravijo, bolje kot v Švici. A Felix, Srečko, ne se smejat. Pravijo, da je to, kar počnejo, demokracija. To je hrabrost, Felix, ne pa tvojih pet minut prostega strmoglavljenja iz 39 km višine. Pa še naprej in še bolj hrabri postajajo. Kaj misliš Srečko, oprosti, Felix, koliko hrabrosti morajo zbrati oni, da tri ali pet let ne plačujejo ljudem, čeprav so bili ti ljudje normalno zaposleni, prijavljeni, na koncu pa jim dajo še odpoved. A ni to junaško? Po resnici povedano, oni so celo državo in par stotisoč ljudi pahnili v propad hitreje, kot si ti, Felbc, Srečko po naše, skočil v prostem padu s 39 in drobiž kilometrov višine. Pa kdo je tukaj hraber? Ne se mi smejat, Felix, oprimi se svoje kisikove jeklenke, da ne padeš v mojo deželo. Še rekorde bi ti ukradli.
Zamisli Felbc, koliko hrabrosti morajo ti gospodje imeti, da upokojencem kradejo pokojnine? Otrokom malice in kosila v šoli? In zamisli si Felbc, nesrečo, da živiš v mestu, v katerem lačni hitreje praznijo kontejnere za smeti od komunale? In naši hrabri možje, ne mislim na tiste, ki kontejnere praznijo, ampak na tiste, ki jih polnijo, so se odločili, da je pregled vsebine kontejnerjev kaznivo dejanje, za katero se plača kazen, a če se še pregrešiš in te ponovno ulovijo pri kaznivem dejanju, ni rečeno, da ne boš končal v zaporu. Tako bomo dobili smetarsko policijo, ob že obstoječih komunalnih, mestnih in občinskih redarjih. Manjka le razpis za nagrade za “cinkarjenje”, to je, oprosti Felbc, za uspešno opravljanje državljanske dolžnosti prijavljanja prekrškarjev, ki šimfajo oblast in pijejo pivo na javnem mestu, in ne na zapovedani proslavi, čeprav se ta dogaja na javnem mestu. Pitje je dovoljeno samo z državnim blagoslovom. To je kriminal zadnje vrste, kaj ne, Felbc? Ne pa tiste drobnarije od trgovine z orožjem, uničenih podjetij in bank, ki so našim junakom dajale kredite, ki jih danes niso več sposobni vračati, niti jih nikoli niso mislili vračati, saj so z njimi kupovali podjetja. Ta podjetja pa so spravili na kant in jim je ostal keš, oprosti Felbc, cash. Živi denar.
Mislim Felbc, Srečko, po naše, da se boš strinjal z mano, kaj je to hrabrost in kdo je ta pravi junak. In če te slučajno naši junaki zaprosijo, da jim pokažeš in jim pomagaš pri skoku, poskrbi, da se jim padalo ne bi odprlo.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: ured nistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Ogenj ni več bav bav
Gasilstvo je bilo vedno v domeni odraslih, zdaj pa se z osnovami gasilstva seznanja vse več mladih. V Izoli so pripravili prireditev na kateri so predstavili pomen gasilstva, a tudi v Kortah niso mirovali.
V soboto dopoldne je na Manziolijevem trgu potekala preventivna akcija Raje preprečimo kot gasimo. Prostovoljno gasilsko društvo Izola in Krajevna skupnost Izola Staro mesto sta vajo organizirala v sklopu meseca požarne varnosti in z namenom, da bi krajane starega dela Izole in obiskovalce seznanili, kako lahko prispevajo k svoji varnosti.
Obiskovalci so si lahko ogledali in tudi preizkusili gašenje z ročnim gasilnim aparatom, gasilsko vozilo, ki ga izolski gasilci uporabljajo za intervencije v starem mestnem jedru, mnoge pa je pritegnil prikaz, kako v domači kuhinji pogasimo ogenj v gorečem loncu. Pomerili so se lahko tudi v spretnosti rok pri spajanju gasilskih cevi in za nagrado prejeli ročni gasilni aparat. Na ogled je bila tudi najnovejša pridobitev izolskih gasilcev - protipoplavne ba-raže, s katerimi lahko bistveno omejijo poplavljanje morja. Dogajanje so gasilci zaključili z vajo gašenja gorečega stanovanja, saj so stara mestna jedra, kot je izolsko, zaradi starejših značilnosti gradnje v večji meri izpostavljena nastanku in širjenju požarov.
V	četrtek dne 18. oktobra ob 11.00 uri pa je “zagorelo” v prostorih podružnične osnovne šole Vojke Šmuc v Kortah. Požar se je hitro širil iz garderob proti učilnicam, zato je vodstvo šole takoj sprožilo alarm, obvestilo gasilce ter hitro in učinkovito izvedlo evakuacijo učencev, učiteljev in drugega osebja iz osnovne šole na varno lokacijo, v tem primeru na igrišče za osnovno šolo, kjer so jih prešteli in ugotovili da so vsi na varnem. Gasilci iz Prostovoljnega gasilskega društva Korte in poklicni gasilci iz Gasilske brigade Koper, ki so kmalu prihiteli na kraj, so požar takoj lokalizirali in ga kmalu tudi pogasili. S pomočjo dihalne tehnike so gasilci nato pregledali vse šolske prostore in ugotovili da so bili v času požara prazni.
K sreči je bil to le scenarij gasilske vaje, ki jo je v mesecu požarne varnosti organiziralo Prostovoljno gasilsko društvo Korte v sodelovanju z Javnim zavodom Gasilsko brigado Koper in osnovno šolo Korte.
V	drugem delu gasilske vaje so gasilci PGD Korte učencem prikazali tehniko gašenja požara hitro vnetljivih snovi in tehniko gašenja gozdnih požarov z visokotlačno črpalko. Učenci so bili nad prikazanim navdušeni in se tudi sami preizkusili pri gašenju gozdnih požarov.
Poklicna gasilca iz Gasilske brigade Koper, pa sta učencem predstavila tehnično premo, ki jo imajo v gasilskem tovornem vozilu namenjenemu za tehnično reševanje. Po zaključku vaje so udeleženci vaje in vodstvo šole ocenili, da je vaja v celoti uspela, še posebej zato, ker je biia evakuacija učencev iz prostorov šole izredno hitra in učinkovita.Tudi intervencija gasilcev je bila hitra in zelo dobro izpeljana, tako, da so s prikazanim lahko zadovoljni.
TAJNIK PGD KORTE, Zlatko Kristančič
Občinski svet
Obrtna-obrtnostanovanjska-stanovanjsko obrtna ■ stanovanjska cona
Izolski občinski svetniki bodo na današnji seji, najverjetneje po skrajšanem postopku odločali o predlogu sprememb prostorsko ureditvenih pogojev in zazidalnega načrta za območje obrtno stanovanjske cone, se seznanili s predvideno gradnjo varovanih stanovanj, ter z odgovori na pobudi za ureditev amulante v Kortah in čitalnice v starem mestu. Za Kocjančičevo nagrado sta tokrat kar dva kandidata.
Za občane, posebej tiste, ki doma nimajo zadostne oskrbe, hkrati pa ne bi šli v dom upokojencev, bo zanimiva informacija o možni zgradnji oskrbovanih stanovanj in Dnevnega centra za starejše v Izoli.
Občina Izola teh objektov doslej ni imela, zato je toliko bolj zanimiva možnost, da bi Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je sicer organiziran kot d.o.o. vendar v stoodstotni lasti ZPIZa, v Izoli zgradil iDnevni center za starejše in do 60 oskrbovanih najemnih stanovanj v enem ali dveh objektih v Livadah (nad makadamskim parkiriščem in šolo Livade). Pri obravnavi tega predloga na odborih občinskega sveta je bilo slišati predvsem pripombe, da je treba zagotoviti Izolanom prednost pri najemu teh stanovanj, saj je zainteresiranih vedno več.
Ambulanta in čitalnica
Pobudi o odprtju ambulante v Kortah in čitalnice ter medgeneracijskega središča v starem mestnem jedru sta dobili odgovore, ki niso nič kaj optimistični. V Zdravstvenem domu so pripravili oceno možnosti za odprtje ambulante na izolskem podeželju in s podatki dokazujejo, da takšna investicija oziroma dodaten strošek enostavno ni upravičen, saj je izven kriterijev, ki veljajo v Sloveniji, poleg tega pa logistično ničesar ne rešuje, saj je pot od Cetor do Kort enako dolga kot od Cetor do Izole, povezave med kraji pa so tudi enako slabe. Tudi predlog ureditve čitalnice in medgeneracijskega središča v starem mestnem jedru je dobil odgovor Mestne knjižnice Izola, kjer so sicer naklonjeni odprtju takšne ..ekspoziture" vendar pod takšnimi pogoji, ki jih ta občina verjetno ne zmore. Glede na stanje občinskih financ je vprašanje ali bo pobuda deležna podpore občinskih svetnikov.
Obrtna cona
Izolska obrtna cona je bila obrtna zelo kratek čas, saj se je kmalu spremenila v obrtno stanovanjsko in je danes že postala stanovanjsko obrtna cona, čeprav se njena namenska raba uradno ni spremenila. In ne bo se spremenila niti po sprejetju sprememb prostorsko ureditvenih pogojev in zazidalnega načrta za zadnji del še nepozidanega zemljišča v tej coni. Gre za območje ob cesti za Korte, med stavbo upravne enote in obvoznico.
h- h ■ ti
Pobudo za spremembo prostorskih dokumentov je dalo podjetje Galeb gradbeništvo d.o.o., predlagane spremembe PUP in ZN pa so nastale kot posledica spremenjenih razmer in potreb na področju malega gospodarstva, zlasti poslovnih dejavnosti. In kakšne so te spremenjene razmere? Gre za iskanje ravnotežja med realnimi potrebami po poslovnih in nastanitvenih programih ob sočasnem zagotavljanju kar najvišjih bivanjskih standardov in z njimi povezano infrastrukturo. Hkrati predlog teži k racionalni izrabi prostora kot omejeni in dolgoročno nenadomestljivi dobrini. V tem pogledu spremembe uvajajo nekoliko bolj zgoščeno zazidavo (med cestama 3 in 4) in spremenjen koncept urejanja in zagotavljanja potrebnih parkirišč (ki se pri večjih objektih praviloma izvedejo v kletnih etažah).
Dve Kocjančičevi nagradi
Občinski svetniki bodo sklepali tudi o podelitvi 17. priznanja z nagrado Alojza Kocjančiča za posebne dosežke pri oblikovanju, raziskovanju in ohranjanju kulturne identitete Istre.
Komisija za podeljevanje priznanja z nagrado Alojza Kocjančiča se je na seji konec avgusta odločila, da podeli priznanje z nagrado Alojza Kocjančiča za leto 2012 dvema kandidatoma: publicistu Milanu Gregoriču in pesniku Bertu Pribcu.
Komisija se je letos soočila z dve-
ma enakovrednima kandidatoma, ki za nagrado kandidirata v zrelem obdobju svojega ustvarjanja, ki bi nagrado dejansko prejela za življenjsko delo. Ob svojem poklicnem delu sta oba ustvarjala na literarnem področju:
Bert Pribac je izdal štiri lastne pesniške zbirke (Bronasti tolkač je prva slovenska zbirka v Avstraliji), štiri knjižne študije in politične eseje, štiri pesniške zbirke tujih avtorjev v slovenščini in dva prevoda: Kosovelove pesmi in libreto opere Radovana Gobca v angleščino.
Milan Gregorič pa je objavil preko 700 tekstov z aktualno vsebino v raznih glasilih doma in v tujini; napisal in izdal je devet književnih del z analitično in družbeno angažirano vsebino. Kandidata so predlagali: Literarna revija Fontana, Kulturni klub Istra, Kulturno društvo France Bevk Šmarje, Slavistično društvo Koper in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta.
Ob tem velja spomniti, da je publicist Milan Gregorič pred leti že bil kandidat za Kocjančičevo priznanje in nagrado, vendar so takrat izolski občinski svetniki zavrnili njegovo kandidaturo, češ da s svojim delom ne prispeva k enotnosti Istre ampak jo celo deli na osnovi narodnostne pripadnosti. Takrat je ta odločitev povzročila pravi politični in kulturniški škandal, zato bo zanimivo videti, kako bodo izolski svetniki glasovali danes.
D.M.
GA /7W7.-)	.
^ ,!, ^umentičati
deli oEPs tria
Jedi od štajona -15 mr
Mušoli / Fritaja z rijaven radičon
•	Jota istrijanska • Mlinci s purmanom (dindjoton)
•	Pečenejabuka
Torek, 6.11. 2012 ob 20.00
Gostilna Sonja
Morova 4, 6310 Izola / rezervacije 05/ 640 35 00
-GfiABBEN/v4z6tA-
Vrtec in osnovna šola “po regolah"
Osnovna šola Dante Alighieri je imela v soboto Dan odprtih vrat, ob katerem so predstavili nove pridobitve: štiri učilnice, zunanje protipožarno stopnišče in dvigalo. S tem so poskrbeli, da sta tako šola, kot vrtec, končno po normativih.
V soboto je imela osnovna šola z italijanskim učnim jezikom Dante Alighieri Dan odprtih vrat, ki je bil predvsem izgovor za otvoritev prepotrebnih novih učilnic. Na uradni slovesnosti sta bila prisotna tako župan Igor Kolenc, kot tudi podžupan in predstavnik italijanske manjšin v občinskem svetu Felice Žiža, ki sta slavnostno prerezala trak novega hodnika.
Kot nam je povedala ravnateljica OŠ Dante Alighieri Simona Angelini, so z novimi učilnicami uspeli ločiti vrtec in osnovno šolo, saj sta si v preteklih letih delila hodnik na pritličju.“Ko so šolo gradili, je zakonodaja to dovoljevala. Danes pa je drugače in zakonodaja za vrtec zahteva
veliko več prostora.” S tem, ko so tri učilnice in novo pridobitev, učilnico za informatiko, preselili na nekdanjo teraso, so lahko v nekdanjih učilnicah na pritličju uredili tudi mini telovadnico.
“Urejanje spodnjih prostorov je slonelo izključno na naših ramenih, a je bilo prepotrebno. Doslej smo vedno uspeli kombinirati telovadbo dveh razredov naenkrat, a letos je vpis v prvi razred visok in to ne bi bilo več mogoče. S tem, ko smo uredili majhno telovadnico za vrtec, pa smo dejansko sporstili našo glavno telovadnico. ” Angelinijeva je še povedala, da je tudi vgradnja dvigala padla na pleča Osnovne šole. “A povedati moram, da smo sredstva za gradnjo dvigala pridobili izključno na račun trženja
prostorov šole tako med letom, kot, oziroma predvsem poleti, ko smo gostili kar nekaj športnikov uporabnikov kimona”.
Tako, kot je šola sama investirala v dvigalo, je Občina v celoti investirala gradnjo novih učilnic. Proračun je revnejši za dobrih 412.000 evrov, a poseg je bil nujen. “Ne samo, da po veljavni zakonodaji nismo bili v normativih, temveč je tudi terasa naredila več škode, kot koristi. Ob večjih nalivih je puščala voda, poleg tega pa so nam zagotovili, da bomo zaradi izolacije zdaj, kljub večji površini, še dodatno privarčevali na ogrevanju”, je še povedala Simona Angelini.
Če bo to res tako, bomo seveda videli šele, ko bo vreme “stisnilo”, vsekakor pa je zanimivo, da je novi prizidek zelo očitno širši za dobrih deset centimetrov. Menda gre za sloj termoakustič-ne izolacije, ki naj bi bil ne samo priporočljiv, temveč zakonsko predviden na vseh objektih javnega značaja. No, stopnica nazorno opozarja, da nekaj “fore” vseeno je.
Zaupanje ima ceno: 25 eur
Angelinijeva je med drugim tudi povedala, da imajo v vsaki učilnici dostop do računalniškega omrežja, kar je omogočilo uveljavitev sistema elektronske redovalnice, kar se je po skoraj dveh mesecih pouka tudi uspešno “prijelo” med učitelji, ob letnem abonmaju 25 eur pa lahko starši sočasno dobijo telefonsko sporočilo o otrokovem izostanku iz šole in ostalih informacijah, do katerih starši v polpretekli zgodovini večinoma še niso imeli dostopa. Je pa odvisno od staršev, ali se bodo za to odločili. Vsaj to.	am
Razlika v izolaciji je lepo vidna
Reaktor
Kaj sploh ponudimo turistom?
Kljub jesenskemu času, je v Izoli še vedno veliko turistov. Ne samo z osebnimi avtomobili, ampak tudi z avtobusi in ladjami. Tudi turistom je Izola všeč in sprašujejo nas mimoidoče, kje bi lahko kupili kak spominek, značilen za Izolo. Napotimo jih na Tic, ki pa je s spominki zelo slabo oskrbljen. V trafiki na vogalu Velikega trga, so svoj čas imeli poceni spominke - magnetke z napisom Izola, vendar jih hitro razprodajo in na nove očitno še čakajo. Res ne vem, kako to, da nimamo več izolskih spominkov, še posebej v tic-u? Ko sem se sprehajala po Kopru, sem blizu tržnice obiskala majhno trgovinico, ki je opremljena s celo vrsto spominkov z napisom Koper, kakršnih v Izoli tako primanjkuje.
Drugi problem našega mesta pa je, kam peljati turiste, ki bi poleg starih mestnih ulic, radi videli še kaj zanimivega. Muzej Parenzana je ena od možnosti, čeprav je pot do muzeja slabo označena, za povrh pa je od 1. oktobra še zaprt. Josip Mihelič, katerega osebna lastnina je vse, kar se nahaja in razstavlja v muzeju, se je leta in leta odpovedoval tudi nujnim življenjskim dobrinam, da je lahko kupoval in dokupoval vse, kar je bilo tam razstavljeno. Poznam ga že od leta 1995, ko sem bila članica Društva prijateljev železnic v Ljubljani, saj sem tudi sama pionirka že-lezničarka Pionirske proge v Ljubljani, ki je delovala od 13.06.1948 do aprila 1954. O njej sem celo napisala knjigo.
Vem, da je g. Josip Mihelič z dušo in telesom v muzeju Parenzana, žal je, zaradi neuspešnega dogovarjanja z občino zaprt muzej, ki je edinstven v Sloveniji in nad katerim, so bili navdušeni tudi moji gostje, turisti esperantisti, ki so prišli na obisk v Izolo. In maja prihodnje leto bo v Izoli esperantska konferenca Alpe - Adria, za katero se že zanimajo esperantisti iz mnogih držav. Kam naj jih popeljem po Izoli, če bo muzej Parenzana zaprt?
Fani Rižnar, Izolanka
Družinski hotel namesto ruševine?
Izolska občina je objavila javni poziv za oddajo ponudb za pridobitev stavbne pravice za izgradnjo družinskega hotela in drugih spremljajočih aktivnosti namesto ene najbolj zanimivih stavb v izolskem mandraču. Gre za objekt, ki mu pravimo Ribič, v katerem je istoimenska restavracija in nekaj stanovanj. Stavba se lahko v enem delu vsak hip zruši.
Izhodiščno nadomestilo za stavbno pravico znaša 12.000 Eur/letno. Stavbno pravico bodo podelili za 50 let, gre pa za celoten kompleks stavb, od Velikega trga skoraj do Manziolijevega trga, z izjemo restavracije Ribič, ki je v zasebni lasti in nekaj stanovanj, ki so jih menda tudi odkupili.
Zanimalo nas je ali se je občina tokrat oddaje stavbne pravice lotila drugače kot pred dvema letoma, ko so celo izbrali ponudnika, ki sploh ni vplačal varščine, ker so to v razpisu slabo zapisali.
-	Kako oziroma kje se je razpletla zgodba z nesojenim investitorjem v omenjeni objekt, ki je bil izbran čeprav ni plačal kavcije in se ni pravočasno lotil del, čeprav je bila takšna zahteva v razpisnih pogojih.
-	Ponudnik, ki je bil izbran na zadnjem razpisu ni izpolnil vseh pogodbeni obveznosti, zato je bila pogodba razvezana.
-	V razpisu piše, da investitor na Velikem trgu ne more pridobiti nobenega parkirnega mesta za go-
ste hotela. Se vam ne zdi ta pogoj nenavaden, glede na to, da na Velikem trgu lahko brezplačno parkirajo prebivalci starega mesta?
-	Občina za potrebe hotela ne bo zagotovila brezplačnih parkirnih mest. Izbrani ponudnik si je parkirna mesta v skladu z razpisnimi pogoji dolžan zagotoviti sam.
-	V razpisu je tudi pogoj, da investitor prevzame morebitne obremenitve, ki bi bile vpisane na posamezne dele stavbe.
- V 10. točki razpisa je navedeno, da izbrani ponudnik prevzame nepremičnine z vsemi bremeni. To se nanaša na dejstvo, da so objekti, na katerih se podeljuje stavbna pravica, v režimu etažne lastnine, torej gre za stavbno pravico na delu objekta. Navedeno pomeni, da se bo investitor glede same investicije in posega dogovarjal z obstoječim etažnim lastnikom gostišča Ribič. Sicer pa je nepremičnina prosta bremen.
-	Ali obstajajo zainteresirani investitorji za omenjeni objekt ali ste razpis objavili “na slepo”?
-	Ocenjujemo, da je za tak projekt družinskega hotela možno najti investitorja. Občina Izola z javnim razpisom vabi vse zainteresirane, da podajo ponudbo za pridobitev stavbne pravice za gradnjo hotela, ki bo družinsko voden in spremljajočih dejavnosti. Cilj je staro mestno jedro oživiti z dodatno turistično ponudbo, saj ocenjujemo, da je ta del mesta dovolj atraktiven, da bi lahko napolnili tudi dodatne nastanitvene kapacitete. Objekt bo nadstandardno opremljen, vključeval bi tudi vvellness ponudbo, ki jo v Izoli zagotovo primanjkuje.
Zanimalo nas je ali je za investicijo zainteresiran lastnik restavracije Ribič, Edvard Jankovič, ki je takšen namen že večkrat pokazal, vendar ni bil pripravljen na investicijo pod vsakimi pogoji.
-	Čudi me, da me z občine niso obvestili o razpisu, saj smo se že pred časom pogovarjali o tem in smo primerjali naša stališča glede prihodnosti tega objekta. Seveda me investicija v tak objekt zanima, čeprav osebno menim, da bi morali vsaj del objekta nameniti hostlu, saj je zanimanja za takšno turistično ponudbo precej. Mislim, da stavbna pravica ni previsoka, problem pa zna biti zagotavljanje parkirnih mest, da o sami zahtevnosti gradnje niti ne govorim.
10. obletnica NLB Poslovalnice Izola
V NLB Poslovalnici Izola si že deseto leto prizadevamo vzpostaviti in ohranjati dobre ter dolgoročne odnose s strankami, ki temeljijo na medsebojnem zaupanju, zanesljivosti in odgovornosti. Dogodek želimo obeležiti skupaj z našimi zvestimi strankami in se na ta način zahvaliti za dosedanje sodelovanje.
Vabilo na
Dan odprtih vrat
Vabimo vas, da se nam pridružite v torek, 6. novembra 2012, na Dnevu odprtih vrat NLB Poslovalnice Izola. Poslovalnica bo odprta neprekinjeno od 8. do 17. ure in za vas se bomo še posebej potrudili.
Najmlajši bodo praznovali s Toli in Tolino
Najmlajši varčevalci, otroci Vrtca VIZ Mavrica in prvošolci treh izolskih osnovnih šol, si bodo ob tej priložnosti lahko ogledali predstavo Toli in To-lina. Predstava bo v Kulturnem domu Izola ob 10.30.
Vljudno vabljene vse naše zveste stranke in vsi, ki bi to radi postali.

Čudežna stran
Ne vem, ce je cudez, a je zanimivo!
Tako je ugotavljal eden od slučajnih mimoidočih, ki ga je, med nedeljskim sprehodom po izolski promenadi, pritegnilo dogajanje na in ob izolskem “carinskem” pomolu. Prireditev nima kakšnega čudežnega naboja, zato pa postaja zanimiv etnološko športni dogodek za posezonski čas. Brez dvoma bi si prireditev zaslužila več vnaprejšnjih najav v različnih medijih.
S
m?
Če bi o prireditvi, ki slavi legendo o izolskem čudežu, mediji vnaprej pisali toliko kot so pisali po njej, bi se obiskovalcev gotovo kar trlo. Tako pa so prišli le tisti, ki so nasploh bolje obveščeni, večina pa je bila slučajnih mimoidočih, ki kar niso mogli verjeti, da se nekaj tako zanimivega dogaja brez velikega pompa, kot smo ga v turizmu na-sloh vajeni.
Letošnje praznovanje izolskega čudeža je bilo 450 po vrsti in je, v organizaciji društva izolskega prijateljstva, ki mu predseduje Egidij Krajcar, postreglo z nekaj novostmi. Poleg tekmovanja v starih veslaških čolnih in ba-tanah je namreč prvič potekalo tudi tekmovanje v obalnem veslanju (costal rovving). Gre pravzaprav za adrenalinsko športno panogo veslanja v težkih pogojih, v valovih in vetru, kar sicer niso običajni pogoji za veslače. Povejmo, da so bili skupno v vseh panogah najuspešnejši člani Veslaškega klub Izola, v tekmovanju batan pa se je izkazala tudi prenovljena in novo krščena batana Nona Pina, ki jo je dobre tri mesece obnavljal prav predsednik društva, kot botri pa sta barko pospremili na morje njegova soproga Tjaša in mati Celestina.
Na novokrščeni batani Nona Pina iz leta 1978, je veslal Ljubo Macarol, izkušeni veslaški veteran, ki se je pred štirimi desetletji udeležil več svetovnih veslaških tekmovanj, v vlogi kapitana pa se je odlično odrezal štiriletni Martin Krajcar. Batana Nona Pina je premoč izkazala tudi v panogi scia voga, z enim veslom.
Iz čudeža do svetovnega prvenstva
Skupni zmagovalec dogodka je bil, kot rečeno, Veslaški klub Izola, najboljša tuja ekipa pa Timavo iz Tržiča. V obalnem veslanju, ki je sodobnejša in veliko bolj adrenalinska panoga, se je do cilja prvi prebil dvojni dvojec z Luko Grižo-nom in Deanom Maslom, ki sta premagala Veslaški klub Izola in Braneta Pišlarja. Ta napoveduje, da bi predvidoma leta 2016 v tej panogi lahko gostili svetovno prvenstvo.
Na prireditvi so se predstavili nekateri vinarji, z domačimi dobrotami pa so mimoidoče na stojnicah vabile golidarce - žene v starih oblekah, ki so predstavile Izolo takšno, kot je bila pred več kot sto leti. Svoje so sicer dodali še domači mali ribiči, ki so se vrnili z morja dokaj polnih mrež in še posebej lepe so bile orade, ki so šle, ob takšni množici ljudi, hitro v promet, neposredno iz barke do kupcev. Za dobro voljo je skrbel Igor Lija, ki je priložnost izkoristil za predstavitev svojega prvega albuma, na katerem je tudi uspešnica Piazza grande (Veliki trg) in nekaj pesmi, ki so ga postavile za istrskega Iztoka Mlakarja.
Zelo opazni so bili tudi člani piranskega društva Rosa cle-mentina, v starinskih razkošnih oblekah. Seveda pa dogajanja ni bilo konec takrat, ko so se končala športna oziroma rekreacijska tekmovanja. Dogajanje se je namreč popoldne nadaljevalo v gostilni Istra, kjer so zmagovalcem podelili medalje, nato pa se je tam začelo tekmovanje več kot štiridesetih harmonikarjev iz vse Slovenije in zamejstva, za pokal Istre.
Kulturno društvo harmonikarjev Izola je namreč pripravilo srečanje harmonikarjev »Istra 2012«. Na srečanju je nastopilo 25 harmonikarjev iz cele Slovenije. Ob tem so najboljšim trem harmonikarjem iz vsake starostne skupine podelili pokale.
/
V posameznih kategorijah so pokale za najboljši nastop dobili Nejc Grbec iz Kort, Larisa Mrše iz Prestranka, Rok Traven iz Luž pri Visokem, Erik Šavron iz Gradina ter v najstarejši kategoriji Ivan Šekoranja iz Lucije. Veliko nedeljskih obiskovalcev Izole in domačinov je postalo ob zvokih harmonik. Slišati pa je bilo tudi nekaj tujih turistov, ki so se spraševali kako so organizatorji lahko zbrali toliko harmonikarjev na enem mestu. Še posebej jim je korak zastal, ko sta po nastopih meh v duetu raztegnila Erik Šavron in Domen Trobiš iz Šentjurja. Predsednik društva harmonikarjev iz Izole Marino Sinkovič pa je vsem zaklical nasvidenje prihodnje leto.
Bilo je veselo in zabava se je zavlekla v nedeljski večer, ko so se utrujene noge organizatorjev končno odpravile domov, izolski čudež pa se je že začel pripravljati na novo sezono v kateri bo zagotovo treba več storiti pri promoviranju dogodka, ki lahko postane osrednja oktobrska prireditev v Izoli.
800 let javne šole v Izoli
Leta 1999 je Amina Dudine natisnila knjižico ob 580 letnici prve izolske javne šole, leta 2009 je izšla knjižica o 590 letnici te iste šole, med raziskovanjem izolske zgodovine v zadnjih nekaj letih pa so se v starih zapisih menda pojavili pomembni datumi zgodovine javnega šolstva v Izoli.
Po nedavno odkritih dokumentih je bila prva javna šola v Izoli ustanovljena leta 1212, torej pred natanko 800 leti. Iz tega leta namreč izhaja prvi znani zapis, ki govori o javnem učitelju. Pomembni prelomnici v zgodovini javnega šolstva sta tudi leto 1419, ko je takratni generalni svet pod občinsko ložo ob zvonjenju zvonov sprejel sklep o ustanovitvi javne šole in imenovanju njenega ravnatelja, ter leto 1794, ko je bila v Izoli ustanovljena gimnazija v prostorih bivšega samostana na Ulici sv. Katarine. V spomin na ustanovitev gimnazije stoji na zgradbi ob nekdanji javni šoli spominska plošča, ki jo je občina pred kratkim obnovila.
Odkritje prenovljene spominske plošče bo potekalo v okviru proslave ob 800. obletnici prve javne šole v Izoli, ki bo v petek, 26. oktobra 2012, ob 11. uri v cerkvici sv. Katarine ob stari italijanski šoli na Gregorčičevi ulici 21.

Via S. Cuttcriiu
P
Slavnostni govornik na proslavi bo dr. Danilo Turk, Predsednik Republike Slovenije. Zvečer ob 19. uri pa bo v Manzio-lijevi palači na to temo potekala tudi Delavnica izolske zgodovine, ki jo bo vodil Silvano Sau.
Pogled naprej

Splet je za fotografa lahko zlata jama
Rubrika Pogled naprej, v kateri predstavljamo Izolane, ki se oboroženi z idejo borijo proti krizi, recesiji in vsemu zlemu, se nadaljuje. Tokrat sta na vrsti Luka Kaše in Mateja Tomažinčič, ki delujeta pod nazivom Demo video produkcija, dejansko pa pokrivata takorekoč celoten spekter video prezentacije.
Luka Kaše je fotograf, oblikovalec in še marsikaj. Pred leti je sodeloval pri rojstvu revije Frka in Adrenalina, pa tudi pri City Infu. Mateja Tomažinčič pa se ukvarja predvsem z oblikovanjem in video produkcijo, v preteklih letih pa je posnela ogromno videospotov različnim slovenskim glasbenikom.
So tovrstne "panoge" sploh aktualne v času krize, ko nam vodilni ljudje v državi dopovedujejo, da se moramo odpovedati vsemu, kar ni neposredno povezano s samo eksistenco? Menda ja, oziroma, še bolj.
-	Kaj mora vizualni umetnik, oziroma obrtnik narediti, da preživi?
-	Luka: V svoji karieri, ki ni kratka, saj delam že dvajset let, sem zamenjal že zelo veliko del. Začel sem kot knjigovez, nato kot oblikovalec, kasneje na različnih agencijah, tudi v marketingu, pa na raznih časopisih kot oblikovalec, pred sedmimi ali osmimi leti pa sem povsem zamenjal poklic in se odločil za fotografijo. Kar dolgo sem potreboval, da sem se za to odločil, a ko sem se še ukvarjal z oblikovanjem, me je to zelo veselilo. Mislim, da smo bili med prvimi v Sloveniji, če že ne prvi, ki smo začeli oblikovati letake. Bili smo zelo vpleteni v to "alter" sceno in veliko teh "alternativcev" so kasneje postali pomembni v svojih sektorjih in tako smo dobili tudi pomembne naročnike. Nekaj časa sem urejal časopis City Info, ki pa ga je povozil močnejši konkurent. A tovrstne "poraze" nikoli nisem jemal osebno, temveč samo kot motivacijo za naprej.
-	Težko bi rekli, da si imel samo eno vizijo.
-	L: Na začetku mi je bila všeč ta scena, nato sem ugotovil, da bi lahko od te scene tudi živel in dobil drugačne cilje. Nisem se pa nikoli osredotočil na eno samo stvar saj mislim, da mora človek danes obvladati cel spekter možnosti. Enako je s fotografijo, s katero se ukvarjam že kakšnih osem let, a težko povem, koliko časa me bo še "vleklo".
-	S kakšno fotografijo pa se ukvarjaš?
-	L: Težko bi odgovoril na to vprašanje, ker mislim, da samo z eno smernico fotografije, danes v Sloveniji ni mogoče preživeti. Lažje pa povem, katera fotografija me najbolj veseli. To je vsekakor fotografiranje bendov, glasbenih zasedb, predvsem alternativnih, tistih, ki so mi všeč in s katerimi tudi rad delam.
To me najbolj veseli. A samo s tem je nemogoče preživeti, ker gre za umetnike, ki nimajo ravno veliko denarja. Komercialnih zasedb pa načeloma ne delam.
-	Lahko bi rekli, da je fotografiranje glasbenikov tvoj konjiček. Kaj pa delaš za najemnino?
-	L: Ja, res bi lahko tako rekli, saj včasih delam to tudi brezplačno. Za položnice pa karkoli "pade", čeprav imam neko svoje pravilo, da ne delam družinskih, poročnih ali rojstnodnevnih fotografij. Fotoaparat imam s sabo samo takrat, ko grem delat, načeloma pa za "najemnino" delam z agencijami.
-	Čeprav bi se finančnofotografi-ranje porok verjetno izplačalo.
-	L: Verjetno res, a za to moraš biti tak človek. Nisem dovolj komunikativen, da bi skakal za tridesetimi ljudmi in jih prosil, da se nasmejejo. Raje delam drugače. Raje naredim neko zgodbo, v bistvu zrežiram film v eni sami sliki. Meni je to zabavno in pri glasbi lahko naredim to, kar jaz "vidim”.
-	Agencije zahtevajo samo fotografije, ali tudi kaj več?
-	L: Veliko več, seveda. Z Matejo na srečo pokrivava velik spekter tistega, kar danes naročniki zahtevajo.
-	Mateja, ti si se specializirala na videospote glasbenih skupin, ki pa so v zadnjem obdobju v zatonu. S čim se največ ukvarjaš oziroma kako dopolnjujeta ponudbo?
-	Mateja: Večinoma delam de-sign. Sicer nekaj stvari delava skupaj, veliko pa imava ločenih projektov. V bistvu imava veliko ločenih projektov, kar je morda celo bolje v najinem primeru, ko živiva in delava skupaj, v istem prostoru (smeh). Drug drugega velikokrat vprašava za mnenje, ki se ga potem lahko drživa ali pa ne, predvsem pa je važno, da je v hiši mir.
Pogled naprej
Tako smo poimenovali rubriko v kateri bomo nekaj naslednjih tednov predstavljali tiste izolske firme, podjetnike in obrtnike, ki so se pogumno soočili z gospodarsko krizo in ohranjajo raven poslovanja ali jo celo povečujejo, ohranjajo delovna mesta ali jih celo odpirajo in niso ne pesimisti ne optimisti ampak realisti s pogledom naprej.
Rubriko sofinancira Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS.
Predloge za predstavitev uspešnih sprejemamo na: uredništvo© mandrac.si ali tel. 05 64 00 010.
-	Vama naročniki pustijo proste roke ali imajo določene zahteve?
-	M: Velikokrat je treba iskati neke kompromise
-	L: V bistvu je kar smešno, saj te naročnik najame, ker bi rad dobil tvoje mnenje, a se takoj začne vmešavati v tvoje delo, tako da od tvoje ideje do končne realizacije pride morda 20%. Če se naročniki ne bi vmešavali, bi verjetno gledali veliko lepše produkte, ne samo pri nas, ampak povsod. Je pa seveda odvisno od naročnika do naročnika.
-	M: Zanimivo je, da ti manjši naročniki bolj zaupajo, kot ta veliki.
-	L: Odličen primer je glasbena skupina Manntra iz Umaga. Naročnik mi popolnoma zaupa, saj ve, kaj bi rad in je poiskal fotografa, katerega dela so mu všeč. Pri prvi plošči je bil to fotograf iz Rima, tokrat pa jaz. In sploh se ne vmešava v moje delo. Išče, najde, zaupa in plača. Takšnih ljudi bi moralo biti več.
-	Kako pa zgleda delovni dan fotografa?
-	L: Težko govorimo o tem, kako zgleda, ker ni nekega tipičnega dneva.
Dela je veliko, predvsem pa je veliko predpriprav na samo snemanje. Na koncu se pogosto zgodi, da se priprave dolgo vlečejo, samega fotografiranja pa je za nekaj ur. Včasih pa je treba za eno samo "fotkanje" iskati okoli vse, od modelov do oblek. Vsekakor pa je važna ideja. Če dobra ideja pride hitro, je potem vse veliko lažje.
-	Se pozna recesija v tem segmentu?
L: Po pravici povedano, mislim, da ne. Oziroma, pozna se, ker to recesijo naročniki izkoriščajo pri pogajanju za ceno. Mislim, da se pozna predvsem pri sistemu dela, saj se je veliko zadev iz tiskanih medijev preselilo na internet, koledarji, ki so bili nekoč velik posel, so takorekoč izginili. Pa vedno manj je velikih firm. A predvsem je pomembno vedeti, da danes kot fotograf lahko veliko zaslužiš s pomočjo spleta. Obstajajo portali, kot so iStock, Shutterstock, ki omogočajo ljudem, ki imajo fotoaparat, da vsak dan fotografirajo in te slike naložijo na splet. V Sloveniji imamo nekaj ljudi, ki od tega živijo zelo dobro, ki služijo tudi desetkrat več od povprečne plače. Je pa treba bit priden in delat.
-	Torej recesije ni?
-	M: Če hočeš delati, se da.
-	L: Veliko fotografov še vedno odklanja naročila, kar pomeni, da delo je. Redkokdaj imava prost dan. Prost imava predvsme januar, ko je po novem letu že tradicionalno luknja.
AM
A',
'N /v,
’ BURGER v 051 633-800

Strelci zakorakali v novo sezono
Nogomet
3.SNL
Rezultati 9. kroga:
Tolmin : AH Mas Tech 4:1 (0:1) Izola : Adria 0:2 (0:1)
Jadran Dekani: Rudar Tr. 2:0 (2:0) Brda : Zarica Kranj 2:0 (1:0) Zagorje : Ivančna Gorica 2:0 (1:0) Bilje : Calcit Kamnik 1:2 (0:2)
Izola - Adria 0:2 (0:1)
Izola, Mestni stadion Izola, gledalcev 200
Izola: Rupnik Anže, Burkič Emir, Mehič Almir, Handanagič Enes, Kremenovič Darko (46’ Lazarevič Doša), Zafred Mitja .Peroša Matej, Božičič Saša, Stojadino-vič Milojica, Lizalovič Adis (46’ Jukan Amer), Podgajski Bostian (76’ Zemljak Matej)
Strelci: 0:1, Tribušon Patrik (35’), 0:2 Zovatto Filippo (85’) Izključitve: Burkič Emir (57’) (Izola)
Lestvica: 1. Calcit Kamnik 17, 2. Zagorje 15, 3. AH Mas Tech 14,
4.	Adria 14, 5. Jadran Dekani 14, 6. Izola 12...
EPNL
Rezultati 7. kroga Gažon : Piama 3:2 (1:2)
Kobarid : Korte Avtoplus 0:2 (0:0) Košana: Veterani Koper 0:2 (0:2) Škou Nagode : Cerknica 1:3 (1:2) Postojna Mas Tech : Renče 1:0 (1:0)
Kobarid : Korte Avtoplus 0:2 (0:0)
Kobarid, 20.10.2012 ob 16.00, gledalcev 20
Korte Avtoplus: Boškin Tadej, Kleva David, Jačimovič Sebastijan, Šabič Midhad, Delgiusto Valter, Reljič Goran, Malikovič Niki, Novak Jan, Nekič Josip (Tonejc Damjan 51’), Pahor Rok, Baruca Tilen
Strelci: 0:1 - Baruca Tilen (92’), 0:2 - Novak Jan (94’)
Izključitve: Sovdat Matevž (52’), Tonejc Damjan (82’)
Lestvica: 1. Cerknica 16, .2 Postojna Mas Tech 12, 3. Farna Vipava 12, 4. Korte Avtoplus 10,
5.	Škou Nagode 9, 6. Veterani Koper 9...
Rokomet
l.SRL
RD Istrabenz plini Izola : RK SVIŠ 20:20 (9:10)
RD Istrabenz plini Izola: Bubnič, Koštric, Jelovčan 1, Slobodnik 1, Kojič 3, Božič 2, Dolenc 1, Jurič, Stepančič 1, Špegel 3, Fidel 1, Redžič 1, Smolnik 2, Gorela 4, Kevič, Ponikvar Tine
Sviš odnesel točko
Izolski člani so minulo soboto doma gostili dolenjsko ekipo iz Ivančne Gorice. Proti novincem v ligi so bili naši fantje pred tekmo favoriti, a dogajanje na parketu ni bilo v skladu z napovedmi. Tekma je bila vseskozi zelo izenačena. Izolani so povedli, a so nato pobudo prevzeli gostje, ki so vodili večji del prvega polčasa. Naši, pri katerih sta se na klop vrnila še vedno poškodovana Redžič in Fidel, so sicer narekovali tempo igre, toda v napadu zgrešili preveč odprtih strelov.
V drugem polčasu so gostje sprva povedli za tri zadetke (9:12), nato pa so izolski rokometaši pod taktirko Smolnika in z zadetki Gorele vendarle uspeli priti v igro in celo spreobrniti izid (18:15). Od 45.-47. minute so Izolani celo imeli nekaj priložnosti za povišanje te prednosti, a jim ni uspelo. Na drugi strani predaje ni podpisal levoroki Sa-šek, ki je trikrat zapored ukanil sicer zelo razpoloženega Ponikvarja (18:18).
Prava drama v zaključku tekme ni dala zmagovalca, a glede na videno lahko naši fantje žalujejo za izgubljeno točko, Svišu pa bo v borbi za obstanek sobotni ize-
načen izid še kako prav prišel. Izolani v sredo potujejo na Koroško, kjer jih čaka pokalni preizkus proti Slovenj Gradcu.
Mlajši dečki začeli s tekmovalno sezono
Mlajši dečki B uspešno prestali krst v državnem prvenstvu!
Mlajši dečki B RD Izola (letnik 2001 in mlajši) so v torek začeli tekmovanje v zahodni predtekmovalni skupini državnega prvenstva za naj mlajše rokometaše. V dvorani na Kraški se je zbrala lepa četica navijačev, ki je mladim izolskim rokometašem dajala dodatnih moči. Po nekoliko slabšem začetku - trema je naredila svoje, saj so izkušnje z uradnimi tekmami doslej imeli le Grzetič, Jajalo in Miklavec - so naši fantje v drugem delu vzpostavili ravnotežje s favoriziranimi gosti s Hrpelj. Poleg omenjenih treh igralcev se je proti koncu tekme prebudil še levoroki _ bombarder Delatovič, pa tudi Širca je branil na solidnem nivoju. Za zmago žal ni bilo dovolj (končni izid 22 : 17 v korist Jadrana), za dober vtis pa zagotovo.
Sicer si pohvalo zaslužijo vsi igralci, ki so zadnja dva meseca zavzeto vadili, in že nestrpno pričakujejo sobotno tekmo v Novi Gorici ter sredin derbi s sosedi iz Kopra (Kraška, ob 19h). Barve izolskega rokometnega društva so tokrat zastopali: Tim Širca, Tobija Cencič; Jurij Jajalo, Peter Grzetič, Vid Miklavec, Lenart Veršič, Alen Delatovič, Luka Orbanič, Rene Rizvič, Annan Čikotič, Leon Petrovič in Maj Felluga.
Mlajši dečki A tomsko v tekmovalno sezono!
Mlajši dečki A RD Izola so nestrpno pričakovali pričetek tekmovalne sezone in že na prvi uradni tekmi prikazali hitro, bojevito in sodobno rokometno predstavo. Gledalci so uživali v kolektivni igri, obrambah vratarjev, agresivni obrambi, hitrih protinapadih in učinkovitih napadih. Kljub manjšim napakam so prikazali všečno igro in napovedali uspešno sezono.
Na krilih hitrega Peharca, nepremagljivega Logarja, iznajdljivih Stoparja, Poberaja, Tomiča in Čehovina ter glave ekipe Mičoviča, so naši hitro prevzeli pobudo in zagospodarili na igrišču. V nadaljevanju so jih enakovredno zamenjali in pokazali zavidljivo tehnično in taktično znanje tudi ostali igralci. Mlajši dečki A RD Izole so zmagali 36:23 in nastopili v naslednji postavi: Mičovič (1), Peharc (6), Tomič (2), Korošec (3), Blažič, Čehovin (4), Poberaj (9), Škropeta (3), Logar (14 obr.), Stopar (7), Grzatič, Miklavec (1), Miladinovič (6 obr.) in trener Matjaž Muha.
Zaradi poškodb in bolezni so manjkali Krmac, Macura, Sic-hich in Smej. Odsotnim želimo hitro in uspešno okrevanje.
V sredo, 24.10.2012 ob 19.00, bo tekma mlajših dečkov B proti ekipi Kopra, v soboto, 27.10.2012 ob 10.00, pa bodo sosedski derbi imeli mlajši dečki A. Vabljeni vsi privrženci naših fantov!
st***
Zenski rokomet
Izolske rokometašice še naprej navdušujejo z lepimi predstavami in tudi doseženimi rezultati v ligaških tekmovanjih. Napredek v njihovi igri in borbenosti je viden iz tedna v teden.
V preteklem tednu so bile odigrane tri tekme.
Kadetinje:
ŽRK Izola : RK Logatec 27:28 (12 : 17)
Le malo sreče je manjkalo za zmago nad telesno močnejšimi (in starejšimi) nasprotnicami. Prvi polčas so Izolanke odigrale nekoliko slabše, v drugem pa so popravile realizacijo strelov in tudi igro v obrambi ter bile le za las od osvojene točke, če ne celo zmage. Veseli dejstvo, da so se med strelke uvrstile skoraj vsa igralke. Pohvala gre vsem dekletom za borbo, zavzetost in požrtvovalnost: Ajla Burkič (3), Erika Mavri(1), Kaja Obštetar (3), Lana Peharc (2), Sonja Killo-ugh, Lara Maslo (4), Anamarija Baruca (3), Alessia Švagelj (2), Silvija Jurič (4), Lucija Klariča (2), Nina Vale (2), Vanja Paliska (2), Joel Lenoci (1) in vratarke Lucija Rebec, Soraya Drinič, Vanja Ratkovič Starejše deklice A:
ŽRK Izola - RK Logatec 23:15 (14:6)
Ostajajo po treh odigranih krogih v ligi Zahod edina neporažena ekipa v svoji kategoriji. Tekmo proti rokometašicam iz Logatca so dekleta začela odločno in z izredno igro v obrambi. Posledično so si s protinapadi pridobila kar zajetno razliko, jo kasneje nadgradila z uspešno igro v napadu in prepričljivo zmagala. Zelo sta bili razpoloženi najuspešnejši strelki Anamarija Baruca s (7) in Lara Maslo z (10) goli. V zaključku tekme so dobila priložnost igre vsa dekleta: : Erika Mavri, Ajla Burkič (1), Nea Čendak, Sonja Kiljough, Lana Peharc (3), Alessia Švagelj (1), Silvija Jurič, Lucija Klariča (1), Vanja Paliska, Suzana Edemi, Leila Mujanovič, Nea Čendak, in vratarke Lucija Rebec, Soraya Drinič.
Mlajše deklice B:
1. ŽRK Izola - ŽRK Antrum Sežana 30 : 2 (14:2)
Najmlajše izolske rokometašice so kljub zelo maloštevilni ekipi povsem nadigrale svoje nasprotnice. Izredno učinkovite so bile v napadu, pa tudi obramba je bila izvrstna.
Izolske barve so branile: Martina Vujmilovič (9), Gaja Soršak (10), Marina Poznič (3), Hana Perkat (5), Anja Madžarovič (2), Ana Taeng-on Čokelc, Mia Gazič (1) in vratarka Petra Toth Šurla.
Starši starejših selekcij so za dekleta in trenerje po odigranih tekmah pripravili manjšo pogostitev. Vsi skupaj so se družili do večernih ur in nato navijali za Izolsko moško člansko vrsto.
Vabimo vas, da pridete v dvorano na Kraški in navijate za naše punce:
V nedeljo, 28.10.2012 ob lih Starejše deklice A gostijo dekleta iz Ajdovščine; nato sledi še tekma v kadetski ekipi, prav tako proti Ajdovkam. Vabljeni!_____________
Jadranje
Odprto prvenstvo Hrvaške v jadranju za prehodne razrede
Na morju pred mestom Krk je od 11. do 14. oktobra 2012 potekalo Odprto prvenstvo Hrvaške za mlade tekmovalce v prehodnih razredih jadrnic - za Laser 4.7 in Radial. Organizatorju JK Plav Krk je od predvidenih treh dni uspelo izvesti tekmovanje le v soboto, ko se je pod »velebitsko kapo« burja kar pošteno razpihala. Pri zmerni do močni burji jakosti od 14 do 25_vozlov je flota 97 krmarjev iz Črne gore. Hrvaške, Italije, Madžarske, Rusije in Slovenije dokončala štiri od sedmih predvidenih plovov. Veliko jadralcev in jadralk, ki so bili na regatnem polju kar šest ur, je imelo zaradi močnega in spremenljivega vetra precej težav. Prihajalo je do prevračanj, lomljenja jamborjev, raztrganih jader ter odstopov.
Slovenske barve je zastopalo pet jadralcev iz štirih jadralnih klubov.
V	razredu Laser 4.7 je Maks Vrščaj, WSC Črnomelj, med 56 jadralci dosegel peto mesto (12 točk - (BFD), 2.,7.,3.). Edini slovenski predstavnici Lin Ple-tikos, JK Burja Izola, ki se šele poskuša v razredu Laser 4.7, pa je uspelo izpeljati le prvi plov, ki ga je končala na 26. mestu.
V	razredu Laser Radial so tekmovali trije jadralci.
Najboljše se je znašel Žan Luka Zelko, BD Sidro Maribor, ki je med 41 jadralci zasedel četrto mesto (12 točk - (15.), 2., 7., 3.). Na deseto mesto se je uvrstil Vid Lah, BD Ranca Ptuj, (27 točk -7., (BFD), 11., 9.), na 17. mesto pa njegov klubski sotekmovalec Jure Medved (47 točk - 20., (DNF), 14., 13.).
Zmagovalec v skupni razvrstitvi razreda Laser 4.7 je postal madžarski jadralec Jonathan Vadnal, BYC (3 točke - L, (BFD), L, L).
Skupni zmagovalec v razredu Laser Radial je postal Dino Sin-dik, JK Split, (5 točk - 3., L, L, (10.)).
DV
Strelstvo
Strelski klub Izola uspešno v novo sezono
V soboto in nedeljo, 13. in 14.10.2012, se je odvijalo 1. kolo Primorsko - Notranjsko - Kraške Regijske lige Zahodne Regije v streljanju z zračnim orožjem, v organizaciji domačega Strelskega kluba J. Mihevc Idrija.
Čeprav je bilo kar nekaj nehvaležnih 4. mest, so se bleščale tudi medalje in klub je zadovoljen s prvo tekmo.
V	kategoriji Cicibani so se začetniki z zračno puško odrezali takole: Val Lorbek-Ivančič je bil osmi, Martin Memon deveti, Vito Kavalič pa dvanajsti, ekipno pa so bili tretji.
Med Mlajšimi pionirji, prav tako začetniki, je bil v hudi konkurenci Dan Lorbek-Ivančič na 12., Mai Hoheger na 13. in Nejc Putrle na 17. mestu, ekipno pa so bili četrti. Gabrijel Brecelj je bil kot edini med pionirji na osmem mestu.
V	kategoriji Mladinci/Kadeti je bil Enej Šuštar tretji, Nikolas Grbac osmi, Al Carboni pa deveti, tako da so se ekipno veselili drugega mesja.
V	kategoriji Članice je bila Patricija Memon četrta, Dolores Šuštar šesta in Dragica Tokmadžič sedma, ekipno pa so bile četrte. Darij Ban je bil med Veterani z zračno puško 60-70 na tretjem mestu, Ivan Božič pa na enajstem. Ivan Fidel je bil med Veterani z zračno puško nad 70 na prvem mestu, tako da so bili vsi veterani ekipno na četrtem mestu.
Z zračno pištolo je bil v kategoriji Člani Ivan Božič na 12. mestu in Leon Tomažin na 18. mestu, v kategoriji Mladincev pa Leon Memon na 3. mestu, ekipno so bili tako četrti. V kombinaciji puška+pištola je bil kot edini predstavnik Ivan Božič na 9. mestu.
Dolores Šuštar
Tarok
Tarok ob tednu starejših občanov
Tarokisti smo obeležili šestdeseto obletnico Društva upokojencev Izola z odprtim turnirjem. Zbralo se nas je 17 tekmovalcev in odigrali smo tri kola po 15 iger po pravilih Tarok zveze Slovenije. Zmagovalec je bil Perc Rudi, drugi Zajc Miran, tretji Šink Marjan. Prijetno nas je presenetil predsednik društva Pečan Alojz, ki nas je obiskal pred tekmovanjem, nam zaželel pošteno, zabavno in lepo igro.
Najbolj nas je razveselil s prehodnim pokalom za zmagovalca, ki bo lahko postal njegova trajna last, če bo zmagal tri leta zaporedoma. Gospodu Pečanu se iskreno zahvaljujemo za pozornost, ki nam jo je izkazal. Tekmovanje smo zaključili ob veselem razpoloženju in neutrudnem klepetu.
Marija Bolje
Namizni tenis
Erik drugi, Katrina tretja
V	soboto je v Ljubljani potekal 2. odprti turnir RS za kadete in kadetinje. Najbolje se je tudi tokrat odrezal Erik Paulin, ki je izgubil šele v finalu. Zmagovalec je postal Darko Jorgič.
V	finalu je Hrusničan s 3:1 premagal Erika. Lep uspeh je dosegel Michele Vigini z uvrstitvijo med osem najboljših. V četrtfinalu je s 3:1 izgubil proti Aljažu Šmaljcelju iz Novomeške Krke. V osmini finala je Matej Germeks 3:1 izgubila z zelo dobro igro proti Tilnu Cvetku iz Mute. Na glavni turnir in sicer med 32 najboljših se je uvrstil še Matija Novel.
Pri dekletih je Katrina Sterchi prepričljivo prišla do polfinala.
V	polfinalu je nato s 3:0 izgubila proti kasnejši zmagovalki Tamari Pavčnik iz Hrastnika. Naj večje pozitivno presenečenje na turnirju je z borbeno in požrtvovalno igro uspelo Leji Pavlin. Pri desetih letih se je uvrstila med osem najboljših kadetinj v državi, kar se zelo redko zgodi. Za uvrstitev med štiri pa je s 3:0 izgubila ravno proti klubski soigralki Katrini Sterchi.
Tokrat lahko za dobro igro pohvalimo res vse naše tekmovalke in tekmovalce. Tudi tiste, ki se iz predtekmovalnih skupin niso uvrstili na glavni turnir. Redko se zgodi, da bi vsi odigrali kar trenutno zmorejo, oziroma še bolje. Obenem pa so pokazali tudi zelo borbeno igro in pravi športni pristop.
center
za vse, ki ljubimo življenje
Vabljeni na delavnico s priznano učiteljico joge in meditacije Snežo Vidovič:
Bolečine v križu, psihosomatika hrbtenice in terapevtske jogijske vaje
v soboto, 17.11. od 10. - 17. ure
Vsebina delavnice: predavanje o zdravem gibanju, praktični del (terapevtske vaje) in dihalne tehnike za zdravo hrbtenico.
Več info na www.bcenter.si ali na GSM 041/662-463
B-center • Obrtna ulica 11 • IZOLA
SMEROKAZI
Četrtek 25. oktober 2012
Hotel Delfin - ob 19.30 večerni klepet z
“Zanimivimi Izolani” v h,»ek, Deu,,,
katerega gost bo Branko Simonovič, že 20 let direktor Hotela Delfin. Slovenski upokojenci imajo ta hotel, ki prav letos praznuje 30. rojstni dan, zelo radi. Tudi zaradi direktorja, ki ima z gosti pristen stik in v turizmu dela že vse življenje.
Pogovoru bo sledil nastop MoPZ Jagodje-Dobrava, Izola, pod vodstvom Mirjane Bonin.
Pogovor z gostom bo vodila Nataša Benčič.
BARBARA JURK0VSEK
BETIVEEN KITSCH, ARI & REALITV
Razstava bo na ogled do 15. novembra 2012.
Galerija/ Atelier S VOJC Koper -19.00 otvoritev razstave
"7 2"
VOJC SODNIKAR PONIS
Petek 26. oktober 2012
Kulturni dom Izola - ob 20.00
DAN D - Projekt "Tiho”
Projekt »Tiho« se od »izštekanega« razlikuje v zelo pomembni »sestavini« : inštrumentih. Zasedba se je namreč odločila za konkretno spremembo in namesto manj varnega okolja že ustaljenih akustičnih, posega po nekonvencionalnih, za današnji čas precej eksotičnih in »odštekanih« glasbilih. Izvedbe že znanih pesmi so postale tako pristne, nezlagane in neposredne, da jih boste poslušalci lahko spoznavali čisto od blizu v njihovi najbolj »slečeni« formi.
Vstopnina: 15 EUR v preprodaji, 20 EUR na dan koncerta. Število sedežev je omejeno! Rezervacija in predprodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Tel: 05 641 84 39
Manziolijeva palača - ob 19.00
Delavnica izolski zgodovini
Petrus Magister Scholae in njegova dolga pot 1212 - 2012
Večer bo vodil Silvano Sau.
Torek SO.oktober 2012
Galerija Salsaverde - ob 19.30 uri odprtje razstave
Marko Butina ”Tudi jaz sem slikar”
Sobota 3. november 2012
Kulturni dom Izola - ob 17.00
Goska ploska
Gledališče Bobek
9
9'
MIŠJE ZGODBE
Predstavijo se mali mišji junaki, ki se \ spopadajo z enakimi problemi in sti-skami kot otroci. To so zgodbe o domi-
šljiskih potovanjih, malih in velikih željah... Vstopnina: 4 eur
ČETRTEK 8. NOVEMBER 2012
Galerija Alga - ob 19.00 Otvoritev slikarske razstave
EMI VEGA
MANJŠA
HIŠNA POPRAVILA
in VZDRŽEVALNA DELA
Lauriano Stefanič s.p.
MOB : 041/703-927
Galerija SVOJ C Koper - Grudnova 3
Vabimo vas na otvoritev razstave
7-2
VOJC SODNIKAR PONIS
ki bo v četrtek, 25. oktobra 2012 ob 19. uri v Ateljeju Svoje v Kopru (Grudnova 3 ).
Galerija Salsaverde Gram$cijevtrg4izoia
Vljudno vabljeni v torek 30. oktobra ob 19.30 uri na odprtje razstave
Marko Butina
”Tudi jaz sem slikar”
Manziolijeva palača
Enzo Hrovatin
Ne samo glasba...tudi barve
Razstava bo na ogled do 12. novembra 2012.
S0nČn3 dvorana / ulica Giordana Bruna 6 (pri cerkvi Sv.Mavra).
Slikarski in foto ex tempore
ki je potekal ob Tednu starejših občanov.
Hotel Krka Strunjan
Paride Di Stefano
ATEUE DUKA hran "Moje ljubezni"”
BARBARA KASTELEC
Mestna knjižnica Izola
• Razstavljajo v mesecu novembru: razstavlja društvo ANIMOV in razstava trgank ter druge ročno narejene uporabne in okrasne izdelke, varovancev Varstveno delovni center
• petek, 26. oktober 2012 ob 19:00: Denar - Nedolžna prevara? predstavitev knjige Knjiga odgovarja na vprašanja kot so, kdo v resnici ustvarja denar, kako deluje monetarni sistem in kakšni so predlogi za temeljito reformo? Finančni krizi smo priča že peto leto in še kar ji ni videti konca. Nekateri celo napovedujejo razpad evra in poglobitev finančne krize. Mnogi od vas se verjetno sprašujete, zakaj morajo davkoplačevalci reševati banke, katerih vodstva si obenem izplačujejo milijonske bonuse? Mnogi pravilno čutite, da je nekaj globoko narobe s samim monetarnim sistemom, z njegovim delovanjem in strukturo. Ob prebiranju knjige boste veliko lažje razumeli, zakaj se nahajamo v krizi kot tudi to, zakaj je velika večina ekonomistov ni predvidela. Čeprav knjiga ne opisuje teorij zarot, vas bo delovanje sistema osupnilo. Knjigo bo predstavil njen avtor - Aleš Praprotnik.
M	n
Kulturna dediščina---------------------------------------------
Kamnita gradnja ni dražja od betonske
Mestna knjižnica Izola je v četrtek, 18. oktobra na drugem, to pot domoznanskem srečanju Borze znanja, gostila Edo Benčič-Mohar iz piranske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki je predstavila tri publikacije, ki so nastale v okviru projekta REVITAS: Priročnik za suhogradnjo v navezi z dokumentarnim filmom o suhogradnji, študijo z naslovom Razvoj modela revitalizacije istrskega podeželja ter priročnik o obnovi stavbne dediščine z naslovom Revitalizacija kulturne dediščine istrskega podeželja.
Projekt REVITAS je čezmejni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija skozi Program čezmejnega sodelovanja Slovenija - Hrvaška 2007 - 2012. Vanj je bilo vključenih 10 partnerjev s slovenskega in hrvaškega dela Istre.
Projekt je potekal 30 mesecev, od oktobra 2009 do marca 2012. Poglaviten cilj projekta je bil, da se ustavi propadanje istrskega podeželja in predvsem, da se ohranja kulturna dediščina kot ena pomembnejših nosilk trajnostnega razvoja.
Hrvaški partnerji so se usmerili v popularizacijo bogate kulturne dediščine istrskega zaledja. Izdelali so vodnike in druge publikacije, ki usmerjajo obiskovalce k ogledom najzanimivejših enot in območij nepremične kulturne dediščine po tematskih sklopih, kot so na primer naselja, srednjeveške freske, utrdbe, cerkve, arheološka dediščina, suhozidne konstrukcije. »Nam, v Slovenski Istri, pa se je ponudila priložnost, da prikažemo kulturno dediščino tudi kot morebitno nosilko krajevnega razvoja, predvsem kakovostnega turizma. To bi morda v družbi upravičilo njeno aktivno varovanje. Ponudila se nam je tudi priložnost, da obudimo že skoraj v celoti zamrlo znanje kamnite suhogradnje«, je ob začetku predstavitve dejala Benčič-Moharjeva. Stanje kulturne dediščine »Žal je v naši družbi prezrta simbolna, kulturna, estetska, pa tudi praktična vrednost kulturne dediščine,« je spomnila kulturovarstve-nica. V vaseh prevladujejo ruševine, po drugi strani pa se v samih vaseh in zunaj njih pojavljajo neustrezne adaptacije, dozidave in celo neskladne novogradnje. Nastajajo brez reda v prostoru in brez spoštovanja lokalnih zakonitosti stavbnega oblikovanja.
Strokovnjakinja je opozorila, da kulturna dediščina propada iz več razlogov: od neučinkovite zakonodaje do slabega odnosa večine prebivalcev ter posledično nespoštovanja in neupoštevanja varstvenih režimov. K slabemu stanju prispevajo še nerešeno lastniško stanje, splošno pomanjkanje sredstev, neznanje o načinih njenega ohranjanja, vzdrževanja in obnove.
Stara znanja so poniknila v pozabo. Investitorji izbirajo mojstre naključno, največkrat se ne ozirajo na njihovo znanje o obnovi objektov kulturne dediščine.
Priročnik za suhogradnjo in dokumentarni film Suhogradnja
Ena od skupnih nalog hrvaških in slovenskih sodelavcev projekta REVITAS je bila na novo ovrednotiti in osmisliti kamnito suhogradnjo kot izjemno pomembno sestavino kulturne dediščine Istre. To so uresničili z izdajo dvojezičnega priročnika o suhogradnji. Od številnih objektov suhogradnje so se na obeh straneh odločili za tiste, ki so na terenu najpogostejši ali najbolj zanimivi. Tako so na hrvaški strani izbrali kažun, pri nas pa so se odločili za predstavitev kamnitih podpornih in mejnih zidov, ki na prvi pogled morda niso tako atraktivni, vendar na gosto prepredajo naša naselja in jim dajejo poseben razpoznavni značaj.
Pri sami suhogradnji nas preseneča predvsem pestrost in mojstrstvo gradnje. Način gradnje se je spreminjal od kraja do kraja oziroma glede na vrsto kamna, ki se je nahajal v okolici. Osnovni princip je sicer povsod enak: kamni so zloženi v vodoravne plasti, ležeče. Bistveno pa je, da se posamezni kosi medsebojno tako dobro prilegajo, da uporaba veziva ni potrebna.
Žal je staro graditeljsko znanje skoraj v celoti izginilo iz uporabe. Zaradi neznanja kamnita suhogradnja vzbuja strah in odpor, češ da je draga, nestabilna, netrajna in nevarna za okolico. Danes se prisega na betonske zidove, čeprav nam stanje na terenu govori povsem drugo zgodbo. Suhozidane konstrukcije kljub večdesetletni zanemarjenosti stojijo in marsikje še služijo svojemu namenu. Če so pravilno zgrajene, so trajnejše od betonskih. Branko Or-banič, ki se s suhogradnjo ukvarja tudi poklicno, je naredil primerjalno finančno oceno, s katero je dokončno zanikal trditve, da je kamnita gradnja dražja od betonske.
Osrednji, najbolj pomemben del knjižne publikacije in dokumentarnega filma so navodila za suhogradnjo zida s prikazom postopka od začetka do konca. Vsebina dokumentarnega filma je zelo podrobna; film posnet je bil zato, da bi še dodatno ponazoril cel postopek, da bi postal še bolj razumljiv.
V študiji Razvoj modela revitalizacije istrskega podeželja obe strani ugotavljata, da bi morala biti izdelava kompleksnega načrta revitalizacije istrskih naselij na podeželju prioritetna družbena naloga tar da bi morala država bi v prvi vrsti vzpostaviti nacionalno strategijo za trajnostni razvoj podeželja, ki bi predvidel tudi ekonomske prednosti izbrane razvojne usmeritve (nova delovna mesta, prodaja domačih proizvodov...).
Druga vloga, kjer se država doslej prav tako ni izkazala, je nadzor nad posegi in ukrepanje, kar pomeni, da se v praksi posegov, ki uničujejo kulturno dediščino, ne sanira in je stanje ponekod že alarmantno. Priročnik Revitalizacija kulturne dediščine istrskega podeželja je nadgradnja zgoraj omenjene publikacije, namenjena slovenskemu področju. Namen tega priročnika je usmeriti pozornost lastnikov, načrtovalcev in izvajalcev k naselbinski in stavbni dediščini ter jih opozoriti na njeno kulturno, simbolno, estetsko in praktično vrednost. Priročnik torej predstavlja temeljne značilnosti tradicionalne poselitve in hiše ter poudarja lokalno specifiko, ki jo v veliki meri gradijo karakteristični stavbni elementi, kot so baladurji, dimniki, kavade, strešni venci, portali, stavbno pohištvo, način gradnje... Ohranjanje in negovanje tradicionalnih materialov ter stavbnih motivov prispeva tisto estetsko noto, ki jo vsi iščemo pri oblikovanju svojega okolja in ki se nam žal vse prevečkrat ponesreči z vnašanjem tujih modnih elementov.
Vse tri publikacije si je moč izposoditi v Mestni knjižnici Izola, dokumentarni film sije možno ogledati v Središču za samostojno učenje; prav tako so vsa dela prosto dostopna na spletni strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Ksenija Orel
Opasilo v Kortah
Opasilo je praznik fare (župnije) v spomin na pomembenjši dogodek. Ponekod so praznik prekrstili v šagro.
Opasilo je stara beseda, ki verjetno izhaja iz časov, ko so za take praznike prirejali okoli cerkve procesije in z njimi cerkev opasali. Besedo opasilo na Primorskem še poznajo, medtem ko drugod uporabljajo besedo proščenje ali tudi shod.
Vkortežanski župniji sepraznikpraznuje v spomin na postavitev nove večje cerkve z zvonikom (prej so imeli le zvončnico, kot jo imajo podružnice). Zvonik pomeni za kraj prestiž in ni čudno, da so se včasih z njim zelo ponašali in se prerekali, kateri kraj bo imel višjega. Zvonik so si farani zgradili v razsvetljenskem času - v francoskem obdobju, ki je priznaval domači jezik. Takrat so tudi dobili državno šolo v ilirskem jeziku (glagolica).
Letošnje opasilo je bilo posebej slovesno, saj so odprli lepo prenovljeno pokopališče. Ob tem dogodku sta kraj s svojo navzočnostjo skupaj počastila župan občine Izola, pod katero spadamo, in župnik župnije Korte. Prenovljeni britof sta slovesno predala svojemu namenu.
Ob dogodku se je zbralo veliko domačinov in, kot je navada, veliko po svetu razseljenih rojakov. V kulturnem programu so nastopili učenci domače šole in pevski zbor Kulturnega društva. Ob tej priliki v kraju ustanavljajo pritrkovalsko skupino, ki bo ob slovesnostih nastopala, ko bo v zvoniku še tretji zvon.
Za obnovo pokopališča in obenem za nadaljnjo ureditev vaške kanalizacije si je posebej prizadeval predsednik kortežanske KS, denarna sredstva pa je prispeval občinski proračun z znatnimi sredstvi Evropske unije.Prav vsem naj gre naša zahvala.	nm
mambr/m: 12
Po par vajah bi lahko naredili lep koncert
Pred dvajsetimi leti je pri založbi Mandrač izšla knjiga ob 25 letnici izolske skupine Faraoni. Dve desetletji in dva velika koncerta kasneje smo ponatisnili knjigo v omejenem številu izvodov ter ji dodali še dokumentarne posnetke s koncerta na svetilniku ob 25 letnici skupine, kije Izoli dala pomembno mesto na beat, rock in pop glasbeni sceni, Pogovarjal sem se z Nelfijem Depangherjem, edinim, ki je bil Faraon v vseh obdobjih,
Faraoni so bili naravni nasledniki Kameleonov, ki so bili sredi šestdesetih let ena najpopularnejših jugoslovanskih beat skupin. Ob razpadu Kameleonov sta se Tulio Furlanič in Marjan Malikovič celo pridružila Faraonom, ki so bili takrat, v postavi: Stojan Družina, Črt Janowsky, Gianni Colori in Nelfi Depangher, že pomembno ime slovenske in jugoslovanske glasbene scene.
-	45 let Faraonov. Ste si takrat, pred 45 leti sploh predstavljali kaj takega? Se spomniš prvih vaj novona-stajajočega benda?
Naj že na začetku povem, da vse kar bom izjavil izjavljam čisto in samo v lastnem imenu in ne v imenu vseh nekdanjih članov skupine, tako da ne bo kakšne nepotrebne zamere. Zdaj pa o začetku Faraonov: Bili so štirje mladeniči, ki so v »circolu« začeli vaditi in se zelo hitro skregali z bobnarjem. Tako in tedaj se je začela moja zgodba s »Faraoni«, ki tedaj to še nismo bili. Naše glasbeno znanje je bilo še zelo omejeno, zato smo se znašli kot smo vedeli, v glavnem tako, da smo na nastopih drugih skupin gledali kako se prime posamezne kitarske akorde.
-	Vaša zgodba je razdeljena na dva dela. Na prvega (beat in rock) ter drugega (pop). Dve obdobji, dve zasedbi, kjer si ti edina stalnica. Kdaj je bilo lepše?
Sedaj bi se bilo lažje odločiti kaj je bilo lepše. Lepo je bilo na začetku, ko še pomislil nisi, da boš z igranjem na bobne priigral »penzijo«. Dovolj je bilo, da si igral. Ko sem šel na služenje vojaškega roka so bili moj »kapital« bobni Ludvvig. Druga zgodba se začne z drugo zasedbo, kjer smo lahko preživljali družine in videli lep košček sveta.
-	In kdaj je bilo bolj donosno?
-	Mislim, da sem odgovoril že ob prejšnjem vprašanju.
-	Velikokrat sem razmišljal o pomenu besedila Prle upeco ribu. Mi lahko pomagaš?
Veš za to bi morala vprašati Marjana Malikoviča. Sam z besedilom nimam nobene zveze. Predvidevam pa, da je Prle nek frajer, ki je lovil ribe na dveh nogah in je imel tudi štirikolesni prevoz (in zelo slabe gume)
-	Faraoni ste na začetku dajali veliko pomena vizualizaciji vaše glasbe. Vemo, da je za light show skrbel Sergio Gobbo, kdo pa je narisal sfingo, ki je postala vaš zaščitni znak?
Idejo, da obudimo Faraone nam je dal Čedo Klemenc in večina naših nastopov je bila v tistih časih povezana z njihovo agencijo (tudi prvi poster in drugi reklamni pripomočki) z njim je tudi precej sodeloval umetnik Janez Matelič in on nam je ob (ne spomnim se kateri priložnosti) napravil nalepke s sfingo, ki pa je bila, sicer nekoliko drugačna, tudi na sprednji koži bas bobna že v prvi zasedbi in jo je takrat izrisal ravno Sergio.
-	Figov list je bila najverjetneje prva jugoslovanska rock pesem, ki je imela svoj video. Se spominjaš, kako je potekalo snemanje s Koni-jem Steinbacherjem?
Ne, to se je dogajalo v času mojega služenja vojaške obveznosti. Tako, da nisem bil sploh prisoten ob tej priložnosti.
-	Faraoni ste ostali brez dveh svojih pomembnih članov, Črta Ja-nowskega in Ferda Maraža. Kako takšen dogodek vpliva na skupino?
Če je bila smrt Črta, ki v tistem času ni več deloval z nami, šok, je bila Ferdova prava tragedija. Nekaj mesecev prej smo praznovali njegovega »abrahama« in potem...Ne vem kaj bi bilo, če Ferdo ne bi umrl.
-	Bili ste eden redkih bendov z dvema bobnarjema. Povej po pravici, kako je bilo sodelovati s Tuliom Furlaničem tako na blizu?
Poteza Marjana Starca, da povabi Tulia k Faraonom se je, šele kasneje se je ugotovilo , to izkazala za zelo
zelo odmevno. Dva bobnarja istočasno. Ni bilo neke posebne umetnosti. V tistem času pa je bilo še kako atraktivno. Poleg tega sem čakal ali že imel vojaški poziv tako, da je to »dvobojevanje« dveh bobnarjev trajalo malo časa.
- Kaj pa z Oliverjem Dragojevičem, ki ste ga spremljali kar nekaj let, se še kaj slišita?
Tako kot z vsemi pevci s katerimi smo sodelovali smo tudi pri Oliverju pustili lep vtis in večkrat se slišiva, ko pa nastopa kje v bližini se največkrat tudi oglasi. Prinese kakšen nov CD ali pa, na kar je še bolj ponosen, DVD kako je ujel dve tuni.
Mujft,	UM*.
GiacaorU
-	Si poslušal posnetke koncerta na svetilniku ob 25 letnici Faraonov, ki jih je naredila ekipa takratnega Radia Morje?
Poslušal in, če pomislim, da je to bilo pred 20. leti in pomislim kam je odšla avdio tehnika v teh dveh desetletjih, je zvok zelo dober. Predvsem pa sem opazil razliko v glasovih, ki takrat še niso bili tako »globoki in raskavi«. Seveda me je nekaj pesmi popeljalo v najstniška leta in to je bilo najlepše.
-	Še vedno sodelujeta v skupini Legende. Ali je pri nas sploh še prostor za takšne superskupine?
Bil sem pobudnik za ustanovitev te zasedbe vendar sem opazil, da se interesi posameznikov ne ujemajo in je, tudi zaradi tega, ta poizkus »končal« razmeroma hitro. O tem ali je prostor za take skupine, pa bi me moral vprašati v manj kriznih časih.
-	Faraoni že nekaj časa niste aktivni, čeprav prav vsi igrate v drugih zasedbah. Koliko vaj bi potrebovali za dober skupni nastop?
Imeli smo tudi že nekaj srečanj na to temo (Faraoni). Izoli sem ponudil organizacijo enega koncerta a so bili odzivi zelo neprepričljivi. Tako je bilo tudi drugod po Sloveniji. Morda bo pa bolje ob 50. obletnici.
-	Ali ga bomo dočakali?
Ne vem zakaj ga ne bi. Saj smo še mladi ha,ha,ha	Mef
na izolski Občini.
-	Koliko pokopnih mest je zdaj na kortežanskem pokopališču in za kakšno obdobje menite, da bodo zadoščala.
-	Na novo je urejenih dodatnih 14 klasičnih pokopnih mest in 31 talnih žarnih pokopnih mest, lahko se uporabijo tudi obstoječa poko-pna mesta, tam kjer je to možno (izpolnitev pogojev za prekop grobov po določenem času) in tam kjer svojci dovolijo. Ocenjujemo, da obstoječa in nova pokopna mesta zadostujejo za obdobje do deset let.
Imamo dobre fotografe
V sklopu Tedna starejših občanov so organizatorji pripravili tudi fotografski in slikarski ex - tempore. Slikarjev je bilo tokrat manj, zato pa je bil bogat izbor fotografov, kar je tudi rezultat fotografskega tečaja, ki so ga pripravili na univerzi za tretje življensko obdobje. Tema fotografij so bile izolske ulice, na fotografiji pa so tri nagrajenke letošnjega natečaja. Razstava je odprta v Sončni dvorani, če bo vreme lepo pa jo bodo v soboto dopoldne prenesli še v Ljubljansko ulico.
Postanite pritrkovalci!
KD Korte ustanavlja novo PRITRKOVALSKO SKUPINO, v katero vabimo vsakogar, ki bi ga ta ljudska umetnost zanimala in veselila (leta in spol nista najpomembnejša, le da ima otrok vsaj 5 let, lahko tudi družina). Vaje bodo ob četrtkih ob 19.20 do 20.50 v pevski sobi zadružnega doma. Vodil jih bo priznani slovenski kolavdator in učitelj pritrkovanja, g. MARKO ČESEN iz Vipave, ki ima na tem področju dolgoletne bogate izkušnje in uspehe, tudi mednarodne. Povejte naprej, predvsem pa: pridite, ne bo vam žal!
Izvedene je približno tretjina predvidene investicije. Na novo pa bo na novo kanalizacijo priključenih 59 gospodinjstev.
-	Ali je že znano kakšen bo strošek priključka za posamezno gospodinjstvo?
-	Natančnih izračunov še nimamo, strokovne službe izračune še pripravljajo.
-	Kateri deli izolskega podeželja tako še ostajajo brez urejene kanalizacije?
-	Na podeželju ostaja še nerešena problematika naselij Šared, Medo-ši, Polje in delno Malije, kjer se bo izgradnja izvajala skladno s programi komunalnega opremljanja in dinamiko aktivnosti opredeljenih v Načrtih razvojnih projektov za leti 2013/2014, ter območja razpršene gradnje Baredi in Morgani, kjer po trenutno veljavnem operativnem programu odvajanja in čiščenja odpadnih voda gradnja kanalizacije ni predvidena in bo čiščenje odpadnih voda rešeno z manjšimi individualnimi ali skupinskimi čistilnimi napravami.
ur
Vsi različni - vsi naši
Zaključni večer letošnjih srečanj s kantavtorji na Largu Pr’špini v Ljubljanski ulici se je, kljub zgodnji uri in slabi najavi, spremenil v nadvse prijetno srečanje glasbenikov in ljubiteljev akustične, pripovedne, skoraj šansonske glasbe. Na zadnjem večeru, ki pa ni tudi zanesljivo zadnji, so se ponovno zbrali tisti, ki so že nastopili na katerem od četrtkovih večerov pa še dva novinca sta bila vmes.
Večer je, kot se za gostitelja spodobi, odprl Mef, ki je odigral tri pesmi z novega albuma in že pripravil publiko do skupinskega prepevanja oziroma oponašanja godbe na pihala, nadaljeval pa je Elvis Sahbaz, še eden iz “tistega kota”. Elvis je z akustično kitaro odigral tri manuete, ki to niti niso, čeprav dišijo po klasiki in bluesu hkrati, ter si priboril še bis, ki ga je zapolnil z mnogim naj ljubšo Parenzana blues. Željko Jugovič Žeži je bil tudi v formi in njegove pesmi Izolani počasi že spoznavajo, posebej pa je zabavna tista”Boste malo pihal”, ki govori o njegovi izkušnji z možmi postave, pa tudi ostra in zabavna pesem o virtualnem svetu v katerega se selimo.
Vlado Jeremič je, po začetnih težavah s kitaro, odigral in odpel tako kot zna, prepričljivo in prijazno hkrati. Seveda tudi tokrat ni vzdržal brez ene čisto nove, najbolj pa je, seveda, zažgala “Ni je reke kot Rižana.” Dejan Semolič postaja vse bolj kitarist in kantavtor, saj se skoraj ne spominjamo njegovega zadnjega klavirskega nastopa in čeprav je res, da imamo opravka z vrhunskim pianistom, ki se giblje med klasiko in jazzom, je tudi odličen kitarist in perfekten pevec. Skratka, glasbena blagovna znamka.
Nekaj podobnega je že par desetletij tudi Stevo Pahek - Nani, odličen avtor besedil in glasbe, ki se je po odhodu iz Istranove in koncu skupine Izo-laBrand kar nekako potuhnil. Zdaj je jasno, da je ves čas ustvarjal, zbral lep venček prevodov Byronovih pesmi in jih odlično glasbeno obogatil ter prepričljivo predstavil. Da o bisovski “Ale homo ča u Koštabonu pogledat nonu” sploh ne govorimo. Večer pa je zaokrožil Enzo Hrovatin s prečudovito pesmijo Alibi, ki jo je posnel tudi s Faraoni, z Malvazijo z njegove prve samostojne plošče in Solinarjem, brez katerega enostavno ne gre. In tudi brez bisa ni šlo, kar je ob njegovih nastopih že kar v navadi.
Skratka, še enkrat se je pokazalo, da Izola nima le talenta ampak ima že izdelane glasbenike, ki so svojemu mestu lahko v ponos.	ur
Podeželska stran
Korte imajo prenovljeno pokopališče
V nedeljo je ob vaškem prazniku potekalo tudi slavnostno odprtje prenovljenega pokopališča v Kortah. S tem pa se ni zaključilo investiranje v podeželje, saj vzporedno poteka gradnja kanalizacije v Kortah. Ostali zaselki, ki se še borijo s to problematiko, pa naj bi uvideli rešitev v naslednjih dveh letih.
V nedeljo je bilo slavnostno odprtje prenovljenega pokopališla v Kortah. Projekt je bil “težek" pol milijona evrov, a je bil v večini podprt s strani Evropske unije.
O tem, kdaj bo na vrsti še izolsko pokopališče, ter kako kaže z gradnjo kanalizacije na podeželju, smo povprašali Martino Miklavčič Šumanski, podsekretarja za področje kadrov in komuniciranje
-	V Kortah trenutno gradite kanalizacijo za vzhodni del vasi. Kako daleč ste z deli in kdaj menite, da bodo končana?
-	Projekt izvedbe kanalizacije in vodovoda v naselju Korte bo predvidoma zaključen v mesecu marcu 2013.
-	Večji del denarja ste namenili urejanju infrastrukture pokopališča, od mrliške vežice do parkirišč. Ali bo zdaj na vrsti tudi izolsko pokopališče, ki takšne posege tudi zelo potrebuje?
-	Že vrsto let se na izolskem pokopališču izvajajo manjše obnove, v proračunu 2013/2014 bo predviden tudi večji poseg, ki obsega ureditev obeh vhodnih vež s pripadajočimi prostori, sakralnega objekta - kapele v notranjosti pokopališča, obnovo zidov in notranjih poti ter razširitev pokopališča proti Prešernovi ulici.
Komemoracije
Izvršni odbor Združenja borcev za vrednote NOB Izola vabi vse občane, da se v čim večjem številu udeležijo komemoracij ob spominu na padle borce NOB, ki bodo:
Izolski ribiči sicer opažajo, da se kormorani oziroma vranjeki zbirajo v vse večjih jatah, vendar večjih težav z njimi nimajo.
“Morje je veliko in vsi ti kormorani ga ne morejo tako izprazniti, kot se dogaja na rekah in jezerih. Tam imajo res težave, ker jim polovijo vse mladice, pri nas pa lahko vidimo, kako se te dni zadržujejo bliže obali in kako ribje mladice bežijo pred njimi. Kormorani so namreč izvrstni lovci in njihov problem so pravzaprav naše mreže, saj vidijo ribo, ki smo jo zajeli in jo gredo iskat pa se zapletejo še sami. Mislim, da sem enega ulovil celo na 24 metrov globine” je povedal Milenko Buželan.
“Tudi mi nismo imeli z njimi bistvenih težav in tudi mi smo ga našli v mreži, ki je bila na 25 metrih globine.” je dodal Veso Hrvat in povedal, da imajo posebej velike težave s kormorani na hrvaških oziroma dalmatinskih rekah, ki so jih ponekod skoraj izpraznili. Zato se mu zdi, da je njihova zaščita morda pretirana, saj jih je vsako leto več.
Marjan Buh je bil tisti dan manj zadovoljen z ulovom, saj je bil slabši kot druge dni, “ampak tako se pač dogaja” je povedal in o kormoranih oziroma vranje-kih ni imel posebnih pripomb. “Opazujem jih, kako zjutraj v formaciji priletijo k nam, se zberejo pod Belvederjem ali pri belih skalah, se malo pogrejejo, nato pa spet nekam izginejo.
-	v Kortah (pri spomeniku) v petek, dne 26.10.2012 ob 10,30 uri
-	v Jagodju -Dobravi (pri spomeniku) v petek, dne
26.10.2012	ob 16. uri
-	v Izoli, na Trgu padlih (pri spomeniku) v torek, dne
30.10.2012	ob 16. uri.
Vljudno vabljeni.
Izvršni odbor Predsednik: Lucio Gobbo
Najverjetneje na lov, saj so izvrstni podvodni lovci. Seveda sem jih tudi jaz nekaj polovil, vendar posebne škode na mrežah ne naredijo."
“V zadnjih dneh sem ujel že tri oziroma so se ujeli sami” pove Valter Radman, ki je zadovoljen tudi z ulovom rib v zadnjih dneh in tudi z možnostjo, da ribiči prodajajo ulov neposredno s čolna. “Mislim, da je to tudi turistično zanimivo, za nas pa tudi lažje, zato se moram zahvaliti odgovornim na Komunali, ki so nam omogočili, da prodajamo tukaj, v mandraču.
Če smo se ob objavi članka o zaščitenih vranjekih bali, da bodo ribiči jezni zaradi te zaščite pa ugotavljamo, da temu zaenkrat ni tako. Res pa je, da opažajo, kako se število teh kormoranov vztrajno povečuje in gotovo bo prišel trenutek, ko bo razmerje med njimi in morskim življem porušeno. Prav je, da so eni in drugi pripravljeni na to.	D.M.
Po hudi bolezni nas je zapustil dragi mož, oče in nono
Andrej Pušpan
17. 11. 1943 - 24. 10. 2012
Ostali smo v nemi bolečino, saj smo preživeli toliko lepega in nepozabnega, da bo za vedno ostal v našem spominu.
Od njega se bomo poslovili v petek, 26. oktobra 2012 ob 15.00 uri na izolskem pokopališču.
žena Elizabeta, hči Andrejka, sin Alen in ostalo sorodstvo Izola, oktober 2012
V spomin
Marijan Ivankovič
1935 - 2012
V sredo, 24. oktobra, smo se na izolskem pokopališču poslovili od našega dragega Marijana Ivankoviča, delavca izolske ladjedelnice in nato taksista v sosednjem Portorožu.
Zapustil nas je človek, ki je v naša življenja prinašal toliko lepega in veselega, da ga bomo še dolgo, dolgo pogrešali.
Hči Gordana in vsi njegovi
Izola, oktober 2012
Stricu v spomin
Momir Stankovič
22. 10.2012 -22.10. 2013
Ko se spomnim nate, dragi stric, nasmeh mi spreleti obraz, a v srce se zareže bolečina, saj prehitro te vzel je čas.
Tvoja Samanta in Manuel Stankovič
Izola, oktober 2012
Predzadnja
KRIMINALIJE
MALI OGLASI
Razno
Trije kolpi
Policisti so v noči z nedelje na ponedeljek ustavili tri voznike in jim odredili preizkus alkoholiziranosti. Prvi je napihal 0,41 mg/l, drugi 0,48 mg/l, tretji pa 0,65 mg/l. Vsem trem je bila prepovedana nadaljnja vožnja in odvzeto vozniško dovoljenje. Prvima dvema je bil izdan plačilni nalog, zoper tretjega pa je bil podan obdolžilni predlog.
Dva se že pozna
Policisti so v noči s četrtka na petek ustavili voznika kolesa z motorjem in mu odredili preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 1,09 mg/l. Prepovedana mu je bila nadaljnja vožnja, odvzeto vozniško dovoljenje in podan obdolžilni predlog. V isti noči je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti še voznici osebnega avtomobila, ki pa je pokazal 0,52mg/l. Prepovedana ji je bila nadaljnja vožnja, začasno odvzeto vozniško dovoljenje in izdan plačilni nalog.
Še dobro da ni letališča
Iz Doma upokojencev je v ponedeljek odšel neznano kam starejši občan. Obveščeni so bili vsi policisti na terenu in svojci pogrešanega. Našli so ga na avtobusni postaji v Kopru in nas obvestili, da je s pogrešanim vse v redu in da ga bodo odpeljali nazaj v Dom upokojencev. Dobro da ni 100 V eni od trgovin z oblačili je bil unovčen ponarejen bankovec za 20 evrov, kar so ugotovili zaposleni v banki pri štetju njihovega dnevnega izkupička.
Za prvo silo
Policista PPP Koper sta pri ustavitvi 28-letnega Ljubljančana zasegla 22 tabletk prepovedane droge - ekstazi. Tabletke so mu bile zasežene, odrejeno pridržanje, naslednji dan pa opravljena hišna preiskava na domačem naslovu v Ljubljani. Zoper njega bo podana kazenska ovadba. Transporterji
Policist so v tem tednu dve osebi privedli v uklonilni zapor v Novi Gorici, eno osebo pa na sodišče v Kopru.
Novi oglasi so označeni polkrepko.
Nepremičnine
PRODAMO
-	3.947 m2 kmetijskega zemljišča v Luciji (Lučan) prodam. 070 872 901
-	V centru Izole, ob tržnici ugodno prodamo obnovljeno 2,5 sobno stanovanje 62m2 za 115.000 eur. tel 040 294 439
KUPIMO
Hiša, del hiše ali stanovanja z vrtom v bližini doma Dva topola, kupim. tel.: 041 647400 NAJAMEMO
-	Najamem enosobno stanovanje. Tel 070 530 781
-	Iščem enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje v izoli ali Kopru, tel 070 530 781
ODDAMO
. Za daljše obdobje ODDAM manjšo garsonjero v Jagodju. 041 770 042
-	ODDAM trgovino z utečeno dejavnostjo v Izoli, tel 040 605 604
-	ODDAM trosobno opremljeno stanovanje trem študentom ali mladi družini, tel. 040 767 591 -Oddamo 2-sobno stanovanje od 1.9.do 28.6, najraje študentom Tel: 040 500 074
-	Oddam skladišče v velikosti 90m2, pritličje 041 344 280
Prodajate-kupujetenepremičiiiiio,
strokovni osebni nepremičninski svetovalec
MmM
toOpatica-MIOT
Vozila in plovila
-	Prodam Nissan Almera 1.8 Avtomatik, letnik 2005, prevoženo 33.525 km, odlično ohranjen, tel 041 955 603
-	Prodam 6,5m dolgo jadrnico, s kabino in 4 ležišči. Jadrnica je privezana na kom. privezu Marine Izola, tel 031 684 041
-	Domač tropinovec prodam. Tel.: 041 676 541
-	Ugodno prodam 6m2 talnih ploščic. Tel.: 041 448 678
-	Manjšo zmrzovalno skrinjo s 4 predali razreda A+, ugodno prodam. 041 776 748
-	Ali lahko podarite star prenosni računalnik? Tel 070 530 781
-	Prodam nerabljeno Eminflex vzmetnico (letna in zimska stran) in letvice, dimenzije 190cm x 160 cm Tel. 041 312 940
-	Prodam nov jogi Dormeo com-pact 160x200 in dva posteljna poda 80x100 tel. 040-618 533
Delo
Nudim pomoč pri obiranju oljk in pri drugih kmetijskih opravilih. 030 638 847
-	Za hišna popravila (manjša mizarska in gradbena dela) lahko pokličete: 031 630 716
-	Nudim pomoč pri učenju angleškega in nemškega jezika. Pridem tudi na dom. Pišite na: Benko. Mohr@safe-mail.net
-	Iščem delo kuharja, kjerkoli na obali. Tel 070 530 781
-	Nudim inštrukcije iz italijanskega, angleškega in slovenskega jezika za osnovne in srednje šole Tel 031 418 217
-	Lahko poskrbim za vzgojo vašega psa. Tel.: 031 698 006
-	Italijanski jezik poučujem po najnovejših metodah. Uspeh je zagotovljen. Tel.: 041 542 955
-	Nudim gospodinjsko pomoč -likanje, pospravljanje in čiščenje ter pomoč pri negi starejših občanov. tel 041 686 703
-	Nezaposlen sprejme kakršnokoli fizično delo. 040 233 702
-	Nudim pomoč pri čiščenju poslovnih prostorov ali domov, pomivam posodo ali opravljam kakršnokoli drugo domače delo. tel 031 295 156
-	Inštrukcije matematike, fizike, kemije in angleščine za srednješolce in osnovnošolce. Tel.: 041 345 634
Društvo izbrisanih vabi na partizanski golaž
Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije - Obala vabi v soboto 27.10. ob 11. uri pred station na Gažonu na partizanski golaž. Namen golaža je, po besedah predsednika Stojana Bubanje predvsem ta, da še enkrat več opozorijo na probleme izbrisanih, ter da s partizanskim golažem potrdijo, da je bilo to območje nekoč partizansko.
Na druženje so povabili tudi veliko nevladnih organizacij, za izkazano podporo pa, pravi, bodo hvaležni vsakemu posamezniku, ki jih bo obiskal.
Uko con bučo
Nevidna nevarnost
Lepo je da so na plaži invalidov primerno opozorili ljudi, da je rampa za spust manjših plovil v morje drseča in nevarna. Podobno bi lahko naredili tudi na plaži slepih in slabovidnih, kajti rampa na tej plaži ni samo drseča, ampak zaradi posledic prejšnje ujme tudi odlomljena od obale. Obenem je zaradi plimovanja razpoka nevidna in predstavlja nevarnost za namakanje nog sprehajalcev. Prav bi bilo da se tudi na to rampo postavi opozorilo, da je dostop do morja na tem delu neprimeren.
Martinovanje in predavanje za člane Društva invalidov Izola
Člane Dl Izola obveščamo, da smo pričeli z vpisovanjem za Martinovanje v ponedeljek 08.10.2012. Martinovali bomo z Dl Zagorje ob Savi na kmečkem turizmu na Krasu dne 08.11.2012. Odhod 10:30. Ogledali si bomo vojaški muzej v Lokvi pri Divači.	Predsednik di Franc Poropat
Člani in podporni člani Dl Izola vljudno vabljeni na predavanje z naslovom Beljakovine za življenje in smrt, ki ga bo vodil dr. Iztok Ostan z Univerze v Ljubljani. Predavanje bo v četrtek 25. Oktobra 2012 ob 16 uri v prostorih društva v Izoli.
Predsednik Dl Franc Poropat
DU Jagodje - Dobrava
Na martinovanje v Belo Krajino
V Belo Krajino se bomo odpravili na Martinovanje, 10. novembra. Najprej si bomo ogledali Belokranjski muzej, nato Slovenski muzej gasilstva in staro Metliko. V Rosalnicah bomo obiskali tri cerkvice, poznane kot romarska pot, v Cvibelju obiskali spomenik padlim v NOB, saj je tukaj življenje pustilo veliko Primorcev. V Šentvidu pri Stični pa bomo ob izbrani hrani in glasbi v živo okusili pravi krst mošta. Cena izleta je 45 eur.	DU Jagodje - Dobrava
0x^t’',;KVA,~'r:
+386 (0)41 858 473
Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 €- 5,00 €
okusna KOSILA 7,00 €
prava nedeljska KOSILA 7,5 €
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
Prejšnji teden so imeli gasilci spet veliko dela, vendar tokrat, k sreči, prijetnega. V Kortah so namreč pripravili pravo akcijo z evakuacijo šole in ugotovili, da so učitelji, učenci in gasilci PGD Korte dobro pripravljeni. Na Manziolijevem trgu pa je Krajevna skupnost Staro mesto, v sodelovanju z izolskimi prostovoljnimi gasilci, pripravila preventivno akcijo na katero so prišli predvsem številni mladi in otroci, ki so si od blizu lahko ogledali praktične načine preprečevanja in gašenja požarov, obiskal pa jih je tudi župan Igor Kolenc.
Izolski vsakdanji čudeži
V nedeljho je bil v Izoli kar nekaj čudežev, od starinsko oblečenih gostov iz Pirana do polnega zaliva starih in obnovljenih batan, dokaj polnih mrež malih izolskih ribičev, številnih sprehajalcev in kupcev že omenjenih rib in končno je bilo čudežno lepo tudi vreme. Pa naj še kdo reče, da ne živimo v mestu čudežev.