PMIiiIM DmVIB ▼ Leto XIV., štev. 1 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon št 3122, 3123, 3124. 3125. 3126 hiseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova oL 3. - TeL 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ^ ulica štev. 11. - Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2 — Telefon št. 190 Račun' pri post. ček. zavodih: Ljubljana št- 11.842. Praga čisk> 78.180, Wien št 105 241. Srednje šole kot socialni problem Ne samo takrat, ko stopajo absolventi raznih sol v življenje, temveč že dolgo poprej, ko se mladi dijaki še ne zavedajo resnosti življenjskega boja, se že vidi, da spadajo srednje šole tudi med naše velike socialne probleme in ne samo med kulturne. Mnogi, ki imajo že davno za seboj šole in dobro vedo, koliko jim pomagajo v življenjski borbi, razmišljajo večkrat o šoli kot socialnem problemu, ko vidijo mladino, ki se vsi-pa iz šolskih zavodov. Da je šola med našimi socialnimi problemi pa se vidi in občuti seveda posebno tedaj, ko se razglašajo zaključki semestrov. Te dni smo pisali o zaključku prvega semestra na realnih in klasičnih gimnazijah v dravski banovini. Zabeležiti smo morali, da je na 14 učnih zavodih od 9.306 dijakov in dijakinj prvi semester uspešno dovršilo samo 5.094. Pred nami so tudi poročila o semestralnih zaključkih srednjih šol iz drugih pokrajin države in slovenskim dijakinjam in dijakom v tolažbo bodi takoj povedano, da so rezultata drugod v splošnem še slabši kakor v naši banovini. Prvi semester ima že od nekdaj svoje posebne težave. V nižjih razredih so začetniki, ki se še niso uživeli v šolanje, v višjih razredih pa povečana učna tvarina sprva muči one dijake, ki so le s težavo izdelali prejšnji razred. Nekdaj so lahko profesorji te težave upoštevali v veliko večji meri, sedaj pa to ni več mogoče, ker člen 54. zakona o srednjih šolah kategorično zahteva, da mora učiteljski zbor odstraniti iz šole dijake, ki dobijo v prvem semestru iz učnih predmetov nad polovico slabih in najslabših ocen (oceni 2 in 1). Tako je moralo na primer beograjske gimnazije zapustiti 344 dijakov in dijakinj. Na ženski gimnaziji v Sarajevu je od 970 dijakinj izdelalo prvi semester 540, padlo jih je 430, zavod pa je moralo zapustiti 18 dijakinj. Ravnatelj tega zavoda. povprašan po vzrokih, je navedel več momentov. Razredi so prenapolnjeni in se mora poučevati tudi popoldne, mnogo učenk prihaja v šolo izmučenih od predolge poti, starši se mnogokrat premalo brigajo za učni napredek svojih otrok, mnogi pa pošiljajo otroke brez ozira na njihove nadarjenost v srednjo šolo, ker je to postalo moderno ali pa. ker jih drugače ne vedo kam dati. Ta pojasnila bi veljala v polnem obsegu tudi za mnoge druge srednje šole. Ako upoštevamo potem še nezaposlenost absolventov, ni čuda, da je beograjski publicist Slobodan 2. Vidakovič že lani v svojo pomembno knjigo »Naši socialni problemi« uvrstil na tretjem mestu tudi naše šolstvo. Obširno poglavje o šolstvu je zaključil z zahtevo, naj reforme našega šolstva skrbijo za to, da srednje šole ne bodo ustvarjale intelektualnega proletariata, ki po veliki večini išče namestitve samo v državni ali drugi javni služili. V zadnjem desetletju so po njegovih statističnih podat kih naše šole poslale v življenje nad pol milijona intelektualnega proletariata, strokovno izvežbanih dijakov pa samo okrog 60.000. Pisatelj, čigar knjiga je plod vestnega in težkega dela. hoče narod kakor zdravnik bolnika opozoriti na vse nevarnosti. Menil je celo, nai se število gimnazij zniža za 50 odstotkov, name?to njih pa naj se otvariajo šole rn tečaji za profesionalno praktično izobrazbo. Seveda pa je tako operacijo mnogo lažje nasvetovati kakor izvršiti V prosvetnem pogledu je bilo pri nas že v prvih letih po zedinjenju storjeno izredno mnogo in v mnogih pokrajinah celo na popolnih razvalinah ali pa tako rekoč iz nič. V južnih srbskih krajih niso turški oblastniki dopustili ničesar, kar bi moglo služiti narodni miselnosti in prosven. Po osvobojenju je bilo treba začeti tam vse znova. V drugih pokrajinah je morala svobodna domovina spet izpolniti prosvetne želje in zahteve, za katere se je narod zaman dolga desetletja boril pod tujim gospodstvom. Starih narodnih višjih šol tudi ni bilo mogoče ukiniti, pa naj so prišle v narodno last v bližini tudi druge šole, ki so jih nekdaj po svoje urejevali tuji gospodarji. Veliko prosvetno nalogo vrši zelo uspešno tudi naša vojska, ki je mnogim mladeničem iz raznih pokrajin edina in zelo dobra šola. Kljub tem uspehom in vsekakor častnemu napredku ne bi mogli trditi, da je storjeno že dovolj, ako gledamo na šolstvo samo s kulturnega stališča. Saj vidimo, da imajo drugi narodi razmeroma še več šol, še več dijaštva. Na žalost pa je, kakor smo že omenili, šolstvo enako važen socialen kakor kulturen problem. Socialni problem šolstva se kaže na eni strani v tem. da ne moremo zaposliti vseh absolventov, na drugi strani pa v rezultatih letošnjega prvega semestra, ki pričajo, da pošiljajo starši svoje otroke v srednje šole, tudi če niso prepričani o niihovi usposobljenosti, pač samo zato, ker ne vidijo druge poti za nje. In ta socialna stran šolskega problema je momentano tako važ- Ljubljana, torek j. Cena Din t- Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 3126. Maribor, Gosposka u!'ca 11. Telefon št. 2440 Celje Kocenova ul. 8 Tel. it 1901 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Mušanov pred Sobranjem Nova vlada se danes predstavi parlamentu — Pogajanja z liberalci — Vprašanje amnestije še ni rešeno Sofija, 2. januarja. M. Jutri dopoldne se bo sestalo Sobranje k seji, na kateri se bo predstavila vlada Mušanova. Ministrski predsednik Mušanov mrzlično nadaljuje pogajanja z narodnimi liberalci, da bi sprejeli oba resora, ki sta ostala zanje rezervirana. Vsa njegova stremljenja pa so ostala dosedaj brezuspešna in liberalci slej ko prej vztrajajo pri svojih zahtevah. Podpredsednik Sobranja Šopov je danes popoldne izjavil novinarjem, da bodo narodni liberalci za enkrat vsekakor podpirali Mušanovo vlado ne glede na to, ali bodo vstopili v vlado ali ne; to pa zaradi tega, ker je njihov program enak programu Narodnega bloka. Svojo nadaljnjo taktiko pa bodo uravnali po rezultatu pogajanj, ki so še v teku. Kljub tem zagotovilom narodnih liberalcev pa smatrajo v političnih krogih, da niso izključena izne-nadenja na jutrišnji seji Sobranja, ko bo šlo za to, da se novi vladi izreče zaupnica. Tudi v vladi sami glede vprašanja amnestije še ni dosežen definitivni sporazum. Mušanov je v načelu sicer pristal na zahtevo zemljoradnikov, da se nemudoma predloži Sobranju zakon o amnestiji, vendar pa podrobnosti še niso določene. Sofija, 2. jan. g. V političnih krogih prevladuje mnenje, da liberalci ne bodo spremenili svojega stališča. Strankini voditelji izjavljajo, da bo šila stranka v opozicijo in da bo !e sem in tja podpirala vtfado, če bo to združljivo z njenimi interesenti. Nova vlada bo. čim se bo predstavila zbornic!, staviila vprašani je zaupnice. Današnji listi se precej pesimistično izražajo glede tega vladnega poskusa in sodijo, da je položaj za vlado zelo nesigu-ren. Aretacije protogerovcev Sofija, 2. januarja, r, »Makedonia«. glasilo skupine Vanče Miha^ova, je objavida vest/ da je bil v zvezi s po- slednjimi dogodki v Sofiji, zlasrti pa zaradi napada pred dvorom aretiran tudi najnevarnejši izmed protogerovcev, desna roka Krstana Pop-T0d0T0-va. Lev Glavinčev, pri čemer navaja senzacionalne podrobnosti. Tako trdi. da ie notranje ministrstvo dobilo točna obvestila, da je v Sofijo došlo 40 protogerovcev, pripravljenih za teroristično akciio. List pouoarja, da bolgarske oblasti niso ničesar storile, da bi preprečile prelivanje krvi. Razen proto-gerovca Glavinčava so aretirali tudi opasne protogerovce Stojana Nedo-vančetova, Kuza Jordanova in Peca Trajkova, ki je tudi č3an osrednjega odbora VMRO. List pristavlja, da so ostali protogerovci v zaporu celih 24 u>r n-erazoroženi. Ob priliki po-skusa policije, da bi jih razorožita, so ^se odločno uprli in niso hoteli izročiti svojih revolverjev. Šele po posredovanju državnega tožilca, ki je opozori:! policijo, da mora uporabljati zakone naoram vsem enako, so bili aretirani protogerovci razorožemi. Pogreb EStimova Sofjia, 2. januarja. M. V Sofiji se vrše velike priprave za pogreb bivšega glavnega urednika »Makedonie« Simeona Eftimova, ki je podlegel ranam, dobljenim pri krvavem spopadal pred dvorom. Njegovo truplo so včeraj balzami r al i in ga položili na mrtvaški oder v cerkvi sv. Sofije. Vodstvo VMRO je sklenilo, da se bo vršil pogreb iutri popo'!dne ob 3. Proti prvotnemu namenu Ertimiova ne bodo pokopali v Sofiji, marveč ga bodo prepeljali v Piriniplanino. kjer bo pokopan ob strani ubitega voditelja makedonstvu-juščih T odo r a Aleksandrova. VMRO je izdal poziv vsem svojim organizacijam. nai se v čim večjem številu udeleže pogreba. Sofijska policija je izdala zelo stroge varnostne ukrepe, ker se je bati. da bi ob priliki pogreba, ko se bo zbralo v Sofiji mnogo rnrhaj-1 ovce v. prišlo do spopada s protogerovci. Konec političnega premirja v Nemčiji Senzacionalne vesti o skorajšnjem imenovanju Stras-serja za državnega podkancelarja Berlin, 2. januarja AA. Politično premirje, ki je bilo razglašeno 3. nov. poteče danes. Od danes naprej bodo zopet dovo ljeni politični shodi, manifestacije in obhodi. Berlin, 2. jan. č. Nekateri listi so objavili vest, da bo Georg Stiasser še ta me-sec imenovan za pruskega ministrskega predsednika. Ker nj pričakovati, da bo zanj v pruskem deželnem zbor« glasovalo vseh 160 n a rod d o-soc ia 1 i sfci čn ih poslamcev, so se celo že razširili glasovi, da bo pruski deželni zbor razpuščen. Po drugih informacijah bo &t.rasser eventualno tudi proti volj«; narodnih socialistov imonovan za državnega podkanceiarja, obenesm pa tudi za pruskega ministrskega pre-:iBolnika kot vladnega komisarja. Iz okolice Ga-orga Strasserja je izšla vest, da bo zanj gotovo glasovalo 40 do 50 narodmo-sociali-stičnih poslancev. Berlin, 2. jan s. Levičarski listi napovedujejo novo naredlx> pruske komisar.ene viad-e o reformi notranje uprave, ki bo po obsegu prekosila vse dosedanje. »Ber-Iiner Tageblatt« poroča, da se bo nova naredba nanašala na celotno notranjo uora-vo skupno s komunalno upravo. »Vor-wartstr-ijn'h pogajanjih dosežen sporazum glede amo t:z?cije in obrestovan ja romunskih inozemskih posojil. Začasni spor izum dol'čt, da mori Rumun ta do 16. jinuarja plačati amortizacijski obrek za plačilo obresti pa bo določen še naknadno Nov spor v Južni Ameriki Lima. 2 jan. AA. Vse k-že. da se bodo odnosa ji med Perujem in Kolumbi ;o poslabšali. Ke- je Kolumbija or?an'z;rala posebno vojiško eksped^iio proti Peruln se je v perujskem mestu Lore^o ustanovil odbor, ki poziva prebivalstvo, naj braniio mesto pred morebitnim vpadom iz Kolumbije. Izboljšanje Masarvkovega zdravja Praga. 2. januarja h. Zdravstveno »tanje predsednika Masarvka je tratao zadovoljivo. Predsednik ni več v postelji, vendar za enkrat še ne zapušča sobe. Šanhajkvan, 2. januarja, g. Japonsko-krtajska vojna je zopet v polnem razmahu. V zadnjih 24. urah je prišlo na fronti pri Šanhajkvanu po večmesečnem premoru zopet do spopada med rednimi japonskimi in kitajskimi četami. Pri tem so bili na japonski strani ubiti neki major io večje števiilo vodakov. Kitajci so imeli 10 mrtvih in mnogo ranjencev. Voina akcija se je pričela v soboto ob 9. z»večer s tem, da so — po japonskem opisu — kitajski vojaki vrgii dve ročni granati na japonske orožnike. Orožniki so nato odgovoriti z ognjem, česar pa Kitajci niso ponovili. Danes ob 1®. dopoldne je začela japonska arti'Merija obstreljevati kitajsko posadko južnega trdmjavskega stolpa v San-hajkvanu. Japonci prodirajo počasi dalje in se približujejo kitajskim vojašnicam. Kjerkoli so se pokazali vojaki, so Japonci streljali nanje s strojnicami. Bitka je trajala do 11. dopoldne. Japonsko posadko v Šan-haikvamu bodo še danes ojačili z dvema četama, ki so jih z največjo naglico poklicali rz Cingtava. Kitajski vojaški poveljniki iz Sanihajkvana ki so bivali v Pekingu, so odpotovali, ko so zvedeli za japonsko-kitajsko bitko, takoi v Šanha.ikvan. Z največjimi skrbmi pričakujejo sedai nadaljnjih poročil z bojišča, posebno zaradi tega. ker so to pot zapleteni v boj redno vojaški oddelki. Razen tega Šarohaj-kvan ne leži v državi Mandižukuo, tem- več na kitajskem ozemlju za velikim zidom. Tokio, 2. jan. AA. Japonske čete so začele novo ofenzivo v Mandžuriji, da preženejo iz pokrajine Jehol kitajske upornike Peking, 2. jan. AA. Japonci so davi bombardirali in zavzeli kraj Šarahaikvan. London, 2. januarja. A A. Japonski trgovinski ataše v Londonu Macujana razpravlja v »Morningipostu« o trgovinskem položaju Mandžurije. Pisec ugotavlja predvsem, da je v razdobju od marca do avgusta lanskega leta naraste! izvoz čez hiko Dajren na 143.9900.000 jenov, dočim je zaiašal I. 1931. v istem razdobju samo 138,200.000 jenov. V istem času ie nara-ster tudi uvoz, ki je znašal lani 997 milijonov jenov, dočvm ga ie bi-lo v istem razdobju 1. 19931 samo za 50.700.000 ienov. Pariz, 2. jan s. O seji odbora devetnaj. storice v Društvu narodov, ki mu je poverjeno proučevanje vprašanja Mam džurije, se vrše živahne razprave. V vladw'»h krogih so mnenja, da bo od načina ta izida obravnavanja tega vprašanja odvisen obstoj ali padec Društva narodov. Razpoloženje v francoskih levičarskih krogih je vse prej kakor naklonjeno Japonski, ker se boie odklonitve Japonske, da bi zapustila Mandžurijo, in so istočasno v skrbeh za usodo Društva narodov. Konec Društva narodov bi pomenil konec razorožitvene konference in znak za Nemčijo, da se nai PTične Oboroževati im z njo vse ostale države. Izjave državnikov ob novem letu Vsi naglpšajo, da čakajo v novem leta rešitve važni problemi in izražajo nado na boljše čase Berun. 2. ianuaria. r. Po stari tradiciji *e ie vršil vcerai tudi ori predsedniku Hinden-burgu običajni novoletni spreiem. Najprej ie Hindenburs spreie] diplomatski zbor, nato pa za«tonnike vlade in državnega zbora. V imenu dinlomatske?a zbora je izrazil novoletne čestitke apostolski nuncij msgr-Orsonigo. V svojem odgovoru je Hindenburg naglasi, da «3 bili potrebni najskrajnejši napori in izredni ukrepi, da je bilo nemško gospodarsko življenje rešeno katastrofe. Pri vsem tem r>a krize še ni konec. Posamezna važna mednarodna vprašanja so nerešena že nar let eem, a še sedaj ni izgleda na končno reš tev. Svetovno gospodarsko krizo bo mogoče prebroditi samo z obnovo zaupanja med narodi. Sedanii čas nurno zahteva, da se odstranijo vse ovire ter da se najde pot v boljšo bodočnost. V imenu vlade ie nordravfl predsednika republike državni kancelar general Schleicher ki je v svojem govoru naglašal. da je bila nemška zunanja politika v minulem letu posvečena v prvi vrsti osvoboditvi Nemčije od obveznosti, ki jih ni mogla več prenašati in za dose?o nemške enakopravno^i potom splošne razorožitve. Zato se bo Nemčija tudi vrnila na razorožitveno konferenco. V notranji politiki ie bila glavna skrb vlade, da preskrbi širokim ljudskim slojem delo. ker omiljenie brezposelnost^ samo po sebi ugodno vpliva tudi na omilienie splošne gospodarske krize, kakor tudi na omil jen je notranje politične napetosti. V svojem odgovoru je predsednik republike med drug:m poudarjal potrebo čimprejšnje odstranitve veeh ovir za zopftno uvedbo normalnega političnega življenia ter potrebo združitve vseh pravih nemških rodoljubov. S tem se bo najbolje in najlažje obnovilo zaupan ie v Nemčijo tako pri nemškem narodu, kakor ▼ inozemstvu. Ob koncu svojega govora ie Hindenbur? izrazil nado. da bo novo leto prineslo Nemčiji zaže-liene uspehe, v prvi vrsti priznanje enakopravnosti v vsakem pogledu. Predsednik državnega zbora Gohring se ni udeležil vsakoletnega »nrejema pri predsedniku republike, marveč mn je poslal le pismeno voščilo. Hindenburg se je G&hrin-gu zahvalil takisto pismeno. Pari«. 2. ianuaria. č. Novoletna izjava oredsednika H ndenburga in vest »Montass-Morgena« o vzhodno - političnem vprašanju je vzbudila v francoskem tisku pozornost. »Montass - Morgen* namreč pravi, da bo ob priliki razgovorov o vprašanju mednarodne varnosti avtomatično prišlo na dnevni red tudi nesporazumljenje med Poljsko in Nem-Tio glede koridoria. V vsakem primeru pa bo Nemčija sprožila to vprašanje že spomladi. London. 2. januarja. AA. V svoji novoletni poslanic, pravi predsednik angleške vlade - Mac**on?»M med drugim: V preteklem letu smo opravili trdo delo in se borili s hudimi težikooami. Mw'im pa, ds nas je pri naSem dehi krepHa misel da smo na pravi poti, da smo napredovali in da se kažejo znakri izboljšan m. Moie iskreno n repnima nje je. da bo Anglija v letu 1933 podvojila svo'a prizadevanja in še bolj napredovala Na nas je d« se lotimo svoiega de'« tako. da ga bomo srečno dokončali. Med častmi, ki so bi'« podeljene o>b novem letu. so tudi barortfici naslovi S temi naslovi so bili odlikovar**: "biralec umetnin Joseoh Duveen. zdravnik Tbom«« Horder. maršal Georges MHne. poslanik Rennel Bukarešt", 2. januarja, g. Kralj Karel je sprejel včeraj novoletne čestitke vlade, za katero je bil v avdijenej ministrski predsednik Maniu. Manili je med drugrn izrazil prepričanje, da bo država slej ko prej premagata trenutne težave, in ugotovil, da se vsi faktorji naroda zibinajo okoli prestola. Kralj je izjavil ▼ svojem odgovoru, da je enakega prepričanja kot ministrski predsednik is je obnovil svojo obljubo, da bo stalno čuvaj pravice domovine. Kralj je nato sprejel diplomatski zbor, v čigar imenu je kralja nagovoril papešku nu icij monsg. Dolca. jN"ew York, 2 januarja r. Za novo leto je novo izvoljeni predsednik Z edin jenih držav Roosevelt objavil izjavo, v kateri označuje v glavnih potezah program svoje bodoče vlade. Pred vsem se je bav.l z notranjo politiko ter je naglašal, da hoče iz temelja preuredita režam prohibicije isn izvesti znatne reforma v državni upravi. O zunanji politiki je izjavil med drugim: Naši odnošaji s tujimi državama prehajajo v sedanjem trenutku iz običajnega diplomatskega okvira. Mnoga velika gospodarska vprašanja, ki se tičejo Zedinjenih držav, so postala pod silo razmer splošna mednarodna vprašanja. Obstoje pa tudi *,e mnoga druga vprašanja, ki jih je ~reba nujno rešita, pred vsem vprašanje srebra. Nočemo voditi carinske vojne, ker ne moremo od nje pričakovati ničesar dobrega. Nasprotno je treba v prijateljskem razpoloženju urediti odnošaie z dru^jimi državami. Samo pc sebi Je vs ljuje, da se lotimo odkritega in pravičnega ruvanja mednarodnih gospodarskih vpraSanj in da pokažemo pri tem dobro voljo ter prijateljsko ustrežljivost napram vsem državam, kar bo brez dvoma sedanji položaj v svetu kmalu izboljšalo. London, 2. januarja A A. Washin.gtoneka dopisnika »Daily Telegrapha< in >Timesa« presojata razvoj ameriške politike, da bo letos konec dosedanje politike izoliranosti, ki jo izvajajo v Ameriki že od Har-dinga dalje. Dopisnik »Daily Telegrapha« trdi, da prihajajo tako v republikanskih kakor v demokratskih krogih do spoznanja, da je sodelovanje z Kvropo potrebno. Vsa Amerika je prepričana, da je politika Izoliranosti. ki so jo ameriSke vlade izvajale ▼ zadnj:h letih, obrodila zelo slabe sadove. Posebno se tega zaveda RooseveJt. ki je povabil več odličnih politikov Iz demokratskega in republikanskega tabora na vrsto razgovorov, na katerih bodo razpravljali o obstoječem položafu. Se določneje piše dopisnik »Tiraesa*. ki naglaša da so vsi lasti v novoletni številki naipovedali. da bo v'ada preuredila dosedanje smernice zunanje politike Dop^s-nik z zadoščenjem ugotavlja JUTRO« St. S Torek, 3. I 1933 Hitler o današnji Nemčiji Bobneča novoletna poslanica »vodje" — Znaki notranjega razkroja v stranki — Afera Hentsch BorPn, 31. decembra. Adolf Hitler je Izdal za Novo leto poslanico, k:i sfcka položaj nemškega naroda v precej temnih barvah, zato pa presoja pomen narodnega socializma, njegove naloge in njegovo moč z velikim optimizmom. Voditelj narodnih socialistov smatra meščanski liberalizem in mednarodni marksizem za največja sovražnika nemštva in svoje stranke. Narodni socializem — pravi Hitier — ni začel svojega boja kot politična stranka marveč kot svetovni nazor. V bodočem letu bo nadaljeval boj pToti omenjenim političnim principom, boj za nemškega človeka«. Nemški narod bo rešen še:e tedaj, kadar bosta končno premagana Ln iztrebljena liberalizem in marksizem. Papen ni bil sposoben rešiti nemški narod iz bede, še manj se bo posrečil Schleicher-jev poskus, izkazalo se bo, da je vsako prizadevanje ovirati pohod narodnih socialistov z navidezno nacionalnimi akcijami, brezplodno početje. Stranka je doslej vse težave prenesla in njena ideja je zmagala v veliki meri že v minulem letu. — Za novo leto napoveduje Hitler novo borbo brez vseh kompromisov in končno zmago. Novoletna poslanica Hitlerjeva se glasi, kakor vse njegove proklamacije zelo samozavestno in je »pisana v bobnečem stilu ter zabeljena z običajno bahavostjo. Vp-rašanje pa je, ali današnji notranji položaj stranke upravičuje visokoleteče besede Dogodki leta 1932 so prinesli stranki v početku ogromen porast, v drugi polovici leta pa odločen zastoj in celo znake razkroja. Po prvih volitvah v Reichstag j.e bilo Hitlerju menda res ie treba iztegniti roko po samovladi _ toda ni je iztegnil še več: odločen odpor Hladenburga in Papenove vlade je celo o&ividno oplašil rjavosrajčnike, tako, da So bistveno popu. sTili v svojih nasilnih metodah. Druge drža voozborske volitve so pokazale, da stranka ne napreduje, da je celo precej nazadovala. Ne s'cer tako zelo, kakor so govorili o razpadu, toda vendar toliko bistveno, da je Hitlerjeva koalicija s centrumom postala Izključena. Še enkrat se je nudila Hitlerju prilika, priti iio oblasti. Toda tudi sedaj ni iztegnil roke. Sledili so notranji" spori in Strasserjeva fronta. Vse prizadevanje onih, ki so hoteli ohraniti velikost in enotnost stranke, ni d- s ei vodilo do uspeha. Notranji razkol pa napreduje katastrofalno in vidi se. da bo stranka težko prebolela izgubo Gregorja Strasserja, ki je po pravici veljal kot prvovrstna organizatorična glava; njemu je pripisovat; v prvi vrsti notranjo silo in vojaško disciplino narodnih socialistov. Zlasti je nazadovala notranja skleni-enost in discipKna med napadalnimi oddelki, ki so bili doseda: iedro stranke ln njena prava vojska. To se je zlasti pokazalo ob priliki Hitlerjevega obiska v Hallu. Tam je prišlo med lastnimi pristaši do težkih pretepov. V zadnjem času pa se vrh tesra množiio od dne do dne izstopi iz strankinih vojnih oddelkov in zlasti mladina v masah zapušča stranko. Posebno narašča to ubežništvo v Srednj-i Nemčiji, tej je bila doslej domena hitlerjevstva. Poskusi po-mirienja in reorganizacije so »e izjalovili ln vs. napori, zakrivati razkroj, ne morejo več uspeti. Tudi samozavest Hitler leve novoletne poslanice je vzbudila v javnosti neveren smehljaj, v nemški publicistiki pa razne, ne posebno laskave komentarje. In ravno zdaj bi bil Hitler zelo potreben podpore javnega mnenja. Kajti nemško javnost baš sedaj močno zaposluje in ra»-buria afera Hentsch. Zgodil se je zopet eden onih grozovitih umorov, ki jih nemški tisk označuje kot »Fememorde*. Odličen pristaš Hitlerjeve organizacije v Dresdenu, Herbert Hentsch, ki je zašel v nasprotja s strankinimi voditelji, je nenadoma izginil in šele po več tednih so našli njegovo truplo. Morilci so mu zvezali roke in noge, ga umorili z revolverskinu, streli, mrtvega so vtaknili v vrečo in ga vrgli v neko globel. Vsa javnost obtožuje umora Hitlerjevo stranko in umorjenčeva mat? je v posebnem pismu prepovedala vsak« udeležbo narodnih socialistov pri pogrebu. Značilno za pojemam je hitier jan. ske sugestije pa je, da se vse javno z ogorčenjem obrača proti morilcem in s prstom kaže na narodne sooialiste kot povzročitelje zločina, še pred dobrim pol l*1-tom, ko niso bili politični poboji, umori in atentati; v Nemčiji nobena redkost, je bilo razpoloženje v javnosti in tisku povsem drugačno. Toliko vpliva je narodnim socialistom š*> ostalo, da se oblasti niso preveč prenaglile s preiskavo in da je bilo morilcem mogoče uteči preko meje na varno. Posledice afere Hentsch pa bodo, kakor izgleda, za ugled in vpliv, pa tudi za notranjo skle-ojenost stranke usodne. Mnogo prezgodaj je seveda govoriti o razpadu ali celo propasti narodnega socializma v Nemčiji. Hitlerjevsko gibanje je znalo pritegniti okoli svoje zastave veM-ke milijone nemškega naroda. Ni dvoma, da ima to gi'ban5e kljub blodnjam in ne-možnostim, za obnovitev nacionalne odporne sile svoje pomembne zasluge. Hit-lerjanstvo je ustvarilo v Nemčiji novo miselnost, ki ne bo več popolnoma izginila. Njen; sledovi bodo v narodu ostali, tudi ako bi politična organizacija še toliko izgubila na številu in moči. Znan je Hitlerjev Izrek iz početkov njegovega nastopa, da ne vodi svojega boja s številčno večino, temveč z večino, ki jo dajeta moč in vol-a, ter da je energijo, kakor vse veliko, najti le v številčnih manjšinah. Ta iz,rek menda ni bil rosno mišljen, kajti Hitler se zelo oklepa velikega števila in celo parlamentarnih metod, dokler mu je visoko število zvesto. Toda nepobitno je, da je ravno njeaov pokret mnogo pripomogel, da je v poraženem in zdvojenem narodu vstala nova volja in energija, ki zaznamuje v zadnjem času usoeh za uspehom za nemško politiko. Da je vsak tak uspeh obenem nova zapreka na potu k trajnemu pomirjanju Evrooe i.n k zagotovitvi miru, je druga stvar, ki Nemcev ne razburja, ki pa mora ž njo računati ostala Evropa. Sporazum med Japonsko in Rusijo Morda ni le gol slučaj da svetovni časopisi prinašajo v isti številki vest o japonskem prodiranju v kitajsko pokrajino D/e-hol in gospodansko novico, da je Japonska zaključila s sovjeti dobavo za 300(100 ton kavkaškega petroleja. V Evropi se je ves 6is ki ta je ko-japonskega spopada trdovratni) vzdrževalo mnenje, da Moskva ne bo mogla mirno gledati kako prehaja Mandžurija popolnoma v japonsko oblast. Sovjct-ei a Unija ima v »treh vzhodnih pokrajinah«, — taiko se glasi kitajski uradni naziv za Mandžurijo — v resnici velikanske gospodarske in politične interese, ki gotovo n.so nič manjši nego so bili pod carsko Rusi 'o Vendar je danes položaj bistveno drugačen. odnosno je položaj današnjim krem-ijevskim mogotcem jasen. ker temelji na izkustvih rusko-japonske vojne iz 1. 1905. ter japonske zasedbe iz časov ruske državljanske vojne. Krilo ogvccnne ruske države v Vzhodni Aziji je šibko m slabotno, kakor je bilo pod carsko vlado. Industrija in človeški material sta osredotočena na tisoče kilometrov daleč v evropski Rusiji, do Poaimurja, kjer je oboje tako zelo potrebno. pa vodi edina železnica, ki mi mogila zmagati nit; primitivnih potreb vojne pred tridesetimi leti. v naši dobi pa bi se njena nedostatnost pokazala še daleko občutneje. Moskovski oblastniki to vedo prav dobro in občutijo kot ve M ko srečo, da je Amerika pred leti ostro nastopila proti Japoncem, ki so bili spravili skoro vse Zabajkalje v svojo oblast. Prestiž belega plemena je Ameriko prisilil, da Japoncem ni dovolila iz preme niti zasedbe v stalno posest, nii pa dvoma, dia so Američani imeli pri tem večji interes nego samo braniti prestiž belega nlemena. Kakor smo videli, je okupacija Mandžurije potekla brez vsafce sovražne geste sovjetov proti Japoncem. Evropski listi so sicer vedeli povedati o števfnih sovjetskih polkih pod generalom Blucherj«n. atoiečih ob Amur-ju in Usuriju in samo pripravljenih Ha se na dano povelje vržejo na Japonce Tako je seveda naibrž tudi bilo. »li Fvropa si je to stanje tolmači-'!« čisto napačno. Danps ni več vnrašanje. da-P bodo so-vieti planili nad Jioonce. marveč se mora zastaviti drugače- Kai si :p Moskva izgovorila v tajni rK»,nr>C; Češ co v nHT^to+VU 7 r««r>Mn:^ rl ""'^.n -n,' o r) o T- r? —re četrta nov cerkev, zgrajena v tem mestu po vojni Pred voino ie obstojna v Bpo ; Sanacija ameriških financ Washington, 2. januarja. V četrtek bo imel novoizvoljeni predsednik Zedinjenih držav Koosevelt važno konferenco z voditelji de mokrateke stranke Pri tej priliki se bo sklepalo o izrednem zasedanju kongresa, ki naj bi se sestal takoj po nastopu Roosevelta. To izredno zasedanje bi bilo posvečeno v prvi vrsti uravnoteženju državnega proračuna. Roosevelt namerava znižati vse izdatke za 25 odstotkov, da bi ne bilo treba uvajati novh davkov. Nameravana je le uvedba davka na pivo, zoper katerega pa v javnosti ni odpora. Perziiske fromidbe Ansrliii Teheran, 2. jan. č. Delegacija, ki jo Je določila perzijska vlada, da zastoja perzijske interese v Ženevi pr razpravi o an-gleško-perzijskem petrol^iskem sporu, je odpotovala v Evropo. Delegacijo vodita predsednik perzijske Narodne b-nl-e in p^rziiski minister za pravosodje. »Dailv Herald« r>o-oča. da je perzijska vlada poslal angleški vladi novo ponudbo za rešitev petrolejsk-ga s->ora. Ang'eško-perzij-ska petroleiska družba je doslej daiala perzijski vladi po 16 odstotkov od svoiega čistega dohi"ka na leto. Perzi;ski vlodi zahteva sedaj 21 odstotkov čistih dohodkov. Pogodba, ki naj bi se sklenila na tej osnovi, naj bi veljala za dobo 60 let. Neuspela trgovinska pogajanja Rusije in Kanade Ottawa. 2. januarja. ?. Se pred kratkim so se zastopniki Rusije in Kanade pogajali o obnovi trgovinskih odno&ajev med obema državama. Pogajanja 90 napredovala že tako daleč da je kanadska vlada ponujala Rusiji 100.000 glav kanadske živine za večjo količino ruskega petroleja. Nenadoma pa so bila pogajanja prekinjena, ker je Rusija zahtevala, da mora Kanada plačati ruski petrolej takoj v gotovini, dočim ie Kanada ponujala Rusiji za njeno blago le dolgoročne kredite. Tihotapstvo na nemški meji Berlin, 2. januarja AA. Tihotapstvo med Belgijo, Holandsko ln Nemč>"jo je postalo silno živahno. Na delu »o pravcata trgovska podjetja, ki so se ustanovila nalašč v ta namen kn razpolagajo z najmodernejšimi sredstvi. Tako je nemška policija v okolio; Kolna te dmi ustavila avtomobil, ki je Imel dvojni jekleni oklep. V avtomo-bfhi so naSH 1000 kg tobaka ta kave ter 2000 cigaret. Vso nalogo je nemška oblast zaplenila in aretirala oba tihotapca, tel sta se z avtomobilom vozila. Edesn Je b'l Holandec, drugi pa Poljak oba pa sta biV oborožena z revolverji. Novi grobovi Na Novega leta dan eo v Ljubljani pokopali bla?o gospo Marijo S a k s i d o v o. — V Jozefiš?u na Vidovdanski cesti je umrl v lepi starosti 86 let s. Lovro P a 1 o v e c, hišni posestnik. Pogreb bo jutri ob 14 — Na Bleiweisovi cest' je umrla v starosti 66 let zasebni ca ga. Helena P i r k o v i ?. Jutri ob 16, io bodo spremili k večnemu počitku. — Na Celovški cesti 74 a on i«1 umrla ga. Marija Če metov a. vdova no uradniku OUZD. Pogreb bo danes ob 16. — Pokornim blag spomin, žalujočim oaSe iskreno »žalje! Zopet odpoved Ptuj. 2. januarja. Splošna kriza doslej ptujskih delavskih krogov ni prehudo prizadelo. Zdaj pa se je tudi pn nas obi*vik> na slabše. Ptuj sicer n;ma dostu industrije Tu je predvsem tovarna usnja g. Pavla P i neha, ki zaposluje okoli 60 ljudi in pa ^ovama čevljev »Peto-via«;, usnjarska industrije d. d. Vodstvo tovarne »Petovia« se je že delj časa trudilo, da vzdrži obratovanje normalno, vendar kriza tudi temu podjetju ni prizanesla; ravno sedaj, ko se obeta najhujša znnoa. ,e bilo vodstvo prisiljeno odpovedati na 14 dni, do konca marci celotnemu delavstvu, katerega zaposluje okoli 160. in vsemu uradništvu z mojstri vred. ki jih je okoli 20. Vodstvo tovarne sn še vedno prizadeva in upa. da bo upostavilo tovarno zopet v normalne razmere, vendar je moralo odpoved podati re previdnosti, ako se stanje s koncem marca ne izboljša. Okoli 50 delavcev je že zapustilo tovarno, ostali pa bodo odpuščena postopno, tako da bo tovarna okoli 15. t. m. popolnoma stala. Z« delavstvo je to hud udarec, ker jih jc ve ko. ki So živeli samo od zaslužka v tovarni, hud udarec pa je to tudi za uradništvo. bi bo s svojimi družinami vred ostalo brez službe in brez vsakih sredstev, sa j si od skromne plače ni mogel nihče ničesar prihraniti. Od«šek za preskrbo br^z-poselnLh pa Ko sedaj še veliko večjo skrb. kako vse pre-hranili in jim dajati primerne podpore. Obnova poplavljenih krajev Posavine Brčko, 2. januarja- Dela pri obnovi krajev, ki so bili oškodovani od lanskih pomladnih in jesenskih poplav, se bližajo svojemu zaključku. Državna pomoč je bila tako izdatna in hitra, da prebivalci niso imeli nobenih znatnejših stroškov pri popravljanju in obnavljanju svojih domačih. Zastopniki vseh krajev, ki so bili oškodovani od poplav, so poslali globoko občuteno zahvalo Nj. Vel. kralju in vladi. V tej zahvali naglaša jo prebivalci Orašja in vseh d™u-g'h vasi brčanskega sreza, da sc zavedajo v polni meri, d3 so bili d '#"ni tako hitre in izdatne pomoči po iniciativi Nj. Vel kralja, kateremu bodo tudi njihovi potomci izražali svojo hvaležnost z neomajno zvestobo. Za obnavljanje od poplave odškodova-nih krajev v Posavini je potrošila država okrog 10 milijonov dinarjev, za sam br-čanski srez pa okrog dva milijona. Poleg materijala, ki je bil nabavljen v okolici za obnovo porušenih hiš v brčanskem srezu, so dovozili še okrog 163 vagonov stavbnega materijala od drugod. Žalostne posledice fantovskega me^m Drašiči, 2. januarja. Na sam badniak so se v neki metliški gostilni veselili kmečki fanti iz D"ašičev in iz bližnjih Rosalnic. med katerim? že dalje časa vlada neprijatelistvo. Okrog tretje jutranje ure so vsi odšli iz gostilne in se napotili proti domu. Drašičani napravili ovinek in prestre! uri. — Predstave ob 16. uri so za otroke z vstopnino 2 Din. Zasrrebska vremenska napoved za d-m«"*; Pretežno megleno hladno, na zanadu bržkone sneg. — Situacija včcra^nieg* dr«4: Zelo velika barometnuka dem-esfia leži nad Atlantikom s centrom nad f«landi?o Zaiela ie tudi zapadne robove konfnenta in povzročila v teh krajih visoko temr^raturo 1 močnimi iužnimi vetrovi. V vzhodni noloricj konfnenta vlada bnmmetnRki mnlrsinvim ki se?a preVo Srednie in Južne Pvrope. Onnaislra vremenska napoved ta +orek: V splošnem nreteJno iasno v me JUTRO« It 2 9 %% T i a« asi kraji in ljudje Možnosti trgovinskih zvez z Južno Afriko Ljubljana, 2. Januarja Danes se je mudil v Ljubljani naS honorarni konzul iz JohaTjssiesiburg-a v Južni Afriki g. Dani''c štrekelj, ki je znan naši gospodarici javnosti že po svojem lanskem predavanju v ljufbfljainsfcS 27born£ci za TOI o možnostih trgovinskih zvez med Jugoslavijo in Južno Afriko. G. konzul, ki se mnogo prizadeva, da bi v teh hudih časih navezal stike med naSimd iajvozniki in južnoafriškimi uvozniki, se je mudil v Beogradu 4 dni, v ZagTebu 2 dtni, a danes je bil v Ljubljani, kjer se je razgovarjal z raznimi našimi izvozniki. Zvečer se je po- Jiaš honorarni Konznl v Johannesburgu gosp. Danilo Štrekelj tem odpeljal proti Londonu od koder se Time v Johaimesiburg. V razgovoru z Sm urednikom je dejal med drugim: V Jugosdaviji je angleški damimion na Afrika še malo znan. Malo več zanimati ja se je pokazalo za to deželo, ko se je zaznalo, da namerava opustiti svoj rfat1 Ktaindard. Ne ve se, če bo opustitev zlate valute, ki bo povzročila veliik preokret v gospodarskem življenju, imela ddbre posledice. Finančni krogi Južne Afrike so svoječasno trdili, da je treba vztrajati pri zlati veljavi, ki da je baza vse trgovine. Niso pa pri tem upoštevali, da je Južna Afrika pretežno izvozna dežela. Iz konkurenčnih ozirov baš izvozniki zagovarjajo opustitev zlate podlage, med tem ko uvozniki vztrajajo na zahtevi, da se Obdrži zlati standard, ker je na ta način omogočeno uvažati večje količine z zanesljivim zaslužkom. Proti zlati veljavi so posefbno farmerii, ki jim tuja konkurenca na tujih trg-ih dela velike preglavice. Kna najvažnejšh izvornih postavk Južne Afrike je volna (letno 6 milijonov funtov šterlinigov). Opustitev zlate podlage bi pomenila za izvoznike volne novo ri starem, takrat pa so Nemci pričrjj izkopavati i^tobi; med ofeirji j« bil arhitekt Fr Kripchen. ki ie našel baziliko ter odkopa] nien vzhodni del. Vojaški duhovnik dr Hald. ki ie tudi izkopaval, je ooisal vsa nemška dela v posebni knjižici. Konec vojne je prekinil tudi ta dela, ki so se mo?la nadaljevati Šele v mirnejših časih. In res vidimo 1. 1924. arheologa dr. B. Sario, takratnega kustosa beograjskega muzeja, odkopavati najzanimivejšo stavbo Stobija, veliki amfiteater. Po vzidanem kamenju v baziliki je namreč spoznal, da mora biti v bližini taka zgradba ter je pričel kopati v mramornem loku, ki ga je smatral dr. Hald za vhod v kloaks; odkril je antično gledališče. V baziliki je nadaljeval delo dunajski profesor dr. R. Egger, ki je odkril vse dele, razen kosa nartoksa. R. Egger je tudi objavil svoje izkopine. podrobno razpravo o amf i teatru pa pripravlja B. Saria. ki je leto9 skupno z danskim arhitektom Ejnarjem Dygrvejem ponovno preštudiral zgradbo in jo premeril. Izkopavanja v Stobi so ee nadaljevala po odhodu B. Saria pod vodstvom ravnatelja beograjskega Narodnega muzeja, prof. V. Petkovima. Med najvažnejšimi najdbami tega izredno srečnega raziskovalca je treba omeniti celo vrsto bronastih in marmornih soh, potem pa mozaik v nartoksu bazilike s simboličnimi slikami ter krasno ohranjene ostanke starokrščanekega slikarstva, ki je podobno slikam v katakombah. Med številnimi stavbami, ki so jih odkopali zadnja leta, sta še dve baziPki, več bogatih hiš ter zgradba, o kateri misli prof. Petkovič, da je bila sinagoga. Letos so izkopali razen precej krasnega Dionizovega reliefa in poprsja matrone posebno važen mozaični tlak neke zgradbe, ki je izredno lepo ohranjen in predstavlja preprogo iz enakih polj, ki so V6a okrašena i živalskimi podobami. Pri zadnjem kopanju so tudi našli mestna vrata na onem kraju, ki se še danes imenuje »Porta« Tako bo počr^i razen posameznih arhitektonskih odkritij napredovala tudi splošna topografska slika mesta, ki je za sistematično delo neobhodno potrebna. Rezultati izkopavanja 90 zelo značilni; beograjski arheologi vidiio v nekaterih stavbah še nerazrešene uganke ter napovedujejo podrobnejšo obdelavo v kasnejših publikacijah. Seveda je spričo tega zanimanje zanje zelo naraslo. Iz mesta Stobi je vodila rimska cesta čez Pletvar v Prilep in Bitolj, kjer se je spojila z vio Egnatio. ki je vezala Solun z Ohridom in Dračem. Pelagoniiska ravnina je bila od nekdaj znana kot bogato arheološko naidišče. Tu so se nahajala mesta Prilapion (Prilep), Heracl Lyncestis (Bitolj). Stu-berra (Čepigoro?) in še več drugih, ki jih danes še ni mogoče lokalizirati. Lansko jesen so kmetje zadeli na razval ne neke cerkve blizu vasi Snvodol na vznožju mari-ionskih gora pri Bitoliu. Kustos dr. F. Me-sesnel s skopskega muzeja, ki je prevzel izkopavanja, ie mogel po obhodu terena z eotovoetio dognati, da se nahaja tudi tu v zemlji staro rimsko mesto, zgrajeno na predzgodovinski oodlngi. Našel ie v zemlji vodovod in kanalizacijo ter razsežne razvaline hiš. Vse to še čaka na potrebna sredstva za arheološko izkopavanje. Doklej ie bilo mogoče izkopati cerkev, ki fe sta rok r-ščanska bazilika s tremi ladjami, notranjim in zunanjim preddvorom ter nekaterimi postranskimi prostori, ki pa še niso v celoti odkriti. Verjetno je, da gre za etarokrščan-ski samostan, kar bi bil šele drugi primer na srbskem jugu. (Po vsem sodeč je tudi bazUika v Palkuri pri Stobih sodila v samostanski sistem, ki je r>a tudi le napol odkrit. Razen bogato skulpiranih plošč in stebrov nekdanje oltarne pregrade ie v Su-vodolu posebno važen mozaični tlak, ki ie krasil oltarni del in je bil že zelo slab. S skrajnim naporom se je posrečilo dvigniti mozaik in ga prepeljati v skopski muzej, kjer bo sestavljen v celoto in konzerviran. Tudi v notranjem preddvoru je bil tlak mozaičen in pod njim so se našli grobovi brez vsakih znakov. Gre brez dvoma za starokrščanske grobove duhovnikov ali menihov. Ostale najdbe obsegajo rimski denar, zapestnice, prstane, steklene predmete, običajno lončarijo ter ostanke jelena in divje sv'nje. Razen cerkve je zelo važna skalna grobnica na bližnjem vrhu, kjer je razen rimskih loncev prišel na dan tudi predzgodovinski idol in kamen'ta klina-Vkljub najdenim grškim napisom doslej še ni bilo mogoče določiti imena nekdanjega mesta, ki se je nahajalo v Suvodolu. Odgovor na to vprašanje bo zelo zanimivo, ker bo odkril izhodišče stare rimske ceste po Marijovu, kjer 6e nahajajo ostanki rimskih utrdb. Želeti bi b'lo. da bi za to zanimivo arheološko odkritje dobili dovoli sredstev, kajti brez njih bo v doslednem času težko priti do potrebnih zaključkov. Vsekakor je v Suvodolu prišel na dan doslei neznan sled stare kulture. Za predzgodovinsKa najdišča sta se zadnja leta zanimali predvsem dve misiji; prvo tvori ravnatelj berlinskega predze od o vinskega muzeja dr. Wilhelm Unverzagt z zgodovinarjem v. Reiswitzom in arheologom Kellerjem drugo pa stalna ameriška arheološka komisija za Jugoslavijo. Njo vodi ravnatelj muzeja in profesor harwardske univerze dr. Vladimir Fewkes. člana sta dr. Erieh in dr. Hettv Goldman. Ti komisija je znana po svojih vzornih delih v predzgo-dovinskem najdišču Starčevo pri Pančevu, kjer je v letošnjem poletju sodeloval tudi ves seminar dr. Fewkesa. V jun ju so prepotovali ameriški arheologi tudi južno Srbijo ter iskali podatke o seliščih in jih našli nad pričakovanje mnogo, kar ie posebno važno za doslej neznano kulturno zvezo m^d Podonavjem in Egejskim morjem. Dr Unverzagt pa 9e je lotil izkopavanja na Gradišču nad Sv. Erazmom i>ri Ohridu, ki je tudi stara naselbina z ostanki raznih kultur Izkopali so utrdbo, ki io datira dr. Unverza«rt v 3. stoletje pred Kr. r. ter jo pripisuje Makedoncem. Mnogo bolj znana so izkopavanja beograjskega profesorja dr. Nikole Vuliea. ki je pred dvema letoma izkopal pri Gorenjcih blizu Trebeništa grob z dragocenimi ored-meti. Njegovo delo je tudi nadaljevanje med vojno slučajno začetega izkopavanja, ki so ga Bolgari morali prekiniti Sadovi njihovega dela. zlate maske, bronaste posode ter okrašene zlate in srebrne drobnarije se nahaiajo v sofijskem Narodnem muzeju. N. Vulič je v družbi skopskega muzejskega uradnika M. Rokica najprej prekopa/ oniače vesti ♦ Zlati jubilej zvestega službovanja. Danes preteče 50 let odkar je stopila v službo pri Srebretovi rodbini v Brežicah takrat komaj 18 letna Antonija Novakova, domi iz št. Jurija pri Loki (Zidani most) — 50 let! Dolga doba! Doba človeškega življenja poina veselja in — bridkosti! Pridna jin delavna, kakršna je bila Tončka v početku. taka je ostala še danes- — vsak čas pripravljena storit: »se, kar se ji z ii potrebno m koristno Vselej je bila v vsakem pogledu vzorna Stala je vsem ob strani o prijetnih, zlasti pa o žalostnih trenutkih, kje>r ie posebno nokazala svojo brezmejno zvestobo Že dolgo ni več e s užkinja; za vsakega rodbinskega člana je že leta in leta »naša Tončka«, katere udarnost »n skrbnost sta neprecenljivi. In s-e laj, ko je 50 let svojega življenja posvetila neu.mp"-nemu delti vedno za isto rod-b;no. ji kličejo vsi, ki jo roznajo in cenijo nl^no dobro. biasro dušo: »še na mnoga leta. dra?a Tončka! Bog vam ohrani zdravje im nai <-am podar; obilo prijetnih in udobn;h dm'i!« ♦ Jubilej dela inž. Sonnhichlerja Danes poteče 40 let, odkar je prišel v solnčne Ka-ravanke na posestvo barona Julija B< t na. o'">+a se^anjeza posestnika dr. Karla la Borna mlad gozdni pripravnik Fran Son-nVchler Poleg praktičnega vežban*a v gozdarski službi je študiral in hodil polagat iznite v Gradec. Se celo za imženjer-ski izp't se je povečini pripravljal na tp. le^osestvu. Po končanem študiju se je z volivo vnemo posvetil oskrbništvu krasnega posestva, ki mu po lepot} gozda skoraj ni enakega v naši držav". Tn to v prvi vrst-' po zaslugi velikesra strokovnjaka. ki oskrbuje posestvo že nad trideset let. Inž Poinb:fh'er, ki ie marlMv član naših šu-marskih m lesnoindustrijskih ndruženj, pa tndi ved-^o rad nomada z dobrim nasvetom okoliškim posestnikom Po^bno ljubezen posveča boratemu lovišču, v velikem košntniakn fir. Borna. O njegovem strokovnem lovskem znan'u pričajo člankj v vuorpar. V SLD deluje posebno kot strokovnjak v oceni za rogovja jelenov. Ob njegovem jubileju mu klličemo: še na mnoga leta! 7a sestanke, občne zbore, seje, kier motiti nas nikdo ne more, priporočamo kar najtopleje S*amičeve tihe vse prostore! 15460 ♦ Osebne vesti. Na predlog higienske sekcije Društva narodov je odbor Rocke-fellerjeve fundacije podelil direktorju Higienskega zavoda v Ljubljani dr. Ivu Pir-m štipendijo za proučavamje zdravstvenih razmer v Madžarski, češkoslovaški. Poljski in Nemčiji. _ Izpit za speci jalista iz h!sr!ene je napravil dr. K. Petrič, pristav Higienskega zavoda v Ljubljani. Premeščena je bila Marija Sf i ligo jeva uradniška priPravnioa Zdravilišča za tuberkulozne v Tcolšici k upravi splošne bolnice v Liublianl ♦ Spremembe v finančni službi. Napredovali so za višje finančne sekretarie v peti položa'ni skupini 'Vr. Podobnik Aleksander, >.Tabkovi.-c Franc in Predikaka »Ivan; za finančnega sekreta-ja v šesti po lož a j ni! skupini dr. Hadžioman Ibrahim; premeščeni pa so: preglednik finančne kontrole Kranjc Vinko za starešino finančnega oddelka v Dubrovniku, podpres^erlnik finančne kontrole Gerg;č Miroslav h glavpemu oddelku finančne kontrole v Mariboru Purič Fran na h e-iavnemu oddelku finančne kontrole v Ljub!:ani. ♦ Upokojitev. Kako poročajo iz Beograda, je dr Viktor Tiller profesor na realki gimnaziji v Novem mestu, trajno upokojen ♦ Olajšave za rezervne oficirje. TJdrn- ženje rezervnih oficirjev in bojevnikov opozarja člane, da se preko svojih podod- Zvoč&j Hišno IDEAL Bomaa smeha! Samo še danes ob 4., 7. in 9. zvečer vesel oigra, polna duhovitega humorja rie&^&elessi mineeh ilalph Artur Koberts Frštz Schtslz Lune fcnglisch lila VVust \'iz najbolj komičnih zapletljajev rtaterim se boste smejali do solz lega* »J fa tednik' ■ r ..'3-ir. v v. v borov pravočasno zgiase osrednji upravi udruženja v zadevj voznib olajšav na državnih železnicah. ♦ Jugoslovenska akademija v Zagrebu dobi po daljšib pogajanjih z Državno hipo-tekarmo banko posojilo 6,500.000 dinarjev, s katerim ji bo omogočeno, da dovrši zgradbo svoje poloče na Trgu kralja Petra Dela so bila pred enim letom prekinjena. ker je bil gradbeni kredit izčrpan. ♦ Obremenitev po anuitetah občinskih posojil. Kakor poroča »Naša samouprava«, so po anuitetah občimskih posojil najboij obremenjen,; Spličani. Na vsakega Spli-čana pride na leto 180 Din davka za odplačilo občinskih dolgov. Na drugo mesto pride Beograd s 162 Din, potem Ljubljana s 149. Niš s 139, Skoplje z 92, Zagreb z 59, Cetinje s 45, Banjaluka s 36, Novi Sad z 11 in Sarajevo z 99 Din. ♦ Planinski ples priredi v Sokolskem domu v Radovljici podružnica SPD v soboto 7. t. m. ob 20 V prenovljeni dvorani bodo to noč zopet otvorjene važnejše gorenjske pla-a^jiske koče fn gostoljubno sprejemale pod svojo streho plani.nce in planinke. Okusna dekoracija, priznani Negodetov jazz-band, topi) krofi, dobra vina ter "solidna postrežba z vsem, kar zahteva teles, ni blagor, bodo ustvaril; polno razpoloženje. Temu velja tudi predpis: obleka sme b iti planinska, športna, narodne noše ali kvečjemu promenadna. Ker pa je dvorana parketirana, vstop z nakovanimi čevlji nu dopusten. ♦ želern'ški upokojenci. Minilo je leto 1932; železniški staroupokojenci, provizi-ionisti, miloščin ar j'l, invalidi in vdove državne in lužne železnice gledajo s strahom nazaj v preteklo leto, ki je bilo zanje polno skrbi in pomanjkania. še enkrat se ozirajo na pretekle težave, a pogumno stopajo v novo leto s trdnim prepričanjem, da jim bo prtnesio težko pričakovano izboljšamje, namreč, da se njihove pokojnine, provizije, miloščine in nezgodne rente času in življenjskim potrebščinam primerno urede, ter da se jim vrne odvzeta neomejena režijska vožnja. Tudi novoupokojenci pozabljajo na preteklost in upajo, da se j>;m bodo v naprej njihove pokojnine redno vsakega prvega nakazovale. S tem trdnim prepričanjem so imenovani stopili v novo leto in upajo, da se bodo nrihove želje tudi uresničile. — Društvo železniških upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani. ♦ Slovenci v Beogi-adu. Beograjska »Politika je priredila anketo, kako žive Slovenci v Beogradu. Naši rojaki imajo v prestolnici 6 svojih društev. Predsednik slovenskesa društva »Cankar« g. Miloš šti. bler, sekcijski šef Privilegirane agrarne banke, je izjavil, da so Slovenci v Beogradu že davno pred svetovno vojno iskali stike z brati v Srbiji. V Beogradu žiivi sedaj po njegovem mnenju pri"o!iž.no deset tisoč Slovencev. Velik del odpade na emigrante iz krajev, ki pripadajo ItaVji. Po zedinienju je bilo ustanovljeno v Beogradu prvo slovensko društvo »Klub S".ovem-cev«. Predsednik društva »Triglav« e. Mirko Gorišek je izjavil, da je v Beogradu okroglo 12 000 Slovencev. Vendar pa o tem ni točne stati!stike, ker so se ob pTiliki ljudskega štetja mnogi prijavili kot Jugo-sloveni. ♦ Dijakom in dijakinjam. Prejeli smo: Žrtvujte pet ur svojih počitnic v svrho pridobivanja članov za .društvo stanovanjskih najemmikov v Ljubljani. S tem delom zmanjšujete prispevke svojih roditeljev za študije ter oblažujete splošno bedo in draginjo. Kdor pridobi pet do do deset članov, je izvršil veliko socialno delo! Zg^ site se v pisarni, Vegova ulica 8, dvorišče levo, pritličje od 15. do 17. ure, k*er vam bom podal potrebna navodila. — Rudolf Puc, odbornik in organizator Društva stanovanjskih rajemnikov. ♦ Revija »Zdravje«. Prejeli smo dvojno število zdravstvene revije »Zdravje« za november in december, s katero je zaključen osmi letnik tega za vsako rodbino korist.nea-a časopisa, številka ima naslednjo vsebino: Pomen navade za higijensko življenje (dr. A. Šimenc); Razvoj in pode-dovanje (dr B. škerlj); O sirovi hrani; Kako si ohranimo zdravje; Bolezen in vreme; O prehrani šolskilh otrok: Glasnik higijenskih ustaaov (ureja dr. Petrč), ter drobiž. Dist izhaia mesečno ter stane na leto 30 Din. Naroča se v Ljubljani, Zaloška cesta 2. ♦ Zahvala. Družba sv. Cirila in Metoda se po tej poti iskreno zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da je mogla obdarovati revno šolsko mladino Po šolah naše severne meje i® Prekmurja za Miklavžvo ln božič. V ta namen ta pa nakup šolskih knjig in potrebščin je izdala dTužba v mesecu decembru okroglo 97.000 Din. — To tiho, plemenito, nacionalno ira socialno udejstvovanje Družbe sv. Cirila in Metoda je vzbudilo po vseh obdarova-nih šolah globoko hvaležnost mladine in staršev Dokaz temu so mnogobrojne, do solz ganljive zahvale. Priobčujemo to, da bo poučena najširša javnost o blasronosnem družbinem delu, pripomnimo pa obenem, da bi družba izkazala še večjo delavnost, ko bi javnost znala prav oceniti težek položaj in potrebe našega šolstva v ogroženih krajih. Vaem, ki ste dobre volje, in vam je mogoče, kliče družba: >Podpirajte jo Ln stopite r krog narodno obrambnih delavcev!« ♦ Redki pernati gosti v Jugoslaviji, član) lovskega društva »šljak« fz Slavonske po. žege so te dni v tamkajšnji okolici naletel; na celo čredo v naših krajih zelo redkih ptic svllorepk. ♦ Aretacija poštnega uradnika, ki je plenil pisma iz Amerike. Po vesteh iz Splita je bil te dni na Klisu aretiran poštar Jer-ko Radič, ki je na sveti večer otvoril več p'se.m iz Amerike ter si prisvojil dolarje, ki so bili v pismih Ponaredil je tudi podpise na poštnih nakaznicah. Na ta način si je prisvojil 3255 Din. ♦ Občutna globa. V Novem Sadu je bil kaznovan z d?narno globo v znesku 200 000 Din tamka šaji trgovec z manufaktnrm.m blagom Artur Lowenberger zaradi prestopka pravi lnika o ureditvi premeta z devizami in valutami. ♦ Ve« leto 1933 bosta Satan in Iškarijot prihajala vsak mesec na dan kot najbolj č-tan Toman. Zahtevaj ponudbe pri Ci-rilo. vi tiskarni v Mariboru. KINO LJUBLJANSKI DVOR Telefon 2730._ Velefilm iz cirkuškega, življenja V glavni vlogi Jeanette Gaynor. Režija F. W. Murnau. Predstave ob 4., pol 8. in 9. zvečer. Najnižje cene! ♦ G. dr. Alfred Fischer je otvoril v Žalcu splošno privatno zdravniško prakso. ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva, pfisira in lika tovarna Jos. Reich. ♦ Zdrave bele zobe brez zobnega kamna ohrani »Diana« zobna pasta. Cene norm.il-ni tubi 5 Din, dvojni 8 Din. Iz L|ttbliane u— Priprave za dobrodelno akademijo. Silvestrovanje je končano. Staro leto je zatonilo v večnost. Ljubljančani so se temeljito poslovili od njega na neštetih prireditvah, velikih in manjših, šumnih ln skrom»nih. Predpustna doba se pričenja. V Ljubljani bo prva velika letošnja prireditev Dobrodelna akademija v četrtek zvečer v Sokolskem domu na Taboru. Bo to dobrodelna prireditev v polnem pomenu. Vse kar bo sodelovalo, kar se bo prodajalo, vse bo imelo le ta namen, da bo čisti dobiček čim večji, ki je ves namenjen za Pomožna akcijo, za podpiranje brezposel- Za pnlloverje pristna ANGLEŠKA VOLNA Toni Jager, Dvorni trg 1, LJubljana nih in revnih ljubljanskih prebivalcev. Spored je kar se da pester. Prvi del programa Izpolnita koncerta »trboveljskih slavčkov« m otroški orkester prof. Jeraja. Cela koncertna pnlreditev šolske mladine, ki bo požrtvovalno pokazala v prid revnim vse svoje že v tako rani mladosti razvite umetniške sile. »Trboveljski slavčki« so že znani po svojem krasnem in občutenem petju po vsej širni Jugoslaviji. Otroški orkester prof. Jeraja pa takisto slovi po svoji izredni izvežbauosti in preciznosti. Kdor ljubi mladino v njeml vnemi za umetnost, ne Lo zamudil te prilike. In ne bo mu žal. — Po koncertu se bo razvila v veliki dvorani ln v vseh stranskih prostorih prav pristna domača veselica. Nastopt več solistov. harmonikar itd. Na uho povedano, tudi plesa željni bodo prišli na svoj raču.n. Kar pa vas bo prijateljev dobre kapljice, ne bojte se. tudi za vas je vsestransko poskrbljeno. Od Gornje Radgone in Jeruzalema. s Krške gore in Bizeljskih goric, iz kršne Dalmacije in sinjega Visa bodo točile številne vinske trgovine svojo pristno kapljico. Ne bo manjkalo priljubljenega cvička in bizeljca. Vsaka tvrdka bo imela na svoji točilnici vidno označeno svoje ime. Za prigrizek pa bodo skrbele razne ljubljanske delikatesne trgovine, slaščičar, ne itd. Z eno besedo, vsak bo dobil, kar mu bo srce poželelo in vse do najnižjih cenah. Darnske smučarske drese jopica zelo gorko podložena, ovratnik siv krimer Din 450.—, finejša kvaliteta s čepico, jopica tudi gorko podložena, fazona ruska komb s krimerjem Din 590.—; posamezne damske hlače zelo trpežne Din 190.—. Izvrsten kroj. najnovejše fazone. F. I. GORICA R, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 29 15441 Bolgarom znane grobove, potem pa je v novem grobu na^el zor>el zlato masko, zlat«? sandale, enake rokavice, ros s srebrnimi okovi, krasno okrašeno bronasto yazo s trinogom ter mnogo manjših kovinastih predmetov z lepimi okraski. Vse to pr pada grški kultu" nekako 1. pol. 6 stol. Lansko izkonavnnie i dalo nikakih rezultatov, zato na je bil teiosnii usneh nepričakovano do-W. Dr Vul f- ie našel 4 nove grobove, v Triih pa zop-M veliko število dragocenih predmetov Naivažneisa najdba je bila v oči vidno ženskem o-ebi', kjer je bila zlata ma-ka st^klemčic^ za dišave, več zla- tih ročajev, mnogo zapestne. 2 prstana, sfekleni predmeti ter plastično okrašena bronasta vaza. Grobovi s temi dragotinami «=e naliaiaio v prostoru, ki je utrien z zidom in predstavila naselbino Za sedai še n; ugo-tnvPeno. kateremu narodu ie pripadala na-se!b:na. niti kdo je v bogatih grobovih po-konan Tako prinaša, intenzivno arheološko delo na iu«u vsp več novih vprašani, k' zanimalo tiuli svetovno arheologijo Za prihodnjo kampanio ie napovedanih več tujih znanstvenih obiskov, domači arheologi pa si le $p!p dovoli sredstev da bi mog!: nadaljevati začela dela Da prespnečenia nikakor niso izkliučena. dokazuie slučnina najdba nekega kmeta pri Kumnnovem. ki je sredi decembri izkonal v svoi' njivi temelie nrtroia z dobro ohranieno dispozicijo ter z dvema re. 1'pfoma borra M:tre Prvi relief je obdan z okvirom mal h scen ki ilustrirajo Marino b»crpndo. drugi pa se nabaia na hrbtu z akantom in rozetami okrašenega majhneea marmornega oltarčka. Po nekem kiparskem , fragmentu iz Prilepa so siefer že prej mislili, j da je bil kult M"tre razvit na jugu, a seda- | nja najdba potrjuje domnevo popolnoma, j Kuinanovska naidba je prešla v skopski mu- ; zej ter obogatila niegov lapidarij. »Zdravniški vestuik«. Izšla je 8./10. šte-v Ika tega strokovnega glasila slovenskih zdravnikov. Obsežen snopič je posvečen sedemdesetletnici ^lovenAkega zdravniškega društva v Ljubliani. O njegovi zgodovini poroča v daljšem članku dr. V. Mer šol. Spominu dr Ivana Oražna ie dr. Mavrieii Rus po-svet l tople vrstice. Zanimiv ie članek dr-Vinka Gregoriča. k; obuia spomine na svoj medicinski studii nekako pred 60. leti in na prva leta svoje prakse v Ljubljani. Mimo tega je v tem zvezku vrsta strokovnih člankov. Primarij dr. V. Meršol ie prisoeval razpravo o trajanju in značsiu imunitete po prestani daviei oziroma škrlatinki. Dr. Fedor N kič objaviia prvi del svoje razprave o sezonskem gibaniu nekaterih akutnih nalezljivih bolezni v Jugoslaviji v letih 1920. do 1930 Primarij dr. Rlumauer niše o ooerat:v-ni indikaciji akutne anendicite v pozni dobi. dr Merrnn poroča n novem znaku, k! ga ie odkril r>ri zdravlienju želodčnega čira. nri-ma»-'i dr Minsf pa o ortopedskem zdrsvlje-niu noMomielitičnih paraliz Zan;miv prisp?-vek »K problemu raka in dednosti« poteka iz perp«o enega na;boliših nnših onkolo-gov b^ežiske^a r*r:mari!a dr Choleve. primari? dr. Fr. Derganc ie or'«»oeval prin^s iz sodnozdravniške prakse »Nezgodna ne-frita«. 0 trahomu in njegovem stanju pri nas piše dr. Rajner Rassin. Dr. Oton Bajec je pr speval »Kritični pregled operacij na želodcu od 1- 1900 do 1930., dr. R. Bassin pa piše o očesni bolezni dernioid corneo-sclerae. Omeniti je ?e dr. Koltereria članek »Ob 2001etnici tehniškega zajetja zdravilnih vrelcev v Rogaški Sl?.tini« in beležke. »Zdravniški vestnik« ureja dr. R. Neubauer na Golniku. Predstave pod milim nebom v Splitn. Kakor poročaio iz Splita, so se ondotni krogi odločili, da urede na Marmontovi poljani v Snl tu stalno gledališče za predstave p-vl milim nebom. Letošnje poletje bodo že prve predstave. Uprizoriti nameravajo predvsem opere in operete splitskih avtorjev (Gotov-čevo »Morano«. Hacejevo opero »Adel in Mara«. Tiiardovičeve operete) ter Verdijevega »Rigoletto«. Povabili bodo soliste iz Beograda. Zagreba in Ljubljane. V načrtu je tudi go^ovanfe celotnega ansambla beograjske opere. Trdna zobrna, blesteče belo zobovje, trajna svežina ust se dosežejo z JOD-KALTKLORO zobno pasto, ki varuje tudi pred infekcijami in prehladom. DROGERIJ4 GREGORIČ, Ljubljana Prešernova 5. Vpliv prvega zajtrka na zdravje deee Splošno znano dejstvo je, da je zajtrk zelo važen za vzdržljivost m svežost te- j kom dneva. Kar velja za odrasle, to je še 1 važnejše za nerazviti organizem deteta. Mali učenec ali učenka morata zjutraj opraviti najvažnejše delo in potrebujeta zato pred odhodom v šolo dodatek hrani, ki jo okrepi. Deca ne sme i u— Sresko tajništvo JRKD za mesto Ljubljano poziva vse strankine člane, da se poimostevllno udeleže prireditve, ki jo priredi mestna občina ljubljanska v četrtek 5. t. m. ob 20. na »Taboru« v prid brezposelnim jn siromašnim občanom. u_ Sokolska župa Ljubljana. Vse članstvo Liubljanskih in okoliških sokolskth društev se poziva, da se v čim večjem številu uieležii dobrodelne akademije, katero priredita v korist brezposelnih mestna občina ljubljanska Jn Rdeči križ. Prireditev bo v vseh prostorih sokolskega doma na Taboru v četrtek 5. t. m. ob 20. n— Brezplačno vožnjo po tramvaju od najbližje postaje svojega doma pa do škofje ulice pri c-frkvi sv Petra nna vsakdo, kdor poleti dobrodelno akademijo na Taboru v četrtek 5. t- m. Kunon za brezplačno tramvajsko vožnk) ie poleg vstopnice (sedeža ali stojišča) za akademijo. Zato si kupite vsi vstopnice že v predprodaji v Matični knjigarni. u— Velik vojni film na vidiku: film »Douaumont« na sporedu ZKD V nekaj dneh bo ZKD pokazala svojim gostom film. ki bo vzbudil zanimanje v najširših krogih in bo pretresel slehernega gledalca. Film se imenuje »Douaumont« ali >Peke| za-pada< je rekonstrukcija ogorčenih borb na zanadnl fronti od februarja do oktobra 1L'16. Na stotisoče Francozov in Nemcev je padlo v bojih za fort Douaumont. In tem junakom na čast so izdelali film »Douaumont«, kot živo pričo na tedanjo težko dobo. Za sodelavce so bili; povabljni boTct z obeh front, med njimi tudi kapetan Radtke, to; si je za nekaj časa priboril mogočno trdnjavo. V zvočnem pogledu je delo uspelo sijajno to utis, ki ga do'b; publika od tega filma, je mnogo jačjj kakor od vsakega drugega vojnega filma. Premiera bo v četrtek v Elitnem kinu Matici pod okriljem ZKD. u— „V dvoje je lepše« se imenuje nov fHm, ki bo od jutri naprej na sporedu Elitnega kina Matice. V tej ljubki veseloigri bomo zo*>et videli; po dolgem času že močno pogrešamo Magdo Schneiderjevo, nova pa bosta v Berlinu in po Nemčiji ze'o priljubijeni komik Rihard Romanov-ski, ki nastopi topot prvič v filmu, Magdin partner v filmu pa je Kari Ludwlg Dieh!, nov tip filmskega ljubavnika. Opereta »V dvoje je lepše« bo ugajala publiki tndi zato, ker ima lepo glasbo, mnogo humorja in izvrstne posnetke z riviere ln iz Švice. Režijo je vodil Joe May. u_ Zveza kmetskih fantov In deklet priredi dekliški vzgojno-izobraževalni tečaj, katerega se udeleži; 40 kmetskih deklet z vseh krajev banovine. Slavnostna otvoritev tečaja se bo vršila danes ob 3. popoldne v poslopju I. državne gimnazije, vhod iz Gajeve ulice. u_ Dobrovoljci! 6. t. m. se bo vržil obč-ri zbor* našegi društva ob 9.30 v hotelu Metropol. Pričakujemo polnoštevllno udeležbo. obravnavale se bodo važne zadeve. Odbor. u— Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu je odprta še do Treh kraljev vsak dam od 10. do 18. V paviljonu je toplo zakurjeno. Tudi igra ves dan radio. u_ šola Glasbene Matice začne danes zopet z rednim poukom, na kar opozarjamo starše ta gojence. u_ Pevski zbor Glasbene Matice. Dreri vi ob 18.15 vaja za ženski zbor, ob 20. za moški zbor. u— Himen. Danes se poročita gdč. Štefanih Kresnikova in carinski uradnik g. Rihard Klodič. Bilo srečno! Mi hočemo izprazniti zimsko zalogo zato smo nastavili nedoseglj-vo naake cene. Podvizajte se. nakup je ugoden. Trgovska hiša AN T. KRISPER Mestni trg 26 Stritarjeva rti. 1—S LJUBLJANA u_ Pri »Sočini« alegoriji na Silvestrovo je sodelovala tudi gdč. Ivanfiičeva, ki je sestavila tako lepo in pomenljivo besedilo. u_ V 6plošni bolnici je v teku lanskega leta iskalo zdravja skupno 21.940 bolnikov. Porast bolnikov nasproti predlanskemu letu je precejšen. V bolnici primanjkuje prostora im so morali ležati bolniki velikokrat tudj v zasilnih posteljah. V otroško bolnico je bilo sprejetjih v teku leta skupno 1368 otrok. u— Poskušen samomor. V splošno bolnL oo so predsnočnjim prlpel.^li 36 letnega delavca Ivana Dragarja iz Podgorice. Dra-gar je izpil doma v samomorilnem namenu večjo količino precej hudega strupa. Ze nezavestnega so našli domači nakar so obvestili ljubljansko reševalno postajo, da ga je spravila v bolnico. Dragarju so še pravočasno izprali želodec. Kaj ga je gnalo v obup. ni hotel povedati. u_ Napad na cesli. Na šmartinski cesti so pre Isjnočnjim napadli neznani ljudje sedlarskega pomočnika Cirila Doviča, ki se je vračal domov. Dovič se je skušal pijane druščine ogniti, a so mu zastavili pot ter se pričeli z njim prerekati. Nenadno pa so se pognali vanj ter ga je eden udaril s pestjo po obrazu ter mu hudo poškodo-desno oko. Napadalce je stražnik pozneje izsledil +er se bodo morali zagovarjati na pristojnem mestu. Iz Litije so pripeljali v Bi .^OlSKIDOtl^: Danes ob 20. uri, jutri ob 18. in 20. uri, v četrtek ob 20. uri, v petek ob 15pol, 18. in 20po! uri I. slovenski velrofpinsld film Triglavske strmine Drzne ture nafib najboljših plezalcev. Pride! Revns 'rot cerkvena miš. 1MA1 . no, s, pif« Telefon 33-87 med tem preveč jesti, ker se s polnim žeelodcem ne more pčiti. Tisuči zdravnikov priporočajo že leta za zajtrk koncentrirano lahko prebavljivo krepilno hrano Ovomaltins. Ovomaltine izborno prija. se pridobiva iz slada, mleka. ja.K in nekaj kako-a. Kakao je dodan samo zaradi bol jše arome, ne zaradi hranilne vrednosti. bolnico delavko Jožefovo Udovičevo. ki je doma padla in si poškodovala desuico u— Žrtev žeparja Tatovi n« Vodnikovem trgu postajajo čedalje boij podjetni, zdi se pa tudi. da je žeparjev taiuka; čedalje bolj podjetni, zdi se pa tudi, ia ;e žeparjev tamkaj čedalje več Včeraj dopoldne se je p-iibiižal v gneči neki že;\ar gospej Ivani K. in ji izmaknil iz ročne 'oi-bice, ki jo je spretno odprl, denarnico v kateri je imela 3u0 DLn gotov ne in razne beležke. Ko je oškodovanka tatvino opazila, se je tat že davno izgubil v gneči. Iz Maribora a— Dvoje napredovanj. Z odlokom prosvetnega ministra sta b ia imenovana profesor tukajšnje realne gimnazije dr. Mak-so Kovačič in profesor klasične gimnazije Karel Prijatelj za inšpektorja pri prosvetnem mm stratvu. Obe visoki imenovanji je vsa tukajfcja narodna in napredea javnost toplo pozdravila Obema odličnima pedagogoma ln naročenima delavcema iskreno čestitamo! a— Dohodki mariborske carinarnice v decembru so znašali skupino 4.315.340 Din, in sicer za uvoz 4.299.622 za tevoz pa 15.718 Din. Izvoz je nasproti prejšnjemu mesecu znatno padel. a— Mir na policiji. Tukajšnja policija, je imela prvi dan v Novem letu lep mir„ prav tako tudi vse orožniške postaje v okolici. Mariborska policija je arettrala 5-oseb jn sicer zaradi suma tatvine, ki pa se je izkazal kot neutemeljen, 2 zaradi razgrajanja in pa nekega berača. a— Neslutena nevarnost. Neka stranka v Koroščevt; ulici je imela r svojem stano-vamju kot namizni okrasek kompletno granato lahkega poljskega topa ter je bila prepričana, da je granata izpraznjena in nenevarna. K sreči pa je oblast zvedela za to granato, jo zaplenila ter oddala vojaški oblasti v preiskavo. Izkazalo se je, da je granata še vedno polna razstreljilva in bi se ob najmanjši neprevidnosti mogla zgoditi strašna nesreča. Granato je s pomočjo ekrazita razstrelil neki častnih tukajšnjega topniškega polka na Schmlede-rerjevem posestvu ob Dravi. SKčnih vojnih spominov je v zasebni lasti še zelo mnogo in bi bilo umestno, da se njihovi lastniki prepričajo, če so tii topovski projektni res izpraznjeni in nenevarni. a_ Nekoliko najžalostneiše sodne statistike. Verno sliko o izredno težavnem položaju nam daje nekaj suhih številk iz zaključne rubrike eksekutivnega oddelka tukajšnjega okrajnega sodišča. Skupno je bilo 10.542 izvršilnih predlogov, ki se dele na: na nepremično imovimo 1657, na premično imovino 9613, v dosego dejanj i® opustitev 177, med njimi za izpraznitev stanovanj 158 in v zavarovanje denarnih terjatev 259 primerov. Najvišja terjatev znaša 14,000.000 Din, najnižja pa 5 Dim. Izločitvenih tožb je bilo 204, razodet.nih priseg 253, brezuspešnih rubeži pa 3990 Iz Celja e— Krajevnim organizacijam in članom JRKD v celjskem »rezu. Narodni poslanec g Ivan Prekoršek je obolel in se dva tedna ne bo mogel udeleževati shodov in sej, niti ne bo mogel sprejemati strank in reševati korespondence. Zaradi tega prosimo vse krajevne organizacije in člane JRKD v celjskem srezu. da do navedenega časa opuščajo vab la g. poslancu za udeležibo na shodih in sejah ter da tudi ne pošiljajo dopisov, ki bi za enkrat itak morali ostati nerešeni. Ravno tako naj poedinci ne intervenirajo osebno, ker jih g. poslanec sedaj ne more sprejeti. V nujnih zadevah naj se obračajo organizacije in posamezniki na sresko organizacijo. Predsedstvo s reške or^an:zacije JRKD v Celju. e— Uradni dan ljubljanske Zbornice za TOI za Oelje in okolico bo danes od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ul. 8, pritličje levo. e— Na Silvestrovo se je vršilo v Cel+u več prireditev, ki so bile prav dobro obiskane. Veliko zanimanje je Vladalo zlasti za tradicionalni sokoJski Silvestrov večer v Celjskem domu. Spored večera je bil pester, bilo pa je premalo hirmorističnih točk. Polnočni govor je imel društveni starosta br. dr. Milko Hrašox-ec. Sledila je lepa alegorija mojstra br Matije Benčama. Prijetna zabava ob zvok-Ji že^ezničarsfee godbe Je trajala do jutranjih ur. e— poroka, v nedeljo 1. t. m. se je poročil v LaSkem maior v p. g. Fafojan Hele-brandt-Ze'niing-er iz Celja s posestnico g"dč. Pavlo žlindirovo iz Laškega, čestitamo! 0' 1 Nesrečen padec. V petek dopoldne je padla 411etna posestnlca Terezija Hra-potova z Ločice pri Polzet1', tako nesrečno, da si je zlomila nogo. Hrapotovo so prepeljali z reševalnim avtomobilom v celjsiko bohreo. e— Mestni k|no. Danes ob 20 30 krasni alpski zvočni film z godbo in petiem »Pesem, k- ubija . .! V decembru je ob skalo Celje 462 Jugoslovanov in 84 ihozeancev, med temi 32 Avstrijcev, 12 Cfehoslovakov, 19 Italijanov, 8 Nemcev, 7 Američanov, 6 Rusov, 3 Madžari, po 2 Poljaka in Grka ter po 1 Francoz in Anglež. Po poklicu je bilo 198 trgovcev ud trg-ovsk h potnikov, 114 obrtnikov, 74 uradnikov, 21 inženjerjev, 10 odvetnikov, 10 učiteljev, 7 dijakov, 3 profesorji 3 zdravniki in 2 industrijca; 104 osebe so bale brez poklica. e— Celjski delovni trg v L 1932. Pri ekspozituri javne borze dela v Celju se je Mii prijavilo 3533 brezposelnih (2589 možkih in 944 žensk), delo je bilo ponujeno za 1725 osebe (1100 moških in 663 žensk), posredovanj je bilo izvršenih 1315 (za 8^0 moških in 455 žensk), dopotovalo je 5Q oseb (37 moških n 13 žensk), odpade je 1277 oseb (912 moških in 365 žf/nsk). Od 21. do 31. decembra se je na novo prijavilo 139 brezposelnih (119 moških in 20 žen^k). delo je bilo ponujeno za 74 oseb (51 moških in. 23 žensk), posredovanj je blo izvršenih 60 (za 42 moških in 18 žensk), odpotoval je 1 moški, odipa-del 1 moški, 31. decembra pa je ostalo v evidenci 891 brezposelnih (780 moški* 111 žensk) napram 814 (705 moš1" 109 ženskam) po stanju z dne 20. t5 bra. De'o dobe 1 strugar, 1 hla.pec. 1 -zarak; vajenec, 3 kuharice. 4 služkinje, 3 kmečke dekle in 1 postrežnica. e— Iz bolnice. Lani je bilo v celjski bolnici v oskrbi 5468 bolnikov, 296 več nego v 1. 1931. e— Drzen nočni napad. Ko se je vračala Na okopih 9 stanujoča gdč. Pavla K. v noa Onga ukradla razne dragocene stvari. Gospodična mu je odgovorila, da v h'ši ne stanule nobena gospa Olga in da naj se sjgTasl po dnevi. Nato jo je neznanec nenadoma napadel. Gdč. K. je sfikušala pozvoniti, pa jo je napa^ec udaril po roki. Gospodična je je'a kričati in klicati hišnika na pomoč. Naipadalca pa to ni uiplašiilo, marveč je vreel gosood'čno na tla in jo pričel daviti, šele ko "se je začni h šnikov g^as. je neznanec izpustil svoio žrtev in pobesni'. Na tleh je pusti! klobuk, ki je bil okrvavljen ker ga je gospodična v borbi najbrž ranila. Zanimivo ie. da je prostor pred hišo ponoči razsvetljen. Z Jesenic s— Življenjski jubilej vrlega Gorenjca. Danes praznuje 70 letnico svojega pestrega življenja gospod Mencinger Anton, dolgoletni livar v tovarni Karnjske industrijske družbe na Jesenicah. Izhaja iz ugledne bohinjske obitelji. fci ie dala KID najboljše deiovne moči. G. Mencinger je tvor ! s svo-j4ni pokojnimi in še živečimi brati staro bohinjsko delavsko gardo, k; je s preselitvijo bohinjskih železarn došlo od tam pred 50 leti na Jesenice. Še kot mlad fart je sel služit svoj kruh v tovarno, kasne ie pa se je podal po svetu Bil je v raznih tovarnah v Avstriji. Nemčiji in Ameriki. d> (<>r se leta 18S8 ni za stalno naselil v našem kraju, kjer je polnih 43 let delal v tovarni kot livar, dokler m bi! !. 1931 upokojen Leta 1890 se je poročil 6 svojo zalo Ivanko, k' je da'« življenje 6 otrokom, od katerh žive še trije ;n so vsi preskrbljeni ter vzgojeni v naprednem duhu Gospod Mencinger je bil vedno naprednega mišlje-n<« ter se zanimal za napredni in narodni pokret v n^ših krajih, bil je svoje čase s*a-fen posetnik narodnih in kulturnih prireditev t-er je zvest oitatelj in naročnik »Jutra«. Kdo ne nožna simpatičnega m o "a. ki se mnogo giblje po naših cestah? Vedno je dobre volje .vedno po'n opt:nv-ma. v nedeljah p« vedno kakor bi ga iz škatlice vzel. K njegovemu življenjskemu jubileju čestitamo tudi mi z željo, da nam ostane zdrav in čvr>t še dolgo vrsto let! Repertoarji DRAMA. Začetek ob 20. Torek. 3.: Kar hočete. C Sreda, 4.: Voda. Sreda. OPERA. Začetek ob 20. Torek. 3.: Erika. A. Sreda, 4.: Maron- B. ★ Izvrstna Shakespeareieva komedija »Kar hočete«, ki se uprizarja pri nas v rež;ji dr. Gavelle, se ponovi drevi za red C. — Abo-nenti reda Sreda imajo za svoi abonma dne 4 t. m. Vombergerjevo luidsko komedijo >Vi>da<. — Pri^odnia premiera v naši drami bo drama »Milijon težavt, ki jo je napisal Valentin Katajev. Delo študira g. Brat-ko Kreft Novosti iz opere. Domača opereta »Erika«, ki se odlikuje po lahki melodiozni glasbi in veseli vsebini, se ponovi drevi za red A. Ker bo to najbrž poslednia večerna oredsta-va te operete, šQ posebno opozariamo na"io. _ »Manon«. najbolj uspela operna prečistiva IetoSnie sezone. se ponovi jutri za red B — Pribor'-ia ooerna rvremiera bo znamenja oper, »Nižava«, ki se uprizori Konec tedna v t)opo'noma novi zasedbi, režiji in inseonaciji. ^Nižava« spada med dela. ki tvorno sta -ci renerioar vsakega boljšega gledališča Pri nas se ni že par sezon uprizorila in prepričani °mo da bo velik interes — Piro in P "a Mlakar študirata z našim pomnoženim »kletnim ansamblom znani baM Punčka. Oba umetnika sta imela v domovini. tako v LhibMani, kakor v Zagrebu z iz-vnir-nim samo«toin?in baletnim večerom orrromfn uspeh Prepričani smo. da bos*a imoia ravno tak uspeh tudi s svoiim ansamblom Premiera baletnega večera bo sredi tega meseca. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Torek. B.: Nevihta. Premiera. B. ?r°da. 4-t Zanrto f elrtek. 5.: Pr; belem konjičku- A. * T z rledališfa »Nevihta«, drama A. N. Os>rovs!rega. naiolodoviteiSega ruskega dramatika in ravnatelja bivSega carskega gledališka v Mo«kvi spada m^d največ igrana ruska dela Vehineko ie t'"r>ičen rask; komad ki ie obdelan zelo dramatično. Reži^-a J Kovič. klavno žensko ulog Katarino Ka-bmovn Vrpira Kralieva Nove dekoracije. — Prva otoška nr^d^tava letošnie pezone bo v kratkem: dramatizacija Tnan'h hudobnih 5oi r>r>rp^r,o5<>v M<»vsa ;n Morica. »Maks in Morir* Med i^ro bo vpleteno mnogo petja, plesov in godbe- s— Smučarski odsek gorenjske sokolske župe javlja, da je tečaj za so&olske društvene smuške vodnike, ki bi se predvidoma mogel vršrfci od 2. do 12. t. m. na Jezerskem, zaradi nastalih ovir preložen na poznejši čas. Kdaj se bo tečaj mogel vršiti, berno javili pravočasno. Iz Novega mesta n— Propagandni večer Dolenjske. Drevi ob 20. priredi prosvetni odsek Sokola v dvorani svojega dem« v svrho tujsko-pro-metne propagande veliko filmsko predavanje z zvočno spremljavo »Dolenjska v f !mu«. Film bo predvajal po lastnih 16 mm posnetkih domačin, akademski slikar gospod Božidar Jakae Pred predavanjem p« bo govoril o arhitekturi Novega mesta inž. arh. g. Marjan Mušič. Predvajani filmi bodo običnstvu prikazali: Novo mesto, Mirno goro. Gorjance. Pugljevo proslavo in razne motive, posnete s širne Dolenjrfce. Za ta v resnici dobro zamišljeni propagandni večer vlada v naši sredni veliko zanimanj« in vsa novomeška publika ga najtopleje pozdravlja. Sledrli pa bodo še drugi tafci večeri, eno prihodnjih nedelj bo predaval o Dolenjski ljubljanski podžupan profesor Evgen Jarc. n— Tretji znanstveni zdravniški sestanek zdravnikov Dolenjske in Bele Krajine Dne 8. januarja 1933. ob 15. priredi vodstvo javne ženske bolnice v Novem mestu tre t in zdravniški disliusijski sestanek. Predavajo: g. dr. Robert Neubauer, šef zdravilišča na Golniku: »Moderno zdravljenja odprte tuberkuloze e po=»ebnim ozirom na kolaps-terapijo ter njene indikacije«; dr Milan Z. Cervinka,. šef ženske bolnice v Novem mestu: »Kazuistika slučajev florid ne tubeifculoze z demonstracijami«; doktoT Ludvik Kožuh: »Naša izkustva z agoeho-lincm Zizine.« Sestanek bo v dvorani vodstva bolnice. Vabijo se k udeežbi vsi zdravniki Dolenjce in Bele Krajine. 12 Lstlfe j_ šahovska simultanka odbornika Ljub- fjanskega sai!:ovskega kluba g. Toneta Pramfalka se bo danes vršila v prostorih litijskega šahovskega fcluiba v hotelu »Urška«. Prijave sprejema še tik do otvoritve tajnik br. Juvan. Sahnsti naj prinese io šahovnice s seboj. v o 'faše denarništvo išče nova pota Ko so v poletju L 1930. nekateri plahi črnogledniki dvignili svoje vloge pri domačih denarnih zavodih in jih odnesli v inozemstvo, se je po njihovem slabem vzgledu polastila poča6i tudi drugih varčevalcev nepotrebna bojazen, da so h:teli dvigati vloge preko potrebe. Razsodni ljudje vedo, da denarni zavod ni le čuvar zaupanega mu denarja — kje bi sicer vzel kritje za lepe obresti, ki jih nudi svojim vlagateljem — nego mora zaupani denar posod ti naprej: kmetu, obrtniku, trgovcu in industrijcu. Vse to je šlo lepo po svojem tiru v zadovoljstvo vlagateljev, ki so imeli lepe dohodke na obrestih, in v dobro denarnemu zavodu, ki je zaposloval uradn štvo in zbiral rezervne fonde; izposojeni denar pa je oplojal in poživljal vse gospodarstvo. Cim pa je huje pritisnila gospodarska kriza. je pričela ta lepo uradnana denrna reka počasneje teči. Krnet ni mogel več prodajati svoj h pridelkov, obrtnik je bil brez dela, trgovec brez odjemalcev. Zato se ni mogel izposojeni denar pravočano in v zadostni meri vračati v denarne zavode, ki so morali v zaščito svojih upnikov in dolžnikov proglasiti zaporo proti neomejenemu dviganju vlog. Ta sicer dobro mišljeni in neizbežni ukrep je imel poleg dobre plati še dve slabi: prvič ie vzbudil v vlagateljih nezaupanie in sum, da j'm bodo vloge propadle, kar ie še povečalo stalno težnjo po dviganju denarja. drugič pa je to nezaupanje ustavilo domalega popolnoma dotok novih vlog. Prav malo so imeli uspeha vsi poziv' gospodarstvenikov po li«tih k preudarnosti. Denar ie ostajal po skrinjah v lahek plen ognju, mišim in tatovom. Česa vsega n:so podvzeli naši skrbni gospodarstveniki, da vrneio vlagateljem zaupanje v varnost vlog. ki so krite do zadnjega dinaria v hipotekah in drugih vrednosfh! Najbolj so pritiskali za izplačilo vlog seveda tisti vlagatelji, ki že celo vrsto let niso niti obresti dvi^n li in so bili zadovoljni, da jim je lepo v miru naraščal kapital. Zadnje čase pa se opaža nov pokret pri nekatorh denarnih zavodih. Kor so se namreč vlagatelji, nosebno po deželi, bali tatov, ognja in drugih sovražnikov papirnatega denarja, so pričeli d?jati svoie prihranke, ki so i:h morda nedavno T>rej dvignili iz bo-iazni iz istega zavoda, v shrambo varnih in zavarovanih jeklenih blagam denarnih zavodov. Le-ti niso dajal? za t? vlo«e n'kaVh obresti, vendar tudi n>Vo zahtevali nikakih dajatev za shranjevan'e. Ko ?o se oglašali pri teh denarnih zavod;h razni povpraševal-ci po denarju, so jih zavodi navajali k lastnikom deponiranega denarja in je tako mnogokrat do«lo do snorazuma in do posojila. Ta nov način denarnega prometa se ie •zkazal za prav pripravnega, zato so vzeli nekateri denarni zavodi spet sami v roke posredniško ulogo. Tzdaiaio namreč za kratkoročne vloge posebne h-.-milne knjižice in obrestuj^o te vloge po 2®V naprej jih pa posoiaio kot kratkoročne kredite do naiveč no 4 %. Ta nov postopek je našel v vlagateljih len odziv. Disec teh vrst ;e imel priliko videti že takšno hranilno knrižiro neke male podeželske zadružne hranilnice Kakor kaže. ;e to morda nova not. da se denar spet prične vračati normalno v promet Zan:miva je pri tem novem načinu denarnega prometa okolnost. da so vlagatelji iz-prevideli, da re zanie boliši gibljiv denar, ki prinaša sicer male obresti, toda ie dosegli v za vsako potrebo in kunci jo- Mnogo se ie že pisalo v oreteVlf»m letu n dognani kvar-nosti previsokih obresti za vse gospodarstvo, na drugi stran' pa so razni oprezni gospodarstveniki poudariali težavno re=evanie tega vpi-a«ania in so svarili zlasti pre^ dp-kretiraniem znižania obrestne mere. Če li orvi znaki ne varajo. zdrav lindski instinkt že sam na^el in odobril zdravilo za naše bolno denarništvo in po^aval not, po kateri nai ?!°d:io podeželskim denirnim zavodom tudi druga važna dpnarna podietia. Na ta način bi se t"di nribližali obrestnim m^ram drugih evronri nas V Belgiii n. pr se dai°io z^ v'oge ^"'o obresti, za posoiila se na n-l^ča 5 in pol do 6 pd«tof-ov. OH drve nod'">irani hir»otekn'--ni zavodi v Relcriii da;eio 5°/» posoi la. V P^a^ciii daie vodilni hiriotekami zavod C redit Fonci^r ^osoi'la na prvo rr>p«to no R."0n'u, razni kmeč!^' zadružni denarni zavodi pa obrestujejo vloge r»o S1V za kratkoročna r>osoiila zahteva?« 4 "0 do S od=+otkov. za dolgoročna na Sn/n Mimo terra dai>'o posebni Hržpi-ni fondi no vpč'ni brezobrestna no-sojila. Švicarske zad^ižne bran;lnice nlača-io za vloge do 4n'n. nosoi;la r>a daieio no 4.75 do 5 ®V TToiiudsk? zadružni zavodi olačaio vloge po 3.25 nosoiila "a dnipio na h'poteko na nrvo mesto r>o 4 75 "V Po-doHno rarmere na Dan«kem. Švedskem, v češkoslovaški in v večini drugih evropskih državah. Kakor le bil beosledic° te denarne suSe. bo vendar ta škoda vsaj delno noravnana. če bo sledila nenremiSlienemu hfMTii edina mosna ozdravitev našerra raz-rvanega denarništva v znižanju obr?«tne mere na takšno stopnjo, ki daje vlagateliu veselje do varčevanja, dolžniku pa nudi možnost. da odplača poleg obresti z malo amortizacijo tudi dolg. Pot ie odprta vlagatelii so jo sami pokazali na denarnih zavodih je seda', da Jo razširijo In trdno zgradijo. Ja—t Delo za pospeševanje kmetijstva v gornjegrajskem ssrezu V občinskem uradu na Rečici ob Savinji se je vršila pred kratkim seda sreskega kmetijskega odbora pod predsedstvom najstarejšega odborovega člana g. Kolen-ca Antona Gornjega grada. Vršila se je volitev novega predsednika .in je bil soglasno izvoljen g. Gorioar Matija, župan in banovinsti svetnik iz Možica. Iz poročila o poslovanju odbora, ki ga :e podal sreski kmetijski referent g. Novak, je Tazvidno, da so v preteklem letu znašali dohodki 37.000 Din, izdatki pa okrog 14.000 Din. V izdatkih je glavna postavna sreska drevesnica. Glavna točka dnevnega reda je bila določitev novega proračuna. Poleg upravnih stroškov, ki so določeni v višini 3000 Din, se je določilo za vzdrževanje sadne drevesnice 14 500 Din, za izvršeno cepljenje svinj 4000 Din, za Hcenciianje in prigon 2500 Din, za šoln-no učencev na kmetijskih šolah in za nepredvidene izdatke 2500 Din. Proračun znaša torej 26.250 Din. Po krajši razprav! je bil proračun sogilasno sprejet. Nato je sledilo poročilo kmetijskega referenta o novoustanovljeni sresiri drevesnici. Cd vseh odborov v dravski banovini je gornjegiačsfci prvi, ki si je nadel to važno nailogo v pospeševanju kmetijstva ter ustanovil obsežno, krajevnem pTilikcm ustrezajočo sadno drevesnico. Najelo se je v ta namen potrebno zemljišč« v središču okraja, kjer je bila tudi sklicana ta seja. Površina zemilj.'šča mer.i nad pol hentara. Nekaj mang kakor polovica je že zasa;e.na s 7700 jabolčnimi in hruškovimi divjaki, ki so se poleti požlahtiili s sortami, določenimi v ožjem sadnem izboru, ostala polovica se bo pa zasadila naslednjo pomlad z že pripravljenimi divjaki, katerih število znaša 10.000. letošnjo jesen se je drevesnica zavarovala pred divjačino z začasno leseno ograjo. Zaenkrat se bosta vzgajala le dva letnika, bližnja bodočnost pa bo morda pokazala potrebo, da se drevesn:-čarski obrat še nadal.juje, dokler se dodobra ne krije krajevna potreba po sadnem naiaščaju. čez 2 do 3 leta bosti obe partiji sadnih drevesc godni za oddajo po najnižja dnevni ali morda po režijski ceni, in sicer se bodo od'l>aja.!a samo posestnikom iz gornjegrajskega sreza. S tem bo omogočen neoviran razmah sadjarstva v srezu, kjer predstavlja ta panoga poleg gozda in živinoreje največji vir dohodkov, ki niti v naihujši krizi ai usahnil. Obstoječi start sadni nasadi so namreč potrebni temeljite obnovitve z novejšimi, za sadno trgovino sposobnim: sadnimi vrstami. Nadalje je potrebno racširjenje nasadov na zemljiščih, ki ne donašajo nikakih dohodkov, čeprav imajo vse pogoje za uspeva-nje sadnega drevja. Tako se na primer nahajajo zelo obširni kompleksi zemljišč na obrežju Savinje, obsežne goiičave po niže ležeč-ih ulaninali in ob robovih cest, kjer je zasaditev sadnega drevja tudi zaradi na-rašča.joče.sa turizma m letoviščarstva zelo velike važnosti. Pri slučajnostih se je poleg dTUgega obravnavala prepoved točenja izabele v gostilnah ter je g. predsednik predlagal, da bi se na odločilnem mestu lzposlovalo ukl-njenje te prepovedi. Nada.lje se je g. predse in !k dotaknil vprašanja, kako bi bilo mosroče zavarovati sadovnjake pred škodo, fci jim jo prizadeva zajec. Izrazil je mnenje, da bi se boj proti zajcu moral postaviti na drugo podlago: občine naj bi iz dohodkov lova prispevale sadjarjem gotove zneske za nabavo praktičnih in cenen;h drevesnih košaric, s čimer bi bilo to vprašanje ra posestnike .kakor tudi za najemnike leva, odnosno občine (precejšnji dohodki) hkratu ugodno rešero. Nanosled je g. sreski načelnik izrazil celotnemu odboru polno priznanje za uspešno delo, nato pa je g. predsednik res stvarno proračunsko sejo zaključil. Po seji so se gg. odbornik.! napotili v sresko drevesnico, ki so s; jo temeljito ogledali ter z zanimanjem s'Pd4H pojasnilom g. sreskega kmetijskega referenta. »PPti = Cenovnik, po katerem se vrši zavarovanje valute pni izvozu blaga, veljaven od 1. do 15. t. m. je objavljen v »Službenih Novinab« od 31. decembra. — Agencija Državne hipotekame banke v Zemunu. Dne 1. t. m. je otvorila Državna hinotekarna 'banka svojo agencijo v Zemunu = Dovoljenje za točenje alkoholnih pijač Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal tole pojasnilo: Finančna oblastva ne bodo več zahtevala za izdajo'dovoljenja za točenje alkoholnih pijač od prosilca dokaza o njegovi osebni sposobnosti, temveč bodo izdajala dovoljenja na podlagi dovoljenja. ki ga izdajajo pristojna oblastva na podlagi obrtnega zakona itn na podlagi predloženega potrdila o vplačilu neposrednih davkov. — v Nemčiji se bo moralo primeša vati margarini sirovo maslo. Borba, ki se že dalje časa vrši v Nemčiji v zadevi zaščite domačih mlečnih proizvodov, je zaenkrat zaključena s pristankom berlinskega parlamenta na viadno zasilno uredbo, s katero se nalaga industriji margarine prisilno pri-mešavanje sirovega masla pri izdelavi margarine. S tem 9e hoče pomagati kmetijskemu mlekarstvu. = Lužilni teeaj ca miiarje t Gorenji vasi nad Škofjo Loko. Zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI priredi tečaj za mizarsko luženje 9. in 10. t m. v Gorenji vasi nad Škofjo Loko. Interesenti naj se zglase pri Skupni obrtni zadrugi v Gorenji vasi, kjer dobe navodila = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. in 13- t m. ponudbe glede dobave električnega materijala. Pogoji so na vpogled i>ri istem oddelku. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 9. t m. ponudbe glede dobave 850 m* jamskega lesa, 250 m jeklene vrvi, 110 komadov fakturnih kniig, 1000 kg jamskih tračnikov, 1 decimalne tehtnice, raznega orodja, 20 kg bele krede. 600 pol smirkovega platna. 100 žagic za kovino. 16 m gumijevih spiralnih cevi, 12 m mede-i ne v palicah; do 16. t. m. glede dobave 1 centrifugalne sesalke; do 18. t m u glede dobave 1 elektromotoria in 3 manesmnnovih cevi; do 25. t m. pa glede dobave 3 elekiro-motorjev. Direkcija državnega rudnika « Zenici spre'ema do 20. t. m. ponudbe gle le dobave 1 kopalne kadi. Direkciia drža'-" ~a rudn ka v Kreki sprejema do 26. t n-nudbe glede dobave 600 komadov žar' Vršile se bodo naslednje ofertne Pc" 23. t. m. pri direkciji pomorskega ' r i v Splitu glede dobave kovinskega ma ?v •-la in 25. t. m. glede dobave barv za plovti? ediniee; 25. t. m. pri strojnem oddelku direkcije državnih železnic v Subotici el de dobave električnega materijala in 3. februarja glede dobave orodja; 11. februarja pri d rekciji državnih železnic v Zagrebu gl?-de dobave 30 009 m* peska. Predmetni oglasi so v Zbornici za TOI v Ljubljani na vpogled. = Prodaja papiria. 26. t m. bo pri primorski direkciji pošt 'n telegrafov v Splitu ofertna licitacija glede prodaje 22.000 kg starega papirja. Borze 2. januarja Na današnji ljubljanski borzi z devizami je Bruselj popustil, a London" in Pariz sta se malo okrepila. Ostali tečaji brez izpre-memb. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda popustila in se ie trgovala za kaso po 248 in 250, a za februar po 230. V drugih državnih papirjih ni bilo zaključkov. Nadalje je bila zaključena Privilegirana agrarna banka po 265 in je tudi nazadovala. Devize Ljubljana. Amsterdam 2314.85 — 2336-21, Berlin 1369.58 — 1380.88, Bruselj 1108.36 do 1113-85, London 191.42 — 193-02, Newyork ček 5738.81 — 5767.07. Pariz 224.90-226.02, Praga 170.45 _ 171.31. Trst 294.46 — 296.86. Zagreb. Amsterdam 2314.85 — 2326.21, Berlin 1369.58 — 1380.38. Bruselj 797-46 do 801.30. London 191.42 - 193.02. Milan 294.46 do 296.86. Neuvork kabel 5760-81 — 5789.07, ček 5738.81 — 5767-07. Pariz 224.90—226.02, Praga 170.45 — 171.31. Curih 1106.35 do 1113.85. Curih. Pariz 2029. London 17.36. NeTVTork 519.75, Bruselj 71.95. Milan 26.6'>. Madrid 42.40, Amsterdam 208.70. Berlin 123.725, Sofija 3.76. Praga 15-38, Varšava 58.30, Bukarešta 3-085. Efekti. Ljubljana. 7°'» investicijsko 53 den-, 8V» Blair 46 den., 7°/o Blair 43 den.. Vojna škoda 248 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda kasa 248 — 250. za februar 228 _ 233, 7Vo investicijsko 46 — 50. 4°/o agrarne 27 bi., 7°/d Blair 39 _ 43. 8>/o Blair 43 den., 7»/o posojilo Drž. hiootek. banke 51 bi.. 6% beg-luške 33 — 35-50: bančne vrednote: Narodna banka 4l00 — 4500, Priv. agrarna banka 250 _ 258: industrijske vrednote: Gutmann 60 b!.. Sečerana Bečkerek 80 den.. Du-brovarka 220 bi.. Isis 30 bi.. Narodna šum-ska 17.50 _ 30 Sečerana Osijek 182 bi., Trbovlje 175 — 195. Beograd. Vojna škoda zaključka 250 in 249. 8°/o Bla:r 50 bi-. 7fl/« Blair 44 bi-, 7"o iuvesticiisko 52.550 bi.. 4"'n agrarne 30 bi... 6"/» begluške zakliuček 35.50. 7°/o posojilo Drž. hipotek, banke 46 den.. Narodna ban-ka 4400 bi.. Privil. agrarna banka 252—258. Dnnaj. Dunav-Sava-.Tadran 13.65. Staats-eisenbahnges 15.60. Trbovlje 21.30, Alpine-Montan. 11.45. iMae©""""" tržišča LES. + Ljubljanska borza (2. t. m.) Tendenca za les mlačna. Brez zaključkov. ŽITO + Ljubljanska borza (2. t m.) Tendenca za žilo čvrsta Nudi se pšenica (slovenska nostaja. ndevska tarifa nlaČ. v 3 dnehV baška. 76 kg po 215 _ 217.50. baška. 77'7R kg po 2?0 - 222.50. baška. 78/80 kg 225 do 230; koruza (slovenska postaja, mlevska tarifa): baška. umetno sušena po 100 do 1HO 50. za ianuar 102.50 - 105 za februar 105 _ 107.50: moko (slovenska postaja): >0' 345 — 350 baltska »O* 355 — 360. + Novosad«ka blagovna borz« (2. t. m.) Tendenca priiazna Promet 26 vagonov. Pšenica: baška. okolica Novi Sad 171—173. okolica Sombor 169 — 1?1, srednjeba-vka 172 — 174. iromjebaška 173 — 175: baška poteka 176—178; g.-.rnjebauatska 170—172. sremska 173 -- 175; siednjebaška, 78 kg 177 — 179; baška. ladja Tisa 178 _ 180. Turščica: baška. garntirana. v storžih 51 do 53; baška. za januar 51 — 53: za marc, april, maj 65 — 67; banatska. garantirana 67 _ 69; sremska, garantirana 51 _ 53, »sremska, za marc, april, ma? 65 — 67; premska. sušena 60 — 62: banatska. sušena 55 — 57; baška- sušena 60 — 62. Jefmen: haški in sremski. 65'66 kg 90 - 97.50 Oves: baški in sremski 95 — 97.50. RJ: baška 125 _ 127 50 Moka: biSka in banatska MV« ,-n »0?f« 272-50 - 2*750: »2« 252"-6 do 267 50: *5 ' 232.50 — 242-50: »6< 187.50 do 202.50. Otrobi • baSki in sremski 58—50; banatski 56 — 58. Fižol: baški, beli 115 do 118. + Bndimpeštanskft terminska borza (2. t. m) Tendenca prijazna. Promet stalen. Pšenica: za marc 12 97 — 12 98. »a mai 13.31 do 13.32. Rž: za maTc 703 _ 7.05. Tnr£*ica: u mai 6.59 — 6-60, za julij 7.98 — 7.99. Slovenci na gornjem Jadranu v letu 1932. Crikvenica. 2. januarja Tujski promet je v preteklem kritične n letu povsod občutno nazadoval 2e v začetku pomladne sezone je bilo jasno, da bodo naši turistični kraji zaradi splošnega gospodarskega zastoja in čimdalje ostrejših deviznih barikad hudo prizadeti. Ta domneva je upravičeno narekovala turističnim organizacijam, da podvojijo propagandno delo v lastni državi, katero je bilo prejšnja leta zelo pomanjkljivo, zli-sti od strani nekaterih krajev, ki so osredotočili svojo reklamo pretežno v inozemstvu. V ta namen so vpeljali mnogi naši dnevniki redne redenske turistične rubrike in priloge z bogato propagandno vsebino, ki je našo javnost seznanjala z lepotami domač h kopališč in letovišč ter uveljavljala potrebo, di vsakdo izbere za počitnice domač kraj. Ta intenzivna propaganda je prinesla obilne koristi. Gornje-jadranska kopališča ne samo da so vzdržala v polni meri obisk domačih gostov, nego so dvignila to število celo za 12 cd-stotkov nasproti letu 1931. Poglejmo zdaj. kako se je obnesla »Ju-trova« turistična propaganda. »J-tro« je v preteklem letu prvič uvedlo samostojno turistično rubriko, ki je bila ne samo predvsem uvaževana v dravski banovini, nego so se radi sklicevali nanjo mnogi interesenti iz drugih krajev naše d"žave. Tej izredno skrbno urejev-ani »Jutrovi« propagandi se imamo zahvaliti. d.-> ie obi>k Slovencev na gornjem Jadrana iz-edno močno narasel. Naša želja je. da bi se to delo nadaljevalo. O usnehu pa naj govore številke! Navajam statistiko samo iz Crik-venice, ki je vodilno kopališče na gornjem j Jiid"snu, priponrnjam pa. da je enako bi-I lo z dv;g^m obiska tudi v sosedn h kopa-i lixčih. Crikvenica ie bila že nedavno po Slovencih čisto zanemarjena, a že 1. 1927. se je močnejše uveljavila, z-.beleživši 3il ' ' ;v z Slovenije. To število je vztrajno "1 :n je doseglo 1. 1931. 407 obiskoval-c -v Ns-»tov. prejšnje leto pa samo 118. Vse to je plod skrbne propagande, ki naj v bodoče odvrne vse S'ovence. potrebne morskega ozračja, od poseta tuje riviere. Kdaj in kje bo postavljen Dom slepih? Kočevje, 2. januarji. Vsako leto od njega začetka in konca spremlja slepe velika želja, da bi že enkrat bil postavljen Dom slepih. Društvo tega imena v Ljubljani deluje že vrsto let za uresničenje velike želje vseh slepih ter podaja vsako leto na svojih občnih zbor h lepa poročila o uspehih, ki so bili doseženi kot predpriprava za grad:tev Doma. Največ pa gotovo napravi vsako leto posebno za slepo deco banska uprava. Id vzdržuje v Kočevju zavod za slepo deco. Je to internatsko urejena osnovna šola z obrtno nadaljevalno šolo in z obrtnimi delavnicami. Tu se gojenci izšolajo ter izučijo v obrti, da jim je tako vsaj deloma zagotovljen obstoj v življenju. V zavodu more namreč deca ostati samo do svojega izšolanja. Zal samo, da zavod ni nameščen v kakšnem večjem središču banovine, kakor jo Ljubljana, ali pa na njeni periferiji, ker niti stavba v Kočevju ne odgovarja sv<>-jemu namenu, niti mesto samo, ki je posebno oddaljeno za prebivalce bivše mariborske oblasti. Gotovo bi pa Ljubljana sama imela interes, da dobi tako ustanovo, ker ima baš ona največji odstotek vsega prebivalstva dravske banovine, zato tudi največjo potrebo za tak zavod. Tudi naša univerza in obe učiteljišči morata imeti interes, kje se nahajajo takšne zdravstveno pedagoške institucije. Da je edino na periferiji velikih središč, ki imajo dobro organizirane bolnice mogoč uspešen razvoj zavoda, ie nepobitno deistvo. Ne smemo namreč prezreti, da današnja moderna medicina iahko slepemu večkrat vsaj delno ohrani usihajoči vid, če je pod stalnim nadzorstvom zdravnikov specialistov, kar pa se more seveda vršiti samo v zavodih, ki so v bližini bolnic. Da nudi bližina velikih ljudskih zaledij slepemu neprimerno več slušnih predstav krkor neobljudena okolica, kar je posebno važno za šolajočo se slepo d?co. je dejstvo, ki ga nikakor ne smemo prezreti. Ali bi ne b;lo zaradi tega najumestneje, da zavod za slepe postavimo kar v mesto in ne na periferijo kakor je bilo prvotno omenjeno Gotovo, če bi se v mestu samem moglo pridobiti zadostnega prostora za zavod, ki mora imeti poleg šolskih, stanovanjskih prostorov, delavnic itd. tudi svojo lastno ekonomijo, ki naj služi »t pouk slepih ter oskrbuje zavod s povrt-nino in s poljskimi pridelki Istot.ako morajo imeti slepi prostor za izprehajanje in šetanie po čistem z^ku. ker so zaradi pre-malega kretania večkrat podvrženi raznim boleznim. Nadalje ne smemo nikakor prezreti dejstva, da $o steni jake delavni ter rato produktivni posebno takšni, ki so drugače zdravi. Njih delovni krog je sic°r manjSi v svojem obsegu a!i ravno zaradi tega jačj: in natančnejši. Imamo lepo vrsto obrti v katerih prav lahko konkurirajo videčim ter jih celo nadk-jijuieio. Za-adi tega bo moral 'meti bodoči Dom slepih moderno urejene delavn:ce ter predvsem dobro organiziran prodajni oddelek. Nujno se moramo zavedati, da slepi kot poednec ne more konkurirati videčemu, ker je vedno v nevarnosi. da se njegovo delo zapostavlja. n*načno usmerja ali pa celo izkorišča T=< nevarnost pa v državnem ali banovin^kem zavodu popolnoma odpade, ker je pod vodstvom strokovno šolan:h oseb in pod st"!n;m nadzorstvom države V takih zavodih je slepim za njihove izdn'ke mogoče nud:t; o-imcen zislnžek ter jih dostojno preživljati Zelja slep:m v novem letu nai hi bila da se j'm čimpreje postavi dom. ki bo dal njihovi Soli primerne, ustrezajoče pros*or^ odraslim slepim možnost dela in zaslužka, a star'm in bolnim primemo zavetišče Postani In ostani član Vodnikove dražbe! > JUTRO« 9L 2 ......Mil || I I. M||_ J1L_MJBI IME, & l S8S Okupacija PondKr)a pred desetimi led Dne 11. januarja 1923 so francoske in belgijske čete vkorakale v Poruhrje, ker Laso plačali Nemci zapadlega obveznega obroka vojne odškodnine Tržaška Mata H ar! Zagonetna Dalmatinka, ki je končala na moriššu V nekem dunajskem listu poroča bivši avstrijski častnik Kari von Hasenauer o skrivnostni vohumki, ki Je med vojno delala veliko preglavice avstrijskim vojaškim oblastim v Trstu. Hajsenauer je bil dodeljen tržaškemu vojaškemu poveljstvu ie je zahajal kakor drugi častniki mnogo v razkošni hotel Excelsior ofb nabrežju, kjer je navzlc bližnjemu grmenju topov in vsakodnevnim letaiskim bojem nad Tržaškim zalivom vladailo še pravo mirovno življenje ob zvokih salonskega orkestra med plesom m gostijami. Ena glavnih atrakcij hotela so bila mnoga dekleta, s katerimi so se zabavali s fronte ali na fronto odhajajoči častniki, a posebno pozornost je vzbujala prelepa mlada ženska, ki je bila prišla kot brodolomka s parnika »Barona Gautscha« v Trat in so jo poznali samo pod imenom j-donna Celesta«. Bila je baje Datanafcinka. častniki so se zanjo zanimali tem bolj, ker je bila na videz nedostopna. Marsikateri junak okrog ženskih kril si je zaman prizadeval, da bi se ji približal, tu pa tam pa se je to posrečilo kakšnemu višjemu častniku, zlasti štabnim oficirjem, a le po posredovanju nekega starega moškega, ki je služil v hotelu kot komisdonar in je bil z lepotico v prav nenavadnih zvezah. V tistem času je imelo poveljstvo brezžične postaje pri Sv. Soboti, kjer so bile stadonirane podmornice, velike skrbi zaradi stalnih motenj svojih električnih valov. Te motnje so bile tem bolj nerazumljive. ker ni bilo v Trstu nobene druge brezžične postaje, a Je vse kazalo, da izvirajo ti znaki baš iz Trata. Slo je gobovo za kakšno vohunsko brezžično postajo, kajti znaki eo se ponavljali v angleškem in često tudi v španskem jeziku. Iz Pulja so poklicali posebnega strokovnjaka za radio, ki se je pa zaman trudil, da bi našel izvor skrivne oddajne postaje. Nekoliko dni po tem, ko se je ionna Celesta seznanila z višjim štabnim častnikom, so Italijani s torpedovk, ki ki so se bile prikradle v megli, bombardirali skalovje pod Opči-nami. škode n*. bilo, toda od tega dsne so začela tudi italijanska letala z večjo sroo-trenostjo in z večjim uspehom krožiti nad rajnimi važnimi vojaškimi objekti, nad podmormško postajo, železniškimi napravami itd. Znaki iz skrivnega brezžičnega oddajnika so bili uvod k tem napadom i® ni čudno, da se je oblasti polaščalo čedalje večje razburjenje. Nekega dne pa je dospel v hote! Ebrcel-sior trop mladih častnikov s fronte. .\Oadl ljudje so se dobro najedK hi napili ter so naposled razigrani odšli v višje nadstropje. kjer so bile njih sobe. Kmalu nato je nastalo v tem nadstropju vpitje. P.ado-vedneži, ki so stekli tja, so imeli priliko vedeti, kako so nekateri izmed mladih častnikov vlekli domno Celesto in starega komisijonarja doli po stopncah. v eni izmed sob pa je biki videti skozi odprta vrata majhen oddajni aparat, ki 3o ga bajoneta! sunki in brce raab:le. Mladi častnik! so bSIi vdrli v sobo, misleč, da bodo našli v njej kakšno pripravno žensko in so tako slučajno odkrili doteo iskani oddatrrik. a tudi oba vohuna, ki sta ga uiorrabljala. Nekoliko dni pozneje sta paAJI vam aisem dejal, da vas bo moj postopek pomladil ? Sedaj ste čisto drug človek!« — »Ah, gospod doktor, aM bi lahko tudi račun poslali drugemu človeku?« Vsak dan ena »Tisoč dinarjev za risbo z ogljem? To pa je že preveč!« »Gospod ravnatelj, pomislite vendar na sedanje cene oglju!« Angleški letalski poročnik F. A. Isaac je nedavno preletel z letalom Himalajsko gorovje, in sicer se je povzpel nad vršac Rakapoči, visok 8500 m Iz življenja Letalo nad najvišjim gorovjem sveta Pridobitve lanskega leta Tehnika in izumi Kakor vsako leto, je tudi lansko prineslo sto tisoče novih patentov v vseh deželah sveta. Med novimi idejami so nekatere, ki bodo v marsičem preobrazile življenje. Med temi izumi je ornenti n. pr. »mi-kroskepno gumo« prof. Becka. Ta snov vsebuje na 1 kub. centimeter pol milijona mikroskopskih hiknjic in so jo začeli uporabljati že v tiskarnah, izdeiovalnicah zdravniških instrumentov, za pivnike itd. Med epohalne izume spada nova vrsta stekla, ki se da obdelovati kakor vsaka kovina in ga že uporabljajo za izdelavo precizijokih strojev. Zaninrve po >konserve kisika«, ki so videti kakor običajne konservne škafe, a na rahel udarec prčne iz njih uhajati kisik. Ta plin se je posrečilo s preprostim postopkom ken?r\*no vezati, tako da ga more za razno rabo (n. pr. za omogočanje dihanja v velikih višinah) nositi vsak s seboj. Važen ie izum. ki odrrravlja popolnoma vsako guganje ladij, tako da tudi morske bolezni v bodoče ne bo več. še važnejše so »ladijske plavuti«, k*. j'h je izumil tehnik Hendorf in ki bc*o gotovo sioodrinile dosedanje ladijske vijake. Te plavuti se namesti.ic lahko na vsaki ladii. !n sicer ob straneh ter omoTočaio kakor vijaki gibanje n?r>rej in nazaj a tucH na desno ali levo, česar z vijaki ni mogoče. V medicini Je stopilo v ospredje posebno raziskovanje notranje sekrecije, ki ima tako odločilen vpliv na vse telesno in duševno življenje. Prof. Pondeku je uspelo pridelati v čisti Obliki hormon iz hipefize, va^no je tudi odkritje pridelave kemično Čistega moškega sroolnega hormona. Dr. Schmidt iz Monakovega je ugotovil presenetljive zveze med značaiem in hormonalnimi se-krec'jami. Hipofiza vsebuje n. pr. brcxm in ta pospešuje po dr. Schmidtu veselost značaja. Zanimiva je vrrotovi^ev. da iTr>a skoraj vsak človek svojo posebno tehniko dihanje in da Evrepci v splošnem d"'hamo nepravilno, kar je vzrok marsikatere naše bolezni. Bakteriolog prof. Schiff je odkril, da se dado ljudje po krvnih skupinah razdeliti v najmanj 36 raznih pravrst, a ne samo v štiri, kakor smo menili dotlej. Ta čas raziskujejo, v kakšna zvezi je krvna skupina z značajem, plemensko pripadnostjo itd. Med fizikalnimi senzacijami preteklega leta je omeniti umetno razbijanje atomov s teki visoke napetosti po angleških učenjakih Oockroftu in VValtonsu ter po nemških učenjakih Braschu in L.an-deju. še važnejši so uspeli poskusi za drobljenje atomov s toki razmeroma ne-visoke napetosti, kajti na ta način prihajamo že do praktično uporabnih metod po katerih se bo tehnika začela posluž_-vati velikanskih energij, ki jih atomi čuvajo v sebi. Pravi triumf je dosegla fizika tudi z odkritjem tretje praoblike elektrike in snovi: nevtrona Odkri1 ga je prof. Chadwik T Cambridgeu in ugotovil, da nastajajo nevtroni po sintezi negativnega in pozitivnega električnega dedca, elektrona in protona. Epohalna je izdelava novega stroja na paro brez kotla. Stroj avtomatično uravnava proizvodnjo pare po svoji potrebi Ekspedicije v 1. 1932L so bile neštevilne in so se posebno bavile s polarnimi ozemlji, Gronlandijo, Himalajo (Meritiova ekspedicija na Nango Par-b&t). Andami, Centralno Azijo itd. Zanimivo je odkritje ostankov prastarih kultur ob Indu po angleškem učenjaku Mar-shallu. Te kulture segajo 5000 do 5500 let nazaj in so poznale že ječmen, pšenico, kot domače živali govedo, velblode, slone itd. V Fezanu so odkrili ogromne Skalne risbe, ki segajo še dosti dalje nazaj. Raziskovanje žarkovij je držalo ves svet v napetosti zlasti po pogumnem drugem poletu prof. Piccarda v stratosfero, ki je hotel dognati skrivnost kozimičnih žarkov. Prof. Piccard je dosegel višino 18.770 m. še višje pa so šli registrirni baloni prof Regenerja. namreč do viš ne 28 000 m. Tudi prof. Regenerju je šlo pred vsem za kozmične žarke in je tu prišel do čisto nasipretaih rezultatov nego prof. Piccard. V daljmetm svetovnem prostoru so odkrili dva nova pfameta. dalje več p'aineto:doe skočilia pokoocu in segla v ne-drije, kjer je hranila strup. Pripravila se je. Concmi je z nogo zaloputnil vrata, ne da bi jih zaklenil. Zunaj so se šalili in grohotali njegovi opričniki, kakor da bi bili doma. Očividno se m prav nič bai. da bi mu ušla. Brez besede se je postavil predmjo m se zasmejal na vse grlo, z odurnim smehom, strašnejšim od najstrašnejše grožnje. A zdajci je ta smeh utihnil in se izpremenil v ostuden režaj; njegove črte so dobile okruten izraz, in v temnih zrenicah mu je zaža-rela peklenska iskra. Iztegnil je roko, jo spustil bledemu dekletu na ramo in zarohnel z glasom, v katerem ni bilo ničesar človeškega več: »Moja si!« Bertille ni omahnila. »Z Bogom. Jehan!« je tiho zamrmrala. »Z Bogom, življenje! Z Bogom, ljubezen!« To rekši je po bliskovo, še preden ji je utegnil osupli Ccmcin'; ubraniti, ponesla LeonorLno steklen ko k ustom... Kraltfevsika kočija, ki smo jo videli, kako je v divjem diru pri-drevila skozi vrata Sv. Antona, je dospela do bivšega kraljevega gradu. Izza morilskega porckusa pri Sv. Germanu na Trati, ki se je biil po zaslugi Pardaillana in njegovega sinu izjalovil, so v kraljevo kočijo, kadarkoli je hotel zapustiti mesto, vsakftrat zapregli šestorico konj, in na sprednjih dveh sta vselej sedela dva posti- ljona . Kočija je obstala v zagati pred pri voznimi vrati. Prasv tisti mah je v notranjosti kočije nekdo glasno vzkliknil: »Ventre-saint-gršs!!« Ravaillac je planil iz svojega kota. VzpeS se je na podnožnik, se nagnil skozi odprta vratca m po bliskovo zamahnil z nožem, ki ga je držal v roki Presunljiv vzkrik se ie začul. To je bilo tisto, kar je Concmijev človek videl m hitel sporočit gospodarju. V resnici je pa prestregla Ravaillacovo roko železna pest m m stisnila kakor primež, ki miren glas je vprašal, kakor z bridkim očitkom: »Kij, Jehan Francois, umoriti me hočeš?« Ravaiiiac je odrevenel od groze. V tistem, ki je izrekel te besede, j« bil zdajci spoznal Jehana. Jehan Hrabri je bil zagnal prav-karšnji krik, ki ga je imel Concinijev ogleduh za jek smrtno zade Dnevne vesti — 18: Cas>. radio-kvar-tet. borza — 17.30' Ovorakovp skladbe — 18.30 Nemščina — 19- Jadransko morle tekom let- - 19 30: Železniki. _ 20: Pre-ros orkestralne«« koncerta z Dunaja. — 22: Čas. poročila ološče Sreda. 4. januarja. LTrBLmM 12.15: Plošče. — 12.45: Dnev ne vprtti - 13: Cas, plo«če. borza — 17.30' Ot-o5ki kot ček - 18- Plošče. — 18.15: Fo-n'-( .*<-• no^kusi dr Vebra. — 19: Ruščina i0 "0: Literarna ura. — 20: Prenos opere P~>rrp _ Vaooved časa in po~of'la BEOGRAD 12.05- Radio - orkester. — 16: Narodna pvci in havni«Ve kifare — 21 10- ppvm«rram — knn-r-rt;7 Mnn,Vnw» - RrmM^ESTA 17 30 Vnr,v)Tii nlrr! 10 15- Pove'" in vi^iTiP1,-' ---1 om; r>rf>mpk'" ^prpr — P1r>5če _ rt m 17 *rs- TTorcprt lahke glasbe. — 20 45: Vefer operne slasbe. na telovadba, zvečer slavnostna akademija »Ljubljanskega Sokola« Drugi z letni da a bo ob 9. zjutraj svečan sprevod Sckotetva po Ljubljani, na Kongresnem trgu slavnostno razvitje novega prapora 70 letnico slaveče ga »LjuKjanskega Sokola«, popoldne druga javna telovadba 'n zvečer na prostoru velesejma ljudska veselica. Drobne vesti iz našega Sokolstva. Za bo žičnico vestfatekih r o-okov ie nabralo Scfv:1t:o je porabMo mnogo rirrdk. i' Ljubliane /a ir«"r'rfln!e 'n to opravičeno sai nr-haia tedensko prVrait v v®° Vra?p Jn<»osi1avite ter 09 lahVn smjifviTi-n Vot i7vrcfpn ort'*«Tii organ, (ci c,r» rrvnral rnnoto boM utv>5tevati. Razpored pokra linskefn zle+a v L.iub-liani je že v glavnih obrisih izdelan in ob-seg& cel niz prireditev poč<>nši od slavnostnega konceria Glafibene Matice 21 te-M meseca smučarje savezne tekme 17. rlo 19 fpb-'iar'a. sokolji narodni tabor v Tacnu 25 mata. dan h'fosloven»ke vodike 1 junija, dan d^štvs 18 juniia. naraščaj-^ ^ dpji-i rlet 25 ;un??a. medzletpe savez-n» tpkme 26 'n 27 iun»ia. davne zle^ne rlnpve 28. in 2® Umi'« in končno izlete po dnav^k! banovini 30. in-niiia Na predve.čer glavnega zlet« bo na Taboru pozdravni večer. 28 predooldne bodo na telovadcu skušnje in ob 11 slavnostni občni zbor »Ljubljanskega Sokola«, popoldne prva jav- gre tudi vsem. ki so pomagali pr prireditvi, predvsem pa seveda darovalcem V imenu vseh šolarjev se ponovno zahvaljujem vsem prirediteljem in darovalcem m prosim da s« tudi v bodoče spomnite na našo ubogo deco. — So'«W upravitelj^ SV. PETER V SAVINJSKI DOLINI. Silv^stmvo smo tudi pri nas praznovali v prijet.iem razpoloženju. Naš Sokol je poskrbel za primerno zabavo pri bratu Pri-vošhku z uprizoritvijo enodejanske burke »Hinče,« ki je bila v režiji brata Mahorči-ča po snovi primerno zamišljena in nad v«e posrečeno izvedena in gre prirediteljem vse priznanje. Med najprijetnejšo domaoo zabavo smo hitro prešli v novo leto le ga je pozdravi Inaš prosvetar br Mahomč v kratkem, stvarnem nagovoru. Želimo, da nas naši diletantie kmahi epot mzvedre s kakšno uprizoritvijo. • Vaš Puder OSTANE Mnogo moških je že bilo osvojenih z div-no poltjo. Žene. ki poznajo to tajnost, uporabljajo vedno puder zmešan s peno smetane. Ta puder ostane dolge ure na licu pri vetru, deževju in celo r naiboli razžarjeni plesni dvorani Pena smetane napravi puder neviden, popolnoma ga pripoii licu. pri tem pa odpravlja tudi svetlikanie aosa in vse, kar povzročuie mastno svetlikanie in druge neugodnosti na kož; V pudru Tokalon pena smetane na patentiran način zmešana 7. naifine;šim. na zraku popn^enim pudrom. Puder Tokalon je edini puder iz riža, ki daje vsaki ženi svežo in nepopisljivo lepo mladostno polt. kaleri toliko diviio moški. "t" OdSel Je v boljge Življenje naS dobri oča, stari oče in tast, gospod Lovro Palovec hišni posestnik v 86. letu starosti. Pogreb se bo vrSil v sredo ob 14. url ix Zavetifiča sv. Jožefa, Vidov-danska cesta. Sv. maša zaduSnica bo v cerkvi sv. Jakoba v četrtek ob 7. uri zjutraj. LJubljana, dne 2. januarja 1933. 1704 Žalujoče rodbine: PALOVEC, ANDERWALD, VERNIC. ' a »v uči, kako se ne sme živeti, kako se moraS spokoriti, kako se žrtvovati in kako ljubiti. # * * Naročite skupino romanov iz »Jutro-ve< knjižnice, dokler veljajo znižane cene HUMAR FRANC, splošno čevljarstvo MOSTE, Zvezna ulica štev. 8 (Zelena .jama) Najfinejša izdelava vseh vrst čevljev za dame in gospode. Sprejemam v popravilo galoSe in snežne čevlje in vse v to stroko spadajoča dela. IzvrSujem strokovno barvanje čevljev. 15479 Umrla Je naša predobra, čez vse ljubljena mama arija Saksidov prej poro*. VOVKOVA Pokopali smo Jo na Novega leta dan. Tisti, ki so jo poznali, znajo izmeriti našo žalost Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki so nas tolažili v težkih zadnjih dnevih, še posebej onim mnogim, ki so mamo z nami spremljali na njeni zadnji poti in ji v slovo dali toliko lepega cvetja. V LJubljani, dne 2. januarja 1933. Bogomir Saksida, soprog; Olga Cermeljeva, adv. dr. Viktor Vovk, adv. dr. Janko Vovk, Mimica Požrujeva, advok. vdova, Ljudmila Volčičeva, Mirko Saksida, otroci* Prof. dr. Lovro Cermelj, cand. Ing. LJubomir Volčič, zeta; Marija Vovko-va. Ida Vovkova, sinahi; Vlasta in Samo Cermelj, Sergej in Saša Vovk, Jože Požru, Mitja Volčič, vnuki in vnukinje. 1695 \ C«n< malim oglasom tenttvm te dopiauvtmja. *taka Oetedt LHn t*— tm enkratna pri-t*o Jbtna ta Hfro ali ta dajan/* —s vrl oglasih po I Din ta besedo [te Din 15,—-V ta pristojbine ta malt oglas• je plačah prt predali naročila. OX> roma hh it vonslmt* v oiemu obenem I naročilom Pouk ifcMtMla 1 Din; ta da Janj« naslova ali ta Šifro fi Din. Dijaki, ki iSčejo instrukcij«, plačaj« vsako besedo 50 par; ca šifro ah za dajanje naslova S Din. (4) Smučarski tečaj Ba Jezerskem Je otvorjen. Treoot.no i-ma 17 udeležen cev. Snega T Ravenski kočmt (na Ando-vem) za vežbanje dovolj, najboljše kakovosti, izvrsten srež na eta.ri podlagi. Vreme ne »odite po razmerah v Ljubljani. Vse, ki so »b ljub l'ian«ke:ubl'anii, Domobranska c. ti. 15. 230-4 Vsaka oeseda 50 par. za dajani« naslova ali za Šifro pa S Din. (1) Dekle tisto, pridno in pošteno, ki ima veselje d'0 otroka in z, na nekoliko šivat;, sprejmem za vsa hišna ie la. Naslov pove og'asni oddelek »Jutra«. 172-1 Šivilj, pomočnico pop«)-; n-oma samo-s.t.ojmo — soretno :n natančno v iz delavi. staro okrog 30 let. »prejme takoj F. I. Gori-Č3.T v Ljuibijani. Sv. Petra cesta 29. Ponudijo naj «e le take, ki so že po več let delale v boljših salonih. 134-1 Trg. prodajalko zmotno voditi ioccerijsko trgovino na deželi, s 5000 Din kavcije ali jamstvom sprejmem takoj. Ponudbe n« oglasni odrte1 <-k Jutra pod šifro »Res.ii« moč«. 170-1 Plačilna natakarica lahko do-sedaj podnataka rica s kavcijo 10f>0 Dir dobi takoj službo. Naslov t glasnem oddelku »Jn Ura«.' 17-1 Začetnico »prejmemo takoj v pisarno Obvezne poraud'be poslat" na oglasni "ddr'ek Jutra pod »Podjetna«. 203-1 Kolporterji dobe še en zaslužek. Pojasnila daje uprava »Grn de«. Llu.blia.na, Praži k -v3 ■ lica 8. 201-1 Začetnico ki ima do 10.000 Din raz položljive gotovine. sprej niemo v pisarno. Ponudbe na oglasni oddelek J »ti« pod »Absolutna garancija« žoei Trg. vajenca in praktikanta dobro priporočena, imteli gentna in s primerno šol sko izobrazbo, ki morala imeti veselje do železni® ske in tebniške stroke, sprejmemo. Ponudbe na ogla«, oddele.k »Jutra« pod Šifro »Marljiv in pošten« 176-1 Trg. pomočnika manufaktuirista. s po.pol-niim strokovnim znanjem i-z vf»žbain eaa izložb. a ran žerja, sprejmem takoj ali ptvzneje. Ponudbe na po drtržmioo »Jutra« v Mari boru pod »Vsestransko ver-liron«. 233-1 Čevljar, pomočnika za šivan« in pletena de:« sprejime takoj Za mik Al-fom, Gajeva uiici št. 9. 235 1 Postrežnico srednjih let. pridno, poŠte no in zdra-vo, za vsa hišna dela s>prejimem za do-f>o-'da'tis-m pr' Kranju Interesenti nai po šljejtf naslove na oglasni* -iiei-k »Jutra« pod šif-e >Kra«na«. 53538 2*' j Oglasi trg. značaja po j ' 1 Dia beseda; za da j t janje naslova ali za ' | šifro 5 Din. — Ogla« ] socialnega značaja vsa \ ka beseda 50 par; ta i dajanj« naslova ali ta | iifrt) Da 3 Din. (61 i Spodnji de! kredence naprodaj na Poljanski ce sti št. 21, levo, dvorišče. 180-6 Nova zofa o-tomana iti tridelna kn-hinjska kredenca na.pr-odaj Pojasnil-a do.je Mrak. Cesta v Rošno dolino. 166 6 Orehova jederca lomače ll istrsk« brijije ter fige ja žganj^kubo nn di najceneje Sever & Komip., LJiuMjana. 37/6 Čevlji na obroke • fe^i'f«>« Gledališka al 4. Maribor. Slovenska al. 16 •n Celie. Dečkov r.rg št. 4 51887 6 Sodi! vktipno 10 po števiJu od 100 do 300 1 ca 36 hI. — Sodi so skoraj še novi jn so naprndai radi pomanjkanj prostora. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek •Jutra«. 38-6 Kočije andaneir. bruna sanke ln konjsko opremo proda špedicija Turk v Ljiiblja.ni 52796 6 Za Silvestrov večer 'n slavnostne prilike n« ročite domači šampanjec »Panonski biser« katerega kva iteta ne ta os'aja za francoskim. — Steklenica stane samo 32 Din v delikatesni 'rgovini M. Ravtar, LJubljana 52264 Več starega pohištva omare, positeije, modroci ia odeje poceni naprodaj v Kolodvorski ulici št. 26 190 6 Psiho 6re6nj<"*o, s 3 ogtedaS. za 1000 Dim proda Rudolf Stfver, Ifar^jis trg St, 2. 52800-6 Pletfliri stroj »Ideal« za 800 Din iti otroško ko4« za 400 Dim proda »S ager« na Aieiea-ndrovi cesti 4. 2-31-6 Službe išče Vsaka V par; n» dai«nj« aanior« aH za Slfro pa S Di«. (2) Dekle želi »a Ukoj službe po- strežifflic-e edi kaj primernega. Vprašati pri Li.nAru v Zg. Sišiki, Vodiniikova Št. 100. 1.83-2 Pekovski pomočnik vojaščine proet, išče bItiž-bo v mesto ali na deželi. Naslon t oglaenem oddelku »Jutra«. 173 2 Mlajša prodaialka \i boljše hriše. tiučena v špecerijsko-galanterijiski trgovini. z najiboljšimi spričevali im priporočili, zelo pridna, poštena. dobro z-urje^na. prijazna, zanesji va iin spretma proda, alka, bi obvlada tudi nemščino, ter je vaj»na kuhanja :b šivanja. :šče fJtnž-bo s 1. februarjem. Gre tudi kot blagajn.ičark« — 1 do 2 meseca b: e^plačno. Ponud be na ogl. oddelek Jutra pod šiSro »Počena dobra mieč«. 168-2 Mesto postrežnice iščem za dopoldanske ali popoldanske ure — najraje v mestu. Ponudibe na ogl-oddelek »Jutra« pod šifro »Mlajša«. 181-2 Dekie bi M rado priučilo v mlekarni. v svrho lastne otvoritve. Naslov v oglasnem o^lelku »Ju.tra«. 200-2 Upravitelj, mesto išče ekonom, vešč vseh pa nog kmetijstva — zmožen ro-vens-kega. hrvatskega n nemškega jercike, poročen, žena ma gospodinjsko šo lo. Nastopi lahko takoj na graščimi aM veleposestvu Ponudbe na podmž. Jutra v Mariboru pod »Upravi tel j«. 231 2 tjglaii trg. značaja po 1 Dia beseda; ta janj« naslov« ali u šifro 5 Dia. — Oglas' socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; ta dajanje naslova ali za iifro pa 3 Dia. (7) Prazne steklenice »latims-k« in rogašike mineralne vode, v velikos-ti 1% litra plačam po Din 1.50 komad. Peter Se«i»a, trg. z mešanim blagom, Radeče pri Zidan str mostu. 2-7 Dva avtoplašča rabljena T20 X 120. ka pim. Pon-udbe na poštni predal 28. Kranj 52870-7 Lovsko puško risamioo, Ma.aliobw SchO nauer, kal. 6.7 mm, z daljno giediom, r zajamčeno brezhibnem stanju kupim Ponudbe e eeino na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Priložnost«. 189-7 V»k» tMKHMla 1 Din, ta lajanje aasiova ali ta Iifro p« * Dto. (161 Kolarju ali mizarju (samen). ki mi posodi Drn 7000 z* 4 mesece, dam za 1 leto prostor za dela v nioo, n«m«?«.to obresti. — Ponndlbe na oglas, oddelek »JJiitra« v Ljubljani pod šifro »Gorenjsko«. 169-16 Hranilno knjižico Kmetske posojilnice Ljmb Ijana, t vlogo 30— Din kupim takoj. Ponudbe na oglasiti oddelek »Jutra« pod »Kmeteka posojilnica« 115-16 bugat tUce Burrougbs: Tarzan, kralf džungle DRUGI DEL 10.000 Din posojila iičem za 40 dni, proti vr nitvi 12.000 Din i.n trikratni garanciji. Ponudbe na oglas™ oddelek Jutra pod »naoko »Rabim«. 209-16 Kdor posodi 600 Din prod zastavitvi mošik ega kolesa, vrednega 1000 Din za doibo 3 tedmov, dobi vrnjeno 700 Din. Ponud.be na oglas™ oddelek Jutra pod šaifro »Nujna pomoč«. 2Č9-16 162 »Besni so,« ga je ogovorila. »Nikoli se še ni zgodilo, da bi nam bila žrtev ušla z oltarja. Preiskali so vse svetišč« — razen te sobe, ki se je bojijo. Petdeset se jih je že odpravilo na zasledovanje. Pojdi i menoj, da vidiva, kaj morem storiti zate, preden se vrnem.« Jarzan je molče krenil z njo iz pošastne sobe duhov, Družabnika sprejme remontira.na kovinska delavnica z^ špecija; na dela. Potrebno 20—50 tiisoč Din kapitala. — Po nndbe na ogle sni oddelek »Jutra« pod »Razmaii«. 236-16 "Vrednote >«l»ei.n T5V Vsakovrstno zlato k'tpuj» po najvišjih »eoat CERNE - juvelir Ljubljana Wolfova ulica i Irg. oglasi po 1 Diti beseda; za dajanje na slova ali za šifro i l> Oglasi socialnega tna Aaja vsaka besedi 50 par; ti dajanje naslovi »li z« šifro 5 Dia. (181 Kožuhovin. Jopico kratko, prodam za 500 Din Vprašati v Sesalnem salonn v Beethovnovi ulici št. 14 167-13 Kožuh dolg. ugodno naprodaj. — Ogledati med 10. in 16. uro. Naslov pove oglasne oddelek »Ju.tra«, 137-13 i Vsaka t>eswia l Din. | i i* dajanje naslova ali | 3 za šifro pa 5 Din (19 5 Specerijo in mlekarno v sredini mesta prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 192-19 Gostilno na zelo prometnem kraju takoj oddom. Naslov pove oglasni odideleik »J-utra«. 334-19 v^nojčiik Vsaka t>t»wl» 1 Din. M dajanj« naslova aH ta Mfro pa 5 Din (17 ) Vrtnarijo oddam pod jgodmmi po goji v najem Poizve ee n* Giineab šter. 18. 5295117 Gostilno t centru mesta oddam v najem. Na.siov pove oglas, oddelek »Jutra*. 197-17 Pridelki i Vsak* »useda 1 l>u. i t« dajanj« naslova ati ta šifro pa B Din. (33' Fino seno poceni naprodaj » Ljub Ijani. Opekarska sesta 31 52861-33 Vaaka Oeeeda I Drn, ta lajanje naslova ali ta iifro p« 5 Din (16) Deske ablane, ladijska tla ln late 3x5 cm poceni naprodaj v Lvubljtani. Opekarska e. St. Šl. 52863 15 Bukovih drv lastne produkcije, popo< noma suhih prodam 100 m» Ponudbe na ogasni od de ek »Jutra« pod »Brez po aredovanja«. 6-15 Odpadke od žage dobro »ušene. kratko la gane, v vsak-. miHviln* prodaj« Ivan Jiška Me teikovi 4. 52920 15 Stanovanja Vsa.ka heseda 51) par. s« dajanj« naslova aK za Šifro S Din (21-a) Enosob. stanovanje s pri+iklinaim, v centru merita iščet« 2 priletni gospe. PoiMidibe na oglasni oddelek »Juira« pod »ifro • Salon in dobe.r plačnik« 178 21/a tanovanje Vsaki, t>-».-strežl>o in zajtrkom na Mirju. Naslov v ogiasn..m oddelku »Jutra«. 165-23 Na stanovanje »prejmHin bol šega gospoda ali g>ospodič»>o. Naslov v og asu^m odideLkiu »Jirtra« 179-;3 Sobo z 2 posteljama takoj oddam v Gosposki u«ici 6, dvorišče. 182-23 Sobo - [>o«eb!wm vhodom, od dam v sredini mesta Na ov j«ove oglasni oddciek ■ Jutra«. L47 23 Opremljeno sobo « eno ali dvr osebi s [«o j^bnim vbodom oddam Naslov v oglasnem oddel ku »Jutra«. Sž-23 Lepo sobo oddam solidnemu *>t a 1 ne mu uradniku po n-izki ce ni. Stari trg 17/111. 00001-23 Prazno sobo oddam r Glinški al .VI. 53918-23 Onreml'eno sobo s poseb. vhodom in elek tri ono razsvetljavo oddam v Dnlmatinovi ulici 8/11. Vprašati med 2. in 4. uro [»opoldne. 5sl9l5 23 l epo mesečno sobo :n,pi>:n>ma se|K>r'ran« — « urontim vhrvdom a stop lit čisto vn *oOnčno • -no Mrl dvema Boste!'«m« * vlit tik Tivolija lak j. rfldam »talti m -n boljšim "f-bam Djak zključen Vprašat- » Knafljev; -llic št 13/U. 52150 23 Sobo lepo opreimJjcauo, za obrtno šo!« oddam 2 gospodičnama. Na.sfov v oglasnem oddelku »Jutra«. -2(f! 23 Dve gospodični sprejmem na stanovanje — even.t. tudi s hran.0. Vprašati v popo-Mansikih ura.h. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 188-33 Sostanovalca za 160 Din spre mem t« event. oddam sobo a»kon«»k eitmi pa -u. Nas-kyv v og'a«iem oddelku Jutra 196-^ Veliko sobo s štedilnikom takoj oddam v Sp. Si«ki, Kajnuiika ulita itw. 19. 196-S3 Lepo, prazno sobo s soujM>:abo kopalnice od dam v Gregorčičevi ulici št. 15/11, prva nova hiša. 212-23 Udobno sobo oddam takoj sredj m«'«. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. 216-33 Sostanovalca In sostanovalko sprejmem lakoj aJi ■ 15. v Židovski uJi« Štev. 6/1. 219-23 Separirano sobo z 2 posteljama oddam. — [sto ta m sprejme tudi 2—3 osebe na dobro hrano. Židovska stezi štev. 6/1. 215-33 Sobo s souporabo k-opa-ndoe, ▼ centru mesta oddam gospodoma. Krojaška št. 5/11 218-23 Prazno sobo veliko, lepo in eolnčno, parketirano, x uporabo ko-palnioe in t nosebnim vho dem takoj oddam na Pm lah. Naslov t oglasnem oddelka »Jutra«. 214-23 Sobo lepo opremi j eno, s souporabo kopalnice in posei> nim vhodom oddam v bli iini kavarne Evropa. Naslov pov« ogiasni oddelek »Jutra«. 2(20-23 Lepo, prazno sobo oddam stairejSi uradnici. Naslov v ogl a snem odd»'ku »Jutra«. 22-23 Opremljeno sobo s sou.[>orabo k-oii« tiice oddam na Masacvkovi cest: št. 12/111 (Vzajdmoa zavarovalnica). ž4il-33 Sobo z 2 posteljama oddam bli^u glavnega kolodvora. Nasiov v oglas. o-Melk u »Jutra«. S44-33 Lepo sobo - seforatnitn vhodom oddam takoj gospodu v Ru-tarjevi ulici 4. pritličje. 215-23 ujj Vaa.ka beseda 50 par; ta dajanj« na«Jov« ali ta iifm 3 Din (2S-ai Konzorvatorist o-f»ernega orkestra, išče »o bo pri družini, kjer bi poučeval otroka. — Ponudbi na ogas-ni oddelek »Jutra, pod šifro »Posebni vh«d«. 175-33/'» Visoko^olka išče pri dobri družini udej stvovanje pri šioloo-bveznih otrocih. Po želji nemška konverzacija in klavir. — Drugo po dogovoru. Do pise pod »Salno v Ljub liani« n-a '»glasni oddelek »Jutra«. 238-i3/a Vsak* besi-d« ž Din. ta dajanj« naslova aU difre pa 5 Din. (24) Iščem prijateljico kateri nudim eksistenco v pisarni. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Strojepiska«. 234 24 Glasbila 1 Vsaka beseda l Din. i* da »nje Msion »H t« šifro p« S Din. (26 Kratek klavir znamke Buchta \Vien Schii ler vosi Bosendorfer, z le pim in močnim giasirm proda Josip Bajde. Go sposvetska cesta št. 12. 20626 Vsaka besela i Din. ta lajanj« naslova al' ta šifro r» c Din '29 Slamoreznico mlin za koruzo mleta, tr lezniške tračnice, rebrast' cevi (Ri[«{>en-ohre) preda Mihael Kavčič, Zg. Slška 66- 2S mi Vsaka hesetla 1 l)u> j za dajanje naslov« ali | ta »ifro na 5 Din. (»1) } Jugoslov. kemijsko društvo (sekcija Ljubljana) vabi članstvo na redni mesečni sestanek ki se vrši v torek 3. jan. ob 20. uri v gostilir C;n-ko-le. Ker je na programu zelo važen razgovor o na črtu Zakona o ovlaščen;m intenjerima, o orgoniiaci ji I. kongresa. o bližajočemu se občnem zboru, ustanovitvi filozof, društna itd., je polnoštevi-lna ude ležba nujna. — Olbor. Živali Vsaka beeeda 1 Di«. tt dajanj« naslov« ali u Šifro p« 5 Din. (37. Majhen pes svetlorjavikaat, z ovčjako vo glavo in košatim za krirvfljeniua reipom. se je iz.gui>il. Oddati ga je na Idrijski cesti 1/fl. 313-27 Pitane purane zaklane, takoj proda Sto janovid, pri Sever 4 Ko.. Ljubljana. Gosposvetska c. št. 5. 186 27 Plava papiga j* ušla. Kdor jo je ujel. naj jo proti nagradi odda na nasiov: Mi.kolaš, Kodo Ijevo, baraka 36. 174-27 Kobila •tam 6 et. bret nib. za tek m težko vožnjo na prodaj v Ljubljani. Ope karska cesta 31. 52862 27 Izgubljeno Vsaka beseda 50 tiar. ui dajanj« naslov« aVi w *ifro p« 3 Din (281 Damsko uro za.pes.tno, ma.bno, štiri og a to, sem i z u b i 1 a 22. decembra. Pošmj dajanje nasJov« al« ta ši/ro t» 5 Din (32' Dražbeni oklic Dne 3. januarja 1033 ob M. uri popo dne bo potom javne dražbe prodano raz o-o pohištvo in perilo v Ljubljani. Dunajska c. 38. Okraj, sodišče v Ljubi an 193-32 Vrtale* Oodedsi i Dm ta dajanj* naslov« ale n «fr« pa 5 Din (37 VSAKA DAMA naj uporablja Zoraida kremo Din 12.50, Zoraida milo Din 10.—, Zoraida puder Din 6, Din 12.— Parfumerija UKAN Mestni trg St. 11 Eau de Colo* gne v vseh dišavah, toči odprto Parfamerija UKAN Mestni trg št. 11 Steklenico prinesite s seboj. Zapomnite si ime Opera Eau de Cologne! To ime Vam bo potrebno vedeti ? ? ? ? Parfumerija URAN Mestni trg št. 11 Vse, kar želite, dobite v »Jutrovem« malem oglasniku. Mnogo dobrih gospodinj ne ve, da izrabi štedilnik komaj 20 % gorilne možnosti, 80 % te moči pa uhaja skozi dimnik. PRIJATELJ GOSPODINJE, patentirani štedilni obroč, ki se ga lahko namesti na vsak štedilnik, preprečuje to potrato, poveča toploto za 75 %, prihrani na kurivu do 60 % in pospešt kuhanje za 30 % in stane za srednje gospodinjstvo komaj Din 170.— do Din 250.— pri JELODVOR, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. Z Pisarniški prostori primerni tudi za modni salon, zastopstva, obstoječi iz 3 sob, s posebnim vhodom v mezzaninu palače Ljubljanske kreditne banke, sa proti nizki ceni ODDAJO takoj. Električna razsvetljava, centralna kurjava, topla voda. Telefon na razpolago. ODDAJO SE TUDI POSAMEZNE SOBE, VSAKA S SEPARATNIM VHODOM. Poizve se pri Aloma Company, d. z o. z., Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 2, I. nadstropje. 15408 Zahvala Za premnoge dokaze iskrenegra sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti naše nad vse ljubljene soproge, sestre in tete, gospe ilene Praunseis kakor za poklonjene vence in cvetje se tem potom vsem najiskrenejše zahvaljujemo Posebno zahvalo smo dolžni čč. sestram usmiljen-kam ter vsem, ki so blago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. 1701 V Ljnblfani, dne 2. januarja 1933. ŽALUJOČI OSTALL * + V.?*" t Zapustila nas je za vedno dobra mama, babica, prababica "in tašča, gospa v Marija Cerne vdova po uradnika O. U. Z. D. danes, dne 2. januarja ob 7. uri zjutraj, previde-na s tolažili svete vere. Pogreb bo v torek, dne 3. januarja 1933 ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Celovška cesta štev. 74 a, na pokopališče k Sv. Križu. Priporoča se v molitev in blag spomin! V Ljubljani, dne 2. januarja 1933. 1705 Žalujoči ostali. Oblastveno dovoljena HIBI RAZPRODAJA Vsled likvidacije firme razprodajamo naSo veliko zalogo manufak-turnega blaga Izpod nabavne cene. Izkoristite to priliko in si nabavite blago, dokler traja še zaloga. Oblačilnica »ILIRIJA" Ljubljana, Mestni trg 17« nadstr. OGLEJTE SI ZALOGO! OGLEJTE SI CENE! 1549* Urejuje Davorin Ravijea. izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnlkar. 2a Narodno tiskarno