Nunm® o č Besedilo: Prof. dr. Andrej Šalehar, zaslužni profesor, in Janez Gregori, prof. biol. Delovna skupina za strokovno presojo rejskega programa za kranjsko čebelo, ki jo je 16. januarja 2008 imenoval minister za kmetijstvo, je v poročilu* zapisala tudi tale skep: »Za ohranjanje slovenske avtohtone populacije kranjske čebele je treba izdelati in sprejeti poseben Zakon o kranjski čebeli in čebelarstvu.« Poročilo delovne skupine je dosegljivo na spletnem naslovu: http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/ pageuploads/saSSo/2008_Sektor_za_varnost_ in_kakovost_hrane_in_krme/Porocilo_delovne_ skupine_cebele.pdf V kratki presoji slovenske zakonodaje na področju čebelarstva je bilo ugotovoljeno, da je treba vzporedno z dopolnitvijo rejskega programa, ki bo med drugim vključeval slovenske ekotipe kranjske čebele, plemenilne postaje, varovana območja, genske banke in drugo, dopolniti tudi zdaj veljavno zakonodajo. Zdajšnja zakonodaja je razpršena med številne pravilnike, ki po večini vključujejo vsebine iz zakona o živinoreji, povezane s selekcijo kranjske čebele, tako da številna področja čebelarstva sploh niso vključena. Za ohranitev biotske raznovrstnosti kranjske čebele morajo biti zakonsko opredeljeni in rešeni tudi vsi drugi dejavniki, ki so pomembni za čebelarstvo in preživetje kranjske čebele. Poseben zakon o čebelarstvu imajo na primer na avstrijskem Koroškem in v Nemčiji. Delovna skupina je bila soglasna, da tudi v Sloveniji potrebujemo zakon o kranjski čebeli in čebelarstvu. To sicer ne bo prvi zakon o čebelarstvu na naših tleh, saj smo v preteklosti že imeli tovrstno zakonodajo. V slovenskih čebelarskih strokovnih revijah, torej v Slovenski čebeli, Slovenskem čebelarju in sadjerejcu in v Slovenskem čebelarju je bilo objavljenih več preglednih sestavkov, ki podrobno opisujejo zakonodajo in njen razvoj na področju čebelarstva. Omenimo leta 1775 izdan zakon o čebelarstvu, ki je določal pomembne ukrepe za čebelarjenje (Bienenzuchtverbreitung, 8. april 1775. V: Sammlung Verordnungen und Gesetze vom Jahre 1740. bis 1780, Dunaj 1786-1787, zvezek VII, št. 1680, str. 204-212). Ta zakon, ki ima 16. členov, je med drugim določil, da: • je čebelarstvo prosto vseh davkov, • sme čebelar prepeljati svoje čebele tudi na pašo, • za panje, ki jih prevažajo na pašo, ni treba plačati mitnine, • je vsakemu dovoljeno imeti poljubno število panjev, • sme čebelar v 24 urah svoj roj zasledovati tudi na tuji zemlji, • je treba tatvino čebel kaznovati itd. V Slovenskem čebelarju (XXIII, 1920, št.1, str. 1-7) je bil po koncu prve svetovne vojne objavljen članek »Načrt čebelarskega zakona za Slovenijo«. SLOVENSKI ČEBEliAR «LiflMiifl Cn^BCbHRSi^icdn DltAJtTVA »R >ij4Vciiii>i4 V UrU*LWArii v LW''-riJft hI MilUnA IVW Načrt Čebelarskega zakQiia za Slovenijo. Čtbelti lioriftna domača žival. Kdor Čebele na 'kateri koli način Jo vi nli mori, Čehelarili sme vfakdo. Kdor čebelnri, se morfi d rial! določil tcjta /akoiu, V Slovcrijl ie dovulj«no redili le Čebele čiste doinaČe sive pasme (Apts melü-icra carnical, UvOh( in rtio čebel tujih pa-ient Sme izjemavtij^ dovolili poverienL^lvo Xa kmciijslvo, a lo sonta zii Lrke krafe, kjer je pričakovali,