107. številka.
Ljubljana, v torek 12. maja
XVIII. leto, 1885.
liha. j a vsak dan mvečer, izluiai nedelie in praznike, ter velja, po poŠti prejeman za a vstrij sko-ogerske dežele za vse loto 15 gld., za pol leta 8 pld.,   za četrt leta 4 fjld., za jeden mesec 1 gld. 40 ki-.      Za Lj u o lja H o brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 pld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa m po ,, .i   i, 10 kr. za.,iuoseo, po /O kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko.več, kolikor poštnina zcada.
Za oznanila plačuje se od četiristopne petit vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., če se dvakrat, in po 4 kr., <•» ae trikrat ali večkrat tiska Dopisi uaj se izvol« fraukovati. M Rokopisi se ne vračajo.,, Ured ni A t v n in u p r a v u i št v o je v Frana Kol mana b-iii, „Gledališka Btolba". U prav n tfi t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne ur. ari.
Nemška brutalnost.
Dne 6. t. m. odgovoril je v nemškem državnem zboru minister Puttkammer na interpelacijo, zakaj se iz vzhodnih pruskih dežel iztirava toliko članov poljske narodnosti. Odgovor bil je, kakor je od Bismarckovega kabineta pričakovati, brezoziren, oduren, ali, kakor je opazil Windthorst, „brutalen", kajti Nemci so že davno vsprejeli v politiko Dar-vinovo teorijo in pred veliko leti je že železni kancelar izustil krilate besede: „Maeht geht vor Recht".
Ker je ministra Puttkammer-a odgovor vsaj glede svoje brezozirnosti zanimiv, ker kaže blaginjo nemške kulture v pravi luči in je najsjjajnejše spričevalo najskrajnije nemške sebičnosti in brezpravnosti, ki se dan danes kaže v javnem življenji, ne moremo si kaj, da bi ga „na večni spomin" v glavnih mislih in stavkih ne priobčili. Minister Puttkammer govoril je blizu tako:
„Gospodom, ki so stavili interpelacijo, sem jako hvaležen. V javni razpravi bodem zavračal njih dokazovanje in prepričal je, da je bila naredba potrebna. Kajti naredba ta ni imela smotra, da bi opravičene. interese poljski govorečega prebivalstva ali celo katolikov kratila. Ako se je tu postavil na čelo stavek* da iztiravanje v masah iz države v državo biti ne sme, je. ta stavek tako gorostasen, da presega vse, kar se je dosedaj v parlamentskem Življenji doživelo. To je absolutno zanikavanje državne samostalnosti. Kaj] pač porečete, ko bi sedaj 20.000 pristnih Parižanov preselilo se v Alzacijo ? Parižani so nam sicer jako ljubi gosti, a tudi v tem slučaji morali bi zavrniti priseljevanje v masah. Da smo imeli pravo,, tako postopati, kakor se je v vzhodni Pruski godilo, o tem se niti dvomiti ne more. To naredbo morali smo ukreniti z ozirom na države politiSko varnost, z ozirom na nemško kulturo in na. nemško svojstvo.
V zadnjih letih, kako poldrugo desetletje, zvršilo se je čudno, dosedaj nerazjašnjeno premikanje in v onih pokrajinah in sicer nemškemu življu na škodo. Od L 1871 do 1880 .moralo bi, prebivalstvo po normalnem načinu pomnožiti se za 10%. A čujte naslednje številke: Namesto 10% bil je naraščaj Nemcev y okraji Marienwerder le 3.4% (12.190 osob), naraščaj Poljakov pa 8% (30.865 osob);
v okraji Poznanjskem: Nemcev 1.9% (5310 osob), Poljakov 10.9% (76.029 osob), v okraji Bromber-škem: Nemcev 5% (15.824 osob), Poljakov 8.4% (26.840 osob) in v okraji Opolanskem: Nemcev 9% (10.738 osob), Poljakov pa 10% (118 41G osob). Te številke so pač najjasnejši dokaz, da narašča poljski živelj in da se nemški živelj s skoro elementarno silo nazaj potiska. Očitati si moramo, da Že zdavno nesmo proti temu kaj storili. Zamujeno treba dohiteti. Kol1 ko zla prouzročuje poljski naraščaj, dokazal vam. je že Čestokrat naučni minister. Za tuje ljudi snovati so se morale učilnice, o katerih prej niti govora ni bilo. Kar se tiče gospodarskih nasledkov, rad priznavam, da je za poljedelstvo jako ugodno, da ima delavcev Poljakov, ki delajo za nizko mezdo.
A ti delavci Poljaki vender pritiskajo na naše domače delavce, da se morajo izseljevati, ker ne morejo vzdržati tako cene konkurence."
Puttkamer potem nadalje razpeljuje, da poljski priseljenci neso nenevarni ljudje, ker so izvrstna tvarina za poljsko propagando. Do 1846. 1. v na-pominanih pokrajinah ni nihče poznal „poljskoga vprašanja", a pozneje jela se je čutiti poljska propaganda, samo v Torunu pomnožilo se je 1880. 1. prebivalstvo za 900 poljskih inozemcev. Zatorej bilo je potrebno, da se iztira 30.000 inozemcev, 22.000 od teh ima dovoljenje, da se smejo naseliti. Danes ali jutri se ne bodo iztirali, na vsak način pa se jim bode dal potrebni rok. Da bi onih 8000 ljudij, ki nemajo dovoljenja za naselitev, v ozir jemali,'. ne veže nas nikaka dolžnost, naredba je potrebna, da se čuvajo državni interesi in vlada kljub u vsem ugovorom ne bode od tega odstopila.
Ta odgovor odkril je Poljakom, Česa se jim je od Nemcev nadejati. Brezozirna brutalnost je gaslo nemške politike Slovanom nasproti in ne dovolj, da mora 8000 ljudij kar na vrat na nos ostaviti svoje dosedanje bivališče in je vsled tega mnogo, če ne večina, gmotno uničenih, ne dovolj, da ostalih 22.000 osob prej ali slej doleti ista usoda, vrgel jim je celo Puttkammer v obraz porogljive besede, da so Piusi Poljake potegnili iz najglobokejega barbarstva.
Prt mej Poljaki in Nemci je b tem Putt-> karoerovim odgovorom za vselej prerezan in spomi-
njali se bodo Poljaki besed, ki jih je izrekel slavni njih rojak: „Rus nas s knuto bije, Nemec pa govori z bodalci; Rus nas vrže na tla, a Nemec nas tepta v blato.14
Z rodne zemlje goni Prus Poljake preko meje, kakor s heloti postopa ž njimi, ker se mu kljubu vsem naporom ni posrečilo, da bi v nemških šolah ponemčil poljsko mladež. Ker jih duševno ni mogel uničiti, hoče je sedaj gmotno, odganja jih od hiše, kakor pse, brez odloga, brez milosti, kajti drako-nična naredba veleva „V treh dneh!*1
In to se godi v istej dobi, ko je po vsem širnem svetu raztresenih toliko pruskih Nemcev, ki so povsod bili gostoljubno vsprejeti. Nad tri milijone živi pruskih Nemcev izven Nemčije. V Ameriki ~sa-mej 1,966.700, v Rusiji 600.000, v Avstriji 98.5O0, v Franciji 95.000, na Danskem 33.800 itd. Ali nemški državniki prav nič ne mislijo na svetopisemski izrek, da se bode z isto mero vračalo, s katero se sedaj meri. Tudi v zgodovini maščuje se vsak nepošten, nepravilen korak in Windthorst je pravo pogodil, ko je rekel: Še je vi S j i sodnik na svetu, nego je volja pruskega državnega minis tra!
Politični razgled.
Notranje »dežele.
V Ljubljani 12. maja.
Volilno gibanje je po vseh avstrijskih krono-vinah jako živo. Volilni sbodi vrsteč se dan za dnevom. Posebno mnogo se letos ponuja in usiljuje novih kandidatov, jeden boljši od druzega. k vsega tega volilnega gibanja pa še sedaj nič ne moremo sklepati, kako močne bodo razne stranke v prihodnjem državnem zboru. Pred v čem j je v pene m volilnem okraji na Dunaji demokrat dr. Lueger sklical volilen shod. K skodu so bili povabljeni volilci vseh političnih barv. Razvil je pred njimi svoj program. Izjavil se je, da naj se obdrže sedanje razmere z Ogersko in prijateljska zveza z Nemčijo. Carinsko zvezo z Nemčijo bode pa on vedno pobijal, ker bi škodovala našej industriji; nadalje se je izrekel, za okrajša nje volilne dobe, splošno volilno pravo, uve-denje nemškega državnega jezika, varstvo srednjega kmetijskega in delavskega stanu, podržavljenje železnic kreditnih zavodov in zavarovanja. Potem se je tudi izrekel za jednakopravnost vseh veroizpove-danj in narodnostij, poslednje s pridržkom,  da se
LISTEK.
Človeka nikar!"
(Odgovor na dva dodatka dra. Mahniča v „Slovenci".)
... „Tandem aliquando! Vendar je enkrat konec tudi H. dodatku," — vskliknil sem sinoči, 7. t. m.f ko sem „Slovenca1* štev. 100. od .prijatelja dobil. Dolgo dovolj je črnil preučeni g. dohtar M. moj včrski in duhovniški plašč s svojim globokppomo-čenim peresom. Črnila mož pač ni štedil. In že samo to obsoja njegovo kritiko: stvar, ki potrebuje toliko dokazovanja, ne more biti dobra.
Zagnal se je g. M. na pesem nčloveka nikar" kakor sv. Jurij na zmaja; samo da on ni sv. Jurij in moja pesem tudi ni zmaj. Prenapeti, vsled napačnega razumljenja te pesmi razgreti možgani pričarali so mu pred oči „fantazmagorijo" podobno zmaju, in po ti domišljeni prikazni zdaj maha in udriha; a mojega „človeka nikar" ne zadene nikjer. i
Svoj napad na to pesem v priliki tako opravičuje: „Ko so se črni oblaki nakopičili nad vino-
gradom, tedaj začne kmet, ko si drugače pomoči ne more, streljati v črno vojsko, da bi jo razgnal z nad glave, kaj tacega, mislil sem, je tudi meni storiti, ako hočem zavrniti pretečo nevihto. Streljati je treba 1" Tako „Slovenec" št. 82. Velja g. dohtar! Vsprejmem vašo priliko. Ž njo ste isto izrekli, kar jaz ravnokar v priliki o zmaji. Kakor je znano, misli slovenski kmet, da v oblakih „coprnikiK m ncoprnicea točo nosijo, katero mu na pridno obdelano polje izsipljejo. #oper te domišljene sovražnike strelja .pod oblak". Ker pa figura mora b|ti dosledna in celotna, ne polovična (in ker ste Yi tako strašno logičen človek, boste mi pritrdili), tedaj se tudi vam, kakor kaže vaša prilika, potrebno zdi, streljati zoper domišljene škodoželj-nike. — Vaše streljanje je se ve da le z besedo, a tudi beseda lahko rani in ubije. /Moje pesmi pac g. strelec ubiti ne more, ker je ni nikjer zadel, kakor sem že omenil; a vse njegove puščice od-letajo od domišljenega zmaja drugam, pogosto na mojo osebo, zlasti na-me — duhovnika. Zato je pač treba jih odbiti.
Moj učeni gospod nasprotnik je jako bojevit. In velik je proti meni, kakor Golijat proti Davidu.
Oborožen je s kopjem in mečem vesoljne filozofije, oblečen z oklepom nezmotnosti (saj proti meni govori vedno kakor ex cathedra) in glavo mu pokriva čelada „logike". Tako že kakih dvajset dni kliče prezirljivo na boj. Kaj bo začel proti njemu ubogi Davidček! Neprodornega oklepa nezmotnosti nimam. Skromnemu pastirčku na deželi kopja in meča vesoljne filozofije ni bilo treba. Pa čakaj, saj imam soboj „pračico" prirojenega zdravega razuma, vzemimo sabo par kamenčkov od potoka resnice in haj d, nad velikana. Zdi se mi, da je čelada njegove logike na Čelu skrhana, sence se mu vidi, pomerimo dobro, — morda . . .
Toda govorimo brez figur, sicer bo, treba obrambi zopet obrambe, in obrambini obrambi obrambe.
Že naprej povem, da odgovarjam sicer na dr. M. razprave, a ne zaradi njega, marveč paradi drugih. Govoriti takemu .človeku, bi ne bilo modro. Kako naj dokazujem človeku, ki se ne briga za autentično razlago?! In to dela on, ki zaseda stolico svetopisemske eksegeze! p Ali ,ne sloni, baš njegov predmet ves na autenticiteti V Ali ne razkladajo svetih  listin razni krivoverci na sto naei-
nemščina proglasi državnim jezikom.   Da bi taka jednakopravnost ne imela nobene cene, nam še praviti ni treba.   Ko ga je še jeden volilec Igli žili, kake narodnosti da je,  ter mu je dr. Lueger zatrdil, da je Nemec, ga je shod jednoglasno proglasil kandidatom.   Vse posvetovanje je bilo nenavadno mirno,  le to je je motilo,  da je mej Luegerjevim govorom bil prišel policijski komisar Thoma in vprašal Luegerja, zakaj ni razglasil shoda.   Ko mu je ta razložil, da je santo volilni shod ter so samo po-vabljeui gostje prisotni, je policijski komisar ogledal povabila nekaterih  zbranih  volilcev in odšel. Franca Loblicha postavil je okrajni  volilni odbor 9. volilnega okraja Dunajskega kandidatom. Temu moža so v nekem drugem volilnem okraji demokrati sami bili postavili protikandidata in bit je že v nevarnosti, da nikjer ne bode voljen.   Zdaj se  ga je usmilil 9. okraj, in prišel bode v zbor, ako se proti njemu ne postavi kak nov kandidat,  kateri bi ga izrinil. Lobliehova veljava na Dunaji je zelo pala. — Petakarji v Pragi imeli so shod in sklenili dogovoriti se z Rie^rovim  in mladočeskim klubom, da postavita tudi jednega malega  obrtnika kandi- j datoin za državni zbor   Zbor nemških kmetovalcev v Lipi je pokazal,  koliko upliva ima nova gospo- J darska stranka na Češkem.   Sešlo se je bilo nad 1 1200 nemških kmetov,  mej njimi samo  150 privr- J žencev gospodarske stranke, pa še teh se noben ni Upa] zagovarjati njegovih načel. Ta zbor je pozdra- i vil dr. Knotz,  potem pa prečital pismo deželnega i poslanca llblzelna, v katerem obžaluje svojo zmoto, j da je bil pristopil gospodarskoj stranki in  izjavlja, i da zopet pristopi liberalcem.  To je vzbudilo burno odobravanje. Potem govorilo je več govornikov, vsi ! v ultranemškem zmislu, vse zbrano ljudstvo jim je pritrjevalo.  Posebno veliko navdušenje se je  pola- . stilo vseh zbranih, ko je Kirschner izjavil, da pri-Stopi nemškemu klubu, ako bo voljen. Videlo se je, j da nemški kmetje isto tako mislijo, kakor dr. Knotz in da za polovičarske stranke ne marajo.   Komet- i vativci mislijo  v več nemških okrajih  na Češkem in  Moravskeni postavili svojo kandidate,   da vsaj spoznajo, koliko privržencev imajo mej  češkimi iti moravskimi Nemci. V Levovu je predvčeraj bil shod vzhodnoguliških zaupnih mož. Zbralo se je bilo ka-kih 70 zastopnikov okrajnih in krnjnih volilnih od- ; borov. Tomu shodu je predsedoval grof Alfred Potočki.   Na vprašanje jednega  zaupnih mož, izjavil je Potočki, da se z metropolitom Sembratovičem ni bilo sklenilo nikako sporazumljenjo zastran psevdo-rusinskih kandidatov.   Ta shod  jo sklenil,  da se imajo povsod nastavljati Strogo narodni kandidati, in da imajo vsi drugI poljski kandidati odstopiti od kandidature, ko bo centralni odbor za kak  okra i postavil kandidata. —  Liberalni veleposestniki tirolski zavrnili so koumroims, katerega so njim ponujali konservativci.   Ker bodo italijanski veleposestniki  najbrž  volili  z liberalci,   bodo najbrž ti zmagali.
V lirvutKlicui saboru začela so je debata o izrednem budgetu. Opozicija sklicala je vse svoje poslance k temu posvetovanju, ki bode jako zanimivo. Starčevicevei bodo predlagali, da naj se ii-briše onih 100.000 gld., ki jih vlada zahteva za pokritje stroškov, ki jih je prouzročilo miljenje izgredov Ha Hrvatskem leta 1883, zato naj se pa dovoli jednaka vsota udovam in sirotam tem povodom palih žrtev Dalje tudi zahtevajo 100.oou gld. za podporo hrvatskega pomorstva.
Vnaiijc države.
It u sli i car izrekel je že željo, da bi se odpravilo obsedno stanje ko so nihilisti nehali ruvati. Temu je ugovarjal senator Durnova, ki sedaj na-mestuje ministra proia Tolstega, češ v Londonu in Geniu bivajoči nihilisti se zopet začenjajo gibati. Na to je car privolil, da se še nekaj časa obdrži obsedno stanje,
Da se bode ohranil mir mej Itn* i jo in Anglijo* temu je najboljši dokaz, da je angleška vlada dala te dni ukaz admiralitoti, da ustavi priprave za prevažanje vojakov v Indijo. Najbolj je Anglijo to prisililo k miru, da se je glavni poveljnik za Indiji), Sir Danald Stewart, izjavil, da poprej ne more odposlati ekspedicije v Herat, dokler ne bode železnica narejena v Pišintsko dolino. To bi pa še trajalo tri leta. Dolgo so se Angleži tudi nadejali, da Rusija iz denarnih ozirov ne bode mogla dolgo nadaljevati vojne. To dobro nado podrla jim je pa neka izjava ruskega carja, ki kaže, kako ljubi ruski vladar svojo državo. V GaČino sta bifa odpoklicana ministra (liers in Imnge. Poslednji je kot minister financ ugovarjal, da Rusija zaradi slabih finančnih razmer ne more začeti vojne. Car mu je na to odgovoril: „Zato le brez skrbi bodite, ako pride do vojne, žrtvujem jaz takoj vse privatno premoženje hiše Romanov, ki znaša 180 milijonov rubljev, in se nadejam, da moj vzgled ne bode ostal brez posledic w
Italijanska zbornica izrekla je sicer zaupanja vladi pri debati o vnanji politiki, pa le zaradi ministerskega predsednika Depretisa, ker bi bilo težko mu nujti sposobnega naslednika. S politiko Mancinijevo pa skoro nikdo ni bil zadovoljen, in sedaj se govori, da bode ta minister odstopil, spoznavši, da zanj narod več ne mara. Njegov naslednik bode najbrž grof Robillant.
Pruski deželni zbor se je včeraj zaključil in misli se, da se jutri zaključi tudi nemški državni zbor. Pruski deželni zbor v tem zasedanji ni nič važnega dognal. Državni zbor se je pa večinoma bavil z gospodarskimi vprašanji.
19oEaiidski kralj je neka zbolel in boje se že za njegovo življenje. Zategadelj se pa sedaj po časopisih zopet razpravlja vprašanje, komu pripade po njegovej smrti vojvodina Luksenburška. Zdaj se govori, da vojvodi Nassavskemu. Zato se bode potegoval tudi nemški cesar.
Občinske volitve na Španjskiui za vlado neso tako ugodno izpale, kakor se je sprva poročalo. V več mestih propali so vladni kandidati. Vsi vodje zjedinjenih liberalcev. Sagasta, Oastelur, Moret, Martos, Piny, Maršal, Figuerola itd. so voljeni. Vlado to neki ni nič oplašilo in hoče še vedno dalje tirati konservativno politiko.
Dopisi.
Va \o* i*:.n |Nkeg;i 11. maja. [izv.dop.] V „Slovenci" od 9. t. m. oglasil se je nek jako previden in štedljiv dopisnik z Notranjskega. Pometal je v reto kandidate za notranjske občine, mej njimi tudi take, ki se za kandidaturo pri  nas niti oglasili neso, in tako  močno  pretresaval   reto, da je vse skozi in čez popadalo, kajti zrnice,  katero  dopisniku najbolj dopade,  spozna za tako,  ki ni čisto zlato, in vender hoče, da bi bilo to zrno jedino še pravo za Notranjce. Uboga Notranjska tekom jednega leta si jako propala. Nećemo rabiti hujega izraza, ali rekli bodemo,  da je saj jako naivno,  ako dopisnik, ka teri dru. Dolencu sposobnosti ne odrekuje, ga No-tranjeem zato ne more j>riporočati,  ker bi se njim po tej volitvi c. kr. davki zvišali.   Svoje poslance ne plačujejo dotični okraji, ki jih volijo, ampak država, in glede cele države bode svotica,  za katere se bodo Notranjcem davki zbog te volitve povišali, tako minimalni, da smo prepričani, da bi to nakladi co  rodoljubni dopisnik gotovo iz lastnega žepa rado voljno pokril in se s tem skrbi znebil,  da na Dunaj ne bi poslali čistega zlata. Tudi to skrbi do-
pisnika, komu bode skrb za več druzih poslov, katere opravlja dr. Dolenec in celo skrb gaje za njegovo obitelj. Omenjene posle, kakor deželnega poslanca in mestnega odbornika bode lehko še sam opravljal, obitelj pa, katera je upeljana tako na sigurno narodno stezico, bode gotovo mogla voditi vzgledna mu skrbna in čistega zlata vredna narodna soproga, a komu drugemu bi se sedaj, ko seje za njegove navadne posle gotovo že previdel, ponudila lepa prilika, da bi sebe in posebno pa svojo rodbino jel speljavati na tisti tir, ki pelje do narodne omike in jedino prave vzgoje.
Kar pa gospoda Hinko Kavčiča zadeva, mu izročimo zdaj reto v roke in odskočimo daleč proč, kajti vemo, da jo bode on tako potresel, da bode, kar je znotraj, šlo vse po zraku in gospod dopisnik došel v nevarnost, da odleti na vrh Nanosa, da bode tam, ako zdrav in čil do tal pride, si bistril oko in zamogel bolj jasno soditi o notranjskih razmerah.
1% Celja 11. maja. [Izv. dopis.] (Volilni shod v Braslovčab) v nedeljo popoludne, sklican po Celjskem volilnem odboru, bil je obiskan ne le iz bližnje okolice, temveč tudi iz sosednjih okrajev, z Vranskega, iz Mozirja, Šoštanja itd. Predsedoval je starosta  gorenje-savinjskih  Slovencev, obče spoštovani Gašpar Žorn, župan  iz Grajske vasi. G. dr. V oš n jak,  dozdanji državni poslanec poročal je o svojem delovanji v državnem zboru in ko-nečno izrekel,  da mu njegova opravila več no dopuščajo prevzeti poslanstva, katero so mu volilci že dvakrat bili izročili. Upa, da se bode v prihodnji dobi državnega zbora več dalo opraviti, začetek je storjen, slovenske zahteve so opravičene in se morajo uresničiti.  Politiška oblastva že uradujejo slovenski z občinami in strankami, katere to same store in zahtevajo.   Tudi sodnijam je ukazano slovensko uradovanje in ker se zdaj pripravljajo vse tiskovine, kmalu ne bo nobenega tehtnega ugovora proti popolni ravnopravnosti slovenščine v vseb uradih. G. minister Pražak je naklonjen Slovencem in ne bode odjenjal,  dokler se ne bode pri vseb sod-nijah v slovenskih pokrajinah za Slovence uradovalo v njihovem jeziku.   Slabeje je še zastran šolstva, toda tista ovira, ki je vse zadržavala,  bode menda odpala do prihodnjega zbora.  »Dvanajst let, končal je govornik, zastopal sem Celjski okraj v državnem zboru. Bil je to čas najhujega bojevanja za narodne pravice, pa tudi čas krepkega  vzbujenja narodne ! zavesti. Vaše zaupanje, katero ste mi ves čas ska-! zovali, dalo mi je pogum, kedar so nasprotniki z najhujo silo državne pomoči in nemškega fanatizma so zaganjali v naš narod, ga skušali demoralizovati ter duševno in gmotno uničiti. Pa Vi se neste dali niti premotiti po sladkih  obljubah, niti preslepiti po zvijačah. Stali ste trdno ko skala za svojo sveto narodno stvar in iz vaše neomahljivosti zajemal sem nov pogum in veselje do podvojenega dela. Zdaj, ko se ločim od častnega mesta, storim to v svesti si, da sem s svojimi skromnimi močmi pripomogel, kjer in kolikor seje dalo, pripravljati boljšo bodočnost in da nikdar nesem iskal zase časti ali dobička, temveč vselej le trudil se za blagor svojega milega naroda." (Živahno odobravanje.)
KoneČno priporoča volilcem, naj soglasno izvolijo od „Slovenskoga društva" priporočenega kan-
nov? In vsak je prepričan o resnici svoje tolmačbe! Vsak po svoje dokazuje svojo razlago!   „Hie liber est, in <juo duaerit sua dogmata quis<me, — Inve-nit et pariter dogmata quisque sua."   Kaj pa je mojemu kritiku glavno vodilo pri iskanji prave razlage?   Ali ne autenticiteta?   On bi to raj prvi moral se spomniti autentične tolmačbe in jo iskati. Toda ves njegov spis kaže, kako visoko (v svoji domišljiji)  stoji nad nami, kako mu mi glede duha, učenosti, logike, filozofije in verskega čuta le kot uboge mravljice lezemo okoli peta, ter mu do glave niti z očmi ne segamo. Kako gleda na nas doli pomilovalno! Kar ni ž njim, kar ne priznava njegove logike, je njemu ali neuko, neumno, ali pa liberalno v slabem pomenu besede.  On tedaj, učeni dohtar, ki je premlel vse filozofe, naj vpraša bore — ka-plančka za menenje?! Ne samo to, marveč ta gospod se je še potem, ko sem po svojem prijatelji g. Hil. Zornu,  (ki je v svoji protikritiki zastopal zdravo pamet, krščansko ljubezen in autentično misel) izrekel, da z nevoljo odbijam vsa M. podtikanja — držal le svoje trme, in se oziral na mojo razlago le toliko, kolikor se mu je zdelo, daje njemu v prilog, meni pa na kvar.   Da, kar je še huje, v 11. dodatku celo namigne, da zdaj, tako na-
paden in obdolžon tako velikih zmot, bom se ve da skušal kolikor  mogoče katoliškega  duhii spraviti v „človeka nikar".  „Potem, ko je kdo napaden in obdolžen tako velikih zmot, je že naravno, da se brani na vse kriplje, ter d aj e svojim besedam, kolikor le mogoče tak pomen, kakor ve, da se bo  bolje  opral  in svoje nasprotnike zavrnil." („Sl.u št. 91.) Gospoda, ali je to pošteno? Ali tako veliki apostel Pavel karakterizuje ljubezen ? Zato pravim, da sicer odgovarjam na dr. M. adreso, a ne zaradi njega, ker po gori navedenih nazorih njegovih bi to bilo brez vspeha, ako bi mu tudi um prepričal, njegova volja se neče dati prepričati; on ne išče resnice, nego zmage, zaliteva od mene, ne protidokaz, le priznanje svojih sofizmov, zabteva, da se mu kar naravnost podvržem in sam obsodim nekatere svojih poezij. Le berite, gg. moji. kako mi zmagovestno uarekuje mirovne pogoje!   Ne njemu torej,  ampak vam, ki vam je do resnice, naj ob kratkem razložim ,,človeka  nikar" z ozirom na M: pačenje.
Povod in stališče M. kritike nam najlepše po-jasnuje on sam. Nanj je namreč naredila ta pesem že hitro s početka „neugoden vtis, žalila je, čeprav si ni bil popolnoma v svesti, kako in zakaj, nekako
njegov čut, bi rekel verski čut." („Slov.tt št. 85.) In tam, kjer zavija tako strahovito svojevoljno ono vrstico, iz katere prisiljeno in krfvo tolmačene izvaja skoro vse druge (se ve da tudi krive) posledice, govori tako: „Zdaj pa poglejmo še stik, v kte. rem stoji „prošnja" pesnikova z neposredno prejšnjim verzom: . .
Ti sam si gospodar!
A ono te prositi smem itd.
Povem ti, ljubi Mirko, da ta stik se mi je že prvikrat čuden zdel, moj čut se je proti njemu vprl, Spodtikal sem se pri njem nad onim „a", ki mo5 stika bistveno naznači in določi. Od začetka ni mi bilo prav jasno zakaj; zato sem začel motriti in misliti, da bi si reč razjasnil." („Slov.u št. 86.) Tukaj tedaj mož dvakrat priznava, da je bil vtis pesmi sicer neugoden, a še nejasen, neutemeljen, ne še podprt z razlogi mislečega uma. Prosim č. bralca, naj si zapamti, kar zdaj porečem: Dolžnost g. dohtarja in vsakega nepristranskega, vestnega kritika bi bila zdaj ta: iskati iz cele pesmi poštenih, neprisiljenih razlogov, ali j e ta neugodni vtis 1.) opravičen, 2.) ali ni opravičen: iskati bi torej moral dve reči t j. vzrokov pro in c on tra glede tega vtisa ali čuta.   Ako je našel nekaj, kar
didata, g. Mih. Vošnjaka, kateri ima vse lastnosti za to imenitno mesto in katerega koristno delovanje je vsemu volilnemu okraju znano in že tudi priznano po lanski volitvi v deželni zbor.
Potem porota g. Mih. Vošnjak o svojem delovanji v deželnem zboru štajerskem, kjer so slovenski poslanci skupno z nemškimi konservativnimi razne koristne nasvete stavili. Omenja zlasti svoj nasvet zastran hranilničnih obresti j, vsled katerega so štajerska in še neke druge hranilnice znižale obresti na 4Vi°/o, le Celjska tega še ni storila. Njegov program za državni zbor je: Vse za vero, dom in cesarja! (Živio!)
Župan Steblonik s Pake izreka obžalovanje vseh volilcev, da g. dr. Vošnjak ne prevzame več kandidature in nasvetuje, da se voli gospod M. Vošnjak. (Živahni živioklici.) Gosp. Gabršek z Vranskega poudarja velike zasluge g. dr. V o š n j a k a, kateri se je boril v najhujih časih pritiskanja neustrašeno in neomahljivo in v mnogih govorili po-tezal se za narodne pravice in gmotne koristi Slovencev. Silno obžaluje, da se tak odličen in ne-utrudljiv zagovornik, ki je bil na čast vsemu slovenskemu narodu, odteguje državnemu zboru. — Vsi volilci mu pritrde, na kar g. dr. V o š nj a k navaja, da mu njegova opravila v kranjskem deželnem odboru ne dopuščajo, muditi se po 5 do G mesecev na leto na Dunaj i. U ver j eni pa naj bodo volilci, da bode, kakor dosedaj, tudi zanaprej poganjal se za pravice in koristi vseh Slovencev.
G. dekan Bohinc iz Braslovč priporoča kandidaturo g. M. Vošnjaka in zahvaljuje se predsedniku K. Šornu,  da je tako dobro vodil zborovanje.
G. Som se končno še jedenkrat zahvaljuje g. dr. Vošnjaku za njegovo dolgoletno delovanje in pozdravlja g. Mih. Vošnjaka kot prihodnjega državnega poslanca. (Živio-in Slava klici.)
Domače stvari.
— -(Presvetli cesar) podaril jo za obnovljenje cerkve v Stekanji vasi 1 ."jO gld.
— (Osobne vesti.) Knezškof dr. Misija povrnil se je včeraj zjutraj iz Rima v Ljubljano. — FZMi baron Kuhn pripeljal se je včeraj zvečer v Ljubljano nadzorovat tukaj nastanjene vojake. Zaradi preslabega vremena vršilo se je nadzorovanje v vojašnici pri sv. Petru, v Kolizeji itd. Iz Ljubljane odpelje se baron Kuhn v Trst.
— (Volilni shod) bode v četrtek 14. dan t. m. v Gotni vasi, na kar volilce še jedenkrat opozarjamo.
— (Pevski zbor Ljubljanske Čitalnice) priredi v sredo dne 13. maja 1885 v deželnem gledališči predstavo s prijaznim sodelovanjem gospodov predtelovadcev društva „Sokol". Pri predstavi svira vojaška godba slavnega domačega peš-polka baron Kuhn št. 17. Vsporedr r Kock: „Se-režan', ouvertura, svira vojaška godba. 2. Telegram. Vesela igra v jednem dejanji. Češki spisal G. Pfleger-Moravskv, poslovenil Josip Stare. 3. Meverbeer : Zbor in molitev mornarjev iz opere „Afrikanka", svira vojaška godba. 4. A. Nedved: „Nazaj v planinski raj", poje mešani zbor čitalnični. 5. Telovadba: Skok, iz-\ršujejo gg. predtelovadci „Sokola". 6. Gj. Eisenhut: „Moja ljubav", osmospev. 7. Schubert: „Na moru",
pesen, svira vojaška godba. 8. A. Foerster: Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesmij, poje mešani zbor čitalnični s spremljevanjem vojaške godbe. 9. Telovadba na drogu, izvršujejo gg. predtelovadci „Sokola". Čisti dohodek te predstave namenjen je pevski blagajnici. Ustopnina: Parter in lože 50 kr. Fauteuil v parterji 80 kr. Sedež v parterji 70 kr. Sedež na galeriji 50 kr. Garnizonski in dijaški biljet 40 kr. Galerija 20 kr. Sedeži se dobivajo v sredo pri gledališki kasi dopoludno od 11.—12. ure in zvečer od 7. ure naprej. Kasa se odpre ob 7. uri. Začetek ob polu 8. uri. K tej predstavi prav uljudno vabi odbor.
— (Glede jutršnje predstave) v deželnem gledališči omenimo, da so na plakatih izostale besede: Štev. 1. Nepar.
— (Iz Celja) se nam piše: 11. maja. Včeraj popoludne peljal se je ves Foreggerjev generalštab z g. županom Neckermanom na čelu v Konjice, da delajo tam propagando in utrde omahljivce. Gospodje se močno boje, da ne bi v mestni skupini prodrl kak narodno-konservativen kandidat. Zato že zdaj kličejo: „Alle Mann nn Bord!"
— (Sokoli) zbirajo se v nedeljo od 7a10. do 10. dopoludne v Ljubljanski čitalnici da jih bo tukajšnji fotograf g. Pogorelec skupno fotografoval. Pride naj vsak, kdor ima društveno opravo, v ta-istej; vabljeni so tudi vsi tisti člani društva, ki nimajo društvene oprave, pa se vendar žele skupine udeležiti. Podobo kupiti je vsakemu prosto. Popoludne, če bo lepo, izleti „Sokol" v Kožarje.
— (Sv. P a n k r a c i j), prvi izmej usodne trojice, pozdravil nas je danes jako nemilostno. Zjutraj prebudil nas je z gromom iz spanja, sedaj dežuje, vmes pa naletavajo gosti sneženi kosmi. Temperatura se je toliko znižala, da se v mnogih staniščih kuri. Po gorah palo je veliko snega, v Trbiži bil je preteklo soboto 35 centimetrov na debelo.
— (Prve letošnje črešuje) prinesle so Vipavke že pretekli teden na trg. Seveda so te zgodnje črešnje jako drage in ne še prav sočne.
— (Društvo „Edinost") priredi prihodnjo nedeljo dne 17. t m. v velikem salonu in na vrtu gostilne nasproti Bošketu „A1F Aurora" veliko besedo s plesom. Začetek točno ob 5. uri popoludne. Spored obsega 20 točk, pri katerih sodelujejo pevski zbori: „Slovunska Vila" iz Skednja, „Zora" iz Videla, Kojanski pevski zbor, „Zvon" iz Lonjera Do linski zbor, „Proširen" iz Trsta, „Skala" iz Gro-pado in Pndrič, pevski zbor iz Barkovelj in telovadno društvo „Tržaški Sokol". Davorina Jenka zbor „0 Vidovem" pelo bode nad 300 pevcev. Razen zborov so na sporedu samospevi (F. Pogačnik), deklamacija (Polic Muhova), govor in sviranje veteranske godbe. Gotovo bode to izredno lep večer, mnogobrojen sestanek slovenskega življa, kakeršnega v Trstu še ni bilo.
— (Morilec svojih otrok), Fran Košir, je na Žabjaku v jako slabem stanji in se mu pamet še ni povrnila, tako da doslej ni bil niti zaslišan. Zdravi ga kaznilniški zdravnik g. dr. Kap-ler, a malo jo upanja, da bi Košir še prišel k pravi pameti. Toliko so je dognalo, da je bil Košir že 1. 1883. meseca avgusta zblaznel.
— (Ž Opčine ~pTi T fSTUf se liani fiisuei* piše: Vam poročam žalostno novico, da je danes mej 7. in 8. uro zjutraj strašna toča dosti pridelkov pokončala. Mraz je; in ko te vrstice pišem, je vse belo. Ubogi posestniki!
— (Prvi roj.) Iz Borovnice se nam piše: Tudi letos ulovil je starosta naših čebelarjev, tukajšnji posestnik Miha Borštnik, dne 11. maja okolu 10. ure dopoludne prvi roj. Pol ure pozneje razveselile so previdne živalice dobrega svojega pastirja še z dvema drugima rojema. — Gotovo se mora polastiti vseh naših sport čebelarjev — kajti racijonalno goji čebelarijo pri nas le posestnik g. Dragotin Žitnik — nekaka nevolja, da jim odnaša že več let zaporedoma rečeni mož prvence rojev. No, pa mislim, da se bodo že utolažili, kajti 75 letnemu starčku, ki redi že 58 let čebele, morajo drobne živalice trud poplačati vsaj s tem, ker dobička mu pri zaporedno slabih letinah itak dona-sati ne morejo.
— („VViencr Versichorungs-Gesell-scbaft".) Pod tem naslovom priobčili smo nedavno notico, posneto iz zavarovalnega lista „Anker", meneč, da je napominani strokovnjaški list resnico pisal. A iz računskega poročila in bilance za 1. 1884, priposlanili nam od ravnateljstva, prepričali smo se, da je ,,Wiener Versicherungs-Gcscllschaft'- na jako trdni podlagi, ker znaša uplačani delniški kapital pet milijonov goldinarjev in je društvo samo v preteklem letu imelo 377.393 gld. 8 kr. čistega dobička, prepričali smo s-e ob jednem, da je ,,Anker" neresnico pisal. Toliko so nam je zdelo potrebno, omeniti v obrambo resnice.
— („Četvorka") složena iz najlepših hrvatskih pjesama za glasovir od Ante S t o lir a. To je naslov novej hrvatskej skladbi, ki se dobiva v Varaždinu pri J. B. Stirler-ji za 80 kr. in katero našim narodnim krogom prav toplo priporočamo.
— („Cirkus Amato") na cesarja Josipa trgu je vreden, da se ogleda. Konji so lepi in izvrstno šolani, spored vsak dan raznovrsten in vodstvo skrbi vestno za premcmbo in vedno zabavo občinstva. Izmej dosedanjih produkcij je posebno omeniti izvrstnega telovadca,  mladega Whiteley-a,
j ki se odlikuje po nenavadni gibčnosti in žilavosti, i Ravnatelja gg. Ferdinand in Rudolf Amato sta ele-; gantna jahača, vrhu tega sta se včeraj kot elo\vna i in godca posebno izkazala. Ravnatelj Rudolf Amato J pa še posebe s skokom s tal na dirjajočega konja.
— (Razpisana mesta:) Stavbenega pristava za državno stavbeno službovanje v Kranjski. Prošnje do 28. t. m. na c. kr. deželno predsedstvo. — Služba učitelja na jcdnorazrednici v Žaljni. Plača 450 gld. in stanovanje. Prošnje do 30. t. m. na okrajni šolski svet v Litiji. — Službi druzega in tretjega učitelja na čveterorazredni »loški ljudski šoli v Kamniku. Plača 400 in 450 gobi. Prošnje do 22. t. m. — Služba davčnega eksekutorja pri davkarijah na Kranjskem. Prošnje v 14 dneh potom politiškega oblastva.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Maribor 12. maja. Presvetli cesar je g. dr. Gregorca pomilostil.
mu je govorilo za ta neugodni vtfs, iskati bi moral potem (k temu bi ga morala siliti ljubezen do resnice in ljubezen do bližnjega), ali ni morda še več vzrokov proti temu neugodnemu čutu. Ali g. dr. je hotel samo ta neugodni vtis pojasniti, opravičiti, z umom «an,f razlogov dobiti, iskal je torej neugodne razlage »človeka nikar". Nikjer nam ne pripoveduje in nikjer njegova razprava ne kaže, da bi bil iskal tudi bolj mehke razlage, t. j. take, ki bi bila ta neugodni vtis vbla-žila, morda do cela izbrisala. V tako obširni razpravi bi se dalo tudi to s kratkim stavkom povedati, ali vsaj iz konteksta zaslediti. Jaz tega ne morem najti nikjer. Stališče mojega nasprotnika je torej že a priori moji pesmi sovražno. Ta njegova izjava tedaj kaže, da je le to skušal, da bi to pesem z vsem aparatom svoje filozofije vničil in mene pred svetom ogrdil.
Toda k stvari! Odgovarjal ne bom na vse besedičenje dr. M., nego le na to, na kar se njegov dokaz poglavitno opira. Prvi in glavni steber mu je verz:
,,A eno te prositi avaum . . . Kaj mojemu kritiku to, če jaz, katolišk d u-hovnik, govorim z Bogom!   Nisem sicer ž njim
tako per ,,du und du", kakor moj učeni g nasprotnik; a vendar menim, da vem in še bolj čutim, kdo da je Bog. kako neizmerno visoko stoji nad mano. To mojemu kritiku vse nič! Po njegovem „dokazu" se jaz z besedami „a eno te prositi smem" postavljam z Bogom v eno vrsto, si prisvajam enake pravice ž njim! In iz Česa to sklepa V Iz besedice „snieni" ! Sosebno mu to pomaga tist adversativni , a". Ta ,,smem" pomenja tukaj njemu: ,,ich darf, es ist mir erlaubt, ich habe da s Recht"! Za Božjo voljo! Ali sem res tako izgubil vso glavo, da ne vem, kaj govorim? Ali mi je res tako zateninel pojem o Bogu, da se drznem vkazovati mu V! Ali nisem vendar tudi jaz sedel na semeniških klopeh V Ali nisem nekoliko učil se teologije ? Ali mi niso bili učitelji Hrasti, Zorni, Kocijančiči — možje, katerim njih naslednik, moj kritik, ni vreden niti jermenov pri čevljih odvezati ? Ali niso tudi ti šteli me med boljše svoje poslušalce? Ali ne učim od tistih dob že 10 let v cerkvi in šoli? Ali nisem služil 12 let pod župniki, ki so moje govore slišali? Saj bi I bili vendar našli, kako slab pojem imam o Bogu! In ko bi ne znal druzega kot mali katekizem, ali bi ne bilo to dovolj ohčuvati me tolike zmote Pa glej, na vse to Kdaj stopim pred Boga in z bese-
dami: „a eno te prositi smem11 Najvikšemu ,,velevam, vkazujein"!! Oh, uboga moja glava!'(iospoda moja, ki stojite na strani M., prosim vas, roko na sreč, odgovorite odkritosrčno: ali morete res kaj takega misliti o človeku, ki je dovršil bogo-slovsko študije in služi kot duhovnik? — Ali more sam moj nasprotnik to resno misliti? Jaz ne morem tega misliti niti o mojih nčoiičkih! In danes sem jim nalašč v šoli stavil vprašanje, ali moremo Bogu kaj vkazati, od njega kaj tirjati? — in lepo pravilno so mi odgovorili, da BOga moremo le prositi. In jaz, njihov učitelj, naj bi to trdil?! Jaz naj bi Bogu vkazoval ? I
Toda moj kritik me izgovarja s tem, da sera to zapisal nevede, da si nisem bil v svesti o pomenu teh besed! To izgovarjanje je zopet tako, da mora človeka žaliti. Jaz toraj ne vem, kaj sem položil v pesem! G. dohtar, jaz dobro vem, kaj sem hotel položiti v njo in kaj sem položil, a najbolje vem to, da kar ste vi položili noter, ni moje, to je kukavičino jajce. A gospodine, za za to, kar vi denetc v pesein, ste odgovorni vi, ne jaz!
(Dalje prib*.)
London 12. maja. Dolenja zbornica zavrgla je s 290 proti 260 glasovom I lami 1-tonov amendement ter vzprejela v drugem branji zakon o kreditu 11 milijonov funtov šterlingov.
Dunajsko Novo mesto 11. maja. Pred tukajšnjim izimnim sodiščem pričela je danes na 10 dnij proračunjena pravda proti anarhistom, ki je važna zategadelj, ker so zatoženci vodje anarhističnega gibanja in ker bode s to obravnavo vrsta pravd proti anarhistom zaključena. Glavni zatoženec Josip Hartmann je jako nevarna osoba. Zatožen je veleizdaje in več dinamitskih atentatov, zlasti atentata na mestno hišo in farno cerkev v Dunajskem Novem mestu.
Peterburg 11. maja. Kneginja Črnogorska odpotovala je danes v Črnogoro. Truplo umrle črnogorske princesinje Marije odpeljalo se je včeraj čez Varšavo in Dunaj v Črnogoro. .
Berolin 11. maja. Herbert Bismarck imenovan državnim podtajnikom v uradu za vnanje zadeve. — Državni zbor vsprejel je v tretjem branji tri marke carine na rž in ravno toliko na pšenico.
Pariz 11. maja. General Briere de P Isle poroča iz liano i-a v 10. dan t. m.: Kitajski komisarji povrnili so se semkaj. Podkralj v Ylinnan-u zatrjuje, da bode izpraznenje do 4. junija gotovo in da bode Luhinphoc ubogal. Izpraznenje je težavno zaradi velikih zalog materijala in ker nedostaje brodu v. Podkralj v Yflhnan-u izdal je proklamacijo, v katerej pozivlje ustaše naj odlože orožje in se pokore.
lia/jiu? vesti.
* (Potres v 1. dan maja.) Škoda, prouzročena po tem potresu, cenila se je uradno v Kindbergu na 135.000, v Wartbergu na ~45.000 gld.
* (Knez Bismarck) izrekel se je v 9. dan t. m. v nemškem' državnem zboru' proti temu, da bi se nedelji praznovala,'da bi se v nedeljo ne de-
' lalo. Rekelje,"da bi mu strogi nedeljski mir bil nesimpatičen in da bi bila ljudska blaginja s tem škodovana. Kdo bi odškodoval delavca, ki bi vsled tega izgubil. J4% svojih dohodkov? Desnica bila je vsled teh nepričakovanih besed jako presenečena in je odložila sklep o tem vprašanji.
*'(Koliko nagrade so dobili Goethe) in njegovi dediči od firme Cotta v Stuttgartu in Tllbingenu? Na to vprašanje odgovarja na podlagi neposredno dobljenih, podatkov k,njigotržec M. v „Biir-senblatt fur d en Buchhandel" : Od 1795 1. do svoje smrti prejel je Goethe vsega' vkiipe 233.969 gld.
' 31 kr.; njegovi dediči pa do 1865 I. 270.973 gld. 53 kr. V 70 letih od 1795 do 1865 vkupe torej skupni znesek 504.943 gold. 14 kr. ali 865.555 nemških mark.........________
Vznemirjajoča bolezen, za katero bolehajo
mnogobrojni ljudje.
Bolezen se začenja z neznatnim toženjem v želodci, pa se. razširi po vsem životu, ako se zanemari, loti se obisti, jeter. in prsnih slinavk, celo zle/ne sisteme, tako da zadeti le žalostno životari, dokler ga smrt ne odreši trpljenja. Bolezen se pogostem zamenja z druži mi boleznimi, ako si bode pa bralec stavil sledeča vprašanja, bode lahko takoj spoznal, če boleha za "tako boleznijo: Ali čutim po jedi težave, bolečine* iii teško sapo? Ali me obhaja neka omotica, težeče čuvstvo, katero spremlja zaspanost? Ali so oči rumenkaste? Ali se nabira zjutraj na nebesu in na zobeh debel, masten slez, kateri je v zvezi s slabim okusom v ustih?   Ali je jezik bel? Ali je desna stran napeta, kakor bi jetra otekala?'AH se mi zapira? Ali se mi vrti v glavi, kadar vstanem? Ali je odločba obisti redka in temne barve in če se na dnu vsede gošča, ako nekaj časa stoji? Ali vre..jed v želodci kmalu, ko se je zaužila, in nastaja napihovanje in pogosto vzdigovanje? Ali srce pogostem hudo tolče ? Ti različni simptomi se morda h kratu ne prikažejo, bolnik pa na njih zaporedoma boleha, kolikor bolj da napreduje strašna i bolezen. Ako je. bolezen že stara, nastopi suh kašelj, kateremu sledi kašelj z izmečki. Ako je bolezen že dalječ napredovala, zadobi koža umazano, rujavo barvo, noge in roke pa pokriva mrzel, masten poti Ko že obisti in jetra huje "bolehajo, začno se revmatične bolečine, pri katerih navadno zdravljenje nič ne, pomaga.   Ta bolezen navstane iz neprebav-ljivosti alj( đvspepsije, katera se lahko odpravi, ako se vzame' malo dozo pripravnega zdravila.  Zato je velevažno, da se "ta bolezen koj z začetka prav zdravi, kajti tedaj zadostuje malo zdravila; ako se je pa že bolezen bolj ukoreninila, mora se pravo zdravilo tako dolgo rabiti,, da se poslednji sledovi bolezni odpravijo, slast do j|edij povrne in prebavljivi organi popolnem ozdrave'.   Naj goto vej še in najboljše sredstvo proti tej bolezni je gotovo „Shaker-eksfrakt", rastlinski preparat, ki se dobiva pri vseh spodaj podpisanih lekarjih. Ta ekstrakt prime bolezen pri korenini ter je radikalno odpravi. (144—4)
Osobe, kojim se zapira, trebajo ,Seigel-ovih omehčilnih pil* (Abftthr-Pillen) v zvezi s „Shaker-ekstraktom". Seigel-ove omehčilne pile ozdravijo zapretje, odpravijo mrzlico in prehlad, glavobolje in zlatenico. To so najvplivnejše, najpripravnejše in najdovršenejše pile, katere so se že kedaj napravile. Kdor jih je kedaj poskusil, bode jih gotovo dalje rabil. Vplivajo počasi in brez bolečin.
Cena 1 steklenici „Shaker-ekstraktu" gld. 1.25, 1 škatljici „Seigel-ovim omehčalnim pilam" 50 kr. Lastnik „Shaker-ekstrakta" A. J. VVHITE., Limited,
21 Farringdon Road, E. C. v Londonu. Zastopnik in korespondent ter glavni razpošiljavec:
lekar „PYi zlatem levu", Krenvsfer, Moravsko. Dobi se v sledečih lekarnah: I Ju l> I Jana: J. pl. Trnkdczy. Idrija: Warto. Metlika: F. Wacha.' Radovljica: A. Roblek. Novomesto: D. Rizzoli. Karani k : Močnik. Vipava: Kordas. Celovec: P. Djrnba-cher, J. Nussbaunuv. Beljak: Dr. Kumpf. Breze: Aiehinger. Herma;or: J. Weth. Trbiž: J. Šiegel. 'tvolfšbere: J. Ituth. Gradec: F. Ks. Gschillaj „pri sv. Ani". Maribor: W. K6nig, J. Noss. Celje: Kupfer-šchmitt, Mareek. Brnck na M.: Langer. Glefchen-berg: Dr. Ftlrst. Konjice: Pospišil. Kiudherg: Pez-ledrer. Leibnits: Bussheim. Ljubno: J. Pferschv. Ptuj: Behrbalk, Eliasch. Rottciiniaiiii: F. Illingov naslednik. Staiuz: V. Timouscbek. Weitz: C. Mally. Trst: J. Dr. Faraboschi „al CamelloH. Gorica: D. Christofoletti. Novigrad: Gionović. Sušak pri Reki: Wertheimstein. Spijet: Tocigl. Zader: N. Andrović in skoraj v vseh lekarnah drugih mest v monarhiji.
~~~ ' poslano.
l^eizogri'telDl"^"« I S to besedo začenja se anonsa v. tlariji.suj«»j številki, katera priporoča novo, po »lavnem zdravniku dr. Pinkas-u izumljeno sredstvo, Roborantium (lase ustvarjajoča tekočina), katero je pri  izpadanji las, plelcih,
Solobradcih in osivelih že neverjetno mnogo koristilo in oslej v svojih uspehih ni bilo Se doseženo. Nećemo na dolgo in, široko razkladati ter hvalisati to iznajdbo, kakor bi zaslužila, temveč opozarjamo n. n. čitatelje na dotično anonso in priporočamo poskusiti b tem sredstvom. Ako ne bi imelo uspeha, pripravljen je izumitelj denar brez ugovora povrniti.
Eksekiiiiviic dražbe.
(Iz uradnega lista.) 1 ekB. dražba pos. Mihe Ranica z Vrha, 514 gld., 16. junija v Novem mestu. 3. eka. dražba pos. Antona Rapusa iz Trebnjega 30. maja v Trebnjem. 1. eks. dražba pos. Franca Stebelja z Ustja, 725 gld. 25 kr., 12. junija v Vipavi. 1. eks. dražba pos. Dominika in Marije Pelegrine iz Sovenske vasi, 1067 gld., 3. junija v Kočevji.
Tujci:
10. maja.
Pri Mionn: Fritache z Dunaja. — Neuber iz Budimpešte — Ratscbiller z Dunaja. — Žorico iz Trsta. — Frank z Dunaja. — "VVruss iz Zagreba. — Baruch z Dunaja. — Ubaldini iz Ljubljane.
!ri NhIKI: Friedrich z Dunaja. —Grofica Margheri iz Rudolfovega. — pl. Sahaj iz Pulja.
Pri avstrijskem cesarji: Spazapan iz Gorice.
Umrli so r EJubljaiil:
6. maja: Jurij Oman, delavec, 44 1., sv. Petra cesta št. 9, za alkoholizmom.
7. maja: Marija Blaž, mestnega stražnika hči, 2 leti 7 mes., v Kravji dolini St. 16, za jetiko.
8. maja: Marija Jerian, kondnkterjeva žena, 49 1., sv. Petra cesta It. 19, za jetiko.
9. maja: Jera Kozina, hišnega oskrbnika žena, G5 1., Križevniški trg St. 7, za jetiko.
10. maja: Emilija Kvas, črevharjeva hči, 7,m., Poljanska cesta st. 18, za oslovskim kašljem. — Marija Jan-čie, magacinerjeva soproga, 68 1., Travn ške ulice št. 6, za vodenico. • »
Meteorologično poročilo.						
Dan	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm.
' oe "S* S rA rH	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer Srednja	736-00 na. 782-55 mm 732 37 mm. temperatui	8-4« C 20 2« C 100° C ra 12-9°, z*	si. vzh. si. jz. si. zah. . 0-2° p	jas. d. j»»-ja». od non	16-80u. dežja. malom.
V NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI
je izšel in se dobiva:
Knez Serebrjani.
Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8#, ..<>09..stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
Hiša se da v najem
za poletno stanovanje, s ti sobami, lansko leto novo narejena, v prav lepem kraji, pol are od Leeec, pod Stolom, vas Zeroviilo«.
Natančno pove .Tnuex Ćop v >Io»t»»h p. Lesce. * (283—1)
' Preselitev i krčme.
Slavnemu občinstvu si nsojam naznanjati, da ■sem svojo, krčmo iz Judovske steze preložil y l.inenve ulice Štev. 7, kjer bodem kakor do sedaj točil le najbeljea nepokvarjena «lolenj*k« «iua, kakor tudi vin« Is Krtke okolice ter Is Hrvatske po najnižjih ceu«h.
Z odličnim spoštovanjem (277—2) VeUoslav An\*c.
a 4 tečaji, ves zidan, z opeko krit in ves prenovljen, na mučni vodi Besnici poleg železnice in blizu železnične po-< staje Zalog (prva postaja pred Ljubljano), s prostornim hlevom, njivo in travnikom, odda se v najem, eventuvelno tudi proda za 3000 gold. Poleg je kmetija z 9 orali travnikov, 15 orali gozda in 9 orali. njiv,, vse r jednem kosu ležeče s prostornimi gospodarskimi poslopji. Na,tej kmetiji se lahko proda mleko zaradi tik ležeče velike fabrike in tudi z vpreženo živino je vedno mogoče zaslužiti kaj« Cena kmetiji 3700 gld. — Ponudbe naj se pošiljajo pod naslovom : It. Harlng, Ljubljani«, Sv. Petra cesta, hiš. •te*. 4. (274—2)
Vabilo na naročbo
Jurčičevih zbranih spisov.
Jurčičevih „Zbrauih spisov stoji: L zvezek, nevezan po .....
elegantno vezan po.....
II. zvezek, nevezan po.....
elegantuo vezan po.....
BI. zvezek, nevezan po .....
elegantno vezan po.....
IV. zvezek, nevezan po .....
elegantno vezan po.....
Ako pa tudi odda jemo vsak posami-,čen zvezek, vender se priporoča, pošiljati naročnino za več zvezkov skupaj. Naročnina znaša za I., II.. UL in IV. nevezani zvezek 3 gid. Za vbo štiri lepo vezane zvezke 5 gld.
gld.
IV 1-60
....      , 070
.....1-20
.... 9 070 .... „.1-20 ....     , 070
.....120
Naročnina za zvezek I,' II., 111., IV. in V. stoji 3 gld. 50 kr., za elegantno vezanih prvib 5 zvezkov 6- gld.
Naročnina pošilja ■0 najprikladnije a poštnimi nakaznicami pod naslovom: g. J o s. Stare v Ljubljani, Marije Terezije cesta5. Naročniki dobivajo knjige franco.
Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 60 kr izvod, ako si naro<-6 skupno po 10 izvodov ter zanje pošljejo £08p. dru. .los. S tare tu v Ljubljano naročil no svoto ft gold.
(22-20) Odbor za Jur61čev tpomenlk.
ID-ujaaoslssi "borza
dne 12. maja t. L
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta..........82 gld. 50 kr.
Srebrna renta..........82 „
Zlata- renta...........108 „
5°/0 marčna renta .......... 98 „
Akcije narodne banke....... 857 „
Kreditne akcije.........2H(» „
London .   .   .   .   .   ...   ...   .   .. •   124 „
8rebro.............— ■
Napol............ 9 „•
c. kr. cekini    ............      5. ».
Nemške marke.........80 s
4»/0 državne srečke iz 4  1854   250 gld    125 „
Državne srečke iz 1 J864       JOOgld    170 B
4" „ avstr zlata renta, davka prosta.   ■   107 „
Ograks zlata renta 4°/,......97
papirna renta 5% .   t, .   .   .   ., .92
5*/0 štajerske zemljišč odvez oblig .   . 104
Dunav« reg srečke 5°/«   .   .    10O gld 1 114
Zemlj. obč .avstr, 4'/,0/, r-Uti zaat listi 124
Prior, oblig Flizabetine zapad, železnice 112
Prior, oblig Ferdinandove sev. železnice 105
Kreditne srečke   .....   10O gld. 175
Rudolfov«! srečke .....     10 18
Akcije anglo-'avstr. banke .   .   120   „ - • 99
Trammway-društ velj. 170 gld a. v. .   . 214
50 90
20
90
55
84
85 86
50 75 20 30
50 50 50 50 25 50 90
IVAN LAPAJNE v KRŠKEM
je izdal sledeče
ste&jitge iaa.
za ljudske šole in učitelje:
h) Praktično metodiko.......cena 80 kr.
b) Prvi poduk..........„   60 „
c) Fiziko in kemijo........ „   co „
6) Prirodopis......... ,56
df Zomljfpla............ „   26 n
e) Geometrijo............21 n
t) Malo liziko........... „ ' 23 „
g) Domovinoslovje .........     „    20 n
b) Prlpovesti iz zgodovina Štajersko . „ 6 „ i) Opi« krike ga okrajnega glavarstva „ 30 n j) Zgodovino itajsrsklh Slo veno e v cena 1 gld. 20 kr.
Isti pisatelj ima v zalogi tudi razne pisanice in rlacxn.lce, potem : '' (232—8)
mali slovenski zemljovid kranjsko dežele
z deli sosednih kronovin    ....       .   . cena
ter slovensko-nemški zemljevid Avstrljsko-
Ogrerske . . « ... .«,. 4.i ,. . 4 : . . in zemljovid Krškega okraj, glavarstva
1 kr.
1 ,
5 „
n
Takoj delajoče. Uspeh zajamčen.
JVei&OffiMJivo!
. Denar dobi vsaki takoj površen, pri katerem ostano moj Bigurno delujoči
ROBORANTIUM
(brado ustvarjajoče sredstvo)
brez 1 uspeha. * Ravno , tako j sigurne pri plešah, izpulili in o*iyelili luseli.
Uspeh po večkratnem močnem utrenji zajamčen. Pošilja, v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld.
V Mjulffjtitii se dobiva pri g. #-'«Ji «»-#f« JTMahr-ut v
Trstu Peter Slocovich, via Sunita 13; s Gorici lekar C.iCrta-toffoleUi; v Meki lekar G. ŠUJ*uvy; v K<?«^>' Fd. felli; v Mariboru J. Mariinz; v Hovinji lekar O. Tromba. Tam se tudi dobi:
V'in t\i* Molk«'" orijentalsko lepotilno sredstvo, ki IjciU ,UC llvUCj na,r"ja nežnost, belino ia obilnost telesa, odstranuje pege in lase — cena 85 kr.
WiP    »LI'#T i li "ovo '<-• gmT~ Vi sleparija! (40—9)
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Žel oz nikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".