r, Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Veti* za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Ne« York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 I TELEFON: CHelaea 3—3878 NO. 231. — STEV. 231. GLAS NARODA r The largest Slovenian Daily in the United State*. List slovenskih Jelavcev Y AmerikL Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered u Second Clan Matter September 21, 1903, at the Fort Office at Hew York, N. Y., under Act of Congress ot March 3, 1870 TELEFON: OHelsea 3—8878 NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 3, 1934. — SRE DA, 3. OKTOBRA 1934 VOLUME XLII. — LETNIK XLH. GREEN NAPOVEDUJE TIRANOM TEŽAK OBRAČUN resolucije komunističnega značaja bo konvencija a. f. l. enostavno ignorirala Na konvenciji je nastopil kot govornik tudi bivši aleksander Republikanci napadajo predsednika namerava obiskati pariz Francoska javnost pripisuje obisku kralja Aleksandra velik pomen. — Od tega obiska j e odvisen Barthouov obisk v Italiji. Pariz, Francija, 2. oktobra, Tz priprav za sprejem jugoslovanskega krlaja Aleksandra v Parizu, od katerega je mogoče odvisen uspeli pogajanj zunanjega ministra Louisa Bartholin v Rimu, je razvidino, ie I tereni času bodo oni, ki so s«- 'živa t i stranko z imenom in da SMRTNA KAZEN IZPREMENJENA smrt na vesalih, pomilostil na 15-letno ječo, kor je Saint Nazare, Francija, 2. oktobra. — I oži n i rj i so pričeli poglabljati dno reke Loire, da ho mogoče sploviti največji francoski parnik 'Normandie* iz ladjedelnice Penhoet. Pred vhodom v ladjedelnico |M»topljena angleška ladja Penfold'\ ki se je potopila leta 1899. To razbito ladjo bo tudi treba odstraniti. O novem parniku je rekel nek visoki uradnik francoske parobrodne družbi*: **Največji parnik sveta l>o kmalu prejjeljan v Havre, od koder bo napravil svojo prvo vožnjo v juniju v New York". Razmerje med tem parni-kom in parnikom " Queen Mary", ki je bil splovljen pretekli teden na Angleškem, je na-j slednje: "Normandie": dolžina 1027 čevljev, globočina 117 čevljev, A prostornina 79,000 [ton, hitrost 30 vozlov. "Queen j Mary": dolžna 1018 čevljev, bil prej globočina 118 čevljev, prostor- ceinbra pa je Tufversonova iz-ločno naklonjen Franciji, je bil gi„ila in od tedaj ni o njej ni- i T^iifnMMbraX'lwTl^iln v ved nem sporu s kraljem, ki i kakega sledu, je Ilolieiizollernc in se nagiblje k Nemčiji. Titulescu je nagovarjal kralja, da zavzame stališče proti Poljski v prilog Franciji, ker se je Poljska približala Nemčiji in oddaljila od Francije. Kralj Karol pa je bil .proti tej zahtevi. Tatarescu je takoj poslal Titulescu brzojavko, v kateri mu zagotavlja svojo lojalnost glede njegove zunanje politike ter ga je povabil v Bukarešto. Tudi kralj je telefoniral Titu- Zadnja republikanska brošura, ki je že tretja, ki nasprotuje Rooseveltovi vladi, sicer naravnost ne trdi, da namerava predsednik ustanoviti novo politično stranko, vendar pa pravi, da se predsednik že sedaj "boji" pri svojih javnih govorih posluževati se besede "demokrat". "In če narodni predsednik demokratske stranke", se glasi v brošuri, "uspešnim kandidatom čestita k njihovemu imenovanju, tedaj jim ne čestita kot uspešnim demokratom, temveč kot zagovornikom "New Deala". Nato navaja republikanska brošura izražena mnenja bivših demokratskih predsedniških kandidatov, Alfreda E. Smitha in Johna W. Da visa. Tako je na pr. Smith baje Smith rekel na svetovni razstavi v Chicagu: 44 Pripomniti moram, da je vlada prav malo prispevala za to svetovno razstavo; na drugi strani pa jo je ovirala in preprečevala težka, mrzla, vlažna roka birokracija". Nato navaja bivšega državnega - tajnika v Wilsonovem kabinetu, Bainbridge Colbv- Državni pravilnik Dodge .ie rekel, da je svojega liamestni-1 dovolj izobrazili, nadomeščali ' nikakor naroda ne prosi za pod ka Vinceiita R. Impellitterija, j uradnike pri stranki in v dr- | poro v imenu stranke, ki jo je katerega je poslal na Dunaj, žavnih uradih ter bodo tudi j dvignila v sedlo, temveč v da pripelje Poderžaja, brzo- nameščeni na vodilnih mestih imenu "New Deala". javno pozval, da se vrne v New v industriji. Prosilci morajo to york [učno dobo plačati iz svojega Leobn, Avstrija, 2. oktobra, vodnik za hribolazce in je leta niua 73,000 ton. Predsednik Willielm Miklas je ^28 ^šil življenje 40 hribo-! "Normandie" bo veljal 50 čevljarja Petra Pfisterja, ki je i - • i milijonov dolarjev, "Que6n zaradi udeležbe pri nazij-, lazccm> za kar Je tedaJ PreJel Mary" pa 40 milijonov dolar- bil aki vstaji 25. junija obsojen na tudi srebrno kolajno. jev. Dodge je tudi izvedel, da so jugoslovanske oblasti od avstrijske vlade zahtevale izločitev Poderžaja zaradi nekega drugega zločina. Ako bo izročen Jugoslaviji, tedaj bodo lescu v Švico in ga povabil v Združene države zahtevale nje-Bukarešto, da se razgovorita | «rOVo izročitev, ker je kriva glede položaja. j prisega tudi v Jugoslaviji zlo- Bukarešta, Romunska, 2. čin. oktobra. — Kralj Karol je ta- \ koj zatem, ko je ministrski! Dunaj, Avstrija, 2. oktobra, predsednik Tatarescu nazna- Avstrijska vlada je z obžalo-nil odstop svojega kabineta, j vanjem odklonila zahtevo Zdr. poveril v svoji palači v Sina j i' držav, da jim izroči Ivana Po-Tatarescu sestavo novega ka- ^ deržaja. h'7,rt;1;...........I Ker v izročitvni pogodbi med Avstrijo in Združenimi državami kriva prisega kot vzrok za izročitev ne pride v poštev, vsled česar Avstriji ne preostane drugega, kot Poderžaja izpustiti z ječe. Avstrijske oblasti so tudi obvestile wahsingtonsko vla-! do, da bodo izpustile na svobodo tudi Suzano Ferraml, ki je na Dunaju živela s Poderža-jem. Po 1. členu izročitvene pogodbe med Avstrijo in Združenimi državami more kaka država zahtevati izročitev kakega hudodelca samo tedaj, kadar je ista krivda označena po postavah obeh držav kot zločin. žepa. Posebna zahteva pri tem (je, tla mora vsak prosilec imeti že prirojeno lastnost za voditelja. Obenem je bilo tudi naznanjeno, da so bili pozvani senatorji in državni poslanci, ki opravljajo tudi kako službo v svoji stranki, odlože svoja mesta, da na njihova mesta pridejo mlajše moči. Fatarescu se je takoj odpe-, ljal v Sinajo, da predloži kralju svoj novi kabinet v odobre-nje. CERKEV SV. SOFUE BO MUZEJ Istanbul, Turčija, 2. okt. Diktator Turčije Mustafa Ke-mal paša je odredil, da prenehajo vsi verski obredi v moše-ji sv. Sofije, ki je najstarejša krščanska cerkev. Mošeja bo izpremenjena v muzej. Zgrajena je bila leta 324; ko pa so Turki leta 1483 zavzeli Carigrad, je bila slovita cerkev izpremenjena v mohamedansko mošejo. STRELJANJE OB SIBIRSKI MEJI Tokio, Japonska, 2. oktobru. Prejšnji teden so bili izmenjani streli med rusko in japonsko obmejno stražo na vzhodni mančukuanski meji. Nikdo ni bil ranjen. Japonsko vojaško poveljstvo v Manžuriji naznanja, da bo v Moskvo poslan protfst. Po poročilu, katero je prejel zunanji minister Koki Hirota, so sovjetski vojaki streljali na skupino japonskih geometrov, ki so bili zaposleni na manču- . .„ Z- , , jkuanski strani blizu Sančakou Louisville, Ky., 1. oktobra. ljpod vojaško. fitražo: Japonci K a zborovanju veteranov tu- j odffovorili na streljanje, najdi vojn je načelnik veteranov kar so se .Rusi umaknili. James H. Van Zandt rekel, da | Rusi pa zatrilljej0i da ]e fe ima zagotovilo zadostnega ste- jap0nskih kavaleristov strelja-vila kongresmkov, da bosta lo na šest Rusov na raski obe zbornici kongresa spreje- ljL Rusi so se umaknili> ne h predlogo, da se veteranom j* j stro]ja]j takoj izplača bonus. Zaradi meje na tem kraju je vedni spor med obema državama. Zadnjič je«bila določena meja leta 1860. VETERANI ZAHTEVAJO BONUS BARVANE FILMSKE SLIKE Hollywood, Cal., 2. oktobra. Lastniki filmske industrije so prepričani, da bo prihodnji veliki napredek v tej industriji, slike v barvah. Adolph Zukor pravi: mojem mnenju ni dvoma, da bodo FRANCIJA FINANČNO PO-MAGA ITALIJI. Rim, Italija, 2. oktobra. — | Francija je privolila, da bo " Po! podpisala veliko vsoto itali-nikakega' janskih bondov, katere bo iz-gledalci kaj »dala italijanska vlada v skup« kmalu videli filmske slike v I nem znesku 2,000,000,000 lir naravnih barvah". ' ($172,000,000). "GLABH AROD A" o HEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 3, 1934 ud PnMldMd by «DTKN1C PUBLISHING COMTANX M OKpmtton), ♦ I«. ifrW •f tb* corporation and tddrcaaea of above officer*: 9i MM—Man. New Ywfc CHy. N. I. * G L A S NARODA" (Vato* ef Ibe Pe^pie) Day Except Sunday« and Holiday« aaio late valja aa Aaarlko la fc la Cam lata >M•••••••••»« «8.00 $L0O Za New York aa celo lato Za pol leta ............. Za lnoseautro sa celo leto Za pol leta........ •••••• 97.00 $3.60 17,00 $3.00 Subscription Yearly 90.00 Advertisement on Agreement "Qlaa Nafoda" lahaja reafcl dan lgrgenUH nedelj la praanlkov. kraa podplaa in oeabnoetl ae ne priobCnJejo. Denar naj ae blagovoli latfjlatl po Hooey Order, Pri aprmembl kraja naročnikov, proetmo, da ae a— tudi prejšnje Mrtllfe naanani, da hitreje najdemo naalornlka. "GLAS NAHODA". 216 W. lSUi Street, New Yetk. CHelaea S-K78 N. I. PO PRIHODNJIH VOLITVAH Voditelji republikanski in demokratske stranke ugi >ajo, kako bodo izpadle prihodnje volitve. To ugibanje ji* koro brezpotrebno, ker je že vnaprej preeej jasno, da ,odo zmagali demokrat je. Tega mnenja niso samo Rooseveltovi pristaši, pač pa tudi razsodni republikam«'i, ki se bodo. hočeš nočeš, mora-sprijazniti z mislijo, poteklo še preeej let. pred no Jodo imeli v kongresu odločilno besedo. Volivni boj ne bo prav prisebno hud. Republikanci sicer kritizirajo Roose.veltovo politiko, toda njihov glas bo le* glas upijorega v puščavi. • Izid novemberskih volitev jiiu ni dosti mar, leiubolj bddo pa napeli svoje sile leta 1936, ko se )>odo vršile predat dniške volitve. Tedaj bodo za vsako ceno skušali streti oziroma zmanjšati vpliv demokratske stranke ter zopet spravili v Belo hišo svojega človeka. Demokratom je v obeh zbornicah kongresa večina ta-korekoč že vnaprej zagotovljena. Vprašanje je le, če se bo republikancem posrečilo dobiti pri novemberskih volitvah dovolj sedežev, da bo.lo ]j rep reči K demokratom dvetre^insko večino. Ako se jim to posreči, ne bo delo v kongresu tako na-' lo in gladko kot je bilo doslej, ko je bila skoro vsaka rclloga administracije sprejeta brez vpoštevanja vred j.e opozicije. V tem slučaju bi mogli republikanci, kadarkoli bi se !im zdelo, izsiliti debato, za vleči posvetovanja ter prepre-< i sprejem marsikatere predloge. Sedaj imajo 114 sedežev, upajo jili pa dobiti še 30 do 0, s čimer bi bila preprečena demokratska dvetretinska večina* Demokrat je zatrjujejo/ da si bodo republikanci priborili kvečjemu 25 sedežev. Meseca noveiribra bo izvoljenih 34 senatorjev in 34 govemerjev. Demokratje bodo baje obdržali med temi se-demanajst sedežev ter dobili še od šest do deset novih- Izvoljenih bo tudi enajst governerjev, ki pripadajo demokratski stranki. > Pri volitvah bo nastopilo približno tisoč kandidatov, rfcrcen demokratske in republikanske bddo skušale spraviti svoje ljudi v kongres tudi druge s-tranke, na.primer progresivna, socialistična, farmersko-dejavska in komunistična. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ▼ JVKKMLAfSJO V ITALIJO ZiM 9 •••••••••• JEHOe 100 Z® $ 9.35 .......... Xfr 100 $ iJS .......... Din. 240 $18.25 .................... Lir 200 i 1M .......... Din. 3ti $44.60 .......... Ur $00 flt.25 .......... Din. fiOO $13.20 .......... Ur 1000 $24-23 .......... Din. 1900 $170.— .......... Ur 2000 - CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DQLI ■a IgpUgllo večjih sneakor kot agora] navedeno, bodld ▼ ali lirah dovolj a Jamo ie bolje pogoja. T aw$1$^- tt$v— " " ..... ..... $31.— .....$41.25 I«".- " " ..........IIIJM Prejemnik dobi ▼ atavem kraju laplaCUo ▼ dolarjih. * ae Gable Letter aa priatejtfae <1__• ' PUBLISHING COMP2KNY ; ClMW»rp|»* r V CMl WWW HHW XQgK. N. X. PROBLEMI PRISELJENCA za ameriško državljanstvo po enem letu bivanja, pa ji ni treba nikakega prvega papirja. Le one žene, ki so se poročile z ameriškim državljanom po dnevu 24. maja 1934 oziroma, katerih mož je postal ameriški državljan po tem datumu, morajo bivati v Združenih državah vsaj tri leta, da zaprosijo kasneje za državljanstvo na tpodlagi moževega držav jan-stva. Tudi za nje ni treba prvega papirja. Ista pravica velja tudi za moža ameriške žene, ako se je poroka vršila po 24. maja 19,'J4 oziroma ako je žena postala ameriška državljanka po tem datumu. V toliko je novi zakon izenačil položaj moških in ženskih. THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A, Pridobitev naturalizacije brez prvega papirja. Vprašanje: Prišel sem v Z*lružee države pred I. 1900, ali nisem nikdar postal ameriški državljan. Nekdo mi je rekel, da ni treba prvega papirja, marveč da moreni dobiti drugi papir takoj. Odgovor: Ni tako. Morate vzeti prvi papir kakor vsakdo drugi. Kdini, ki ne potrebujejo prvega papirja, so žena ameriškega državljana in, po najnovejšem zakonu, mož ameriške žene, ako se je ta mož o-ženil od 24. maja 1934 naprej* Kar vam ni treba — in to je bržkone vzrok napačnega nasveta — je spričevalo o prihodu (Certificate of arrival). Oni, namreč, ki so prišli v Zdr. države pred dnem 29. junija 1906, ne potrebujejo tega spričevala. Zadostuje da dokažejo, da so v tej zemlji vsaj od tega datuma naprej. Zato tudi jim ni treba plačati pristojbino $2.50 za spričevalo o prihodu. Ali prvega papirja potrebujejo vendarle. Državljanstvo tujerodnih otrok. Vprašanje: Ali je res, da, ako mati postane ameriška državljanka, so njeni tujerodni otroci tudi ameriški državljani, četudi oče ni državljan? Jaz sem postala ameriška državljanka pred dvema letoma, a!i moj mož je še vedno inozemec. Imam dva otroka pod 21. letom starosti. Ali sta državljana? Odgovor: Od 24. maja 1934 naprej more tujerodcu otrok dobiti ameriško državljanstvo pa materi, ali vaši otroci ne morejo, ker ste postala državljanka pred dnem 24. maja leta 1934. Novi zakon veleva, da le, ako je mati postala državljanka po 24. maja 1934, le tedaj inore prenesti svoje državljanstvo na otroke. Prvi papir za inozemskega moža Amerikanke. Vprašanje: Slišal sem, da mož, ki se je poročil z ameriško državljanko, more sedaj postati državljan brez prvega papirja in to po triletnem bivanju v Združenih državah. Ali je to res? Ako je temu tako, bo to dobro za-me, ker sem se začetkom leta poročil s tu-rodno Amerikanko. Odgovor: Res je, da je bil naturalizacijski zakon spremenjen, ali ne vam v korist. Le oni, ki se je poročil z ameriško državljanko po dnevu 24. maja 1934 oziroma oni, katerega žena je postala ameriška državljanka ,po tem datumu, uživa zgoraj omenjeno pravico. Vprašanje: Sem ameriški državljan. Pred pol leta sen: ?e DR. KERNOYEGA BERILA JE ZN12ANA Angleško-sloveasko Berilo ENGLISH SLOVENE READER STANE BAUO $2 Naročite ga pri — KNJIGARNI GLAS NARODA 216 WEST 18th STREET N3W YORK. C ITT BRAZILIJA NA NOVIH POTIH Dne IG. julija 1934 je zako- lo gospodarsko in da zlasti o- nodajna skupščina v Rio de zdravi državne finance, ki so Janeiro državno življenje Bra- bile v popolnemu razsula. zilije postavila na novo podla- n .. . , , - ■ i i • , - i-, i'reisnie vlade so namree ži- go m naslednjega dne ie bil za- , ' ' , • , .. . . vele samo od inozemskih kre- časni predsednik (ietulio Vargas od narodne skupščine izvoljen za prvega predsednika *4druge brazilijske republike". S tem je bil napravljen konec provizorija in prehodne dobe, ki je trajala od oktober-ske revolucije 1930 leta dalje in ki je bila vmes prekinjena še z ponesrečenim, a zelo krvavim uporom države San Paolo v 1. 1932. Za Brazilijo se torej pričenja doba druge republike, ki jo označuje dosedaj nepoznana konsolidacija tako na gospodarskem, kakor političnem polju in ki obeta dovesti državo do tistega pomena in veličine, kakor ji ^ po njenem bogastvu in razsežnosti tudi pripada. Inozemski raziskovalci Brazilije že desetletja namreč napovedujejo tej bogati državi, da bo že doživela gospodarski, politični in kulturni podvig, kakor pa ga je pred 50 leti Neverna Amerika. Saj po naravnih bogastvih Brazilija v resnici tudi ne zostaja za Združenimi državami Severne Amerike, medtem ko za ekrat na 8,500,000 kv. km živi komaj 44 milijoiov prebivalcev d i tov in vedno hujše zadolževale državo, ki se je dušila v samih inozemskih obrestih. Vargas je energično uredil zadevo inozemskih dolgov, čeprav ne vedno v prilog inozemskih kapitalističnih družb, predvsem pa prenehal z najemanjem novih posojil. Pridobivanje kave je še vedno ena glavnih gospodarskih panog Brazilije. Toda Vargas je prenehal fa fatalistično politiko, da bi se vse državno gospodarstvo izključno vrtilo okrog kave in je zasnoval širokopotez-no industrijsko politiko. V Biazili j i se dogoja nekaj podobnega, kakor pred 50 leti v Ameriki ali danes v sovjetski Rusiji, seveda ne na tako nasilen in protinaraven način. Dejansko pa je že lani uradna statistika navajala 50,000 in- v bližnji bodočnosti dustrijskili podjetij v obratu, prav tako ogromen | Domača industrija more že danes kriti na mnogih področjih vse domače potrebščine požele. Drugod, kakor na polju tekstilne industrije, pa bo razvoj v istem smislu kmalu dosežen. Treba je tudi vedeti, da ima Brazilija v sociološkem pogledu zelo ugodno sestavo. Narodno premoženje je dokaj sorazmerno porazdeljeno in Res je, da ima po novi ustavi predsednik mnogo večja pooblastila in pravice kakor doslej, nekako po vzoru severnoameriškega predsednika. Toda voljen je na 4 leta v svobodnih volitvah in po ustavi nc more biti takoj za naslednja 4 leta znova izvoljen. Zanimiva je reforma parlamentarnega zastopstva. Po novi ustavi se v tajnih in splošnih volitvah voli izmed 300 poslancev le 250 narodnih zastopnikov, 50 pa jih bodo delegirale razne korporaeije, — predvsem delavska zastopstva. Na ta način je brazil i jska ustava skušala dati izraza vedno bolj rastočemu korporativne-niu gibanju in pa pripraviti teren za postopni prehod v korporativno stanovsko državo. Vsekakor jako zanimiv poskus moderne Brazilije, kakor ga nimamo še v nobeni drugi državi. Odločno pa odklanjajo vladajoči braziljski politiki fašizem v katerikoli obliki. Mala skupina prijatelj v fašizma, takozvani Tenentes, ki si je osnovala klub 3. oktobra (v i . . . j spomin na vstajo 1930) politično in socijalno ničesar ne pomeni in od strani vlade tudi ne uživa nikake podpore. O Vargasu samem je znano, da odločno odklanja fašizem. -Zanimivo je tudi, da se besedilo nove ustave pričenja z imenom božjim. Že to je takoj spravilo maloštevilne marksiste in framasone v hudo jezo, kar jim pa seveda ni innogo pomagalo, ker je v ustavi izražen duh po ogromni večini vernega katoliškega prebivalstva, ki je z navdušenjem pozdravila ustavno reformo. V svoje minanifestu, s katerim jo predsednik Vargas objavil v parlamentu izglasovano ustavo, pravi, da bo njegova vlada zasledovala trojen cilj: — o-zdravljenje, vzgojo in ljudsko politiko. Ozdravljenje pomeni v bra-ziljskenl smislu kulturno delo vsake vrste, predvsem krčenje pragozdov, regulacija rek, osuševanje močvirja itd. Tu je seveda dela za več kot eno generacijo. Tudi v pogledu vzgoje in izobrazbe- inra Brazilija še mnogo dela, čeprav je v mnogih, zlasti obmorskih državah kulturna stopnja mnogo večja, kakor pa se to v Evropi misli. Posamezni akademski poklici, predvsem zdravniki, ki po večini študirajo v Evro- Peter Zgaga PRIREDITVE SO V TEKU. Brazilijo je leta 1500 odkril \ prav tako ni opažati nagnenja hJj; na Ja'co Gabra 1 in jo osvojil za portugalsko krono. Nad 300 let je prostrana zemlja le životarila kot zanemarjena in od raznih pustolovcev izrabljena kolonija, dokler se ni leta 1822 proglasila za samostojno cesarstvo in leta 1889 za zvezno republiko 20 konfederiranih držav. Toda v vsem preteklem stoletju je bila gospodarsko zelo zanemarjena radi premale delavnosti ljudstva. Bogati poročil z inozemko. V novem- lastniki plantaž so obdelavali bru bo leto dni, odkar je ona v svojo zemljo po večini s črni-Združenih državah in je bil«mi sužnji, ki so jih uvažali iz namen japrositi tedaj za državljanstvo. Nekdo pa je nam rekel, da to ni mogoče, češ da je bil zakon spremenjen !n da treba sedaj čakati tri leta. Ali je to res T Odgovor: Kdor vam je to rekel, se je zmotil. Res je, da je bil zakon spremenjen, ali Afrike. Glavni pridelki dežele kakao, kavčuk in kava pa so vendar zavzemali na svetovnem trgu zelo važno mesto. Novejši svetovni gospodarski razvoj je Braziliji sicer vzel monopol na kavčuk in kakao, tembolj pa je prihajala v po-štev brazilijska kava, ki se je odlični višini. za tvoren je velikih mest, am-Nihče tudi lie dvomi, da 1)0 pak je prebivalstvo precej f§tevilo prebivalstva zelo naglo enakomerno porazdeljeno na napredovalo. Saj ima Brazili-d o žel i |ja pri svojih 44 milijonih pre- Kot predpogoj za gospodar- jbivalcev letno l,250,(XK> duš ske reforme pa je nova ustava, j p«bitfea. Brazilija torej prav ki je zamenjala staro ustavo iz nK' ratl1 evropskega prise-leta 1890. Zlasti država S40 IWanja m je v zadnjem času Paolo, pa tudi drugo federally- .priseljevanje tudi 1110Č110 »..učne države so bile spočetka pro- AVSTRIJSKI NAZIJ OBSOJEN ti Vargasu, ker so se v njem, bale brezbozirnega diktatorja, ki ho državo centraliziral na škodo manjših političnih in spodarskih edinic. IMnogi so ga Leobein, Avstrija, 1. okto-tudi dolžili, da hoče posnema-j bra. — čevljar Peter Pfister ti fašistično politiko Mussoli-, je bil pred vojaškim sodiščem so nija ali španskega Primo de zaradi svoje udeležbe pri na-Rivera. V resnici pa Vargas ni zijski revoluciji 25. julija ob-storil ne enega, ne drugega. I sojen na smrt na vešalih. sprememba se ne tiče žen, ki (razvija v posebno monokultu-so se poročile z ameriškim dr- ™ brazilijske države. V tem žavljanoin pred dnem 24. ma pogledu je zlasti slovela boga j a 1934. Vaša žena naj zaprosi Več življenja .za nervosne, oslabele moške in ženske. NUGA-TONE Je boga.t v cinku In phosphide, precenljlva zmes, ki daje primerno keitflno foifqrovlh elementov, ki »o nujni potrebni sa moč In Jačanje živcev. Zdravilni foafer Je predpisan po zdravnikih «a hlajenje fičegetaiočih bolnih prostorov In bolnih živcev. Zelo vrednosten za ljudi, ki trpe vsled stalne "utrujenosti" in takih počutkov. Ta ekselentna smes vsebuje tudi obilo želesa, ki je koristilo sa Ja6anje rudeCe krvi. sdravej&ih In moCneJ&ih mifilc in. sa povrjri te v lepe sdrave barve na blede obraze. Povrhu pa NIJGA-TONE vsebuje Se lest drugih adravilnlh snovi. Pričnite vlivati NUGA-TONJ2 fie danes in pasite kako hitro boste oživljeni. Na Pfo4«J pri lekarnah s Jamstvom pevrpjtv« denarja. Samq en, dolar stene dovolj sa enomesečno zdravljenje. Proti ZBtfrtnlci vzenfltet-UQA-SOLr— odvajalec. Z6c la Uc. (Adv.) 1 ta država San Paolo, ki je s svojimi ogromnimn kavinimi nasadi prav za prav diktirala vbo gospodarsko politiko Brazilije zadnjih 50 let. Šele sedanji predsednik Getulio Vargas je državi iztrgal vodilno mesto in jo podredil skupnim interesom ogromne republike. Danes pa ima predsednik Vafgas vso državo za seboj in se njegovemu močnemu in um-) nemu vodstvu tudi San Paolo np upira. Vzrok njegove priljubljenosti so dalekovidne gospodarske reforme, ki jih je izvedel že V času svoje provizo-rične štiriletne vlade. Pošteno! se je potrudil/'da dvigne dese- • Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v veeh stvareh. Vsled naie dolgoletne »kuinjo Vam eamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se taupno obrnite na nas ta vea pojasnil*. Mi preskrbimo vee, bodiii proinje ea povratna dovoljenja, petne liste, viteje in sploh use, kar je ea potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ta najmanjie stroške. Nedriavljani naj ne odlašajo do eadnjega -trenutka, ker predno se dobi ie Washingtona povratno dovoljenje* RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. PiHte torej takoj ea brezplačna navodila in eoaotavlja-mo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING TRAVEL BUREAU 2*6 West 1.8th Street New York. N. Y. CO. V nedeljo sem bil po dolgem rasu zopet enkrat v slovenski dvorani na Osmi. Bilo jt* pač tako kakor vedno in kot sent pričakoval, da 1><>. Kdor zahrept-ni v devetmi-1 i jonskem mestu po pristni slovenski domačnosti, naj gre na Osmo. ko bo Bled kaj priredil. Prireditev ne ho manjkalo tja od adventa, na Silvestrov večer se bodo pa zopet pričele. Ljudje me poznajo, da sem s hvalo precej skop. (V ni drugače, j«1 pa treba pohvaliti. Pohvaliti moram vse od prvega do zadnjega: od gospe Ker-šmančeve pri vratih (kateri sem kot poročevalec odnesel I vstopnino), do Ceneta v kleti, | ki je že po polnočni uri tako I spretno stisi:il zadnjo stekle-jnico, da mi ga je natočil še eno ,— poslednjo čas o — za popotnico. Tudi tri pare klobas mi je dala s seboj ljubezniva in post režij i va gospa Roža. boječ se, da bi v zgodnji jutranji uri ne omagal na dolgi poii v sosednjo državo. Bil sem kmalu in srečno doma, za kar se imam zahvaliti prijatelju Lojzetu, ki nas je naglo potegnil skozi deveto čudo sveta — skozi Hol-landov predor iz Xew Yorka v New .Jersey. Nji programu je bila 44Teta na konju*'. O igri nisem imel prej nobenega pojma in zato ne tajim, da me je prignala radovednost, to se pravi, da sem hotel videti teto na konju. Videl sem kal' dve: v teto preoblečenega Vinka Ovco, ter gospo Kovačevo na odru in pozneje v dvorani. Konštatirnl sem. da je dolgotrajna ježa ni posebno utrudila. Gospici Iver-čova in Arčnlova sta bili dobri kakor vselej. Istotako tudi gospodje Maček, Ke.rsinauc in Vojska. Najtežavnejšo vlogo je imel g. Vinko Ovca, ki je, oblečen*v Aensko; moral tudi žensko govorico posnemati. — Hvala Bogu, da sem moški — mi je pozneje zatrjeval. — Ženski stan je res težaven stan. Pritrdil sem mu, dasi ženske nikdar ne podcenjujem, posebno takih ne kot so bile v nedeljo zbrane na Osmi. Le malokatera slovenska naselbina se more postavljati s. takšnim e-vetjem kakor newvor-ška. Po razmeroma dolgem T-asn sem videl več svojih prijateljev. med njimi tudi lepo znanko Ivanko, kateri so porodne črne oči tako naglo švigale, da ji nisem mogel v dušo pogledati^ toda slutim, kaj ima v nji. Četudi po naturi nisem zavisten, bi ji skoro zavidal dve vrsti bisernih zob,, pa sem se najelo potolažil, vedoč, da bom tam okrog Božiča imel tudi jaz sliene — s to prednostjo seveda, da jih bom po uzoru velikega govornika Avgusta Jakopiča nosil izmenoma v ustih in v žepu. Ker je bila navzoča večina pevcev krepkega moškega zbora "Slovana*', je bilo tudi lepega in ubranega petja dovolj. In kakor že večkrat, so mi tudi topot zapeli "Mlinarja", pesem hrepenenja 111 čudovite lepote. Na Martinovo nedeljo se zopet vidimo. Takrat pa ne bo "Mlinar" na vrsti, kajti do-tedaj bo že vse zmleto in pre-vreto. Teden ali dva pozneje bo svečana proslava "Slova-nove" dvajsetletnice, ko j nato pa petindvajsetletnica srečnega zakonskega življenja za slovensko stvar navdušenega gospoda Schiera, tako da si bo treba še marsikatero zapomniti in zapisati, da advent ne bo preveč dolgočasen. NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 3, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY In XT. 8. A. II'. KELLER: TRIINTRIDESET Pred desetimi leti sem »e bil strahov? Inače rajo no po- v Modollimi v Kolumbiji sozna-•nil s tamkajšnjim meščanom Miguelom Roblodom. Zdaj jo mož obiskal Evropo in zelo mo je veselilo, da je našel tudi pot v mojo samoto na kmetih. 1'ila sva na najino staro prijateljstvo, dolgo in izdatno. Bilo je že dve čez polnoč, ko sem mu pokazal njegovo skromno ležišče. 44 Upam, da vas veter no moti, tT sem rekel Mignelu Roble-du, ko sem mu odprl majhno podstresnico, "skrilnata streha in po v se v rodu in čo piha z gora, utegne prav neprijetno ropotati." Sunkoma se je obrnil in me pogledal kakor človek, ki se jo nečesa prestrašil, pa jo vesel, da je strah tako hitro minil. Smehljal se jo. * "Prav lopa hvala Sonor. <"'e bi mi tega ue bili povedali, bi bili nemara zjutraj našli sobo — prazno." Pokazal som menda pomilovalno osuplost, kajti položil mi je roko na ravo in me potisnil na stol. Sedite. Tmava pač še tro-notok časa. Sicer jo že pozno. Pa i pa k. V presenečenju so mi besede, ušle, in zdaj vam moram stvar na vsak način pojasniti." Poglejte/ * je rekel Roble-do, ko je sedel nn rob postelj« in si prižgal cigareto, "tako pride stvar vendarle .na dan. Ves večer sva klepetala o vsem mogočem, a to mi ni hotelo lia ježik. Saj se menda ne bojite vem. "Sem star čuk, le kar začnite," sem dejal, a že v naslednjem trenotkn me je neprijetno spreletelo, kajti veter jo zatulil okrog vogala in skrilj j,' zašklepetal. Robledo je za hip prisluhnil. "Prav tako," jo dejal, pa vendar povsem drugače. Zgodba se je začela v Bogoti. Potovanje je bil otežavno in nisoin potoval za zabavo. Kupčija, saj veste.Kadar pridom v glavno mesto, se nikoli no nastanim v hotelu, marveč zdaj pri tem prijatelju, zdaj pri drugem. Bila je vetrovuia noč. Huje* kakor nocoj. Legel sem, pošteno utrujen, a nisem mogel zaspati. Na oknu jo tako čudno šklepetalo. Pa no — šklepetati ni pravi izraz. Nekak zvok med šklopetanjem in trkanjem, drugače tega ne morem opisati. Seveda to spričo viharja ni bilo nič čudnega. Kljub temu sem postal živčen. Sicer izredno dobro iu trdno spim in me no moti niti grom niti majhen potres. A ta šum ni bil slišati no naraven ne trajen. Ved«io je nastal daljši premor in slednjič se me je polastila nora misel, da veter nima s tem nič opraviti. Tik, tik, tik, nekaj časa, nato pa zopet prenehalo. In v teh premorih sem dobro slišal pot začelo in štel som odpočet-ka. Naštel sem do 33, ko je trkanje utihnilo. Dejal sem si, da sem se gotovo uštel; saj je bedasto misliti, da bi trkalo do nekega določenega števila. Pa naj sem štel in pazil kolikor sem hotel, vedno sem naštel točno 3.*» udarcev. Sedel sem in prižgal luč, da bi se prepričal, da ne sanjam. Vedno 33. V takem položaju so človeka poloti stanje, verjemite mi, ki ni malo podobno popolni zmešanosti. Zlezel sem pod odejo in si za-tisnil ušesa, a moral sem vendar vedno šteti in šteti, dasi nisem ničesar več slišal, a ved-nio seiii prišel točno do 33. Bila jo neznosna noč.i" "Zdaj vam pa že rad verjamem, da sto malo nezaupljvi nasproti vetru,** som so zasmeji. Omahnil jo z roko. "Le no prehitro. Zgodbo še nikakor ni konec. Zadnji cilj mojega potovanja je bil Cabuyaro ob "Rio Meta, že prava divjina. Tz Bo-goto vodi tja železnica. Naslednjo jutro sem se odpeljal z njo težke glave, neprespan. Vseeno: pozabil sem. Divja }>okra-jina me je zajemala, skalno globeli, in drzni viadukti. Sedel sem sam v svojem oddelku in /. zanimanjem gledal skozi okno. Tedajci sem znova zaslišal trkanje. Mislite, da se mi jo Pozivi Iidajanje Usta Js v »ril ■ TcMdml stroški Mne go jih je, Id so radi slabili razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, -r—1—r-—- 1 t—■——■».'■ '■• da jib počakamo, začo mtj pa onit katerim j« —.—r~r—------ mogoče, poravnajo na-ročnino točno. Uprava sem izstopil, no vedoč, kaj naj počnem v malem gnezdu. V neki gostilni so mi dali preprosto sobo." "In konec?" sem hotel vedeti. "Konec," je dejal Miguel Robledo, "je grozen. Še tisti večer je prišel glas v vas. Nad '(jO mrtvih. Vlak, s katerim som se bil vozil, so je iztiril in zdr-vel v prepad. Iztiril na viaduktu. Neposredno prod čuvajnico št. 33. "Slučaj!" sem dejal in vstal. Robledo so je smehljal. "Morebiti. A kdo bi si ga vedel? M razi vas, sonor. Lahko »noč!" h rumen je in ropotanje pravo-j šklepetalo, trkalo na šipo. Ta-ga, poštenega vetra. Sluh se mil koj sem začel šteti: 20, 30, 31, je poostril. Zdaj je zopet tr- j 3:2, 33. Še enkrat in še enkrat, kalo. In nevede sem začel što- j Vedno zopet 33. Odkrito poti: 1, 3... 30, 31,32, 33... | vem: obšla me je velika groza. DESET LET V AMACONSKI DŽUNGLI tu pa je zopet nastal premolk. j Vlak se je pogosto ustavljal. Po skoro dese Cpz par minut se je trkanje zo-j Na prihodnji majhni postaji j sti se je vrnil m Povesti in Romani: ( Nadalje va nje.) 1'rlfodbc tcbdice Mah trda t« lllee selivke, trda t« M ocvlhU . Popotniki ....... Poznava B«p Ifrfal ............. 1'ovodenJ . ___ I'miki judefc ... Prtaega Pravljice ia pripev« 1. zvezek __________ 2. rrezek (Kolo talk) Prvič ated Indij Preganjanje Indijancih jev--------- SHAKESPEARE VA DELA: Machbet, trdo ve«. _______________________M brodi rano _____.._______________________..JI« Otbele.........................................„7t Sen Kresne neti____________-.M SleveMkt pisatelji II. z«.: Petreaaa peveet. Moravske alt ko, Vej veda Pere I Perica, Cr- —-------------------------2M Robinzon Keblniea Croaee ■evolucija na Kdeta In SloTMMkl ialjivec Hlovenikl Rebiaaai Stric Tomova Sueikl invalid___ Skozi Urne Indije trd. Jtt Sanjzka knjiga, mala Sack Jaka SaaJtk% kajlga. (AnkkD JaceaftevmMkeaa št Tik zi TatU. (Bevk), trd. vem. frl Indijaoake peveati ., Trati, aec. roman Trene Ut! Torki pred Dunajem M kfcaip e razpelu, trd. ve«. tise« la ena aei: I. zrezek ..........,tT.„TT„tr„..... II. zvezek___________ III. zrezek 8 KNJIGE SKUPAJ IMlo.aa not (Rape) ▼ep. mala ladaja____ Lrrabljenl milijonar w ? krenpUUi takrizfeij« . f nki>»« (Matieič) >W iii^ia zakotju .LSf -Mi XM .1» UM ..IM veljca. 1I1MI1I Sredetlmd, trd. broi. _ OBA SKUPAJ _ Veliki Inkvisitor_____________ Verm (Waldo va), broi. Atraftete veja« « Stlrl mrU, 4. z v. Stanley v Afriki Vrtear, (Rabiadraaatb Tagore), trdo vtaano Vodniki la Zadnje daevl Z% kruhom, povest ____ Zadaja kmečka vojaka Zadaja pravda, ve« ___ Zmaj Is Beam Življenje alov. trpina, labraal spiaf AieAovec, S. sv skupaj_____1.M Zlatokopl Ženini nate Koprnele Zmsloi ia konec gM. Pavle .41 .a Zbirka narodnih I. del____ II. del Znamenje Mirih (Doyle) Z| Z JI Zločin la kazen: L la II. aveaek vezana Zlati ZBIRKA SLOVENSKIH PO S. sv. fltadsnl aaj h«. — Nt* va*- SPISI ZA MLADINO (GANOL) 8. av. trdo vejano. Vooboje 18 po- eooossooeoass 4. av. trdo' vezano. Vaebuje 4. povesti ___________________________ 5. av. trdo vemno. Visoki brat fL av. trdo vezano. Veebnjs 10 po- Knjigarna "Glas Naroda" SLOVENIC PUBLISHING-COMPANY 216 Wert I Renter j ovil agencija poroča iz eouadorskega Qui ta: t let ni odsotno-| sti so jo vrnil med eivilizirane ljudi «1 Hermann Hutli, edini preživeli mož elanske ekspe-dieije, ki jo odrinila prod desetimi leti v aruaoonsko džunglo pod vodstvom raziskovalca dr. Otta Kolini za. Deset članov odpravo so ujeli, s poki i ter pojedli ljudožrei iz rotlu Džiba-ro, skupino Horo, ostali so podlogi neizrečenim mukam malarijo in izerpamosti na potovanju. Vodja okspodioijo dr. Sohulz jo zbral okolu sobo 24 antropologov, pri rod os lovcev in botanikov tor so z njimi odpravil proučevat nezdravo, večinonuv tudi neobljudeno ozemlje, ki lo'.i v Južni Ameriki med Ama-eonko in roko Putomajo. Odprava jo odrinila na pot lotos pred desetimi loti iz Cuzca v Pernjn. L. 1927 jo bilo pri življenju še 11 mož. Ko so dospeli do reke Pastazc, pa so jili napadli kanihali, jili ulovili i-n drugega za drugim spekli na ražnju. Prvi, ki je na ta način prišel divjakom v roke in postal njih žrtev, je bil vodja ekspedicije jI t dr, Sohulz. Dr. Hutli, ki je pričeval temu prissorn, se je ob ! strašni -smrti svojega vodje o-nesvestil. To jo povzročilo, da se ga jo neki ljudožer usmili in so zavzel zanj. Huth je spoznal, da bo rešil svoje življenje samo s tem, če se oženi z divjaki-njo. To je storil in je živel pet let kot čarovnik med Ijudožr-ci. Venlaf pa ni imel lahkega stališča. Neki vrač džibarskega rodu je videl v njem o pašnega tekmeca in ga je tako sovražil, da je zahteval od njega neprestano novih čarovnij. Videč, da je mjegovo življenje v opasno-sti, je dr. Huth zbežal s svojo ženo v trenutku, ko ni bilo džl-barskih vojščakov doma. Cele tri mesece sta se dr. Huth iu njegova žena prebijala skozi brezkončno džunglo, slednjič sta le dospela do neke Morga-novo misijotiske postojanke in xegila svoji življenji,, . DVE SIROTI Spisal A. D. ENNERY .r . -iJi ' - V- — Poznam sredstvo za dosego tega cilja, — je odgovoril grof. Napel je vso silo volje, da bi mu živci zadnji liip ne odpovedali. Prijel je Lili z o za roko, da bi ji pomagal vstati. Ubogo slepo dekle je ta vljudnost presenetila iti glas so ji je tresel, ko ic odgovorila grofu: — O, gospod grof, zakaj me ne pustite pri nogah moje dobrotnicc i — Pojdite, dete! — ji je prigovarjal grof. In vodeč slepo Lmizo za roko k osupli Diani je dejal nežno. Glejte, grofica, tu je to dete zopet brez opore... Ko bo usmerila gospodična (in pri tem jo pokazal na Henriko) vso skrb in ljubezen drugam, ostane ta sirota čisto osamljena v svoji žalosti. . <~'e hočete, grofica, jo vzameva k sebi.. . Krik ra-dosti se je i z vil grofioi iz j>rs. I)v;-gnala je glavo in se zagledalii v svojega moža. boječ se, da ji je pripravil novo, odločilno preizkušnjo. Toda z obraza mu jo brala samo ljubezen iii od'krito sočutje. S svečanim glasom je grof ponovil: — Najina hči bo! Luiza je odgovorHa. Obrnila se je naglo h grofu kot da so njene uboge ugasle oči zo-pe našle luč in kot .la hoče videti tistega, ki jo tako govoril. — Jaz.. . vaša hči! — je vzkliknila. Ta čas je bila ]wi grofica že padla na kole na pred grofa in pritisnila svojo ustnice na roko tistega, ki so je bil bas dvignil v njenih očeh na najvišjo stopnjo veličine dušo in plemenitosti, kakršno jo človek sploh zmožen. Poljubila mu jo roko in zašepetala vs.i srečna: — Ah, gospo bi l.i tudi pokleknila, iu pripomnil: — Objeinite j<> vondar, gospa grofica! To pot mati ni mogla zadržati glasu svojega srca. Z obema rokama "je prijela ljubljeno glavo in jo začela navdušeno poljubljati, grofje pa ves gin j en šepetal: — In... recite ji... 44moja hči". To je bilo preveč za šibko, tako težko pre-izkušano grofico. Dotlej zadrževane solze so ji pritekle iz oči. Sredi ihtauja iu materinskih poljubov je vzkliknila: — Ali!... hčerka moja!... dete moje! je bil na vrsti zdravnik, da poseže vine*. Uloboko gin jen jo stopil h grofici, rekoč : — Ah, tu so končno tako a odgovorila: — O. ljubljena moja sestra, bog se je naju usmilil po tolikih izkušnjah, zahvaliva se 11 m i u moliva vsak lat j. — XV bosta voč lo«Vni. kakor sUi bili tako dolgo. — je spregovorila grofioa . .. Tisti, ki jo hotol. da bi se vajino trpljenje konea- I lo na današnji blagoslovljeni dan, ki ga ne | i»om nikoli pozabila, bo dovolil. d;i so zopet sestaneta- In ker grof ni odgovoril, jo nadaljevala: — Da, ko jiojde naš dobri doktor k dragemu otroku, da ga z božjo pomočjo ozdravi, pridete z njim sem.. . — Da. — se jo oglasil doktor Hebert, — in včasih bom moral ločiti našo drago bol-1iieo v svoji bolnici... — A ti, draga Henrika, prideš som pome, — jo dejala Luiza. In obrnila se je h grofu: — Kaj ne, gospod grof? — Soglašam. — je vzdihnil grof in pogled mu je obstal dolgo na Diaui, ki je brfa prelomila vse ograje prisiljenosti in privila ubogo Luizo k sebi. — Da, hčerka moja! — je vzdihnila in podala Henriki roko, ki jo je le ta spoštljivo poljubila. Grofje stopil k vratom. Predno je pa od->el. se je obrnil k zdravniku, rekoč: — Dok t ore, prepuščam vam, da se domenite z grofico, kako bi so mogli dekleti najlažje sestajati bodisi tu ali kjerkoli. In grof je hitro odšel. (Dalje prihoduji{.) Ljubiteljem leposlovja Cenik len jig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev* Preglejte cenik in v njem boste našli knjige, ki vas bo zanimala. Cene so seb smerne. Knjigarna Glas Naroda " GLAS NARODA n NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 3, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A IZGNANCI ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. DETEKTIVI PREIS KUJEJO GARAŽO 47 In Kati Velo kojki proti stolu iu se trdno opira na Danie lino .ramo. Ravno s<> z vzdihom spusti na stol. ko pride mar kij z očetom. — Draga Kati, marki je ves ohupan. da mu ne dovoli? nobenega plesa več. Xa vsak način se moraš zanj oprostiti š<> j za nekaj plesov. Povej, komu si obljubila, potem boni tvojo obveznost razvezal v marki je v prilog. Kati žalostno |»ogleda očeta. — O, dragi oče. nocoj je konce z mojim plesanjem. Kavno sedaj sem si izmaknila nogo in morem komaj stati. Ni se ti treba truditi. — O, kako velika nesreča je to za mene. signorina! Z«'l<> sem s** veseli), tla hi z vami ves večer plesal. Kati pa brezbrižno skomigne z rameni. — Tudi meni je ves večer pokvarjen, — pravi dvoumno. Markij, ne da bi vprašal, pritegne stol. — Tolažil vas 1m>ui in ostanem pri vas ves večer. Zelo dobro vas bom zabaval in vam bom povedal, kako zelo vas ljubim. Prosim, da |>opohioma razfHilagate z menoj, sem vaš služabnik — zelo prosim. To seveda ni bilo jhi Katini želji. Sedaj pa se v njenih očeh vendarle zablišči nevolja. Kmalu nato pa zagleda v svov ji bližini prihajati Bozota in Kolnika. — Zelo ste prijazni, markij. Ako mi res hočete ustreči, prosim, poiščite mojo mater Z nekaterimi damami sedi v so-sednij sobi. Povejto ji, da jo prosim, da pride k meni.- ker sama ne moreni do nje. Toda ne povejte ji ničesar o moji izpali-i»jeni nogi. ••«< Toda ta zvijača se ji pri očetovi ži*lji, da ostane z marki-jem nama. ne posreči. — Ne trudite se, dragi markij, sam bom poiskal mojo ženo in jo pošljem sem. Menda se nisi preveč pobila, Kat« * — Ne, oče. toda noga me boli, kadar se na njo vprem, samo počitek moram imeti, potem ne bo nič slabega. — Dobro — markij ti bo d«*lal druščino, Kati. Poiskal bom mater, (mtem pa bom f>og-leda1, ako s*- starejši gospodje dobro zabavajo pri skala in taroku. Ako me p« »t robu ješ. sem v igralni sobi. — Dobro, oče. j — Gospodična Daniela. vi morete plesati, saj ima Kati markija za druščino, — pravi gospod ravnatelj družaimici wvoje hčere. Danie hi se tiho prikloni, fto^leda Kati ter naglo ^re ki Bozotn in Štefanu, ki sta bila že pripravljena, da posežeta vmes. — Hitro. Božo. markij je pridržal gospodično Kati, ker hi drugoče proti povelju svojega očeta, da pleše z raarkijem. ni mogla pomagati, kot da mu je uatvezila, tla si je izpahnila nogo. Gospod ravnatelj me je poslal proč, ker želi, da je markij sam s Kati. — Pri tem pa bom markija pošteno motil. — sikne Božo skozi zobe iu odhiti proti Kati. — Milostljiva srospica. moja sestra mi je ravnokar povedala. da ste si (»oškodovali nogo. Ali vam morem ua kak način pomagati? K^ti- ga poredno pogleda. — Sedite k meni ter mi delajte nekoliko druščino. Gospod markij se je za to že tudi ponudil ter se mi je dal na razpolago. Markij temno pogleda Bozota. — O. signorina — dovoliti mi morate, tla vam jaz sam strežem: hotel sem biti nopolnonm sam vaš kavalir. Katinc oei se nevoljuo zaiskre. Bozotu pa se žile na čelu napno. — Zelo lepo je, marki i, da hočete biti moj kavalir. Pro-aim vas samo za eno viteško uslugo — prosim, preskrbite mi kako; okrepčilo. ker sem zelo žejna. V bufejo boste že našli kakega služabnika. Markij te vitežke usluge ni bil prav nič vesel in hi jo bil rajai prepustil Bozotu. Ker pa naj bi bila zanj nosehno odlikovanje. ni mogel mireči in odide, medtem ko Bozota še enkrat jasno pogleda. Niegove oči so imele oster, jezen pogled. Celi večer ni prišel do nemotenega razgovora s Kati. kajti vedno je bil kdo nri njima. Tn zabava se je bližala koncu.] ne da bi mogel markij preti Kati položiti svojo snubitev, katero je imel pripravljeno. Kar se je dogajalo v njegovi duši, so izdajale temne, jezne oči. ki so bile v velikem nasprotju z njegovim sladkim govorjenjem. 28. poglavje. Bozo in Stefan sta se poslovila od svojih gostiteljev, ka-korhitro se je poslovil markij. Sledita mu v garderobo in markij se ozira na nju s strupenimi pogledi. Ko se Božo iu Štefan oblačita, zašepeče Božo Štefanu na uho: — Malo bi še rad pazil na markija, da vidim, kam gre sedaj. Ali greš z menoj t — To se razume. — Potem pojdiva. Naglo zapustita Herderjevo vilo in zunaj čakata na Italijana. Pred vilo je stalo mnogo taksijev, ki so čakali na goste. Božo se i>ogodi z nekim šoferjem, tla sledi avtomobilu, s katerim se bo odpeljal gospod, ki je ravnokar prišel skozi vrat vile in šel čez vrt do vrat. Šofer je takoj razumel in Bozo in Štefan vstopita ter v avtomobilu čakata markija. Vidita ga, kako stopi v avtomobil in se odpelje. Njun šofer vozi tik za njim. Vozi se proti za-padni strani mesta. Pred hišo v neki tihi, stranski ulici se vstavi avtomobil z marki je m. Markij izstopi, plača šoferja ter stopi k stranskim vratom velike stanovanjske hiše, kjer so navadno hodili v hišo posli in trgovski dobavitelji. Markij trikrat potrka na vrata in sicer tako, da po prvem trka-nju nastane kratek, po dragem trkanju pa dolg odmoi. Majhna vrata se odpro in markij vstopi. Avtomobil,* s katerim je prifiel, odpelje. Bozo in Štefan iz taksija opazujeta markija, nato pa izstopita. Hišo si ogleda ta do Btrehe. Napravila je dober utis. v , prihodnji*.) -.Mi ^ - • Bruna llauptmanua. v kateri so našli najprej za po- tem pa še za $s.">u bankovcev, ki so del odkupnine, katero je izročil o hodile z njo vse odlične dal lie. Menda so hotele žensk«* biti zanimive. ali pa so hotele z opi- j ranjeni na palico naglasiti svojo slahosl (mIiiosuo vzbuditi >o čut je ali vsaj pozornost. Ženske so začele posnemati moške in ker so se vse opirale na palice, so bile v onih časih debelejše in manj elegantne. Niso pa bile š«* tako te/.ke, kakor ;>a-lica Petra Velikega, ki je teh-. tala 4 funte. V Angliji so no- ! sili delj časa hrastove palice | privrženci leta 1688 izgnanih Stuartovccv. Drugi ljudje soj nosili bambusove palice s kit- j ščeniini ali kovimastimi ročaji, j Tudi na kontinentu je previa-' dovala bambusova palica dej leta 1S10, ko so se pojavile le-i senc, koščene in kovinaste pa-' lice, okrašene /. bakrorezi. Leta 1812 je prišla v Pariz, na prodaj palica, ki se je o nji mnogo govorilo tudi o njegovemu sinu. pisatel ju na Napo-i leona. Pozneje se je palica šel bolj razvila. Nekatere so imele v ročajih električne žarnice ali posebno orožje. Izdelovali so tudi palice, ki so se dale spremeniti v mizico, stolček ali dež-j nik. Kdvard VI. je imel kot j prestolonaslednik veliko zbirko palic. me«l njimi tudi pali-<-«. kralji«-«- V iktorij««. Izrezana j«' bila iz veje hrasta, v kat«»-rem >e je bil skril Karel II. leta 1 <»."> 1. pred svojimi sovražniki. Drugo palico iz zbirke Kdvarda VI. je izdelal znani struga r starega Londona Bridge. V tej zbirki je bil > mnogo palic iz Indije, ki so predstavljale umetniška dela lesoreza in >lonovine. Najdragocenejšo palico sveta je imel menda dr. Ilals i/. Xcw Yorka. V ročaju je bilo tri funte zlata in deiuantov. Zlata kača z rubini v očeh se je ovijala o-kr«»g palice, v ročaju je bila pa ura. okrašena s demanti. Praktično palico je izumil neki nemški zdravnik. V njih so bili spravljeni vsi kirurgični instrumenti. potrebni za manjše operacije, poleg tega pa kar-holna kislina, suhiimat in obveze. BOŽIČNI IZLETI I v Jugoslavijo: POD OSEBNIM VODSTVOM MAJESTIC v Cherbourg, odpluje 14. DEC. Pod vodstvom Mr. Ekerovich-a. BREMEN v Bremen, odpluje 15. DEC. Pod vodstvom Mr. Wohlmuth-a. PARIS v Havre, odpluje 15. DEC.-- Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takoj priglasi in če je gotov, naj pošlje nekaj are, da mu preskrbimo najboljši prostor na enemu iztaied teh parnikov. Mi bomo takoj pieskrbeli vse potrebne listine ca potovanje iu sploh vse, da bo vsakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih, ki ao se posluževali našega posredovanja, so najboljše jamstvo vsakemu. Priglasite se takoj za navodila na: \ SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 216 West 18th Street Hew York. N. T. I Kovin, 10. se p. V sosednji vasi Mraniorku je bil netlavno storjen strahovit roparski umor, ki je silno presenetil in ogorčil vse prebivalstvo. V vasi sta namreč živeli mati in hči. obe vdovi, 78-Ictna Hakela Ankičeva in njena ."»(»letna hči Zora. Stiseilom se je zazdelo čudno, ko jll V pe tek nikakor ni bilo na izpre-gled. Ko so stopili v hišo, so našli v njej mater mrtvo, ubito. pozneje pa ravno tako tudi hčer v kolarnici. Oblasti, ki so uvedle preiskavo, so ugotovile, da sta bili obe ubiti najbrž s kladivom. Ker so bile »stvari v hiši zelo razmetane, je bilo jasno, da je šlo za rop. Imeli sla lepo domačijo s ."?() orali zemlje! in so trdili ljudje, tla imata tudi lep kupček prihrankov. Koliko se je prisvojil ropar, pa se ni moglo ugotoviti, ker se je našlo v hiši 12,(MX) Din v srebru in celo t ii« 1 i še 500 srebrnih avstrijskih kron. Našel se je tudi listič, na katerem je bilo napisano: 44 Po dnevi delam, ponoči krokain. Kdor nas vjame, se| mu bo ravno takt) zgodilo. Smo, v koruzi." Podpis pa se je gl.i-sil: "Kis in tovariš." Ker živi v vasi cigan Kis, so ga seveda takoj prijeli. Priznal je sicer. tla ima v svojem hlevu neki' ukradene konje, dvojnega rojjanskega umora pa ni priznal. Vtaknili so ga v zapor za radi ukradenih konj. Sum zaradi umora pa jo padel na brezposelnega vrvarja Draksina. Preiskava se je vodila z vso vnemo. Izvedelo se je, tla so videli Draksina z nekim njeg« -vitli sorodnikom v Knviuu. Prijeli so tega sorodnika, ki je T;: koj priznal, da je Draksin pri-l»ežal ponoči k njemu in ga j prosil, da ga nemudoma zaj>e-l 1 je v Kovin, kjer sta popivnla J <-eI<> jutro in dopoldne, nakar se je Draksin prepeljal čez Dunav v Smcderevo. Ta njegov sorodnik je tudi izročil oblastim 47..VH) Din, češ, da jih jo našel na vozu, ko so jo iz Kovina vrnil. Takoj obveščena smederevska policija pa je tudi kmalu zasledila roparja in gil prijela. Našli so pri njem :i.ijr> Din. Pripeljali so ga nato v Mramorak, kjer se je-nato na licu mesta vršilo zasliševanje. Tu je Draksin naposled hlad-' nokrvno priznal svoj zločin. Nekaj dni prej je hotel izvr- J siti rop pri Ankičevih, za ka- j terega s«' je pripravljal že 14 \ dni. Vzel je s seboj kladivo in I dleto in Šel k Ankieevim, češ,J da jim bo nabrusil robkalnico. Bili sta doma mati in hči. Ko je izvršil delo, ga je hči spremila do dvoriščnih vrat. Tu je, ko je bila -sama, hitro potegnil kladivo iz žepa in jo udaril po glavi, da se je brez glasu zgrudila na tla, nakar jo je udaril Še dvakrat, trikrat. Nato je stopil v hišo in prosil starko, da mu da votle. Ko se je obrni- j la, je dobila s kladivom udarec j po glavi, ki jo jo podrl na tla. Tu jo je potem popolnoma do-tolkel. Nato se je vrnil k prvi žrtvi in jo udaril še nekajkrat. Ko se je prepričal, da je mrtva, jo je zavlekel v kolarnieo in šel nato v hišo iskat denarja. Našel je 50,722 Din in jih stisnil v žep. V liiši je ostal do 8. zvečer, ker so je bal, da bi ga ktlo ne videl. Ko se je zno-čilo, je odšel k svojemu bratnj .Petru, katerega je povabil v gostilno, kjer sta zapila okrog 200 Dim. Potem pa je pobegnil •v Deliblato k svojemu sorodniku Stevanu .Tovanu, ki ga je zapeljal v Kovin. Tu mu je izročil v shrambo 47,500 Din, nakar so je prepeljal v Smodere-vo, kjer so ga prijeli. Roparskega morilca s son-sumljenimi njegovimi sorodniki so prepeljali v sodni zapor v Belo Crkvo. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU SI« WEST 18th STREET NEW IOBK, R. f. PlArTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE i——■■——■■■■■»■■■■■■■■■—iiniimmmnn SHIPPING NEWS 5. oktobra: Olympic v Cherlxjurc 6. oktobra: Pari« v Havre Europu v Bremen St. I.oiii« v Hamburg Vulcania v Trat tO. oktobra: Manhatan v Havre Hamburg v Hamburg Herengaria. v Chc-rbourg 12. oktobra: Maj«-stic v Cherbourg 13. oktobra: l~i fa yet le v Ha vrt Hex v Cenoa Veetidam v Boulogne siir Mer 17. oktobra: Pees. IJoosevelt V Havre New York v Hamburg 19. oktobra: Ktateiitlam v 1'oulogne »ur Mer 20. oktobra: Bremen v Hramen lie 'It Krame v Havre 24. oktobra: Washington, Havre Aquilaiih) v Clii-rlHUrf 25. oktobra: Alb«-rt Ballin v Hamburg 26. oktobra: Olympic v Cherbourg 27. oktobra: Ean.p.i v Bremen Cham plan v Havre Conte «nn 31. oktobra: It^rengaria v Cherlmiir* Deutst-liland v 1'aruburi; 2. novembra: Majestic v Cli'bourj; 3. novembra: I^iafyette v Havre • von Steuben v llamburb Saturnia v Trst 5. novembra: Hamburg v Hamburg 7. novembra: Manhattan v Havre 9. novembra: Bremen v Bremen .\<|iiita nia v Cherbourg Kex v Genoa 10. novembra: lie :en.,a 4. Ocembra: K rot »a v ltrein»-n I M ri.iattan v Havre 7. C:cembra: S turnia v Trst ] H.iniburg v Hamburg I!' i> ( irari^ v Clierbourg 5. dicembra: i l*i amplain v Havre j 11. decembra: i 'b o Von Steuben v Hamburg 12. decembra: N- W York v Hamburg 14. decembra: M ijevitie v Cherbourg Washington v Havre <">nte ili Savoia v Cerioa 13. deecmbra: 1'aris v Havre Hreruen v ISremen i9. decembra: All.ert Ballin v Hamliure 21. decembra: « »lymiiir v r*tn-rl»iurg 26. decembra: t »euts. hland v Hamburg 29 decembra: lie ■!■ France v Havre Ta GLOBUS kaie v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pr! Tekali svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru meri globus 6 lnčer. — Visok Je 10 lnfieT. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONt. KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA nT,AS NARODAOZIROMA SE NAROČJE, GA DOBE ZA — $i. "GLAS NARODA