Izhaja razen nedelj in praznikov ===== vsak dan opoldne. ===== Uredništvo in upravništvov Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., Učiteljska tiskarna. .=== Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije .== za list so poštnine proste. m 1 B i ' Glasil© ly§@sl@s?afaslke sedalu® demokraiifne stranke BIWm > Štev« 107, Razkol v jugoslovanskem klubu. Jugoslovanski poslanci v avstrijskem državnem zboru so osnovali enoten kluo. bodali se 30. maja v drž. zboru deklaracijo, ki stremi po avtonomiji in enakopravnosti južnih Slovanov v Avstro-Ogrski. S to deklaracijo je bila ustvarjena podlaga za enotno delovanje v državnem zboru. A s to politiko nekateri že spo-čvA'a .riso bili prav zamre J.jm, dasi.je utemeljena in časi je grupacija po narodnostih in obenem uvedba demokracije v splošnem za razvoj narodov in eventualno celotnega držav-.-nega kompleksa nujno potrebna. Veono^ narodno im gospodarsko zatiranje in izkoriščanje je namreč hajveoja ovira napredku povsod. Iz Jugoslovanskega.kluba sta pa v četrtek Izstopila skoro nenadno kranjski deželni glavar dr. Ivan Šušteršič in učitelj Franc Jaklič. Svoj izstop utemeljujeta s tem, da sta izgubila do raznih klubovih članov in zlasti tudi do načelnika (dr. Korošca) politično in osebno zaupanje. Obenem obljubujeta, da bosta zunaj kiuba delovala za deklaracijski program. Trenutni povod izstopa so bile pravzaprav volitve v delegacije. Kranjska ima pravico do enega zastopnika v delegacijah. Dr. Šuštaršič, ki je bil prej že delegat, pravi v svoji drugi izjavi na poslance, da je izvršilni odbor S. L. S. na Kranjskem dvakrat sklenil, da bo kranjski delegat načelnik izvršilnega odbora (dr. Šušteršič). Toda člani državnozborskega kluba so izvolili klubov ega predsednika dra. Korošca, češ, da prihaja v delegacijah v prvi vrsti program kluba v poštev, torej spada na to mesto delegat, ki reprezentira sedanjo politiko državnozborske delegacije. Razumemo, da je bil deželni glavar kranjski zaradi tega dogodka užaljen. Vemo pa tudi, da je dr. Šušteršič politično nekoliko drugačnega kova kakor deklaracijski program In da ■je obstojalo v S. L. S. že dalije časa nasprot-stvo med dvema strujama, katerih je bila ena absolutistično-te roristična, druga pa demokratična. Ta notranji boj se vrši že več let in je dobil pr Vač javm izraz'ob cepitvi klerikalnih gospodarskih organizacij v pripadnice Zadružne zVcze in nedavno ustanovljene Zadružne centrale. ^ . Izstop dra. Šušteršiča iz Jugoslovanskega kiuba torej očividno ni povzročila le zadeva delegacijskih volitev, marveč važneji ^osebni razlogi ali pa načelna vprašanja. Dr. Šušteršič ni radikalec, je deželni glavar kranjski. Hoče si z Izstopom iz Jugoslovanskega kluba o-hrani ti sv obodne roke, hoče svojo lastno politiko, ki ga povede tja, kamor želi. Da niso razlogi izstopa iz Jugoslovanskega kluba tisti, ki jih navaja v svoji izstopni izjavi, potrjuje tudi njegovo sporočilo uredniku »Slovenca«, v katerem pravi, da so razlogi za njegov korak nad vse tehtni in narekovani po vitalnem interesu hrvatsko-slovenskega ljudstva in S. L. S. Podrobnosti bo obelodanil, ko pride čas za to. Dr. Šušteršič sklicuje sejo izvršilnega odbora kranjske S. L. S., na kateri bodo razpravljali o tem. Gre za zaupnico ali nezaupnico. G« bo dr. Šušteršič zmagal, bo .to za’ razvoj u unače politike reakcija, če pa podleže, bo seveda Šušteršič skušal uresničiti svoje osebne ambicije, v Kakšne posledice bo imel ta politični boj na splošni razvoj zastavljenih vprašanj, še ni gotovo. Socialna demokracija ima svojo pot in bo vztrajala na njej. Dogodki v meščanskih strankah nas tangiraijo ie -toliko, kolikor ogrožajo nujne probleme; o njadaltijcm razvoju te' krize borno razpravljali pozneje, ko se ponudi prilika in bo mogoče presojati tudi posledice preobrata. V Ljubljani, pondeljek ene 19. novembra 1917. K. Kautskv:. • Avstrija in Srbija. Albansko vprašanje je najtežavnejše vseh balkanskih problemov. Za enkrat je'nemogoče, napraviti iz Albanije moderno samostojno državo, toda Albance nasilno vtelcsiti kaki drugi državni tvorbi, bi bila za vse udeležence zelo izgub polna in poniževalna operacija. Ce bi ne • bilo mogoče najti nobenega pota, da se omogoči Srbom dohod k Adriji skozi albansko 'j/',en s Pogojem, da se ohrani albansko pose most m svoboda, tedaj ostane še ta izhod, da sc Objeta Srbija in Črna gora, ki ima morsko jmstaniišče Ban\, v skupnost. Obe državi mejita rnuga ob drugo od balkanske vojne iz leta 1D1 _., v obeh prebivajo Srbi. Njihova združitev bi Pomenjaia velik napredek in gotovo bi jo veselo pozdravljalo prebivalstvo Obeh držav. Zgradba D cm avs ho - A d r ijsk c železnice, projektirana žc leta 1908, bi ne imela nobenih ovir voč. Srbija bi dobila svobodo svojega gospodarskega razvoja iti najbolj mučen. tar od vsakega kmeta globoko občuteni nagon nasprotstva proti Avstriji, bi bil spravljen s pota. Srbija bi potem lehko živela v prijateljskem razmerju z Avstrijo in Bolgarijo, kar bi zagotovilo trajen lhit- Toda nasprotstvo med Avstrijo in Srbijo ni le nasprotstvo med dvema državama, tem- Clemenceau. več je tudi nasprotstvo med vladnim sistemom , in narodom, ki prebiva v obeh državah. Avstrijsko srbsko nasprotstvo ne izgine, dokler ostane v Avstriji neodrešena Srbija. Najradikalnejša rešitev tega nasprotstva, ustanovitev srbske narodne države, ki ujedini ves na- i rod v neodvisni državi ali bot del avstrijske j zvezne države, je pod sedanjimi razmerami j moči skoraj nedosegljiva, ali pa se je doseže j lehko te z žrtvami, ki niso-v nobenem razmerju i z mogočim dobičkom. Nasprotstvo bi se pa precej omililo in bi morda končno tudi popolnoma izginilo, ne da bi 'bilo treba najmanj izpreminjati avstrijsko-srbsko mejo, če bi dobili Jugoslovani v Avstriji najmanj enako svobodo, kakršno uživajo v Srbiji. Demokracije v srbski državi bi ne vezala potem nobena dolžnost solidarnosti več, da bi bila primorana pomagati svojim bratom onostran deželnih mej in če bi ti ne imeli nobenega vzroka več, da zavidajo svoje aoplemenjake v narodni državi v političnih in gospodrskih ozirih; če bi prenehala razcepljenost Jugoslovanov v Avstriji na štiri skupine, ki pripadajo štirim različnim državnopravnim tvorbam, prav tako kakor če prenehajo Izjemne razmere na Hrvaškem in v Bosni in če dobe demokratično ustavo in upravo. Tedaj bi prenehala srbska iredenta v Avstriji prav tako, kakor tudi v Švici ni ne francoske, ne nemške iredente. 16. Balkanska republika. Toda s tem bi ne bili odpravljeni še vsi elementi nemira na Balkanu. Nekaj bi še ostalo, male države. Namesto nekdanjega ozemlja evropske Turčije so stopile Romunija, ki je imela pred vojno 5,900.000 prebivalcev, Bolgarija s 4,700.000 prebivalci, Grška s 4,800.000 in Str-bij as 4,600.000. Potem še Črna gora s pol miljena prebivalci, Albanija s približno 800.000' in evropska Turčija z 1,800.000 prebivalci. Vidimo torej silno razcepljenost ozemlja na vrsto malih držav, v katerih nima nobena premoči nad drugo, ki niso druga od druge ločene j z izrazitimi naravnimi mejami kakor n. pr. i skandinavske države, narodi na Balkanu se j žele- porajajo in dostikrat u« kažejo določene jezikovne omejitve. Zato so med temi državami vedni konflikti in trajUatstremljenija po iz-premembi mej. Kolikor manjka poedimi mali državi na lastni moči, toliko jo stremi doseči z »naslorn-bo« na močnejšega, pri tem pa postane seveda njegovo orodje. Rod enakimi okoliščinami je bila maladržavnost Nemčije in Italije do leta 1870.' predmet trajnega., tujega vmešavanja od strani Francije, Rusije, Avstrije, a s tem obenem predmet, da so zrastli lehko iz njgovega lokalnega konflikta svetovni konflikti. Enako velja za Balkan. Ruska revolucija, ki je postavila na carjevo mesto demokratično republiko, je vzela tem razmeram mnogo nevarnosti za svetovni mir, a popolnoma se odpravijo lehko po poti, ki jo je bil začrtal Karl Marx že leta 1853.; Nadoemstitev evropske Turčije z ustanovitvijo grške države ali s federalno republiko slovanskih držav. (Zrani spisi Marxovi in Engelsovi 1852. do 1862., I., str. 197.). Ta program je sprejela in razširila prva socialno demokratična balkanska konferenca v januarju 1910, na kateri so bili zastopniki iz Srbije, Bolgarije (ozki), Romunije, Turčije, Črne gore, Bosne, Hrvaške in Kranjske in ki so jo- pozdravili tudi grški socialisti s pritnjeval-nim brzojavnim. Konferenca ni zahtevala le združitve slovanskih držav, temveč sploh balkanskih držav v federativno republiko. Taka državna tvorba bi bila suvereno sredstvo, da odpravi za vedno balkansko vprašanje, to se pravi vmeševanje evropskih velesil v zadeve balkanskih narodov. -(Konec prih.) Predsednik francoske republike Boincare je svojemu nekdanjemu največjemu nasprotniku gospodu Clemenceau-u poveril sestavo nove vlade. To je dogodek, ki z ozirom na politično osebnost Glemenccaujevo močno podčrtava voljo Francije za nadaljevanje vojne in ko pomeni a naijvečgi in zadnji »triumf« Francije v vojni politiki. Stopnjevanje v znamenju vojne volje po Clemcnceau-Li ni več mogoče. Ribot-Bartbou-Clemcnceau — tako se .je v teku nekaj mesecev izvršilo stopnjevanje vojnih niinj-sterialnih osebnosti, dočim dalje v ozadju pri-proistega ljudstva kaže barometer stanje, ki se nagiba k naglemu koncu krvave vojne. Clemenceau ima očividno nalogo, da še enkrat razvname strasti, za vsako ceno, celo za ceno »svete sloge«, kajti Clemenceau je bojni klioar na znnaj in na znotraj. Še do nedavna se je zdelo, da je Clemenceaujev kabinet nemogoč že zaradi tega, ker je obstojalo med Poiocarojem in takoimenova-nim »tigrom« strastno sovraštvo. Nikdar poprej pri volitvi predsednika francoske. republike ni bitb tako srdite borbe, kakor pri volitvi Poincarčjovi leta 1913. Republikanski kongres se je bil dan poprej odločil za Pamsa, ne morebiti zaradi tega, ker bi kandidat za stranke nekaj pomemjal, ampak zaradi tega, ker se je ho- telo zapreti pot častihlepnemu Poincateju. Kljub temu je Poincare vztrajal na svoji kandidaturi ter je odposlanstvu republikancev, ki je prišlo k njemu, naj se odpove kandidaturi, odgovoril samozavestno: ne! Med onimi odposlanci je bil tudi Clemenceau. Omenili smo ta dogodek samo zategadelj, da pokažemo, da se je pri Poineareju morala glede Clemenceauja izvršiti velika izprememba. Morebiti je stališče Poincarejevo postalo neugodnejše, morebiti se je predsednik republike naveličal dnevne polemike v Clememceaujevem listu, ki je neprestano strastno napadal politiko vlade ter našel pri tam pritrjevanje malega meščanstva. Že Briand je poskušal ukrotiti »tigra« z ministrskim piredst dstvom, ali vsled nasprotovanja Poincarejevega se je to vselej izjalovilo. Clemenceau je ostal »tiger«. Morebiti je to svojstvo Clemenceaujev« z oziram na omajano stališče Poincarejevo bilo merodajno za zbli-žanje in spravo z mnogoletnim nasprotnikom, ki je v vojnem času pridobil vedno več veljave. Kajti Člemenceaujeva vlada pomeni odločitev in boj tudi na znotraj. Socialistična stranka se je že prej izrekla proti Clemenceaju. In vendar je prišel na krmilo. A mnogo simpatij Clemenceau ne bo našel pri zbornični levici. Morebiti pa se zgodi čudež, da se »tiger« prelevi v krotkega psa na dvorišču. Politični pregled. —• Nemčija in Jugoslovani. »Mltteleuro-' paische Korrespondenz« razširja članek »K ju-i goslovanskemu vprašanju«, kjer pravi, da niso Slovenci spadali nikdar h kaki samostojni ju-gosiovatensi državi, temveč da so že dlje kakor eno tisočletje v zvezi z nemškimi alpskimi deželami, da je slovenski jezik sicer podoben hrvaškemu, a da je sam v sebi razcepljen na več različnih narečji in da je zato enotnost jugoslovanskega naroda precej čudna. 'Tudi ni res, da bi stalo za jugoslovansko tf#aracijo vse prebivalstvo jugoslovanskih dežel Dalje pravi ta »informativni« članek: Državnoprav-h zahf&r avstrijsk-b , -1» -j*l’- zastopajo v prvi vrsti slovenski klerikalci z ljubljanskim škofom drjem. Jegličem na čelu, ne morejo priznati pod nobenimi okoliščinami avstrijska država in avstrijski Nemci. Iz gospodarskih in narodnih ozirov ne morejo privoliti avstrijski Nemci, da bi se tudi le deloma* uresniči slovenski ideal. Toda z nemškega stališča je pa mogoče, da se izpolnijo želje Hrvatov in Srbov po združitvi Bosne s Hrvaško pod gotovimi pogoji. Ta način rešitve jugoslovanskega vprašanja je odvisen v prvi vrsti od sadelovanja Ogrske, katere državniki so uved-ii v zadnjih letih prav spretno skupno delovanje s srbsko-hrvaškimi politiki na Hrvaškem. = Vpliv ruske revolucije na japonsko. Položaj na Ruskem povzročujc na Japonskem naivečje skrbi. Japonski ministrski svet se je sestal zato v petek zjutraj na sejo. Pričakujejo se važne odredbe. — Vsled dogodkov v Rusiji razmotrivajo na Japonskem zopet vprašanje, da sc odpošlje ekspedicijska armada v Evropo. Splošno niso za tak korak. Vojni minister je izjavil v nekem razgovoru, da je tak načrt neizvedljiv, ker bi zahteval kontigent dvajsetih divizij 2 milijona tofi ladijskega prostora. = Iz italijanskega senata. Na petkovi seji italijanskega senata je govoril minisrski predr sednik Orlando, ki je pred vsem izjavil, da je vojni položaj zelo resen. Najboljše čete avstro-cgrske in nemške aramde stoje ob italijanski fronti. Vsled nekaterih nesrečnih dogodkov se je morala italijanska armada umakniti, da reši glavni del svojih čet. Italijanska armada bo slu-šala stok neštevilnih beguncev ter se hrabro postavila v bran prodirajočemu sovražniku. Vlada je prevzela skrb za begunce. Luzzatti je imenovan vrhovnim komisarjem za preskrbo beguncev. Po kratki debati je .sprejel senat dnevni red, ki izreka neomajno zaupanje armadi in zaveznikom ter izraža upanje, da bo vlada premagala tr enot n e težave ter olajšala usodo patriotičnega prebivalstva zasedenega ozemlja, = Nova francoska vlada. Kakor poroča »Agence Havas«, je nova francoska vlada ta-ko-le sestavljena: Predsedstvo in vojska Clemenceau, justjca; Nail, vnanje zadeve: Pichon, notranje zadeve: Pams, finance: Klotz, marina: George Leygues, trgovina: Clementel, javna dola: Claveille, oboroževanje: Lonche-ur, naučne•zadeve: Laffore, kolonije:.Henri Simon, prehrana in poljedelstvo: Victor Boret, blokada in zasedena ozemlja: Jounart. — Je-annenet je imenovan za državnega podtajnika pri ministrskem predsedstvu, Albert Fevrc za državnega podtajnika za notranje zadeve in Viileprain za državnega podtajnika za prehrano. | Dtievne beležke. — Železničarski shod v Ljubljani. V pondeljek 26. t. m. bb pri »Novem svetu« na Marije Terezije cesti železničarski shod z naslednjim dnevnim redom: 1. Društveni občni zbor na Dunaju, 2. Aprovizacijske razmere na železnici, Zaradi pomembnosti občnega zbora in Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30’—, za pol leta K 15-—, za četrt leta K 7 50, za mesec K 2'50. Za Nemčijo celo leto K 33 60, za ostalo tujino in Ameriko K 42”—. Posamezne številke po 10 v. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust. Leto 1. aprovizacijskih zadev v sedanjem kritičnem; času, vab mo vs etovariše, da se shda udeleže res v polnem številu. — Ljubljanski garnizijski šef zdravnik, generalštabni zdravnik dr. Edmumd Gedukli-ger, ki je bil skoraj od začetka vojne v Ljubljani, je zapustil te dni naše mesto in odšel bližje benečauske fronte. — Zvišanj eosebnega tarifa na državnih železnicah. Kroespondeučni urad poroča: Z ozirom na posebne razmere vsled vojnih dogodkov, se zviša od 1. decembra 1917 naprej v osebnem prometu državnih železnic sedaj obstoječi tarif za 50 procentov. Ta doklada pa. ne zadene delavskih tedenskih bi delavskih kart za povratek ter mesečnih kart za šolarje. Vkljub teinu pa bo vožnja na avstrijskih državnih železnicah deloma še vedno cenejša kakor na ogrskih državnih železnicah in na- železnicah v Nemčiji. Celotne prožne 'karte za leto 1917 se smejo brez doplačila rabiti do poteka njih veljavnosti. — Umetniška razstava. Pirošli teden je bila razstava nekoliko preurejena. Odstranjenih je bilo nekaj prodanih del, na novo razstavljenih pa 28 slik sledečih umetnikov: J. Franke, M. Gaspari, F. Klemenčič, E. Podkrajšek, H. Podrekar, M. Sternen, A. Zupanec, P. Žmitek. Razstava ostane le še tnalo časa odprta, na kar se opozarja cenjeno občinstvo. — Darovi za Krekov spomenik (III. izkaz od 9. do 15. novembra 1917). Prejšnja dva izkaza izkazujeta K 10.437:40, tretji izkaz 3068 kron, vsota dosedaj nabranih darov znaša torej K 13.495:40. — Odbor za Krekov spomenik. — Od Nabrežine do Vidma. Zanimive podatke o stanju pokrajin, kjer so se morali Italijani umakniti našim zmagovalcem, prinaša »Oesterreichische - ungansche Kriegskorres-pondenz«, ki piše: V Nabrežini podaje prvi vtisk italijanskega opustoševanja kolodvor. Večkrat je bil polno zadet. Most čez Timav pri Devinskem Sv. Ivanu je zletel svoj čas v zrak. Zato je treba potovati preko Krasa. Nabrežina sama je razmeroma manj trpela. Večja škoda je zadela vas Sesljam, znano morsko kopališče. O Jamljah ni nobenega sledu več. Samio razva-lihCi [Lipe, ja-rne, katere so napravile granate, in razbiti jarki. Desno na višini je bilo Selo, o katerem tudi ni več nobenega sledu. V Tržiču ni skoro nobena hiša nepoškodovana. Največ jih je razbitih ali pa so pogorele. Most čez Kanal je bil razstreljen, krasen drevored popolnoma, uničen. Cestni jarki proti Gradišču so polni orožja in raznih oprem. Italijani so si bili tukaj vse prav po domače uredili in zgradili obilo barak in'zavetišč. Kraj »Sredi polki« na vznožju Dboerdobske planote v bližini Grižega brda je popolnoma porušen. Del Gradišča, kjer so lepe vile, je precej dobro ohranjen. Mesto samo pa je razbilo. V Tržiču štrli navzgor ta-fcozvana »Rocca«. V Gradišču pa se dviga nad razvalinami samo še gradiški grad. Beneški Slovenci so zapustili svoje kraje in bežali za italijansko vojsko. Poročila iz vojaških krogov pravijo, da je ostalo tam le nekaj revnih stark. Tudi Čedad in Videm sta popolnoma prazna. Iz vsega tega je razvidno, da so Italijani pravočasno poskrbeli za .evakuacijo. — Celjska »Deutsche Wacht« demumeira v svoji 76. številki »Slovensko Maticoi«. Nfer zivlja jo »politično« društvo ter navaja, da je bila nje knjiga »Gospodin Franjo«, ki jo je spisal pokojni Franc Maselj (Podlimbarski) zaplenjena. Smešno bi bilo vsakršno prerekanje z duhovitim lističem, samo naglašati moramo, da je »Slov. Matica« izrečno kulturno društvo. Ce je bila Masljova knjiga zaplenjena, so bile temu vzrok razmere. Listič se jezi, ker je minister 2olger temu vživljenemu kulturnemu zavodu med prvimi daroval 100 K. Naše mnenje je, da bi tako bojevanje proti kulturnim zavodom avstrijskih narodov pri nos moralo prenehati, ker je podlo. — Špirita ne bo. Produkcija špirita se je letos znatno zmanjšala. Izdelalo se ga je približno 300.000 hektolitrov proti 1,700,000 hektolitrov normalne produkcije. Kor se krompir sme rabiti za izdelovanje špirita le tedaj, če n več vžiten, bo letošnja produkcija špirita zadostovala le za armadne potrebe in bo preostal le majhen kontingent za kuho in razsvetljavo. Od prihodnjega meseca naprej se špirit za pijačo in za izdelovanje ruma in likerjev ne bo več oddajal. Vojna. Dunaj 17. novembra. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: V gorovju južnozapadno od Feltre se boji v snegu in mrazu srdito nadaljujejo. Naši polki so, zlomivši žilavi sovražni odpor, z naskokom osvojili Monte Prassolan in Monte Peurne, pri čemer smo ujeli enega italijanskega polkovnega poveljnika, 50 častnikov in 750 mož. Ob spodnjem teku reke Piave smo morali na zapad-nem bregu stoječe izvidne oddelke pred veliko premočjo vzeti nazaj. Ob izlivu reke je položaj nespremenjen. — Na vzhodnem bojišču in v Albaniji nobenih posebnih dogodkov. — Šef generalnega štaba. Berlin 17. novembra. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Neumorne v napadanju so avstro-ogrske čete vkljub mrazu in snegu med Brento m Piavo po ljutem boju osvojile Monte Prassolan in Monte Peurne ter vjele polkovnega NAPk&J, Bt. 107, 19, novembra 1917. Stran 2. NAPREJ. Stev. 107. ‘ poveljnika, 50 častnikov in 750 mož. Na zapad-nem bregu spodnje Piave izvidni spopadi. — Na Flandrskem je pri Dixinuide ter ob cestah, ki vodijo od Yperna do Staadona in Roulersa artilerijsko delovanje postalo živahno. Naši naskako-valni oddelki so iz francoskih črt južno od jezera Blankaart privedli enega častnika in 63 mož. Na južni fronti v St. Quentinu je tudi včeraj trajal močan topovski ogenj. Pri uspešnih spopadih v ozemlju Aillette in na vzhodnem bregu Moze je ostalo nekoliko Francozov v naših rokah. — Na ruski fronti nobenih posebnih dogodkov. Tudi na macedonski fronti je položaj nespremenjen. — Pl. Ludendorff. Dunaj, 18. novembra. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: V ozemlju severnovzhodno od Asi-ago je poizkušal sovražnik z močnimi protinapadi, da osvoji višinske postojanke, ki smo mu jih vzeli zadnje dni. Naše hrabre čete so obdržale v ljutem boju moža proti možu svoje črte, pridobljene v trdem boju. Med Brento in Piavo so vzeli zavezniki več višinskih postojank. Ob dolnji Piavi topovski boj z menjajočo se silo. Delovanje letalcev je bilo včeraj izredno živahno. Častniški namestnik Arrighi je sestrelil 18. sovražno letalo. — Na drugih frontah nič posebnega. —'1 Šef generalnega štaba. Berlin, 18. novembra. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Z a p a d n o bojišče: V Flandriji je bil arteljerijski boj v zmernih mejah. V Artoaju in severno od St. Quentina smo ujeli pri uspešnih poizvedovalnih bojih nad 40 Angležev in dobili več strojnih pušk. Proti južni fronti od St. Quentina se je vsipal dva dni sovražni topovski ogenj. Sledil mu je francoski napad. Sovražnika smo zavrnili v bli-žinskem boju in smo dobili ujetnike. — Vzhodno bojišče: Nič posebnega. — Macedonska fronta: Severno od Dojran-skega jezera so zavrnile bolgarske poljske straže napad angleškega bataljona. — Italijanska fronta: Severnovzhodno od Asiago so izkrvavele včeraj močne italijanske čete v brezuspešnih napadih proti višinam, katere smo jim vzeli. Med Brento in Piavo so prepodile naše čete sovražnika iz nekaterih pozicij. Ob dolnji Piavi postaja od časa do časa topovski ogenj močnejši. — Ludendorff. Dunaj, 17. novembra. (Kor. urad.) Včeraj dopoldne in popoldne so naše mornariške enote na levem krilu prodirajočih armad ob izlivu Piave z vidnim uspehom napadle sovražne baterijske pozicije pri Cortelazzu s težkimi in srednjimi topovi. Baterije so odgovarjale z živahnim ognjem na naše ladje, škode pa niso napravile niti povzročile izgub. Od Benetk sem so priplule sovražne enote, pa so se takoj zopet oddaljile. Aprovizacija. S seje mestnega aprovizačnega odseka. Pretekli teden je predsednik aprovizačnega odseka dr. Triller interveniral o raznih zadevali splošne prehrane na Dunaju in sicer v ministrstvu za javna dela, v ministrstvu za ljudsko prehrano in v centrali žitno prometnega zavoda. V aprorvizačnem odseku poroča predsednik o uspehu svojih intervencij in je iz poročila povzeti: Ministra za javna dela je predsednik opozoril na strašno kalamiteto, ki preti Ljubljani glede preskrbe s premogom. Vlada ne more dati nobenih zagotovil, da bi se dovoz premoga izboljšal. Iz premogoikiopov je absolutno nemogoče, da bi se dobilo kaj več premoga. Če se je tudi število delavstva zvečalo, produkcija z v-sakim dnem pada. Mestni občini ljubljanski je bil sicer obljubljen ugoden kontingent, vendar si nihče ne sme napravljati iluzij, ker toliko premoga čisto gotovo ne bo. Glede krompirja se je ministru za ljudsko prehrano povedalo, da je reikvizicija na Kranjskem • popolnoma odpovedala in mesto danes ni niti najmanj preskrbljeno s tem važnim živilom, akoravmo je zima pred durmi. Minister Hofer je zagotavljal, da je nedvomno na Kranjskem še toliko krompirja, da bo Ljubljana lahko preskrbljena in obljubil, da se bo za naprej rekvizicijo najstrožje izvajalo in preskrbelo Ljubljani vsaj 300 vagonov, tako da bo odpadlo na i>osamezno osebo najmanj 60 kg krompirja. Make primanjkuje in bati se je resnega pomanjkanja. Mislilo se je, da je letošnji pridelek, mnogo večji, kakor je v resnici. Pšenične moke bo premalo in pričakovati je z vsakim dnem, da pride zopet žalostna doba koruze. Predsednik aprovizačnega odseka je prosil, da se nakaže posebej vsaj nekaj bele moke, katero bi se razdeljevalo otrokom, bolnikom in starčkom. Tudi takega nakazila ni bilo mogoče doseči, ker tudi druga mesta ne bodo dobila v to svrho make. Končno se niti malo ni nadejati, da bi mestna aprovizacija lahko dobila iz Dunaja še drugih živil po ugodnih cenah. Aprovizacija bo navezana izključno le sama na se in si bo morala preskrbeti potrebne stvari, kakor si jih bo vedela in znala. Na močne karte se prihodnji krušni teden razdeli po 1 kg pšenične moke. S to razdelitvijo bo popolnoma izčrpana zaloga moke za kuho pri mestni aproivizaciji. Nova razdelitev moke za kuho bo mogoča šele potem, če pridejo zopetne pošiljatve. Moke za peko kruha ima mestna aprovizacija na razpolago tako za peke, kot za svfcjo pekarno le za 4 dni. Aprovizacija dobiva mako le za sproti in je vodstvo vedno v neprijetnem položaju, da mu lahko čez noč moke zmanjka. Aprovizacija se zelo trudi, da bi mogla dobiti moke vsaj za 14 dni naprej, da ne bi (bila Ljubljana v večni nevarnosti, da bi vsled eventualnih transportnih težikoč prihodnji dan ne imela kruha. Odsek sklene, da se prične prihodnji teden znova z razdeljevanjem krompirja in odpade na v-sako osebo po 5 kg. S to množino mora biti prebivalstvo po (uradno določeni kvoti preskrbljeno do 20. decembra. Gotovo jt?, da nihče v Ljubljani ne more shajati le s krompirjem, ki ga prejme pri mestni aprovizaciji. Toda kaj se hoče, če krompirja ni, ga pa pač ni. Aprovizacija je storila vse, da bi bila Ljubljana v polni meri preskrbljena s krompirjem. Svežega zelja je nakupila do sedaj mestna aprovizacija 30 vagonov. Od te množine se je zelja 10 vagonov že razprodalo na drobno, dočim se je drugih 20 vagonov dalo kisati. Kislo zelje bo aprovizacija pričela prodajati, ko bo enkrat zmanjkalo repe. Sedaj si lehko prebivalstvo pomaga deloma s svežim zeljem, katerega je že prejelo, deloma pa s kislo repo, s katero se je za enkrat vsakdo lahko preskrbel. Zelja ima v resnici a-provizacija še vedno premalo na zalogi in bo treba obstoječe zaloge še vsekakor dopolniti, da bo mesto preskrbljeno. Kostanja je do danes na drobno prodala aprovizacija čez 2x/z vagona. Povpraševanje po kostanju je še veliko. Posebnih množin kostanja ne bo mogoče več prejeti, ker smo s sezijo pri koncu. Raznega sadja je razdelila aprovizacija med prebivalstvo več kot 16 vagonov. Povpraševanje po sadju je še danes zelo živahno. Aprovizacija se je nameravala s sadjem kar najbolj založiti. To je pa bilo nemogoče, ker je bilo kljub največjim prizadevanjem nemogoče dobiti za shranitev sadja primerne prostore. Danes je po deželi že skoraj pokupljeno vse sadje, kar ga je na razpolago, se pa zahteva mnogo višje cene, kot so pa uradno določene za sadje. Špeha je pridobila mestna aprovizacija toliko, da ga bo morda že koncem prihodnjega tedna pričela z noyim turnusom razdeljevati po 1 kg na osebo. Prav lahko se reče, da je letos za 50% slabša produkcija speha. Vsled pomanjkanja krme so prašiči v splošnem zelo slabo rejeni in nimajo skoraj nič Špeha. Le dejstvu, da ima letos v Ljubljani vse prevzemanje in razdeljevanje izključno le aprovizacija v svojih rokah, se je zahvaliti... da ne gre prav nič pridobljenega Špeha v izgubo in izven mesta, ter dobi prebivalstvo vse, kar je mestu namenjenega. če bi ostal v veljavi lanski način prodaje speha, bi ga gotovo do danes v splošnem ne dobilo prebivalstvo prav nič. Založeni bi bili le nekateri, dočim bi se velike množine Špeha izvozilo iz mesta s špekulativnimi nameni. Prašičjega mesa ima danes aprovizacija nasoljenega, oziroma deloma že prekajenega, približno 3 vagone. Meso se bo še nadalje prekajevalo, le če bo dovolj prašičev na razpolago. Aprovizacija si hoče zagotoviti večjo zalogo prašičjega mesa za one čase, ko bo v Ljubljani nastalo splošno pomanjkanje mesa. Takrat nam ne bo treba kupovati slabo in drago prekajeno meso izven Kranjske, ampak bomo imeli doma na razpolago za primerne cene dobro blago. S prekajevanjem svinjskega mesa bo kolikor toliko pomagamo pomanjkanju masti. Sveže repe je do danes aprovizacija razdelila prebivalstvu do 30 vagonov. S tem je za nekaj časa precej pokrita potrebščina ljubljanskega mesta. Vsakdo naj bi si pa sedaj nakupil večje množine repe za pozneje. Priporočati je, da se družine založe z repo, posebno ker krompirja ne bo. Petrol e j a navzlic ponovnim intervencijam mestna občina še do danes ni mogla toliko prejeti, da bi se vsaj deloma zadostilo velikemu pomanjkanju. Prodajalci sladkorja v III., VII., VIII. in IX. okraju se vabijo da se zglaise v sladkorni centrali pri gosp. ravnatelju Lillegu, 'kjer dobe nakazilo za sladkor. Prodaja kavine mešanice. S prodajo ka-vine mešanice se sme pričeti takoj, kakor hitro dobi trgovec sladkor. Prodajati se sme le po onem redu, _ ki je bil že Objavljen v listih. Za pravilno .oddajo kavine mešanice so trgovci osebno odgovorni. Meso na rumene izkaznice C št. 1 do 1400. Stranke z rumenimi izkaznicami C št. 1 do 1400 prejmejo meso v ponedeljek, dne 19. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: Od pol 2. do 2. št. 1 do 200, od 2. do pol 3. št. 201 do 400, od pol 3. do 3. št. 401 do 600, od 3. do pol 4. št. 601 do 800, od pol 4. do 4. št. 801 do 1000, od 4. do pol 5. št. 1001 do 1200, od pol 5. do 5. št. 1201 do 1400. 1 oseba dobi četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 in 4 osebe tri četrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 .oseb 1 in četrt kg, več oseb 1 in pol kg. Kilogram stane 2 krona Sveža repa na rumene C izkaznice št. 1921 do 2160. Stranke z rumenimi izkaznicami C št. 1921 do 2160 prejmejo svežo repo v ponedeljek, dne 19. t. m. popoldne na Poljanski cesti št. 15. Določen je ta-le red: Od 2; do 3. št. 1921 do 2000, od 3. do 4. št. 2001 do 2080. od 4. do 5. št. 2081 do 2160. Vsaka oseba dobi 10 kg. Kilogram stane 10 vin. Pripravite vreče. Zadnje vesti. Zmede na Ruskem. Finska republika. Stockholm, 17. novembra. Politiken poroča iz Haparande: Pričakuje se, da se izkliče Finska za republiko. Stavka je splošna. Vsa industrija, vse železnice in brzojavni promet počivajo. Boj še ni odločen. Rotterdam, 17. novembra. Daily News poročajo iz Petrograda, da vlada v Mosiivi popolna anarhija. Stockholm, 17. novembra. Švedska brzojavna agentura je izvedela od nekega iz Petrograda došlega trgovca, da so morali boljševiki v Petrogradu kapitulirati. Kozaki so zopet zasedli Kijev in Harkov. Provizorični ukrajinski parlament je anuliran. Miljukov, Gučkov in Rodzjankoso v Moskvi. Stockholm, 17. novembra. Glasom poročil tukajšnjih zastopnikov ruskih strank je položaj na Ruskem še vedno nejasen. Boljševiki razpolagajo z garnizijo v Revalu, mornariškimi in finskimi četami, katerih polovica je bila odposlana v Petrograd Zdi se, da Kornilov sploh ni stopil v akcijo, dočim operira Kaledin samostojno in zasleduje lastno politiko, ki je naperjena tako proti Kerjenskemu kakor tudi proti boljševikom. Kerjenski ni več gospodar pt ložaja, ker so med generali, ki ga podpirajo, znani pristaši protirevolucije in carizma. Pričakovati je težkih in dolgotrajnih bojev v raznih delih dežele. Stockholm, 17. novembra. Švedski brzojavni urad poroča iz Haparande: Glasom petro-grajskih poročil je bil Krrenskij vsled dejstva, da je poseglo v boj 30.000 Letov premagan. Sedaj je ubežal in se hoče združiti s Kaledinom. V provinci je položaj negotov. Skoro v vseh večjih mestih se vrše krvavi nemiri. Amsterdam, 17 novembra. „Daily Cro-nicle“ poroča iz Haparande, da so poslali boljševiki močne čete iz Finske v Petrograd. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Pete j a n. Tisk »Učiteljske tiskarne" v Ljubljani. Najbolj zanimiv In najboljši slov. iluslrovani tednik so: ki priobčujejo vsak teden mnogo zanimivih Slik Z bojišč in o drugih važnih aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti, jako zanimiv, lep detektivski roman, poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva. »TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku. »TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročene vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, vsako društvo itd. Zahtevajte »TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov. »TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 3‘80 pol leta K '7’50 in celo leto 15-— K. Naročite si »TEDENSKE SLIKE" takoj! Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 'številko »TEDENSKE SLIKE" zastonj in poštnine prosto na ogled. Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE“ Ljubljana, Frančiškanska ulica 10/1. »■ l\l a* iii is 11 §iii ii ms F. BATJEL Prej v Gorici. Ljubljana, Stari trg 28 Moška in zenska dvokolesa §8 s staro pnevmatiko Šivalni in pisalni strdi, gramofoni, električne žepne svetilke. Najboljše baterije. Posebno nizka cena za preprodajalce. Mehanična delavnica na Starem trgu št. 11. <■- C-1 egnjc Rovinju (zaprto vsled evakuacije) ter 7 skladisc v gonskem vojnem ozemlju. Od mesi je zaprtih 5. f ■■ - V Trstu, 31. oktobra 1917. Vodstvo. { ' - t ' Ki fg- •’ •* < -'r- • T. r •