Leto VI., štev. 23 L ubljarta, sreda, 28. lanuaria 1925 Poštnina pavSafirana Cena 2 Din lzha|a ob 4 zjutra). Stane mesečno 25-— Dia za inozemstvo AO— r neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon it. 72. ..T Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Uprarnlštvos Llnbljana. Prešernov« al.Si. 4 in M. Teief št 38. Potlružnfcit Maribor. Barvarska nI. LA C«l|«. Aleksandrova Račun pri poitn. čekor-aavodu Stev. 11.842. Ljubljana, 27. januarja. Klerikalci in njihovi jvomočniki rav-fiiharjevci so se v Ljubljani in po uradniških centrih kaj posebno vrgli na nradništvo ter sploh državno uslužben-stvo in si na vso moč prizadevajo, da bi ga s hujskanjem ter z lažmi pridobili za svoje skrinjice. Tako je bilo pri tej gospodi vedno. Zanje je vedno uradnik eksistiral samo pred volitvami. Klerikalci nikdar ni>o bili prijatelji slovenskega uradnika, deloma radi tega, ker so bili vedno voljeni skorai na izključno agrarnem programu, še bolj pa zato. ker je kle-rikali7fm v «!ovens' i inteligenci — k; je po ttradništvn najkrepkejše zastopana — vedno videl svojega na ?<>'>a-nej-fega nepriiatelia. V nasproNtvu s hrvatsko inteligenco, ie bila slovenska inteligenca v Sloveniji nosjteljica naše državne in nnciionalne misli, a istočasno tndi prvohorjteljica napredne ir svobodne mM:. Slovenski uradnik, od flttire do visoko gori je že v Avstrin vedno malone enodušno zaničeval onih par prodanem v. ki so zlezli pod rep in frak cesarskemu črnemu orlu. Sloveu-pki nradt.jij jP vedno smat-al sramotno biti klerikalec, ker «0 Lile klerikalne ide'e v nasprotm 7. nsr^dmaii in naprednimi idejami Slovencev. Po vojni se slovenski nrainik i 7. prva ni izpremenil. Zrivovnl se ie težjim nalogam upravne konsolidacije mla'le Jngoslaviie. delal je. V7trs'al pri svo- PoHfčni položaj ZLORABA INCIDENTA Z DR. KRAFTOM. — OBUP V VRSTAH DAVIDOVI-ČEVCEV. — SLABI VOLILNI IZGLEDI ZEMLJORADNIKOV IN TURKOV. Beograd, 27. januarja, p. Politično življenje se je kretalo danes popolnoma v znamenju volilne borbe. Večina ministrov se nahaja izven Beograda na volilni agitaciji. Semkaj sta se povrnila le ministra i dr. Ninčič in ar. Krizman, za jutri pa se pričakuje povratek državnega podta nika Kako sta Radie in Krasin snovala balkansko seljasko federacijo Bscgrad, 27. januarja, r. Notranj" ministrstvo je objavilo zojiet nov dokument, ki se nanaša na Stjepana Ha diča. To je Krasinovo pismo Radiču v katerem se govori o ustanovitvi bai- aovičevce, zlasti v Beogradu. Dr. Marin-kovič je odstopi! od tega mesta, ker je bil iz stranke izključen bivši minister Mi-ioje Jovanovič in ker vse kaže, da je začel L uba Davidovič s svojo najožjo okolico preganiati bivše napredniake. Davidovič postaja vsak dan milj osamljen. ________ Viiuerja. Morda se vrnejo jutri v presto-j Pri njem vztraja le še frakcija dr. Voje kanske seljaške konfederacije, ki se jc lico tudi ministri Uzunovič, Mi.ša Trita-j Veljkoviča, ki pa bo pri volitvah popol- j pripravljala v času Davidovičeve vla novič in Stanič, ki so se udeležili nedelj-1 noma pogorela. j de. Pismo dokazuje, da je Radič, da.-i ske svečane otvoritve nove železnice Uži- I Tudi ostale stranke opozicije imajo sla- je [»odpiral Davidovičovo vlado, priče-VardKie. Za ta primer bo za jutri po- be izglede za volitve. Zemljoradniki so pravljal konferenco balkanske seljaške poldne sklicana seja ministrskega sveta., izdali na Vojvodince volilni proglas v konfederacije. O tem se je že prej go-Po poročilih, ki jih prejema notranje nemščini, ki so ga sedaj prevedli za Bo- vorilo v Moskvi, pri čemer ie Radič ministrstvo, vlada po kraljevini povm. i j sance in ga primerno prikrniiii za raz- na^lašal. da je .=-------------------namrci v B(.sn, Koketiranje zemljorad- bivšemu tainiku seljaške internacij«^ nikov z Nemci pa je povzročilo narav- j „a|e ;n sedanjemu sovjetskemu po-nost revolucijo v njihovih lastnih vrstah. s|n„iku v Parizu. Krasinu. naj se spo-ki so začele trumoma zapuščati svoje vo- | r:l7„n,j z Radičem ali z njegovimi ditelie in prehajajo k Narodnemu bloku. ZNAČILNO KRASINOVO PISMO RADIČU. — PRIPRAVLJALNI SESTANE& NAJ BI SE VRŠIL POD PATRONANCO DAVIDOVIČEVE VLADE. proti Nemcem radi njihovega zadržanja pri reševanju naših notran e-političnih vprašanj, je storilo notranje ministrstvo odločne korake, da bi pomirilo narodni živelj. Nem;i so zdaj lansirali v svet vesti, da prekinejo svojo volilno agitacijo. Opozicija skuša izrabiti, kakor še vsakokrat, tako tudi ta slučaj in kovati iz njega svoj volilni kap;tal. Zadevo dr. Krafta vzpoiejuje s slučajem Mattcotti v Itali i. (Menda ni treba posebe naglašati. da se Krailov slučaj ne da primerjati z Matte-otti.ievim. Znano je pač. da je bil socialistični poslanec Matteotti v ltal;ji umorjen po skrbno pripravljenem načrtu, ki ie udeleženi pri umoru, in sploh fašistovske stranke, dočim je bil dr. Krait ška svojemu ogorčenju. Op. ured.) Opozicija trosi vse te govorice po na- j tek zopet odpeljati na agitacijo. tančno določenem načrtu, ki tvori del nje ne volilne taktike. Vse skupaj ima le namen p'ikriti njene velike režKoče in razkroj. Sicer pa so Krattove poškodbe razmeroma iahke, tako da bo vsekakor še pred volitvami okreval Ostavka dr. Voje Marinkoviča na članstvo izvrševalnega odbora Davidovičeve stranke je napravila mučen vtis na davi- .... , . ... jt.11 sniiinu |ii 'Mi a v učnim lian iu, ni 11 ^tdeahzmu a s strahom je nv.dn., k()n itira| Musso,inijevo vbU() in dr_ d* je čez noč postavljen Pred J*;^ ! žavne uradnike, ki so bili več ali manj VT>ra*anje: Ka» hom jutn tedel in opekel, kaj dal svo;i rodbini? Tudi na uradniš';i stan ie z vso neizprosnostjo potrkalo sociialno vprašanje, ki pa ni samo so-p.ilno. marveč tndi eminentno kulturno vprašanje Slovenije in Jugoslavije, .fe življensko vprašanje sredn:ega stanu. Je obenem vprašanje dobre uprave v državi, vpra žanie javne>»a poštenja in drža viteza u resnost io iti skrbjo tre tirala uradniško vprašanje kot eno naibolj važnih vprašani Slovencev. V nobeni dnicri stranki niso javni nameščenci na^lj to'iko razume vania. tolil-o simn-tii kakor pri .1DS ter pri Prib;č"vičevi parlamentarni pmnj samostomih demo.kro«ov. Te re-snicf, ne more som viti nibče s sveta ln to remieo potrjuie zlasti Stirilotnn doha. odkar se v Jiico-dnviii rešuje uradničVo vnrašan;e. V Av-striii so klerikalci rnzzla=i'i proti nradnišlvn kr'latico da uradniki le «žrn. žro ir, žrn>. v .Tnn-o^lavi ji im pozna io k'eri kalej uradniško vnrašnnie le takrat, kadar bočeio svoiemu človeku dati ne za-jlnženo dobro mesto in pa pred voliH-ami jnki-at. ko vsevorek hirska-Vi da bi potem 7a «voio «fr.int-n zlor.i. bili n'!nzoden polcfaj nralni"tva. T.e prrfr'ei"mo si zgodovino iz dobe zadnjih Žti-^b let' Ze 1. 1010.71050. <=o klerikale? zadrževali n, »Doli Pribičevič*. Klici pa so utonili v vzkliknnju narodne omladine: »Živin kralj*, »Zivio Pribičevič*, »Živijo Pa-šič*. Celokupna nmladiira. ne samo pristaši Narodnega bloka, so ogorčeno obsojali ne-1 manj važno vprašanje razjasnitev intrig inozemskih imperijalistov na Balkanu. Z ozirom na sprejem splošnih sklepov bi se moralo razpravljati tudi o vzajemnih odnošajih seljaških strank raznih balkanskih držav, kakor tudi o zvezah z mednarodnimi geliaškiaai sovjeti. V jiismu daje generalno tajništvo v Moskvi Radičevi stranki za sklicanje konference rok 4 do 5 tednov. Pismo pravi kemčno: »Prosim Vas, da nujno odgovorite na to pismo. Sporočite, kje bi se mogli sestati radi definitivnega odgovora. Pripravljen sem, priti k Vam. za kar uu je potreben jugoslo« venski vizum. Ako dobite vizum za mene, sporočite to brzojavno na naslov: Dunaj. Rejsnerstnsfe 45. in iu-goslovenskemu konzulatu. Morebiti naznačite sestanek v kakem kraju nedaleč od meje. na avstrijskem ozemlju. Prosim Vas. soomčite mi. ne da bi čakali na nepotrebna pogajanja, ali smatrate sestanek konference primeren v Zagrebu in v kate-em Času. Sprejmite snoje najboljše pozdrave. Po narftdui ■reneralnega tamika me-lnarod"' ga se-liaškeza sovieta. organlzpeijski tajnik O. J. Kra.-in s. r. — P. S. Sr«re«!te, katere osebe hočete kot zastopnike svoje stranke v predsedstvu medna-rodnega seljaške»u eovjeta. Dunaj, 20. septembra 1021.* Pi*mo je bilo nas'0vljeP0: Stjejiana strani bi se morala smatrati kot nič Mirkovičti Radiču, predsedniku HRSS- Luther je pripravljen skleniti s Francijo garanciisVo pogodbo? MAUiVERJETNA VEST ANGLEŠKEGA LISTA. — POGODBA NAJ BI NADO- MESTU.A ŽENEVSKE PROTOKOLE. London. 27. januarja, s. Diplomatski \ omen;enega oženila je medzavezniška dopisnik 'Daily Telcgraplia• poroča z re- j in ne angleška zadeva. An^eške čet« zervo, da hi bila nova neiniku vlada pri- lfvorijo le del zasedtiene armade. Izpraziii-pravtj na nagajati se direktno s Francijo j tev, se Ni vršila, kakor je bilo sklen.ie-o pravični garancijski pogodbi Ce bi Fran ] no. avtomatično v skladu 1 izvedbami ciia pristala na to, da razmotriva tak | določil mirovnih pogodb. | predlog, hi se z anHeike strani tem,, brez 1 FRANCOSKO . vrmSK* TEGOVINSKA dvoma ne ugovarjalo. Enostavneje in i P0(i4JAXIV boljše rešitve poraiskih spornih vprašanj j „ . _ . • ni kot dobra volja Nemčije in zaupanje i P»ril; 27, ': nua"a . 8 V,cers' Ive5er Francije. V tem slučaju bi ne bilo treba I ™closlka delegacija izročila vodji nem-nikakih ženevskih protokolov, niti kakih 5ke ^leganje v. I rentelenfcurgu » govor drugih pogodb. 'n8 nieenv0 vprašalno polo. lrgovsm mi- zju-toptiiki o načinu in ča.-u konfereti ce. Kot glavna naloga te konferenc3 se naglaša proučitev mofnostl zbliža-nja balkanskih se'jaVov vseh narodov In cenitev njihovih sil v boju za splošno seljaško balkansko osvoboditev od zatiranja demeče in inozemske bur-žcazije. Radi po ja,-ni t ve položaja seljakov na Balkanu bj se morala postaviti na dnevni red korf.renče vsa vprašanja, ki v sedanjem trenutki! vznemirja-o di-lovno prebivalstvo Balkana, radi česar b! se moralo analizirati pri vsem vprašanje lastnine zemlie v raznih ba! kanstiih državah ter niegove zveze z sebe in da je po končani svečanosti »kupno z njim odšel iz univerze in se osteil-lalivno prijazno poslovil od njega. Tudi vsa beograjska javnost obsoja na njegovo vprašalno polo. Trgovs! ! nisler Reynald je izčrpno odgovoril na ANGLIJA IN EVAKUACIJA KOLNSKE ■ posamezna vprašanja. Čeprav se je sploš- CONE. | no razpoloženje z boljšalo, obstojajo še s' dan tov. London, 27. januarja, s. Reuterjev ! vedno občutne diference Francoska do-urad ;e pooblaščen izjaviti, da so v»a j legacija se posebno boji. da bo skufalr točbe bodoče tt'-usnovanim dum neotesamst in poMirove'ost pcšcice za. dom,wVonja. ki irhaiao iz nen.škeza ča-i Nemčija nadomestiti dol s'cp'icn;h fantov in njihovih koman. gnpifija jn po kateriii nai bi Anglija na- gov=U-e pogodbe s široko 1 upisja in po j mera vala izprazniti kolinsko ozemlje, i popolnoma biez podlage. Izpraznitev pingom. Radiceva vo!i?na navodPa i TRUMBlC KOT RADI C EV GENFRAI.ŠTABN1 ŠLE. - BOLJŠtVIŠKI PLAKATI ? A RADIČA. Zagreb, 27. Vinnara. n. Nocoj »e je vršila na stanovanju g. dr. Trnmbiča konferenca s Pa,lom Rad čem. dr. Rezalo in dr. Lorkovičpm. Sestavili so obširen komunike, ki ga objavi jutri posebna izdaVl •Hrvata«. V komunikeju se da-je:o volileem IIRSS in Hrvatske zaiedni-ce navodila, kako nai vnPVv Opo7ar">a'o se pri tem vsi vnlilci III^S. nai ndma5, je vrražd;nskem vodilnem okrožju pa za ravnatelj policije Bedekovič v privatnem Flrvatsko Zaiednieo. Ako bi vlada v zad- j razgovoru zelo osiro poudarjal svoje prav- jugo5lovenske U„|onije v Trstu n:em trenotku pieprečila glasovan e za no mnente ler kritiziral postopanje sodišča. Poročevalec beograjskega »Vreme-na> je ta razgovor v znatno poostreni obliki objavil kol inlervjuv Opozicijonal-ni li«li so to netaknost silno zlorabili ler napravili med enim delom sodnikov sodišča precej razhurjenjn Dr. fledekovid je poročilo demontiral in tudi dopisn:k »Vremena* je objavil, da je nepravilno priobčil povsem privaten razgovor kot SLABI KRASIN0V1 USPEHI V PARIZU Pariz, 27. januarja, s. Krasin "e prec) svojim odhodom v Moekvo sklenil z mi-ministrstvom za mornarico pogodbo za do-Trst, 27. januarja a Jugosloveni v Tr-.,,^ 2r)nil0 ,OII ,P,kf,?a nij,. To je edina stu so praznovali svetosnvski dan ua kar kllpt,ija. k; ,e je Krasinu posrečila za ča~ najsvečanejši način. Ob 11. uri dopoldne sa n:p;r0v.e;ra i.ivania v Parizu. Njegova se je vršila v pravoslavni cerkvi služba porajanj? za dobavo ruskega lesa Fran-božja, ki ji je prisostvovalo poleg vsega j najvišjimi pogodnostmi so se izja-o«obja jugoslovenskega konzulata veliko invila. Tu
  • ; vr»nf povila hčerko Tudi dr. fttefnn Ko-tem na «o v zakonodainem o-llv>ru s šu»ič ie dobi! dovolienje. d« sme zamisti-1 kO"T-e-!",to"«' o nn!itt'-o oetvitira'! ti vsak dan polieiist-o vojašnico in hoditi T IZ MADŽARSKE. Budimpešta. 27. januarja, v. Ministrski predsednik grof Pethlen je napovedal velik govor o pol tičnem položaju, v ka-'erein ho obrazložil svoj delovni pro-svečan koncert v Dreherjevi dvorani, j -»ram. Med družim bo razpravlja! tudi o kjer so pod vodstvom profesorjev Mirka ; zakonskih 0'nutkih glede ustanovitve in Sonca nastopili moški kvartet, solistka zgornje zbornice ter volilne reforme- Opt>-gdč R.ildinijeva, giasbeni tercet Uofer -jzicija ae še vedno deli v aktiviste in pa-Ivančič - dr. Bunc, prof Mirk kot solist- siviste. Aktivisti pod vodstvom Rassavs baritonist, gdč Milica Morovičeva na go- so zato. da se neha s pasivnim stališčem. slih s spremljevanjem prof. Dušana Slu-. Ministrski predsednik odpotuje dne 3. fo- n ovni-V i 7a'.-on, poe-nali vlado v fcri-o v snreme^u detektiva V zobnemu zdrav- j inlervjuv. Navzlic temu je danes sndni stol ter s svoiim z^aicrarstvom preprečili niVu dr Fuchsu na Jelačičevem trgu. vse delo ter tndi izzvali volitve 1. j Zagreli. 27 ianu«ria. p.. Noeoj so bili Na to so klerikalci skupno z Rnd'čcm fnstnrrali vlado .Markovega rrcroko;a> in ko so /ase dnbMi. kar so hoteli, se ni~o sa uradni da bo Jugošlovenov v domovino. 27. januarja: CJRIH: Beograd 8.50. New.York 518.10. London 24.835. Pariz 27.93. Mi. im 21.45, Praea 15.40, Budimpešta it.0072, Bukarešta 2.725, Sofija 3.77r, Dnnai OO073. DUNAJ: Btograd 1163 00 3167. Bu» dimnešta 93.30 do 99.10, Bukarešta 370 do 372. Mi'an 2939 do 2951. New.York 7U.935 do 71.185. Pariz 3830 do 3S46. Praca 2106 do 2116, Varšava 13.600 do 13.700. Sofija 512 do 516, Curih 13.68S do 13.735, dinarji 1152 do 1153, lir« 2920 do 2940. PRAGA: Beograd 55.50. Dunaj 4.705, Rim 140.875, New«York 33.90, Curih 656. BERLIN: Beograd 6.86, Milan 1739. "V-gi 12.SC-. N«w»York 4.195, Cu-ih Klerikalne volilne lima-niče za kaline Ali veste, kako se kalini ali .gimpel-af love? V tem so'mojstri klerikalci, ki prod vsakimi volitvami nastavijo cele vrsto liinaiiic, potem pa žvižgaja ii e žvižgajo, da jim nanje sedajo kalini. Ene Itaianice imajo klerikalci za kmeta. Le|»o so zeleno pobarvane, Luuge so za delavca, ki so pa krvavo-rdeče. Za lov obrtnikov imajo rumeno pobar rane. Zadnji čas so se klerikalci vreli v &kcfoem listu na lov kalinov v Ljubljani. Že imajo nastavljene po-fcebus limanice za uraduike, še posebne za trgovce. Uradnikom žvižg;: dan za dnevom o diferencah za dra-giiijske doklade, ker vedo, da ta stvar uradnike najbolj gane. Piskajo pa ta ko. da bi uradniki ne videli, rta tigrov-Bka vlada, ki je vladala štiri mesece iu je imela v državi vso komando iu tako moč, kakor je nikdar več r.e bo. ni diference izplačala. Trgovcem po jejo klerikalci zupet drugo [»esem, če tudi je že stara in izvira iz leta 1..19.. J;o še nismo imeli meje z Italijo, ko je divjal pri nas še opasen komunizem ui ko so solidni trgovini jemali- zaslužek, kredit in čast verižniki in tihotapci Klerikalci so zaceli peti staro pesem o protHraginjski naredbi, ki jo je izdal dr. Žerjav leta 1910., in katerega so. kakor »Slovenec* sam priznava, preostro in napačno izvajali nevešči or gani. Škofov list upa, da bo s tem žvižganjem nalovil nekaj krlhtov !•*• Ljubljani, a so moti. Tudi mi vemo. da so se godile pogreške, a ne po krivdi drja. Žerjava, marveč »o kriv !: eksekutivnih organov. Odredba pa jp bila izdana v varstvo solidne trgovine, kateri je v' takratnih razburkanih časih pretila opasnost, da ji razjarjene množice dem« !i-ajo lolale. ker -o nesolidni elementi, zlasti verižniki in tihotapci, i/.končali [»ovojno koi.junk-turo. Sedaj »Slovenec« piše, da ni imela dr. Zerjavova proti draginjs'-akcija nobenega us[>eba. Zakaj potem hujskate trgovce proti drju. Žerjavu" Pogreško iz leta 191 9., ki je bila za-grešeua proti nekaterim trgovpo krivici, je dr Žerjav, četuu, ,ic ;; sam zagrešil, že zdavna.i popravil. Najboljši dokaz, da »Slovenec* pruti njemu v tem pogledu od leta 1919. ue more iznesti srloh r.ebenega olitka. Koliko važnost pa poiaga JOS. ua interese slovenskih guspodars:! ih kro gov, naSili obrtnikov, trgovcev iu m duslrijalcev, je pa pokazala s tem, da je jKJstavila za kandidata enega pr\iii slovenskih gospodarskih strel.ovuja-kov, tajiiika Trgovske in obrtniške zbornice, g. Mohoriča, ki bo kot posla ne c Narodnega bluka v bodoči .»..lio z .vso svojo spretnostjo in prunanu! marljivostjo posvetil svoje znanje go- ; spodarskemu napredku in procvitu nele Ljubljatie, uiarveč tudi ctloku: Slovenije. Od njegovega dela bodo imeli kaj vsi sloji, nele trgovci in obrtniki, marveč tudi uradniki in delavci, kajti baš nerešena gosj>odarska vprašanja so danes izvor vsega gorja. Škofov list mora imeti ljubljanske trgovce za siluo naivne, da jih 'lovi n.i tako nesraiucii i.ačiu na svoje črne limanice. 'io.ii...j pameti mora pač pri soditi SLS. vsakemu Ljubljareanu, da dr. Korošec, ki zna morda mašo dobro brati, — v politiki je pa dosedaj š" vse zafural — ne more z istim uspehom zastopati interesov Ljubljane kot p. Mohorič, ne glede na to, -da je dr. Korošec politično doi^raJ in se njegova vlada nikdar več ne povrne, pa naj se on in ik f Jeglič vsak dan l.a glavo postavljata. Kalife klerikalci v Ljub Ijaid sicer laiiko love. a prepričani naj so, da jih to pot ne bodo veliko ujeli. vrst, ki napada sedanjo vlado radi premajhnih invalidnin, se jako moti, če misli, da se bo položaj invalidov zboljšal, ako voli dr. Korošca. Satno zmaga Na-rudnega bloka, ki edini stremi za stvarnim delom v narodni skupščin! v zvezi s tem za rešitev socialnih ln gospodarskih vprašanj, more prinesti tudi definltivno rešitev invalidskega vprašanja. V slučaju, da zmaga v sedanjem volilnem boju opozicija, — kar pa se scvc''i ne bo zgodilo, — bo invalidsko vpraša., i ponovno po- telji. Sokoli in orožniki v cerkev, če tudi bi jim to ukazalo samo tajništvo JDS ali pa sam dr. Žerjav. Cosa vse je zmožen dr. Žerjav, kaže tudi dejstvo, da jo |>ovabil za 28. t. m v Krško tudi nekaj iujuiikov na obed. Minister dr. Žerjav namreč danes do-poldne s]užl>eno poseli »rezko poglavarstvo v K-škem ter bo ob tej priliki sprejemal tudi deputncije prebivalstva Krški srezki poglavar je to sporočil tudi župnim uradom v krškem okraju tisnjeno v ozadje, ker se bodo klerikalci, ter povabil v ministrovem imenu tudi in radlčevci zoper vrgli v brezplodno i župnike k obedu, ki ga priredi mini- ustavno tožijo, ki enomogočuje vsako !ster v hotelu Gregorič v Krškem, resno stvarno zakonuda no delo. Rešitev »Slovenec* se radi teh vabil seveda invalidskega vprašanja torej ne leži v zmagi klerikalnega in radičevskega dema razburja in kako bi se ne? Minister, ki preganja ubogo katoliško duhovščino, goštva ampak v zmagi Narodnega bloka, vabi župnike na obed! Strašno! Kdo bo ki ima v prvi vrsti svojega političnega i pa še izme 1 vernih klorikalnih ovc Ijlta bitka in po končanem spopadu se je našlo več krvavih nosov ra podplu- Lih oči. Po seji je vlada takoj podala ostavko. Deželni zbor se snide le 30. t. m., da v smislu točke 45. ustave izvoli novega ministrskega predsednika. Vendar je vprašanje, če pride te dotlej do sporazuma med strankami. Ko- v državnem zboru je tudi v pruski deželni zbornici centrum jeziček na tehtnici. Brez njega ni vladne večine. Katoliški ccntnim to-rei še enkrat odločuje o u«odi Nemčije. Desni blok triiinifira vsled padca *ei-mnrske vlade na.Pruskem in njegovo časopisje piše. da se približuje dan osvoboditve. <"e pade tudi Prusija v roke mo-nar!iist;čni reakciji, bo to še dalekose-žnejSj dogodek kot padec Mancove vlade. Državna vlada v Nemčiji namreč ne Devejke, Ul Jih ne poročiš!! ? ? ? ? programa rešitev socialnih in gospodarskih vprašanja, med katerimi stoji na prvem mestu invalidsko vprašanje. Kakor vse druge ljudi zlasti pa siromake, sedaj klerikalci le zato hujskajo, da!ni prepovedal papež, niti sam gosp. bi vj< li njihove glasove. Zakaj se ni po-j škof ne. zato [>a je prej>ovedal škofuv tcgoval »Slovenec* za invalide takrat, ko list. so bdi tigri na vladi? Zakaj niso tigri verjel, da se v Jugoslaviji preganja | .^""tLil..!! ,1 duhovščina, nko bodo duhovniki hodili * ~ " k ministrti dr. Žerjavu na obed?! Kaj takega ee ne sme zgoditi! Sicer tega preskrbeli invalidom večje, tako visoke invalidnine, da bi se sedaj škofovemu listu ne bilo treba spodtikati nad 100 milijonskim kreditom za invalide. Takrat so klerikalni goljufi in lopovi molčali, kakor cerkvene miši in za invalide so se brigali, kakor za lanski sneg. Ce sedai pišejo o invalidih, .ie to sama hudobija in l.inav- kancelariem dr. Marxom ie moral iti so-cijaldemokratični minister na Pru«ketn Braun. Pakt sklenjen lani po londonski šuna. Vsak invalid mora priznati, da is j konferenci med nemško Nilsko stranko to tako. |in nemikimi naeijonalei. se z vso neiz- Zato pa noben invalid ne bo volil pmsnostjo In doslednosti izvaja ne-!e v SUranke) L(judskili) S(leparjev), ker se j celotni državi, atrnak tudi v posameznih rnkah deželnih vlad. Zato nnoijonniej že leta vodio ogorčen bo' proti kabinetu Brnim - Severing vedoč. da z osvojitvijo Pnisije vrže'« glavno trdnrvo republfi-ke in se polaste eksekutivne moči v naj-več:j severni deželi. Njihov cilj je potom šolstva, uprave. obornJenia pntriVitičnih organizacij in primerne stnnksrske preuredbe obstoječih nobVi'skib čet polagoma in sistematično pobrati u«'annve revolucije in pri Za nemško državno vlado je prišla zdaj prnvPnti monnrhistično restavracijo in prva na vrsto piuska deželna vlada. 7n j revanžno vojno. Padec pruske vlade Berlin. 24. januarja. od teli prevaiaiitov ne bo dal več za nos voditi. Invalid, ki hoče sam sebi dobro, bo to pot volii Narodni blok; kajti samo od njega lahko pričakuje sprejetje invalidskega zakona. V Narodnem bloku pa mora biti kar največ slovenskih poslan- nemških deželah. Nemčija se po fl preizkusnih letih vrafa v naročje reakcije in monarbistične restavracij. Demokracija se je izkazala knt rastlina, ki slabo uspeva na zemlji med Renom in Odro. Braillova vlada je pred več kot tremi cev, da se bodo lahko z uspehom zavzeli leti iz.šla iz velike koalicije, obsegajoče za slovenske invalide. Vsak pameten in- tedanje »srednje« stranke od nemške valid pravi: »To pol bomo invalidi metali lhidske dn soei.inldemnkraličm) stranke. kroglice v Ljubljani v I. (prvo), na Kranj Desna ori entacija dr. Stresemannovih skem v II. (drugo), na Štajerskem pa v pristašev je imela za posledico razpad IV. (četrto) volilno skrinjico. Vse druge to koalicije po lanskih decemlierskih vo-preje, sumo tigrov ne! Proti tem načelom te soeijnlna demo krneij sama pre«!aha. ker je vse preveč okupirana z borbami prnti svojim tekme, ceni. komunistom. Takn ima breznnčelni katoliški centrum nbsnbitno moč. da vr-*e Prusijo v naročje renke.i« ali pn vsaj da ohrani zadnjo oporo nemške demokracije. Česa je dr. Žerjav zmožen ? Pod tem naslovom na|»ada »Slovenec* ministra dr. Žerjava, češ, da j; dosegel intervencijo našega poslaništva pri Vatikanu, v kateri se sluven- M^rosini talok priredi dne 30 t. m. ob pol 8. url zvečer v gostilni «RF.ININ(iHAUS» v Spodnji Šiški volilni shod. na katerem poročata gg. dr. Ivan Mohorič in inžinjer Saplja. Vabimo vse voPIce, da se shoda v čimnajvečjem številu udeleže. Politične beležke »Slovenec* za'ajil miroljubne besede s». Očeta. Sv Oče je ie pretečeni teden Invalidi in 100 milijonski kredit: Predno je vlada nakazala 100 milijonov dinarjev za invalide, je epozicijonalni tisk trdil, da novega poviška invalidnin sploh ne bo, sedaj pa, ko se ie začel liJO milijonski kredit izplačevati, vpije -Slovenec*, da ,e ta kredit premajhen. Tudi mi priznavamo, da se s 10U milijoni Din ne more definitivno urediti vprašanje invalidnin, toda sedanja vlada je pokazala vsaj dobro voljo, da hoče nekaj narediti za invalide, kolikor je v danih razmerah sploh mogoče. Se teh 100 milijonov ni dovolila izplačati glavna kontrola in jih je tnoiala vlada nakazati na svoj riziko in ptoli temu, da bo to izplačilo predložila v naknadno odoorenje novi skupščini. Kdo pa je kriv, da invalidsko vprašanje še ni definitivno rešeno? Ali ne tiste stran ke, med n iini v prvi vrsti slovenska klerikalna stranka, ki so stalno onemogočale redno zakonodajno delo v narodni skupščini? Ali nista stranki Narodnega bloka vedno zahtevali od opoziciie. naj vsaj toliko omogoči deio narodne skupščine, da se sprejme vsaj invalidski zakon? In končno, kdo je kriv. da v času Davido-vič-Koroščeve vlade ni zasedala narodna skupščina? Demokratska stranka je dosledno zahtevala od takratne Uavidoviče-ve vlade, v kateri so sedeli štirje klerikalni ministri, naj skliče narodno skupščino, da bu rešila vsaj najnujnejše zakone. Ves trud je bil zaman. Stranke Oavi-oovičevega bloka seveda niso imele časa za resno zakonoda no delo, ker so imele preveč opravka s političnim Intri-Santstvom. uvenčev, dopisnik iz invalidskih l?} lit vab. V vladi ;e ostala še takozvana m-eimarska koiliciin« (demokrati, kato-liški centrum in socijalisti). ki je od 450 poslancev pruskega deželnega odbora razpolagala ravno s polovico, ker sta poslaniku v Rimu. dr. oba poljska poslanca navadno glasovala , Sm0(„aki> da Svela s,0, ica odločno obso- z Ija zlorabo vere in cerkve v strankarsko- Desničarska koalicija nemške ljudske j?n(j svr)ie tgr ^ vme. stranke, nacjonalcev. narodnih aoc.jah- fawanje k|t|n,jske duhov5fjne v 8lraukar. stov m gospodarske stranke(«eje 182 ^ mi{ne 8vrhe u nedopu.slno. Upa- ska duhovščina »denunc.ra*, da zlo .poslancev ,„ sama ne b, bila v stanu „ smo. da 8e bodo cerkven! doslojansIve. ra'->ja ............. ... f>r.žnico za poli-!vreč, P.rnunovega ministrstva Zastopn,- n| (emu Mjvi5jem|| R|ju tičuo agitacijo. O dei.uncranju in de- kom velep.ises.va in t- ke industn e so ;y ()fp|a ^ bo |jub,|j|m,|<| nuncijantih bi mi znali zapeti drug - po svo> čudm log.k, pnhitch na piHiioc UaMof drFAtllon n„navenlura Jeglič pesem izz,. vojne. Vprašati pa je tre- komunist., k. j,h v «1, njihov, pob.: k, slovenskj duhovMini Mv0(|i|o< ha, ali bi bilo klerikalcem ljubše, da kot glavni motiv vod sle,« konkurc č- naivišiemu ukazu sv Oče- bi državna oblast naslonila na nodhuri no sovraštvo do soci.clne deinokraci e. morajo pokorni na višjemu unazu sv. i>ce ust!« ta obSSScS MkOTOV Si ti I V petek je zbornica glasovala o komu- ^ ,0 -«« "jorajo opustil, vsako .g,ta-usta\e in oii.tojecin z.ikohov proti u . ' . . p„„„.,,j „,„,t: t! ifl c.jo za klerikalno stranko. Upa i smo, da sti duhovščini, ki zlorablja cerkev ini™ ^ dTl v"^ rai^a« t ^ miroljubne in'nad vse vz-vero v politične namene, in ali n. naz.vije .iz.i.i*i ko ne.avskega razrena besede sv Očeta obiavi! v Doduk ada bila dovolj obzirna, ko je s svo-lVsl reake.onarni poslane, so glasoval, za | vrtene besede^ sv. Wela_objav.l_ v po-luk jo vlada bila dovolj obzirna ko je s svo- ZZ^rJS^^lT^ ^ 1,0 « ^ jo ...tervencijo pn Vatikanu, na »mero- ^ ^^ (I()f.|n ?s ;Ja(]o J„lasov,lo! drugo ni tre!je ni zgodilo. To je prvič, da D21 poslancev. Ker pa pruska ustava do- Je »Slovenec* zatajil papeževe besede Do loča. da .ie noz-MipiiKa polnoveDnvna še-1 voljujemo si gn ponovno vnrašati, ali ho-le. če j, pritrdi rečna vseh izvoljenih ie spoštovali besede sv. Očeta? poslancev t. j. vsaj 225. je deželni zbor j + Kdo bo zmagal v Ljubljani? bo treba državni oblasti nrnti politikujoči duhovščini uporabljati stroro-ti za!;ona? »Slovenec* dalje p!5e: »Povso dobili uč'te!;i in Sokoli na!n kolov in ne orožnikov, ki »stenoirra-fira io». Strah, ki ga kažeta radi »■ste-nnirpfirnnia*. vzbuia v«okakoT n;ibo-va krivda, ker bj z verskega stališča morali biti v«o|i. da hodijo tudi uči- je vladna koa!ici:a odtegnila glasovanju se je tudi ta poteza izjalovila. Pri glasovanju je prišlo do burnih prizorov. NaciVimlci so očitali ministrskemu predsedniku izdajstvo domovine. Brnim pa jim je odgovarjal: »Kon-erva-tivn.i Pnisija '"e že pred I. 1014. pripravljala voino. zdaj iiaciionnlcj z.opct nnsto-pnio kot vojni hujskači.« Komunist Plcck =e je poVstil predsednikovega zvonca, in je z nj:m zvoni! nn vse pretege. M"d komunisti in socijalisti se :e vnela teme- Tigrovska gospa Korupcija de na sloves znane Piškopeje. Tisto ljubljansko prebivalstvo, ki veruje v zmago dr. Korošca v Ljubljani, se nahaja saino v »Slovetičevem. uredništvu, glede katerega pa verno, da tega samo sebi ne veruje. Kar se pa tiče slovenskega značaja ljubljanskega mesta je pa čisto gotovo, da so klerikalci zadn I, ki bi ga branili. To so že nešteti.krat dokazali, zlasti pa takrat, ko so spravili v ljubljanski občinski svet s svojo volilno reformo 8 Nemcev ter povzročili Ljubljani sramoto, da je po 30 letih samoslorenskega občinskega sveta dobila 1. 1912. z Nemci pisano mestno zastopstvo. Po zaslugi klerikalcev je tudi nekaj mesecev sedel na mestnem magi stratu kot gerent Nemec. Ako bi klerikalci kdaj dobili Ljubljano čisto v svoje roke in če bi jim bila dana tudi vsa oblastna in vsa državna moč, bi smatrali Ljubi a-no le za svojo molzno kravo, kakor so jo smatrali takrat, ko so jih komunisti spravili za gospodarje v ljubljanski občinski hiši. Tedaj bi Ljubljana nc postala le Zaječar ali Piškopcja — o katerih krajih v ostaiem pri »Slovencu* še ne vedo, kje da ieže — marveč čisto navadna klerikalna dolga vas, kjer bi imeli glavno besedo rnežnar i. O tein je danes prepričano prav vse napredno ljubljansko prebivalstvo in celo lepo število pristašev SI.S. Druzega mnenja je k večjemu še Ravniharjesa in Juvanova klika, ki se je udinjala klerikalcem kot pomočnik. Kjer je pa ta družba, tam je gotova polomila; kajti odkar vodi Juvan NSS, je vedno v odločilnih trenutkih krenil tja, k er ni bilo nobenega upanja na uspeh. Juvan in njegov! tovariši so si v tem pogledu drug druzega vredni. Ce Korošec na nje zida zinago v Ljubljani, je že v naprej pogorel. -f- Zakin in politika. Mariborska dr. Koroščeva na. To je tista »Straža», ki se jc pod zaščito poslanske imunitete svoiih od« govornih urednikov vedno dos'edno znala izogibati zakonitim posledicam Korupcija: «PodU nehvaležne-j li tigri! Skrivaj se todijo vsi ie_ . .. meni, častikraje in ki je vedno. k-adnr »o »o. vpričo lju. uie pa kamenjajoč juišča mogla prijeti «Strai» ljube osebe radi kiznjivih dejanj, napadala tudi osebno posamezne sodnike, ki so v iz» vrševanju svoje dolžnosti dali zakonu potrebno veljavo. »Straža* postaja tudi braniteljica vidovdanske ustave, tiste ustave, ki ji je dosledno odrekla vsako veljavo . . . Za zaklenjenimi vrati zboruje SLS. Javni shodi ji smrde. V Št. Vidu pri Ljub-Ijaui so g. Smodeja dejali za dvojno policijo pri vratih in naprednih ljudi niso pu-sliii noler. V Jesenicah je dr. Korošee zahteval od socialist)., ki je hotel govorili naj najprej položi 100 Din za lomi. Med tem je JDS priredila po vsej deželi javne zbore in obupni poskusi, jih vznemirjali, so klavrno izpodleleli. SLS se boji vprašanj, ki uanjo dežujejo: Kaj so poslanci SLS dosegli? Kaj je z avtonomijo? Kaj je z vojaki in Macedonijo? Kaj je a Sušnikovimi šinami? Kaj je z denarjem, ki so ga klerikalci skupili zi prislppar-jene prevoznice za muko? Kaj je z izenačenjem davkov? Zakaj je SLS izzvala tako strašen davčni pritisk na Slovenijo? Naprednjaki ustavljajte klerikalce na cesti in stavile jim ta vprašanja I -{- Od stopnje do stopnjo. tDomolju-bovo> mesto v naši javuosli sta zavz.ela vedno lačna iNova Pravda* in zmešani cKmet. list*, ki kar mrtrolila strupen h laži proti demokratom Kakor listi tsko tudi kandidati SKS. Še ubogegn J:'koba Kušarja so spridili, da je v Želimljnh udrihal proti — monarhizmu. Češ da .ie republika boljša, ker se potem vrhovno vodstvo dižiive lahko spremeni. Je res, g Kušar, polem bo lahko predsednik republike g. Korošec ali pa g Radič, g La-zič pa golovn ne, ker bo z vso svojo druž-bico pri volilvah propadel. SKS torej ličil ira z republikanci Podpornica klerika-lizma je postala in kol taka je iz ubila ravnovesje, sedaj pa pada od stopnje do stopnje... — Narodni socialisti pinti katoliški cerkvi. Iz Prage smo javili, da je pcslsn-ski klub NSS sklenil: 1 ) Zahtevali, da se vsem politikujočim duhovnikom odvzime kongrua (državna plača). 2.) Da se t~koJ izvrši popolna ločitev cerkve od d; žive. 3.) Da se zapleni in razdeli vsa škofovska cerkvena posestva. V celokupni češkf duhovščini, v kolikor je klerikalni, ja vsled lega nastopilo veliko razburjenje. Kaj pa naša NSS? Njeni kandidati na vso moč podpirajo politiko SLS in nos:'ec lise NSS v Ljubljani g Ravnihar je izjuvil v programskem govoru pred 12 poslušalci. da anliklerikalni boj in vsa naprednost spada — med staro šaro. S tem pil-pogačarskem govorom ne bo NSS pridobila nobenega glasu, samo daje nov do-krz. da NSS In Ravnihar nista ne narodna ne socialna ne napredna, ampak ena sama spojina zelene zavisti in intrige. Rea prnvi klerikalni hlapci! 4- Ugoden položaj nacijonalneg* bloVa v Palmaciji. Sobotni «OSzor» prinaša značilen dopis iz Da!maciie, v katerem trdi, da čakaio vladni pristaši primeroma mirno volitev, ker dobro vedo, da imajo v severnem okrožiu si' guma naiinmij dva mandata, kolikor so dobili pri zadniih volitvah, ker gresta ohe vladni stranki skupno v volitve. Dopisnik firala, da se opozicija ni znala združiti na skupni listi, ker da hi vlad« n« stranka sigurno izgubila v tem okrož« ju en mandat in morebiti tudi v sever« nem. Nasnrotno pa obstoja možnost, d« dohi vlada v Siheniku čcfrti, a r Splitu tretji mandat, skupai sedem mandatov mesto dosedaniih pet. Dopis« nik ugotavlja, da bodo vo'itve v Dalma« ci ji izp«d'e za vlado bo'ie kakor pa ie upala. Iz tega ie razvidno, kako izred« no ugoden je po'ožni naci;onn'nega bloka v Dalmaciji in kolika ie nespo« sobnost opozicije, ki gre razbita v vo« litve. • Po svetu — Smrt odličnega poljskega parlamentarca. V pondel;ek ponoči je umr! v Varljivi podpredsednik poljske skupščine dr. (•evda. odličen parlamentarec in član lioljske demokratske stranke. — Asquith — grol. Bivši an?le*ki ministrski predsednik Asquith je bi! od angleškega kralja povz.diirren v grofov-«kj stnn in bo nosil odsie, nn=lov: earl of Otford. Asquith se je odločil, da to 'e večkrat mu ponudpno visoko odlikovanj. sedaj sprejme. Z imenovxnie;n za ?rnfa je spojen tudi vhod v lordsko zbornico. Asrpiith bo prevzel najbrž sedaj vodstvo liberalne skupine lordov in se « tem dpfinitivno umnknil iz aktivre polivke druce zlmrnice. v katero zadn:i5 tako ni bil več izvoljen. Asouith je eden zadnjih iz velikih čusov liliernlne ere. Njegovo prvo ministrovanj spnda še v Oladstonovo dolto. Kot notranji minister =e ie pokazal pravega pross-itljeneca liberalca. Za Campl>e!lom je prevzel vodstvo liberalne stranke. Anclija se mn ima mnoro zahvaliti: v notran:i evoluciji zadnjih dveh desetletij ie igral odlično vlogo in se odlikoval zlnsti s svojim mirnim in treznim nastopom. — Poligka in Rusija. Pri izroftvi *vo-:ega Jikreditivnetrn pisma sovjetski vlndi, ;e po!:ski poslanik Kentrzvnski naTlašal, da imata ot-e državi »kupne interese, ki nai se zirrnde na temel u obstoječih po-trodb. Knlinin te izjavil »vo:e prepriča^ nje. da hodo ovire za popolen sporazem Irmalu rvlstrnnVne. nnknr se razvije1« tošalnj erospodaiski odnošaji med obema držav&ma. Svetosavske proslave LJubljana, 27. januarja. Tradicionalna proslava praznika sv. Save. največjega prosvetitelja srbskega naroda, ki je (»ostala popularna tudi že po naših krajih, se je vršila tudi letos z velikimi svečanostmi. Po vseh kulturnih centrih naše države so se vršila predavanja. številne prireditve in olienein razdelitve kraljevih svetosavskih nagrad. Mladina se klanja manom velikega genija V Ljublani se je vršila najprej proslava za šolsko mladino. Občinstvo je napolnilo veliko dvorano hotela Uniona in se pridružilo pravoslavnim bratom pri proslavljanju velikega srbskega genija. Svečanosti so prisostvovali tudi veliki župan dr. Raltič. general Stojnnovič z oficirskim zborom, mestna gerenta dr. Ptic in Likozar. ljubljanski konzularni zbor. višji šolski nadzornik Eng. Gangl in lepo število narodnih dam pod vodstvom ge. Fnnje Tavčarjeve. Milene Žer-javove in Vide Baltičeve. Iivorana je bila lično okrašena. nad odrotn pa ;e v pozlačenem okvirju blestela slika srbskega narodnega apostola Sv Save. Cerkveni obred in sečnn:e kolača je opravi! pro\i Dimitrije .lankovič. ki je v krasnem nagovoru poasni! pomen sv, Save za srbski narnd. Nato ie pevski zbor Ferijalne-ga Saveza učiteljišč |Mid vodstvom pevo mil Remec (Podlaga slovenskih bibličnih prevodov). — Ivaa Marielanc (Ivan Mesar, misijonar v 18. stoietju). Po razglasitvi imen odlikovancev je ime! rektor nanje lep nagovor ter jim k uspehu iskreno čestital, nakar js bila zaključena univerzitetna avetosavska proslava. »Svetosavska beseda«. Sijajno se je obnesla tudi svetosavska beseda, ki j0 je priredila zvečer v l'ni-onu pravoslavna cerkvena občina. Velika dvorana je bila polna najodlične>5ega občinstva, med drugimi so bili navzoči tudi: minister za šume in rude dr. Žerjav z g. soprogo, minister n. r. Zupanič. renera! Stojanovič. ve'iki župan dr. Raltič z g. soprogo itd. itd. Res prvovrsten umetniški koncert, o kateiem bomo poročali, so izva:ali zbor Olnsbene Matice, gdč. Rozumova in gg. Retetto. Cvejlč in Zupan. S priljubljenim Kolom je bii otvorjen nato živahen ples. ki je družil izbrano druži« ot> zvokih di. vizij-ke sodbe pod vodstvom knpcluika dr. Čerina še mnogo prijetnih uric. PROSLAVA V MARIBORU. Maribor. 27. jannaria. Polagoma se tndi v Mariboru smolreno seznanjamo s srlisko kulturo in spozna- šlč, vojni minister general Trifunovič, prosvetni minister Svetozar Priliičevič, rektor z akademskim senatom, več bivših narodnih poslancev ter številni civilni in vo.aSki dostojanstven ki. Rektor Pavlovič je predaval o temi .Univerze, njih cilji in materiialne težkoče«, nakar je akademsko pevsko društvo sOhilič« zapelo himno sv. Save in so bile akademikom raz- terfjalu pa med Rogatcem ln Krapino ni ne sledu, ravnotako neresnična pa je tudi vest. da je vlada opustila misel dograditve proge od Rogatca do Krapine. Klerikalci so s tem že neumorno agitirali po rogaškem okraju in v Maribor so prihajale vesti o umljivi nevolji domačega prebivalstva. Veliki župan dr. Pirkmaier se je radi tega obrnil naravnost na ministrski svet, kateiemu je ob enem kot bivši okrajni glavar prizadetega okraja in torej teme-l.it poznavalec njegovih potrebščin —, obrazložil nujno gospodarsko potrebo deljene nagrade za najboljše spise. Kralj j dograditve te kratke proge. Dne 22. L m se je po slavnostl odpeljal na svoie posestvo v Dedinje pri Beogradu. Kraljica Marija je prisostvovala slovesnosti v Deč-jem domu. V Zagrebu je bila cela vrsta prireditev. Najbolje posečena je bila proslava v dvorani Sokola L, kateri so prisostvovali veliki župan dr. Znccon. komandant armi;e general Tucakovič z več generali in oficirskim zborom ter reprezentanti najod-ličneiše zagrebške hrvatske narodne družbe. Jako siiaina pa je bila tudi proslava v Novem Sadu. kier se ie vršila istočasno sto!etn!ca rojstva dr. Svetolika Miletiča. voditelja hanatskih Srbov. Tamkajšn ih svečanosti se je udeležil tudi minister za narodno zdravstvo dr. Slavko MMetlč. V Sremskih Karlovcih ie opravil svečano božje opravilo patriharh Dimitrije. Tatovi ljuds^e?a premoženja ali klerikalna avtonomija je vsled te urgence mimster notranjih zadev brzojavno obvestil mariborskega velikega župana dr. Pirkmaierja, da je gradba proge Rogatcc-Krapina v proračunu za i. 1925/26 predvidena in je minister z promet tozadevno postavko v preračunu obdržal in jo zadnje dni ponovno potrdil. Nasprotne vesti so povsem laž-njive in je upati tembolj, da se proga že v naslednjem letu dogradi, ker kaže o zla sti beograjski krogi za progo izredno zanimanje radi njim priljubljenega zdravilišča v Rogaški Slatini. KINO,LJUBLJANSKI DVOR1 — — Telaion 730. — — o C danes daije velika ruska drama za časa revolucij« „TatSana" Tragedija v 6 dejanjih v glttvnih vlogah Olga Taobaobova, Paol Hartmana. liaria Peterseo, Robert Otnesan. Mladini vstop prepovedan! Predstave: ob 4., «/,6., >/,8. in 9. Dopisi prednašali naši malčki. Na krasno uspeli svečanosti so bili zbrani otroci starišev vseh treh plemen in je bilo naravnost horn. Danes se je vršila proslava prosve- SKOPICE. Dne 25. t. m. se je vršil pri nas zaupni sestanek Narodnega bloka. Skttpičani smo bili naravnost presenečeni, kajti tako veličastne ude« ležbe še nismo videli. Prebudili smo se iz dp'golctne zaspanosti in z zanima« njem poslušali govor dr. Stikerja, ki je govoril strogo stvarno in ni napadal Pri raznirstn obč-eskera odbora oli- nohcne na*p-otne stranke, kakor dela« vodje prof. Emila Adamiča zajtel veli-, varno bliže pravo dušo bratov Srl«iv. častno himno sv. Save. Sledilo je še več Njihove prireditve postajajo vedno h»»lj pevskih točk ter deklainaci;e domorodn.h ; popularne in - naše. Ponovno smo že pesmi jug,Slovenskih avtorjev, ki so jih imeli priliko poročali o takih lepih uspe- P!ne Kotre .ež pri Zn.orjn v litijskem jo to naJi" nasprotniki. škopčani smo hlL r ? t® J ,' T T? °kraj" se * ''' »'^'"Bke j prepričani, da je naša rešitev edino v jugoslovensko misel v obme.inem Man- ,.„,;„„ hl.az„Ho ->2 000 Din denarja, j Narodnem bloku, kaiti klerikalni tigri Te*',i -kemu gospodarstvu, ne pa žet«.m kle. rikalnih žii"anov. Tako klerik-ilci *r»ravljaio v nevarnost avtonomijo občin — nko pa iih vlada prime za ušesa, pa gov-orp o nasilni. Tako 1 ŠMARTNO POD SMERNO V soboto, dne 31. L m. se bo vršilo v Žibcrtovi gostilni na Brndu predavanje o davkih, po predavanju pa volilni shod, na katerem bo poročal srezki knnd. g. Zehal. Začetek ob 7. uri zvečer. Ker ta« rejo danes davki kmeta, delavca in ohrt nika. je pričakovati, da se udeleže pre« davanh vsi s'oii. BOH. BISTRICA. Kaj znajo v prid MnHimni, n pomenu sv. fnvp za razvoj jngoslovpnskp misli. Govor lii l>il umesten za večerno predavan* in 'e žel predavatelj za temeljila izvajan'n živahen ajilavz Sledile so še ljubke deklainacije jiravo-slavne dece in pogostitev s knlačpm. Opazili smo. da se je pravoslavna obči na v M.iriboni prni predsedstvom vadnih točk članov in člane ter prost* zabava s p'esom. Pri prireditvi sodeluje godalni kvartet iz Zagorja. REČICA PR! BLEDU. Gasilno dru« v restavraciji na Rečici veselico. Z oz;« rom na č!ovekc'in' no in nadvse korist« no delovanje naših gasilcev, smo trd« no prepričani, da se bo občinstvo od« zvalo s številnim posetom. SFMIČ. Po jutranii maši. dne 25. te« ga mesv.ca. se je vršil v prostorih go« spoda Rukovca sijajen shod Narodnega preti og o cerkvenih dokladah in ga tudi I M°ka. ki g« ie otvonl nadučitelj go« K ran i-k eni v 2., na Štajerskem V 4. 01|0brii še pred zadnjimi volitvami. Na j« i "Pnd Riglar. Dvoran« je bila nabito Skrinjico). hrže g. župniku na ljubo. Satnoobsebi ! P«'"« voli ccv. G. Arnošt Go.ob nam !0 Fa| ie z 7-e'eTn'co Ro2atec-Krao'na ? je umevno, tla je zavlada1« med občani si'na razburjenost, posebno pri sedanji denarni krizi in ker takib cerkvendi di* klad dosedaj Se nismo poznali. Apelira« mo na merodaine kroge, naj tnkoi uki« nejo te doklade. Ali ne znosimo že dovolj pri «ofrih» in tudi zvonovi so že plačani. Razen «ofrov» pri pevajo oh« Maribor, dne 27. januarja. Poleg neštetih drugih laži za draženje ljudstva so vrgli klerikalci v iavnost tu- V OSTALIH CFNTRIH NASE DRŽAVE. Posebno slovesno ie proslavil veliki na- Krapma Rogatec, medtem ko je glasom tOI^o"ko!o" še nV p!ačano.P»!i pa n«me« rodni praznik zlasti Beograd Svečanosti .Slovcnca« prejšnja klerikalna vlada ha- rav,lte naSaviti za denar naših žtriev na univerzi se ie udeležil tudi krali A le- j te dala prepeliati v Rogatec gradbeni ce)0 avto? Siti smo že vašega klerikal« ksander. ministrski predsednik Nikola Pa- 1 materijal s prekmurske proge. O tem ma- di povsem iz trte izvto vest. da ie vlada igni v,„ko !et„ tudi z« sveče. Kaj pa še odstavila z dnevnega reda gradbo proge hoCete g ž„rnik? Ali mogoče vaše mo« v krasnem govoru poiasnil program Narodnega bloka in dosedanje delo našega rojaka dr. Zupanič«, za kar je že! buren ap'avz. Dotaknil se je v pri« stoinem tonu tudi vseh strančic in strank, ki skušajo ribarati v kalnem. Poslušalci, tudi pristaši SLS., so izrazili očitno svoie nezadovoljstvo s k'erikal« nimi poslanci, ki so za časa volitev ob« liui.ljali vse mogoče stvari, izvršili p« ničesar. K besedi se je oglasil tudi od« vetniški pripravnik Iliia HranPovič, ki ie bil istotako navdušeno pozdravljen. Zena iz oblakov Velika in Se navidsna senz?c'ja! PusiotovStlne razvajena mdjarder^el Film, ki S Stoj" razkošen »ceneriio in nape'imi »cenami prek&na rse, kar ja Limita tmlu.tr ja * trm eenru dosedaj (irmes.a. Predstava <•!> 4.. 5.. 7., '/,9. Heakrajian o-kaatar avtra pri vseh p eisUvata. Csna nezvlizna. Elitni kino Matica Telefon 124. 340a , . 1____1___-u V našem kruiu ie sp'ošno razpoloženje nega iiosp->dov8n ia ter se bomo borih v "' . ,J, , , . ,. ,. do skrajnosti proti takim cerkvenim j f« Narodni blok. k, bo tudi dobU veh« dok'aHam. Sicer pa bomo 8. fch uari« ko večtno glasov. _ Dne 19. t m. na» poskrbe-i. da se klerikalne pijavke ne ie hotel osrečit, s sv0!.m obiskom tudt Sodo več zajedale v našo škodo. — Prizadeti. DOL. LOGATEC. Dosedaj smo bili v Dol. Logatcu mi ni. Vo'i!no gibanic . je pa tudi našo, sifc mi-no kri, spra« vilo v hitrejši tek. Dne 18. t. m. smo imeli shod. na katerem ie poroča! naš kandidat a. dr. Krnrner. O shodu je pri« nesel z Anke' *jJ*™ 1\ 11L Lil i Tli Ur Sv LGCL nov napako . .t,. ...Sta-, v ,m„.k„ sklad- jozna in sj-ominja na Puccinija. Orkester gi. Mau?h,nmvo komed„o m bt«. » «'«• fS* be dol-oveven in slere.,.i,.en. Predvsem je vodil g. Kogoj, ki je topot prvič našlo- rije Popoviča dramo «Kjir Janja>. Gledališki repertoarji Ljufcljan-ka drama, ireda. 28.: .IzgubPene duše«. E. Četrtek, 29.: .Mričkove sanje«. P. Ljubljanska opera. Sreda, 28.: .Lopudska sirotica«. B. Mariborsko gledališče. Sreda. 28.: .V vrtincu«. B. Cetrtvk, 2y.: .Sladkosti rodbinskega življenja«. C. (Kuponi). Petek, 3U.: Z.,pito. Sobota, 31.: .iJri čaju«. D. (Premijera). Ema Destinnva v cPrrdani nevesti*. Baritonist Popov v Beogradu. Go« , .'je blo to občutiti v zadiijrm stavku (1'ne pil za gledališkim pultom in se mu je [opozarjamo posebno zunanje goste, ki st f(>(e sI:ive), ki na dotiro in široko slika zalo deloma še poznala trema. — Preho- sp0tj uoris Popov, član ijubljanske ope- naroče vstopnice labko tudi po do Uniči.'' slovansko slavie pn katerem veselja iu de med pc-sanieznimi dejanji je pehi gdč. j re. ie v ponde jek dne 26. januarja go-naslovljeni na gledališko upravo Nasled- ,a n„ a nofe lliti konec. n ii dan na Svečnico se igra zvečer komedija tC'yrano de Bergerae*. Koncert kvarteta Miranov - Zep!č v I/ub^an* Dnuri abonentski koncert Filharmonič- j Ovsenekova. učenka Ijubljarvskeea konser i sloval v Beogradu, kjer je pel grofa Koncert ie zaključil efektni Rožickiiev valorija, ki je splošno prespnetiia s svo- Luno v »Trubadurju«. Publika ga je klavirski kvintet, pri katerem je sodelo- ! jtm zvočnim in obsežnim glasom Ako bo sprejela zelo simpatično. Leonoro je pe« izpolnila, kar obeta, n.-m bo lahko v a tej 1 la ga. Vika Ča'etova. Azuccno pa 2». val pianist Peter Pumičič. Kvintet je (risan v 7-ineni«) morlerneni slogo ter se »d- ; zrastla tnko zaželjena in potrebna drarna-likuje po vseskozi po zaokroženi melo- 1 ti{na sopranislka. Več ob reprizi. dičtij lini>i in po velikih izia'tih temah, ki pa sem in t'a sj»»minjajn r.a melodije v modern b italijanskih ojierah. Posebno Gostovanje basista Betetta v Za. grefcu. Naipopularnejši slovenski pcv< ki umetnik 11. Julii Pctetto. član liub= Valjani J.ianrica je postavil na oder g. Zimvjev. Predstavo je vodii kspelnik Malačid. Premijera v sarajevskem gledaljšfa- V sarajevskem gledališču s«o imeli prošla dni novo preniijero. Igrali so češko koir.6-ni poseUio zaoo-pravi, da je ara- Žepič (violončelo). S[iore. ki se ie posebno izkaza) v dru-ničesar ne rezervira. j «rem stavku fLento). Jasna, melodična (Veronika Deseniška». Uprava Na-1 koncepcija in pestre. bu:ne harmonije od- vej rodnega glerlališča v Ljubljani opozarja, | jjku je jo to intimno delo. Glazunov jo ra- , da se uprizori Župančičeva tragedija v nedeljo dne 1 febru-'dokaj krotek, dasi ima vsak Biavek n;e-arja popoldne ob 3. urL Na to predstavo levega Slovanskega kvarteta, predvsem ee^a te dni: Puccinijevo opero , i Koni r proletarskih pisateljev v s Majo de Strozzi in Josinom Rijavcem Basiji. V Moskvi <=e je nedavno vr»tla v glavnih vlogah, dalje Musorgskega cBo-1 koafereuea prolelurskih pisateljev, na ka- ..................teri so bili izvoljeni v predsedstvo vse- rusUe zveze proletarskih literatov zasiop-: niki: Danijav Bedni, Vardin Haskolmkov, Lelevič in Rodov. N« konferenci «e j« risa Godunova> z Markom Vuškovičem v naslovni vlogi ia z Ju'ijem ReteMom, ki Ljubljanska opera nam je sinoči po (>oje Pimnn. V soboto dne 31. t. m. je na ..... " " rova opera t------ v tej operi gostuje ba- razpravljalo o nalog.- h proleinrs.:e um«, re 2. Peleilo in poje' nosti. Sklenjeno je bilo, da je treba v bo« ~ ________.-f-..... ____gledališče ima na spo doče boij marljivo opevati komunistična kakor tudi ves'baletni "zbor tudi? No. Rurklr.novemu <*du se je nekoč pripetilo, da je za-šel med dva kupa ovsa. Oba kupa sta foila enako vplika, enako prijazna za aos in oči, enako privlačna za lačni in prazni oslov želodec. Bedni osel je bil v veliki zadregi. Ali naj se Idi kupa na levi? Ali naj hlastne po kupu ;aa desni? Osel se je odločil tnko. kakor ■ie more odločiti le osel. Niti se ni lo-kupa na lovi in tudi ni hlastnil po kupu na desni, modro je ostal na sredi in ie poginil od lakote. V Franciji se te dni m noro piše tn govori o nkinjenju francoskega poslaništva v Vatikanu. Kroničar pariškega »Malina* pravi, da ie dosti Francozov podobnih slavnemu Buridanovemu oslu. Oni po nj-etrovi vztrajnosti in znani delavnosti je upanie povsem onravičeno. da sp mn bo tudi to v krafkpm časti posrečilo. Grdo in krivično bi pn bil-\ če bi oh tej pr;liki s čast in ne omenili nie-govih zvestih pomočnikov in prijateljev. ki so mn oh trudapolnem delu zvesto pomagali na prti do vzvišenega cilja. Jnvn.n. De'žiČ. Markovič so ime na, ki hodo z zlatim! črkami zarisana v srcih tistih poSfr-nih Slovencev, ki imajo še kai smisla za diferenciacijo slovenskih naprednih političnih strank, ir vseh onih. ki privoščim tudi mizarjem. da čim več zasliižiio z izdelavo novih škrinnc. Pomislite, kako hvaležni nam bodo, ko bomo imeli vsaj sto »trank! Na delo. Slovenci, in doktor Ravni- har naj vam bo vzgled! br. * * Tiprpmerr.be v poštni služIli. V področju ljubljanske pošlne direkcije so imenovane: za uradnice 4 skupine II. kategorije: Tonka Trslenjnkova v Kamniku, llermina Kolbova v Kranju, Henrika Ma-ganjeva v Ljubljani, Angela Toroševa v Sevnici, Leopoldina Frkllova v Mariboru. Marija Gostičeva v Ljubljani. Bernardina Urbančičpva na Vrhniki Olga SkutofČPva na Rakeku. Francka Knpusova v Ljubljani, Amalija Eisenzopfova v Velikih Laščah. Riharda Gselmrnova v Mariboru in Franja Olifčičeva na Bledu: za uradnice 5. skupine II. kategorije: Marija Suster-žičeva na Grosupljem, Franja Zgončeva v Ljutomeru in Terezija Zpmljakova v Ormožu: «1 uradnika 4 skupine III. katego-rije Rudolf Pečnik na glavni pošli v Lju-: bljani. * 1» sodne službe. Kakor javija urrdni list, je solni svetnik in upravitelj za^reb- j škega okrajnega sodišča Dragotin Bubatij imenovan za podpredsednika sodbenegn : stola v Zagrebu. «Novosli» doznava jo. dn i je Eubanj določen za voditelfa glavne obravnave proti Sljepanu Radiču in tovarišem. * Smrtna kosa. V Skofji Loki je Umrla dne 27. t m gospa Katica R a b ! č. soproga g Ivana R.ihiča. poštn?7a upravnika. Pokojn i ca je bila vzorna žena. skrbna mati ter je viivala splošpn u^led Poireb bo danes ob 4. uri popoldne. — V pondeljek je preminul v Ljubljani g. Jenn Doberlet. srojevodja v pokoju in posestnik. Niegove zpmske ostanke prepelje-jo danes ob pol 4. uri por«o'dne iz Str?!i-Ske u'ice št 7 na pokopaFšče k Sv. Križu B!ag iima spomin, žalujočim naše Iskreno eožaljel * Matinej« v korist Rdeifera krira Pod prolektoralom kraljice Marije se vrši dne 12. fpbninrja v beograjskem narodnem gledališču velika matineja v korist Rdečega križa na?e kraljevine. * Tak^a u mila. V vseh krajih razen Ljubllane ln Maribora poteče dne 81. is-i nuftrja rok zs plačilo lakse na avtomobile ln drugi vozila. V Liublfan! tn Mariboru polet* rok ia slačilo dne 28. Uhruiruui i Kdor ne plača takse pravočasno, mora po ! tem plačati mesto enkratnega štirikratni znesek. Glej članek »Taksa na vozila*, ki i ga pričnemo priobčevatl v današnji števil-, I ki v gospodarskem delu lista. * Glavna volilna odbor« v Ljubljani. I Dne 9 februarja ob 9. uri bosta pričela ! poslovati glavna volilna odbora (čl 70 vo- : lilnega zakona) za volitve v narodno skupi ščlno in sicer: 1.) za volilno okrožje Lju-bljana-Novo mesto v Ljubljani v veliki dvorani na mestnem magistratu in 2.) za meslo Ljubljana e Spodnjo Šiško v Ljubljani v mali dvorani na mestnem magi-! stratu. Vsi predsedniki volilnih odborov j morajo v smislu čl. 75 zakona za volitve i poslancev v narodno skupščino zapečaten ! zavoj. v katerem se nahajajo volilni spisi j rfonesti dne 9. februarja t. L svojemu > glavnemu volilnemu odboru. CASINO CAKOVEC otvorjea dnevito cd 21. ure zvečer Pistolet (Roulette) - Tabaršn Grand Hotel Zrinski Hitra ir. solidna postrežba Cene solidne su« Ravnateljstvo Špirit, gorljiv Srncž, pravi kranjski fi než, oljnate in «nhp barve, pleskarske in slikarske p trebJčiue. Ravhefear & Derganc Pred škoSJo et. 20. 59/a rojenim, pa v Ljubljano pristojnim mladeničem rojstnega letnika 1907., se je radi vpisa do 10. februarja zg'asiti v mestnem vojaškem uradu v »Mestnem dornus. Odsotne morejo zglasiti sorod« niki, u— Glavna skupščina »Pravnika*. — Na redno g'avno skupščino »Pravnik«., gradnjo poslopja za državni arhiv v Beogradu. Minister je izjavil, da bo dal na razpolago potrpbna sredstva za gradnjo poslopja, ki bo odgovarjalo pogojem, ki se zahtevajo za čuvanje važnih arhivskih | rij. Zasipa in Bleda, nakar se je vsem po hudih naporih posrečilo ogenj pogasi-! ki se bo vršila danes ob pol 6. uri po» * »'Savni arhiv r BenCTaflu. Kakor po-: t$ m tf:ko preprečiti, da ni bila nesreča pohlne na sodišču soS« št. 7«. opozarja ročajo iz Beograda, je finančni minVer , je vc{ja. škoda je ogiomna. , in vabi še enkr.it odbor društva -Pravr preiivčerajšnjim sprejel ravnatelja držav-j * [nžeiijprje opozarjamo ns natečaj za nika». nega arhiva Risto Odaviča. ki mu ie po- j ngfrte zgradbe čekovnega zavola v Ljub- j u— Dramatični napred. dru« dal poročilo o pripravljalnih delih za ]jani. Natečaj je objavljen v iuseratnem štva za Kolizejski okraj priredi v ne« delu. i deljo dne L februarja ob 20. uri v si« * Opozarjamo na današnji oela» Ivrdke Ionu restavracije pri «Lcvu», Gospo« M. Kukman, klobučar v Spodnji Siiki, svetska ccsta, veseloigro »Mutasti mu« Jernejeva cesta 58. zikant*. Po igri prosta zabava, šaljiva * Promet na Donavi n^tavljen. Pri No- pošta itd. Sodeluje izboren salonski kolekcij iz državne in narodne pmšlosii. \ Vem Sadu je Donava tako upadla, da je orkester. 216 * Za nižje nameščence ministrstva pro- 3lanje vode prišlo pod ničlo. Ze več de- u— kulturna sekcija Orjuna v Šiški selletij Donava ni bila tako nizka. Med vabi na predavan ie. ki se vrši v soboto Vukovarom in Zemunom so vse ladje 31. t m ob 20 uri pri br. Slepiču. Pre-ustavile promet. ! dava! ho g. prof. Jeris o umiku čez Al« * Potres na hrva'sko - slavonski meji. banijo Pridite vsi Zdravo! 224 tJularnji list> poroča iz Stojdrage ob hr- u— Češkoslovaška Obec " Ljubljani vatsko - slovenski meji. da vladajo lam-1 pofada v sobotu 31. t. m. v Nar. domč kaj perijodični potresi. Zemlja se trese j »Čajovv večirek* s pestrvm programem skoraj vsrk dan; dne 18. januarja pa je bil potres tako močan, da se je v Gabro-vici nek strmi breg sesul na cesto ter one mogoči! za par dni promet Ker se potre- svete. Ministrstvo prosvete je odločilo, da zadostuje v dosego III. uradniške kategorije izpričevalo čez šlirirazredno meščan-i sko šolo v Sloveniji, izdano najkasneje v j letu 1921. Vsi oni pa. ki so pozneje končali 3. meščanskošolski razred, morajo kot doslej zn dosego III. uradniške kategorije položili izpit čez četrti razred. * Kdor se hnee izogniti taksnim kaznim naj poravna do dne 31. januarja: 1.) dopolnilno prenosno takso po tarif postav- ki 12, opomba 12 zv. leto 1925. oziroma najbolj čutijo v bližnjih flateških toplicah, so tamkaj ponovno izmerili toplino vode in ugotovili, da je voda sedaj za tri stopinje bolj gorka. kakor je bila v prošli kopalni sezoni Val teh perijodifnih potresov sega približno deset kilometrov zračne daljave okoli Crniku. za I. četrtletje 1925 : 2.) takso od točenja j alkoholnih pijač no tarif postavki B2(>2 za | prvo pollplje 1025 : 3) takso od vozil po ; tarif, postavki 10(1 za leto 19?5. (Posestni. ! ki vozil izven Ljubliane morajo plnčMi takso do dne 31. i. 19?5. Ljubljančani do 58. 2. 1925.) — Rok za v!eži>ev nanovedi za dohodnino in renlnino poteče z 31 j»- a tanccm. Začatck v 8 hod. Vstup prost. 226 u— Združeni damski frizerji »poročajo, da bojo čcsainice v nedeljo dne 1. februarja odprte. 225 u— Sčipatnik z usnjenim etuijcm je izguhil v pondeljek zvečer neki gospod v restavraciji južnega kolodvora ali go« spoda Košaka, oziroma v kavarni • Zvezda*. Kdor ga jc našel, naj bo ta« epicentra na hribu ko prijazen in ga odda v upr. »Jutra*. u— Polisijskc prijave. Od pondelika * Pomilostitev Jnvo famsse odklonjena. ; na torek so bi!i prijavljeni policiji sle« nuarjem 1925. Opozarjamo'davkoplafevai-j Iz Osijeka se poroča, da je prošnja zna- deči slučaji: 1 radi žaljenja Nj. Veli. ce, da vlože takoi pri pristojnih davčnih ne^a razbojnika Jovana ("aruge za pOmi- j čanstva, 3 poškodbe tuie lastnine, 1 oblastih (v Ljubljani pri davčn? admini-i Učenje odklonjena, dočim »o njegovi tri- tatvina. 1 prestopek kaljenja nočnega si raciji) svoie napovedi. Kdor zamudi pla ie ,ui1i ,)a snlrl obsojeni tov riši pomilo- j miru. 9 prestopkov cestnega policijske« čilo zgorejšnjih faks ali pa napoved do s*eni- Dan zu izvršitev smrtne obsodbe žs g« rc-da, I prekoračenje policijske ure, hodnine. bo nepristno irmenaden s kaz ni določen. jI telesna poškodba in 1 nezgoda, nijo sli pa s konlum^com * Tihotapstvo t viis-aiicami in i-i~aret-! u— Nesreča. Hlapec pivovarne <1 1?> dn! do fi mesecev, oziroma od 100 do 500 dinarjev globe. e— Z rudarske So'e v Celju. Profesor rudarske šo'e v Ce'iu Andrei Torv kar ie pomaknjen v 5. skupino L k*» tegoriie ter se mu priznajo prc:cmkf. pripadajoči temu činu. za vso dobo. z« katero so bi'i priznani tudi ostalim dr* žavnim uslužbencem po novem ur»d» niškem zakonu. e— Sestanek slovenskih trgovcev r Celiu se vrši v četrtek, dne 71 t m. r zadnji sobi restavracije »Celjskega do» ma* {n*no ob 8. uri zvečer. e— Planinski ples v Celju se vrši nepreklicno dne 7. marca v »CePskem domu«. na kar se blagovolijo celjska društva ozirati. Obsežne priprave so že » teku. e— Osrednie društvo trgovskih na-gtavlienrev za Slovenijo v Ljubljani, kra^ ;evn.a skupina Celje, ima redni letni ob g Majcen sta na shodu v Zg. Šiški povedala klerikalcem, kar jim gre, pa tudi zoper katerega je te dni gospa Vidogava Kosič podala tožbo, da ji je ugrabil njeno hčerko. i več slišali od svojih lastnih volilcev.' Le I InW v ?remu- * predvčerajšnjim J Pomagati si je hotela. V pon« na skrivaj se hodijo pogovarjal lrije Pa so jih raje I razgovor Q v0;itvah ročal bo naš kandldtt g. Ivan Mohorič j Južni kolodvor je prenočil od pondclj« o obrtnih zadevah. — Odbor. j ka na torek že'ezniški uradnik S. T. iz u— Naprednjakom vodmatskega okra* ja. Vabimo somišljenike k sestanku pol. in gosp. društva zn vodmatski okraj, ki se vrši v četrtek dne 29. t. m. ob pol 8. zvečer v društveni knjižnici, Bolioričpva ulica 9. Z ozirom na važen pustili nekoliko žvr"olpti. stisnjene v ko- prosinio sigurne udeležbe. — Opozarjamo vse somišlie« Zaoreba. Ko ga je šla včeraj dopoldne sobarica Ivanka Nagode budit in kljub ponovnemu trkanju ni dobila odgovora, je obvestila o dogodku ko'odvorsko stražnico, nakar so odprli vrata v pri« sotno^tl polic! iskih organov. Ko so vstopili, so našli T znak na postelji; imel je rano na Vratu in levi roki. Po« stelja in tla so hila okrvavliena, na noč« ni omarici pa je ležala britev. Na od- tu sobe, v strahu čakajoče, kako bi se re-! nike Naprednega bloka za vodmatski ako bi iim Hn,i dejanskega pouka po da se vrjj j:)vcn sho(] v ^^^ najetih gobezdalih Ko je g. Majcen po-j31. t. m. oh 8. uri zvečer v saonu go« rctlbo žc czniškega zdravnika dr. Trav« jasni! blagajniku SKS. zakaj so pudjev-; stilne Drašček, Bohoričeva ulica 9. Na ' nerja jc bi! T. prepeljan v bolnico. Nje« ci napredovali od 8 izvoljenih na enega shodu bosta poročala kandidata dr. Mo« i *ove poškodbe niso nevarne, ker so neizvoliencga poslanca in ko je od njega horič in i ni Sapla. Dolžnost vsakega 1 «'avne ži'e na vratu in levi roki nedo« nrnsil pojasnila, kako Pucljev tEkonnm», bodi. da pripelje seboj svoje prijatelje, j takn=ene. Kaj je privedlo nesrečneža gospodari z onimi milijoni, kl jih je dobi! j u_ Ravnihar;ev shod brez Ravnihar, 1 od države na posoiilo. pa jih sedaj noče dal shod nn Ahacljcvi ccsti v Zupanči« čevi gostilni. Ker se ie zbal javne kri« j , tike, sam zopet ni prišel na sestanek. [ i Ima iste manire, kakor klerikalci, ki se I tudi skrivaio ter se ne upajo na dan, ker Vedo, da hI jih javnost obsodila. vrniti in g,a sedstj drživa toži. je bi! gosp. Kušar tako v zadregi, da se mu Je vse smejalo. Nit boljše ni opravil klerikalec, ki je mislil, da se da s svincem strašiti pametne ljudi. Ko mu Je bilo poslrežpno 9 profesorjpm Šino In ministrom Frn' !fcri. fom. se g- I u— Ravniharjev shod brez Ravnihar« do obupnega koraka, ni znano, ja. Za sinoči je dr. Ravnikar napove« ; £@volke, ki lih rse nero?iš!! ? ? ? ? Iz Cei*a Sestanek JDS za mesto Celje vrli danes v sredo, dne 28. od 20. ur! je sicer klerikalec potrudil do Sestanek je otvori! dr. Ravniharjev na. g. Majcena « prošnjo, da mu pojasni za- | mestnik Juvan. ki je v splošno Zabavo devo z originalom voznega lista, do danes v^h navzočih m'atil prazno slamo. Na« pa se tisti zagovornik klerikalne korUp-; t0 t0 se „a|asili k besedi razni govor. Celjskem domu. Ker se obravnavajo cije ni 5e potrudil v pisarno k g. Majce- i niki. da bi spravili nekoliko jasnosti v mi. da tam pove natančnejše svoje Ime in i zmedenosti predgovornika. Vodstvo si ogleda, kakšni so listi votmi liSII. o NSS. se je seveda tega ustrašilo ter raje katerih že vse ve, kako so jih hoteli kle-1 po dolgem prerekanju zakjučilo shod, rikalci porabi!! ri nas — celo boljševizem širi tudi tam svoj strah. Češki revizor vi li v moji prtljagi razne brošure in poljske času-pise. »Kaj je to?» — »Čaoči!o je jntro Božičnega dne. k-smo bili na mejah poljskih. Solnčni žarki oadaio sicer poševneje kakor pri nas. ali nebo je čisto in dan veder in posebnega mraza ni. Vozili smo se ves dan preko noi:.-kili ravnin in ves dan je sijalo toplo solnce samo drzen človek, ampak tudi velik po-zer, kar je pravkar dokazal njegov obisk v levji kletki. 17 oseb pod tovornim avtomobilom Prošlo soboto zvečer se je pripel-v KLbisvvaldu pri Lipnici na Štajerskem težka avtomobilska nezgoda, ki je za- j je privolil v poroko med njim in svojo hčerjo. Proti Ilonini volji je zabranil pastorju dostop v hišo. Kmalu nato j-1 prišlo do zaroke med novim ženinom in Ilono. Pastor jo ob tej priliki najel cigansko godbo, s katero se je ustavil prod dekletoum oknom. Cigani so za-svirali žal«»no pesem, Takacz pa jo vzel iz žepa samokres ter 3e je na mestu ustrelil v srce. Radi tega so nastali v vasi velikanski nemiri. Množica Jc se je približala madzs.rs.ki meji, kjer ?o t grmič ju. Obleka na nji je bila raztrgajo ustavili trije orožniki. Ti so izvabi!: j na. Pristojn* oblasti še niso izsluiile morilca, a ker je nož, s katerim jt Elizabeta odila, precej dobro znan, ji pričakovati, da bo zločinec, kmaiu pri- h te vala eno človeško žrtev. Imenova- |naskoči,a hi|o IIonipecra očeta in je ho-nega večera te sedlo v tovorni avtom«. tela ,in<L Nastopiti je moralo M gospodarske uprave v St 0*vvald i (0r0Žnr;;{v,0 ki je m<) komaj branilo na 17 oseb Ljudje so bil. namenjem na j ,a g stre]nim oro?-, m v roki. 0b;c. neko predpustno veselico. \ ozi oje vo- . prenehalo prej, dokler ni d.l Mer Alojz:; Aidisch. V avtduobdu ^ ■ !n0 n da je iarok, je bilo več uradnikov, okrajni zdrav- 'mefi T] j nnvim sml,)CPm raz,lrta in nik, gozdar neka hišna porotnica^ * j nPveIjavtm. gpIe po toj izjavi so sc dvema hčerkama, elektromonter ter • J 1 ..... več zelo .— ■ ~. -.....—. i-« j. -v«.. .—,. — p.j ieneko na madžarski teritorij ter jo oropali in ustrelili. Zločinci orožniški stražmojster Horvath. Sigh in četo-vodja Kovacz so že pod ključem. Obla sti so na-šle pri njih dolarske bankovce, katere so oroimki ukradli ženski predno so jo usmrtili. | X Nov kriminalni umor v Berlinu. V j run je pa le za par centimetrov večji noči od sobote na nedeljo je neznani od svoje ženice. Deklica ic j10^'.'* storilec v berlinski okolici umoril 18 ; večkrat k prelistavam v potujoči cir-letno služkinjo Elizabeto Stengerski. | kus, kjer je spoznala glavno privlačno šel policiji v ro»e. X Poroka o veh prltlikavčkov se j« vršila te dni v Weymouthu na Angle, kem. Nevesta ni niti n tur visoka, že- „ „„., .„ — - . ------- neveljavna, seie po tej izjavi so ec j h?fkama' .flektromonter ter, ^ ne,,aj dnl ?p je dragih zasebnikov Noč je bila ^ ^ mla,Ie?a pa?torja pri k,. temna, cesta, po kateri je voz, !tPrpm' ,0 ,p !z7re(]i da > Dekle se je vračalo do.nov z neke za bave ob dveh ponoči v spremstvu nekaterih znancev. Na cesti jo je ustavi', in nagovoril mlad neznanec, s katerim se je dekle odstranilo. Zjutraj so našli Elizabeto razmesarjeno v nekom silo cirkusa, svojega bodočega moža. Oba pritliksvčka sta se takoi raljubila, drug v drugega. Lastnik cirkusa j« podaril malima zakoncema opravo za lepo stanovanje. Aleksej Nikolajevic Kuropatkin umri pri tej nezgodi prišel z glavo pod av nad prliško zemijo." O snegu'ni "sledu. j tomobil in je obležal na mestu mrtev. In tako je bil« malone brez pre- . Ostalih 16 ljudi se je z velV o muko stanka do sredine januarja, ko sem '"kopalo izpod vozila. Navzoči zdrav-jaotišča! Polisfco. Bili so ooedini dnevi ;nik- ,tudl ?ara. "njen. je nem« loma mokrotni. ali mraza ni bilo. Tam no i'?9131 I1® 8V°Jc?a J?™"5®' da-J.e Ja" datekem se ven, smo c začudenjem či- "Jence obvezal in jih dal spraviti domov. Gozdar, ki se je vozil z družbo, .je bil težko ranjen in so ga morali peljati v bolnišnico. K sreči ni njegova Dne 14. januarja je preminul v va?i Šcnišurino (pskovske gubernije) bivši vrhovni poveljnik ruske armade v ni- „..,„___.., „ . aI . , . . . i.c,cU. ™ .-c ,-—..... — . sko- bi [tonski vojni, general A. N. K u - L!,a^Jrat.° moralo orožništro zopet poseči vtnea r ot k i n. Stir jIbil 80 let. ZapusUl neki mož poleg šoferja ter je držal v , ^ mbur1ene (lllhove. ■ -» - - ....... ■ ■ rokah veliko karbulno svetilko, ki je metala svoje odseve daleč pred vozilo. Avtomobil ie vozil prav srečno do mostu v takozvanem Freudentalu. Tam je zavil šofer, ne da bi se zavedal, kaj luhko nastane iz tega, neke liko v stran in avtomobil se je '"V-kucnil ter pokopal pod nabo vse, ki so seile'i v njem. Neki sodni uradnik je itali, da sta' Zagreb in Ljubljana p-ir dni bila v neprodirni megli. Nad Polj-sko je sijalo solnce. spominja. W. F. Take" mile zime se tudi Pol-ka no rana ^rtnonevarna. Šoferja Aidischa so raii neprevidnega ravnanja z za upanimi mu človeškimi življenji oblasti zaprle in se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Predpnstna prireditev, na katero so se nesrečniki peljali, J" torej imela prav žalosten konec in le naključju gre hvala, da ni imela nezgoda usodnejših posledic. Konec sa'starefšcga nebotičnika Na^tarejši nebotičnik v Nev Yorku g* Mussolmi v levji kletki Florentinskl list *NazioM< objavlja sledeči dopis iz Riina: Tujci, ki eo prišli v Rim Iz inozemstva in iz italijanskih okrajev, so imeli pred kratkem priliko videti prizor, kakoršen se človeku ne nudi vsak dan. Bilo je toplo vreme in solnce je sijalo na zemljo. Ob 14. uri in on četrt se je ministrski predsednik Mui»solir» podal v levjo kletko. Pravkar je pribainl s svo'ega ohični- Nfe^ova Ekselenca Lenin Povodom obletnice smrti vod'telja ruske revolucije Vladimira H.iiča Let,i. na ie prejel sovjetski komisar za zunanje zadevp Čičerin od Čan?-So-Llna. guvernerja Mandžurije telegram Bleile-če vsf bine: »Vaša F.Uselenca! Te dni se obnavlja dan smrti Niegovp Fksclpncp pospodn Lenina. On je sicer telesno umrl, toda veliko d"!o. katereca je izvršil, bo traj no ostalo. Prporifnn ;em. ds bodo drža vliani sovjetske Rusije vedno oboževali nie^ov spomin.* Ciferin ie odgovoril ni to č^titko S i.-rat'-!m 'etp?ramom. v knterem je po-vdaril, da se ie s čestitko mand*ur-skega gnverrerja priiatelj-tvo med Rusi '»o !n K'tajsko še bolj utrdilo. Ohpnem po-opnjo iz aioskve, da je dobila po Lenin« ime tudi neka zverda stalnica, katero ie odkril astronom Re-'vski. zaposlen v tvez^^mi ra Krim«. Zvezda nosi ime Vladilen. ne ve pa se še. kateremu red« zvezd pripada. neg. dnevnega izprehoda, na kateri !desett«.lstro,ma hiša »Mills Ruilding ga j« spremljal po drevoredih v okolici Se ,ma na I)0,,,a=' sk,P',a vile iavni obleko katero obišče Mussolini večkrat, so so začeli riniti proti izhodu. Musso!ini'eva lavinja ki sliši na line »Italija«, se je takoj vrgla k njegovim nogam. Predsednik ministrskega sveta je opazoval to nenavadno mnekanje s prekrižanimi rokami in f-e :e začel nato igrati s svojo ljubljenko. f^vin.ia je bila zelo dostopna. Pred kletko pa se je zbiralo ljudstvo, ki je kmal« naraslo v tisočglavo množico. Dame. otroci in turisti, vsi so z nenavadnim zanimanjem sledili vsaki kretnH Musselinija. ki »e je naravnost otročje Igral s kraljico živalskega rodu. »Italija« je pohlevno odpirala usta in je vzela Mnssolinijpvo roko med robe. ne da bi možu storila kaj žalega. Se več. Eevinjn w jp dala celo poljubiti in nato prplpp-»ti. Vse je prenašala z izredno hladnokrvnostjo. Med gledalci, ki so opazovali ta nevsakdanji prizor, je bilo tudi več časnikarjev in celo neki francoski poslanec. Mussolini se ie 7. vspmi razgovarjal. Povedal je. da .ie levin;a stara 18 mesecev in da je popolnoma krotka. Pritoževal Pa se je nad enim izmed mlad h Ipvo*. ki ie že začel kazati znake divjosti in kntpr-pga bo treba ločiti od ostale trojice da ne 7'iesrti pred časom. Po preteku 20 minut »e ;e Mussolini P^dal iz kletke, ko se je ločil od svoje ljubljenke Italije. Vzpel se ie znpet na konja in od:ezdil po aleji. Članstvo je stropi Nebotičnik »Mills Buililing* je bil pred 40 leti pravo čudo gradbene tehnike i« tedanje inženjerske umetnosti. Ljudje so ga gledali knkor novo razodetje in ga niso razumeli, še manj pa so se seveda zavedali, da bo nebotičnik prišel tako kmal« iz mode in da ga bodo pre' nsi'e nove zgradbe. »Mills Ruilding* je bil dolgo let h'ša, v kateri ie kraljeval I. Pl Morgan. Zn--i boga taš je prodal palačo družbi »Frpiitable Tnist* in ta družba je sedaj sklenila stavlio podreti ter sezidati na njenem prostoru novo zgradbo, ki bo stala de spt milijonov dolarjev — kapital, ki 'A imajo praktični Američani v žepu vedno. kadar se jim obetajo ugodne de narne kupčije. Davslke, katere se ne ? ? ? ? Romantična ljubezenska traeedi?a Zelo nevsakdanja, naravnost romantična tragedija «e je pred kratkim o«I igrala na neki vaški cesti v slovaškem sel« Magvar-Sok«. — Kalvinski pastor Takacz, ki je služboval v občini, se je zaljubil v neko pravljično lepo in sila bogato kmečko hčer Ilono C/.ernva-kovo. Dekletov oče je že privolil v poroko obeh m'adcev. Kar naenkrat pa .je prišel v hišo šin nekega bogatega na razne načine komentiralo njegovo igra-1 posestnika v vasi in je pro-il za Ilonino nje z levi in poleg hvale so Se čule ti: d i | roko. Dekletovemu očetu je tako im-pikre opazke ter očitki, da ni Mussolini poniralo bogastvo novega snubca, da X Zopetna otvoritev groba faraona Tiitatikamisa. Iz. Luksorja v Egiptu poročajo. da ie polkovnik Carter v neo!r.ofTin nevioSko-dovan. Carter bo seiiaj nadaljeval svo ja izkopavanja. X Nov fTri) it nov pečat dunajs':e»a mesta. Dunajski mestni svet bo v kratkem sprejel predlog. kj se tiče novega grba in novega i'oees proti škofu chI sredni""a veka dalje. X Roparski umor treh madžarskih orožnikov. V Gflss|n«ru fRorgenlarvlI se ip pripetil te dni neverjeten roparski nmor. Neka ženska, po imenu BonstingI, je bogat arhiv spominov, ki jih je pk-al vse svoje življenje. Vse dokumente da sovjetska vlada prepeljati v Petro-grad, kjer bodo shranjeui v centralnem državnem arhivu. Kuropat.kinova smrt je skrrmcn konec življenja moža, h kateremu so se obračale nekoč oči milijonov ljudi. K« ropatkin je bil imenovan l. 1S38. za ruskega vojnega minl-tra, ali njegova kariera se začenja šele ob izbruhu ru-sko-japonske vojne. V februarju 1901. je bil imenovan za vrhovnega povelj nika vseh ruskih čet na Daljrijfni Vzhotlu, vendar pa Kuropatkin ni bil povsem neodvisen, kajti car mu je il<-ilelil svojega generalnega pobočnika Aloksejeva. ki je zapovedoval tudi mornarici. Vojna, katera je začela R« sija s jiodceiijevanjem usode, ki je čakala rusko armada, je bila ia H.isijv takoj spočetka neugodna. Prišlo je do bitke pri Liajojangu, ki jo je m>ral Kuropatkin prekiniti, da se umakne. Umik ruskih čet se je izvršil brez večjih izgub. Situacija v vrhovnem poveljstvu se je še bolj poostrila, ko je bila sestavljena druga mamlžurska armada. katere poveljnik general G r i p-penberg je bil v vojaških funkcijah enak Kuropatkinil. Sele po bitki n.i . . _ reki šache, čije neodločeni izid so mogli mahu. Japonci so imeli izborno iti''*; vojskovodja boril sam s seboj, ker je mora! čee.to izdajati ptnelja in vodiU vojne o; -racije proti svojemu prepričanju ln v nasprotju t lasN mi kon-ccjicijami. Svojo knjigo zaključuje a analizo dogodkov in činiteljev. i-i -» provzročili neuspeh ruske armade. Takoj spočetka jo moral delati dispov* cija brez zanesljivih informacij o no* prijatelju, ker pehotna in konjeniška izvidnica ni dobro funkcijonirala. Ist-v velja tudi o početju |>oveljnika drug® armade generala K a u I b a r s a, ki mu pripisuje Kuropatkin glavno zaslugo ia uspeh japonske armade poa jiovelj>tvora generala Nogija. Ko namreč kapitulirala znamenita rusk» trdnjava Port Arthur, je prišel Nogy » četami na jornoč Japoncem, ki ao na^ -kakovali pozicije Kaulbarsove armade. Kuropatkin kritizira samega seba z bcfedami: »Zato se smatram za gi.iv^ nega krivca mu' Hiskega poraba. Nisem mislil na dovolj močno rezervo, ker sem verjel poročilom generala Ci-čagora; svoje sile sem oslabil za eno brigado pehote in divizijo kozakov, nisem pravočasno razporedil poedinih. odredov. pn»malo sem cenil duh ruskega i« japonskega vojaka in dal po« velje za umik prepozno.* Kuropatkin opisuje tudi druge okol-nosti. ki so vplivale na kritično situacijo 1! usije v tej vojni. Bojišče je vo« zala samo enotirna železnica z Rusijo* kar je oviralo vojsko v nje.nem raz- Ritsi smatrati za delni uspeh, por-taii^ Kuropatkin vrhovni poveljnik ruske vojske in mornarice proti Japonski. niško zvezo in so lahko izpopolnili čde po vsaki bitki z rezervo. Pri Muk-denu so imeli trije ru-ki armadni zbori Takoj |>o imenovanju je reorganiziral j skupaj .">i» O0(» mož. Glavno nesrečo pa in izpopolnil armado, ali ni mu bilo vidi Kuropatkin v tem, kako so na usojeno dokončati vojno. To bilki pri ■ obeh straneh pojmovali vojno, Japoa^ Mukdenu, kjer se je Kuropatklnu po- 1 ci so oddali v njo narodno vojno, za srečilo rediti ru-ke Čete iz zelo kritič- j katero se je narod deset let pripravne situacije, se je umaknil generalu Ijal. Sam Kuropntkin priznava v «vo-Lineviču, ker je bil v očeh ruske i jih spominih, da je ja|>onsko vojaštvo javnosti o bila. pojasniti javr.oEti, koliko je resnice na očitku, da je on zakrivil poraz ruskih čet. Ta naloga je bila zanj tem težja, ker je prevzel vrhovno poveljstvo kot večletni vojn: minister, ki je imel pri liko in dolžnost pripraviti oborožim bilo zlasti nižje poveljstvo. Častniki U moštvu i'iso imeli veselja do boja. Po« edini odredi se niso medseliojiio pod-pir»!i. vojn*« in najvišjem« ča--uiiku je manjkala dobra volja dovršiti *•»■ četo o | e racijo ne glede na žrtve. V ruski annndi je bilo malo mož — pravi Kuropatkin —, ki bi imeli vojaške »f* line in železne živce, da bi mogli vzlr-žat: |>o več dni v boju. To je moralni portret ruskegn vojaka v vojni proii Japoncem. K«ro-liaikin ne taji. da so bile tu li izj--mo in tU sc se ruski vojaki navzlic -i>t.'S-nrmu pomanjkanju pravega entuziaz-ma borili či*sto z nepophnim junaštvom. Kuropatkin je v svojih sp"- silo Rusije za vsp. kar bi zah'evali ol j minili objektiven in pravičen tudi na- nje državni interesi. Kuropatkin je formuliral sv.,jo ob r: m bo v obsežnih mernoarjih in v jvosebni knjigi, ki j" bila natisnjena kot poročilo carju o ru ko-japonski vojni. V tem delu na letimo na številne dokaze, kako se je piani samemu sebi. Vidi «e pa, da j« bil glavni vzrok neuspeha v krizi ruske volje. Kakor so pokazali dogodki poznejših let, je dozorevala kriza i« takrat tudi v ;>olitičuem življenju velike ruske države. Branko: V hiralnici Hiralnica je kraj, kjer počivajo ljudje, ki bi morali po mnenju mlajših že davno umreti, pa nočejo umreti; nalašč ne. v spodtiko in jezo mlajših. To je kraj, kamor lepega dne pripeljejo berača. ki je onemogel in ki se ga hoče bogata občina zlepa znebiti Hiralnica je raj, k'er ugaša polagoma klavrna Ješčerba življenja marsikomu, ki si ie obetal od živllenir. da mu bo dozorelo h cvetoče pomladi v obilno zla:-) lesen. Kdor gre mimo tega mrtveca doma. se nehote nečesa spomni in to mu je zoprno in neprijetno: zasmeje se ir, s; misli, da se to sploh r.> ra pripetiti Kaj vse človek n.ise zida! V zve?de gloda in pade v jamo! Toda to je naše življenje. Meni pa se je zdela onemogla izmozgana starost vedno nekaj, kar spada med na jbolj žalostne odi mike človeškega življenja. Impl sem soMca. ki je bil zdravnik * hiralnici. Teljal me je nekoč tja. di vidim to zadnjo postajo našega križe vega pota. Kaj vse sini tam videl, ne aom natanko razlagal, povedal pa bom tttaako. kar Man doiivel k al&U oa oddelku, kier s>o čakali zadnjega ca- stoja — gledališki igralci. * • • Na klopici pred grmom španskega bezga sedita dva starčka. Vsak človek v teh letih ima naguban obraz. To toda so vam bili zemljevidi, vse pre-preženo ln detajlirano. In se pogovarjata: »Danes pa ne ho goveje juhe. Petek: fižol in zelje. Fižol! Moj Bog! Se mlad ga nisem mogel. Take težke jedi! Veste, mene samo juha še drži pokonci!« Njegov stari kolega je bil močno gluh: »Kje bom hodil pokonci, ko sem na treh nogah. Če bi palice ne imel, bi še na vrt ne mogel.* »Jaz pravim, da je danes petek!* »Da. da! Skušnja je bila tisti petek. Midva z ranjkim Pavlom sva prišla malo v »rožcah*. pa sva morala kazen plačati, šestdeset krajcerjev starega denarja.* «Zdaj pa pravijo, da so dinarji.* »Vinarji? Ne morem vWS izračunali. Na vinarje se nisem mogel nikoli navaditi.* »Kateri ravnatelj je že bi! takrat?* »Ravnalelj ga je imel rad. In m« j" večkrat rokah JPavle, drži se, pa boš dobil, kako večjo vlogo.' Pa ga je že tako gnalo, kaj hočemo! Na, zdaj je im on gori, mi |ia spodaj, še vedno je na lxdjem. Ali vi verjamete na tisto posmrtno življenje? Danes je govoril o tem naš duhovnik. Ah, ampak tu človek nima zmisla ta retoriko. In kakšne vokale lina! Veste, jaz sem še zdaj vedno divji na vokale. Da, če bi imel nekaj cez-irskega v nastopu in brntovskega v dikciji, bi mu že človek verjel. Potem pa še ti vokali! Smilil se mi je. ko je še tako mlad človek, (>a ima take vokale!* »Včasih smo na to presneto pazili, je bilo v*e drugače.* »O, o! Da, da, res je! Pace, gospa Pace! Pacelovko je igTala. ta žival, ta lisica, ta zmazek! Pa me je pustila z otrokom in ušla s tistim neumnim ka-pelnikom. Rog jo bo kaznoval! -laz verujem v Roga! O. ti ljubi Bog. ali ni 'res, da jaz vemjoni v A te? Pacel Gospa Pace! . . .» • e • Na ženskem oddelku sta bDa dva objekta tako blizn drug drug«»0'a. da so se sosede 1 oken lahko ratgo-var-jale. Slišal sem smeh in vrišč. »Vi sta igrali KorJelijo? Pojdite i mi Tio močnikih se čuje čim dalje glasneje od ene in druge strani. Čas je, da pomagamo prit: do njih. Naše sadjarstvo potrebuje nadaljnega razvoja in napredka. Zato je treba, da se zganemo, vsak |>o svoe, in pomagamo tej stroki do rovih in boljših uspehov. Z dosedanjim mrtvil; m pa v kraj! R. ček 1175 do 1185; efekti: ban&l: Tr-I Sokol LJubljana !L Telovadb- «t» go 26 do 27. Eskomptna 110 — 111. Hi-j rejšib bratov se vrši ob sredah 'ocuo po 59.5 do »»5, Jugo 105 do 106. Ljub-1 Vi 9. zvečer, Ijanska kreditna 228 — 240, Prašlediona 890 do 9110, Slavenska 77 do 78; industrijski: Eksploataeija 63 do 64. šečerana 730 do 760, Slavonija 5S do 59. Trbovlje 390 do 400; državni: 7-odst. posojilo O do 65, vojna škoda 126 do 127. BEOGRAD Borza radi pravoslavnega praznika ai poslovala. Sokol Občni zbor Soko*skega dru&tva v r ariboru T? na ^oročfa Novoiadska blagovna borza (2/. t. m.) radi pravoslavnega praznika ni poslovala. Mariborski živinski sejem (27. t. m.). Dogon 7 konj, 3 biki, 89 volov, 213 krav in 2 tc'cti; skupno 305 komadov. Po« gače pa je s polpokritim kolesljern. Tu . Vp rečne cene z« kg žive teže so bile: vo* , . .... vladajo med kontrolnimi organi ostro , de'Jejj j| <|0 1230 po'debc i 9.25 1 funkcionarjev. Iz. njih posnamemo, da je nasprotu oča si mnenja. Nekateri- organi j f,' temenski 7~ do 8 75 biki za društvo imelo koncem I. 1924. članstva so mnenja, da je vsak polpokrit koleselj j k,an:c'7 do 9.50. krave, klavne debe'e ! ^ naraščaja 306 in dece 483- tore' zavezan taksi, ker je siičen vozilom pod 1 g 9 75 p'emen~,ke 7.50 do 8.25. za ■ !>k"Pno sok. pripadnikov. Pro-tvoje št. 2., 3. in 8., drugi pa nasprotno trdijo, - - - da ta voz ni zavezan taksi, splošno dra- I se je vršil v nedeFo. 25. t. m., dopoldan v Narodnem domu. Pripravil ga je odboi že z izdajo vestnika »Naš Sok. domt, I. štev. za leto 1925., v katerem f, pri ob-čena poleg nekaterih člankov, tičočih se Sok. doma tudi pomočila društvenih da se koleselj brez kozla ne more smatrati za taksi zavezano vozilo, ker sama streha še ni zadosten vzrek. da se smatra vozilo za fijakerski voz, posebno ker ima bugi v sliki št. 2 kolesa z gumijevim obročem, koleselj št. 3 pa služabniški sedež, med tein ko ima fajton v sliki št. S tudi kozel, vsled česar torej koleselj s streho toda brez služahniške-osebe (razen šoferja in pomožnih delav-! Ka sedeža in brez kozla nima nič skup-cev), se smatrajo tudi običajno tovorni nega, t-c j 7 :„ 7 sodelovalo pri vseh obveznih župnih pri- klonase do 7, mo zne in bre e 7 ,. , . ' . .. , ' L . ..... 7sn 1 !«•»- red tvah in ria poki-i.anskem zletu v /a- ao 10, nrada živina 7.?0 do I0.2a. te eta . ' . , ., ..— V>- x< -it ,0 "remi. razen tega krasno tehnično znanje, roc.1. je bil nas hme.jsk. trg s.m kn;i2 za sok.|ii!ia , krU1> l0 su glavne vrline dundj_ " pr0S,0tlp0nCenah ! nara^j in deco iz Ljudske kn^iee. skcga moštva Vse moštvo je bilo homo-od 4400 do 4500 Kč za 50 kg Ponu... j,kj|Iuje p.,,es (i,„gh Mntmiv»sti 187 ^ ce|otd. v dru81 Polovici so biU L,u- n;e hmel,a ni bilo silno . le nekateri tu« nn„ovorov prP(, vr,t0 in dvi-neeje šte |kaišnii prekupci (Platzhand'er) so se vi]a ni,rofn;kov jjbsnika« od 22 j zadovoljili z znižin mi ccnami. Vsa za* na 7_ivahno :e bilo delovanje odseka loga ž.teškega hmelj« znaša le pičlih ' »^h,, poholskega doma. ki izkazn- 4000 stotov po 50 ka. Občno mnenje | * premoženj v vrednosti 223.549 j ^ - (enajstmetrovka, l3 Zinaja. trgovcev je. d. se glede n, ma'o za.ogo i(1;nnrVv in par. pomnoženo v letu 102-1. | Kakor smo že poročali, je bil Hašk od vkbuh mirnemu prometu cene z. za« ; „ n7..mifi Pin. I ^;ip.0a poVal)lj^ na L)unaJ. Igral bo 0 te.sk, hme , ne bodo znatno zniza.e. - i Rolo jahafev. ki je po ra novosti | „ tur„ilju, katerega se bodo Dmg,česeni odsek.! J : I (1 : 0), Viktorija Zizkov : CAhK, Središču. I. vinski sejem »l.jutomerfcina«. F.„akn pridno deln">e:o društveni odseki 2:0. Nurubcrg: LJavern (Monakovo) : ki se je vr.-sil 20. t. m. v centralni kleli na Pracerskem. v .I^enini in pri Smare- j E lir tli I80U 4 : 0, \Vacker (Monakovo) : imenovane zadruge, e dobro iis|xd. Kup- t; na Hrav. polju. Ko ie po pozdravni j V. t. R. Furili 1 : 0, Sp'elvereinigunj . L - . v. • Cev je biio okrog inn iz Štajerske. Kranj- besedi, v kateri v je sponvnjal f 1. 1924 Eurtll . Schvvaben (Augsiiurg) 3 : 2. L - -............... .. ..... ..-,„ , , fadrjo drevje potrebuje strežbe m ,ke jn „rvalske romiaIi w r„ni let- !,lmr|ih sok. pripadnikov Sok. dr. v Mari- F- C. Nurnberg : Ingolstadt 5 : 1. Ham- 3. septembra 1924. pa je izdala generalna j "e Ja slrt,k:l< kl pre,ista\ U ve i«. nikj rizlinp-a. burgnmlca. muškat-i honi. b' podstarosta dr. Rošfnnfeč dal burg: Victoria : Hambuiger Sportverein direkcija posrednih dav kov v tem pogle- |,iel ^ premoženja # m naših do ; rp„a siIv:inoa. malera rizlinsa. miiška- ta pnroft la v razgovor in debato, so hi'a 2 : I. Zugrtb. Pokalne tekme: Ilirija : du novo naredbo št. 44 80«. ki se precei i h»Jkov je vredna, da J«) bolj neguje te, fa gj|vanca, rulandea in mešanih vsn porofil.a »pre eta in je prejšniemn Atena 2 : I, Sokol : Unitas 1 : a razliku ie od omenjenih dveh naredb iz '!' I^si^sujenio kakor doslej. v|.„t M:>»jše ko|ične so bi'e celo iz let- odboru bil izrečen ah»n'utorij. Izmed j Vrdjuka odide na Uunuj. Bivši vra- leta 1922. Po novi naredbi se smatrajo za tilakrr-ske vozove samo oni vozovi, ki so v naredbi naslikanim vozovom po obliki in izdelavi enaki ali na slični. Ostali vozovi se smatrajo za običajne vozove na vzmeteh (fedrih) in «čeze», ki niso zavezani hi liiMhica je, da je prav ta panoga na-jnika ,!)|7 rtila je to nedvomno izbira ^preietih predlnrov ........ se-a gospoda .-stva še mučno za nema r-1 nn.M»ot j>ih štajerskih vin. Cene so se gi-i zv|ian'e letnega prispevka č jena. Poglejmo nase sadne vrto- e zunaj • |,ile mP(] ln ,|0 15 |iin n,cr. Ti vinski 40 Oin bilo omeniti le članstva na po vaseh, pa se prepričamo, da ji ' se bodo odslej vršili vsako leto.; Z vzklikom je bil soglasno izvnlven tre v je po nniouili naših krajih vse |»re- j sjPPr vsak pn.j torpk p„ i«, januarju, ta-ie odl>or: starosta br. dr. L. Moštlan malo oskrbovano. Naš kmet [vozna j _ s|a(tkorna kampanja. Iz Zapre čič. podstares-a br. Rado I-enard. na?, sadno drevo, kadar ga kupi in sa li. si- ha porofajo. da bo po splošni cenitvi ve- br. Marfan. načelnica s. Nabergo!eva: od- —|| i".«'"" * • »vvtv,, mo,« . : ■ . .lil 1 ..................1 . -........................ ' taksi po tarifni postavki 100. taksne ta- cer l'a e t;lkrat- ka,lar obira 111 kla- j fina tvornic še tekom tega meseca pre- bom-'ki bratje R. Milost. S Medvedek, rife. iti. lo je pa premalo. Temu dejstvu je del.-sla peso. Sladkorni kartel je r mese- L Bratož. I. Ješovnik. Nace Vidmar. V naredbi je naslikanih 17 vozil, ki so pripisati, da drevje okrog naših cu bnuarju dvakrat menjal cene. Prvič dr. B. JPhali? J. Jenko. V. Onintar. E. 00 obliki in pc izdelavi zelo različna, domov premalo donaša in da tako ne- 1 V dne 9. t. m., povišal cene za 0.50 Pin. i Vrtovee Fr. Mačus Z. Uren in Boh. Sla- Prvih 7 voz se smatra za >Tpolfijakerske» red"o rodi. I.e tam. kjer so izjemno dmaič pa je 13. t. m. znižal cene za n.40|ehta ter s. V. Leskovarjeva: za namegt- , ..._______ . 1 . •................. r... .».I .... i. t.im n: — _:__________J..________! •« « __i.. in ostalih 10 pa za «fijakerske» vozove. | ugodne razmere za sadjarstvo, je v tem | Pin. in sicer v razmerju napram porastu Razlika med fijakerskimi in polfijaker- °"ru "ekai drug-če pa ne. Zna- sk;mi vozovi ie v glavnem ta, da k' (,a np I""1' (na kozlu). Sicer pa je razlikovanje med demo raznih krajih do nobene pra-poliiiakersklmi in ti akerskimi vozovi itak v«' sadne kupčije, brez vsakega pomena, ker plačujejo obo-i Za sadno kii|>čijo je treba bolj enot dinarja. ^ 7agrehškl zhor. Prijavnice za udeležbo na zagrebškem velesejmu. ki se bo vrš'1 od 90. IV. do 4. V. t. 1- dobijo in-teiesemi v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljtibl ;a ni. = Švicarskim tvrdkam In zastopnikom švicarskih Ivrdk v S'oveni'1 ln Pre':muriu. ki nameravajo sodelovati na nika sta bila določena br. Bnreš in Tl eh. za pregledovale* računov br. flvalenc in Knvar. Razen teza so bili izvoleni načelr.-ki raznih o0' vas. "na sedežu kmetij slavi in megleni popularnosti:- /.uka,,.' sk;h :n sadjarskih podružnic. Jaz vam, zakaj. - Igralci so bili. p(,trrbno" je pa tu li. otrebnejšega znanja v oskrbovanju in obrezovanju sadnega drez- ekonemi poklicani, da pouiaga.o P-i | v;n8ka o" - '8n7sirojne 0~- ^Trbov-um delu. S purejanj.-m cepilmh teča- j Ijp Q _ 4|0< VevČe 100 - 0. Split 0 do jev bi dalo veliko d« brega doseči, | Kr.nioi— n ^ tar (jradjaiiskc-iia, ki je sedaj igral pri Zagrebški Viktoriji, oJiue na Dunaj, njer je bil angažiran od Vidine. tlukoah se je vrnila iz Egipta. Včeraj se ie dunajsko moštvo Makoah vrnilo s turneje iz Egipta. Pred odnodom je izgubilo v Kairu tekino proti nekemu angleškemu moštvu z 0 : l. Surmijev svetovni rekord uz 5000 m je izboljšal Ritola na 14:39.8. Nurmi je pred 14 dnevi rabil za to progo 14.44.6. Ritola je takrat dospel 50 m za njim. Sedaj pa je dosege! tako formo, da pomeni tudi za Nurmija, vsaj na pokritih tckališčih precejšn o nevarnost Lidilell. olimpijski zmagovalec na leto. ter člani darskecra odreka. S 400 m, je nameraval opust.ti šport ter se tem ie bil bčrpan dnevni red v 2 urah kot pastor naseliti na Kitajskem. Sedal ker ee ni jrubi] čas s poročili in je tndi pa se poroča da ie opustil to nvsel ter radi teaa priporočati izda:o društvenega da bo spomlad, zopet startal m sicer ca poročila i drugim velikim društvom. ; Škotskem in v Angliji. Od vnetim občiumu tljuduo uamauj.m, ila bom otuorii dne 1 fe. bruar.a 1923 najmoderne^ in najhlcjiJenlcnejie opremile mesnico s hladilnico v Ljubljani, na Gospos^etskc cesti St. 5. 33sii Se priiazn > pr.poročim Franc Slamič, pre mesar » Gorici. Sanjalo se mi je pozneje, da je hiralnica ponoči oživela. Silna mesečina je bila razlita po hiralničnem vrtu. In so prihajali hiralei, moški in ženske, vsak v svojem bivšem poklicu. lled njimi so bili bivši pronali mali ja. Na kmetijskih zavodih je posebno j 141X1. zadoižaice Kranjske deželne 0 do 90. — Blago: zaključek: bukova drva,! 1 m, polsuha, teo nakladalna postaja, 3 va-: goni 21 — 22 (21). Ponujali so se lijtovi j hlodi, deske, pšenica, oves, otrobi, turSči-ca, fižol. Povpraševalo se je j>o hrastovih deskah, domači pšenici, turščici, fižolu ribničanu. ZAGREB. V efektih ie tendenca ne« j spremen:ena. Promet majhen. — V de* »izah je b:'a tendenc, istotako nespre« meniena. V začetku sestanka je bilo dovolj blaga, ki se je ponujalo po ne« kaj nižjih tečajih, a proti koncu je bla« ga zmanjkalo in so se tečaji neznatno trgovci, učitelji, slikarji, služkinje, po- : ugodna prilika za take tečaje, ki bi se Strežčki, hlapci in drugi. |morali vrstiti tekom zime <• 'en Vsi so se zbrali sredi vrta in se za jtrim. tako da bi lahko prišle vse važ 1 učvrstili napram početku. vendar so v ▼estuo postavljali kakor fantje n.i nej.;e sadne občine v do-rlednem času , g avnem ostali na včerajšnji višini. In« praznik pred farno cerkvijo. Čakali so j na vrsto. Obiskovati bi iih morali za ] te .-venci ie ni bilo. Promet ie bil neko« pekoga. j stvar na jbolj vneti kmečki mladeniči. In so prišli Hamleti, Leari. Desde ! l-i bi pozneje la! ko dr'iT-> svo'- tova tnone. Cezarji, Viole, Falst.affi . . . v.-i ri"e v tern t>oDČevaii, slično kakor se svojih nekdanjih pozah in manirah. j je t/i ao lilo in se še srodi pri cepljenju Vse je zavriščalo: »Poglejte, po-lej- i trt v trtni-ah. Veliko dobrega Hi \ 4e! . . . Ha, ha, kako sc smc"nil Mi tem pocle-bi lahko storili tndi ?bsol-smo pošteno živeli, mi hočemo red in venti kmetijskih šol. ako bi si hoteli mir! Kdo pa ste prav za prav?» j vzeti toliko časa. da bi svoje mbSe -In so monotono odgovorili: ! tovariše poučevali in veižbali v crnlje »Igralci smo.> li'"o večji v devizah na Italijo. London, N'cw«York in Švico, dočim je bil v de« vizi n. Prago le en zaključek. Kotirale so devize: Amsterdam 2475 do 2505, Dunaj 0.0854 do 0.0874, Berlin 14.325 do 14.475. Bruselj 317.5 do 322.5, It.li« ja zpl.čilo 251.4 do 254.4. ček 251.4 do 254.4, London izplačilo 292.1 — 295 1. ček 292 1 do 295.1, Ne-*york Ček 60.57 do 61 57 j nju To H zahtevalo ie n< kaj dobre ; Pariz 320 do 334. Praga ISO.5 do 183 5, Uulio ia nekaj maieaa truda! ',«sk l&u; do 183^, Švica U76 do RADIO ,,SILVERTOWr kompletne h'adio-.|Hir«te in sestavne dele kakor Anodne baterije od 63 volt, akuuiu'atorje od 6 volt io 85 AII, Cossi r cevi, ebunitne gumbe, material za antene, izolatorje, prekinjala, preni<-nlji»e in sta'ne kunden/.alorje, telefonska slu -ilu od 21)00 do 12.000 Olimov, reosUle, zvočnike od 2000 Olimov, itansfor ator^e racnih ol.merov itd., vse proizvodi glasoute angie-ke tvornice „SILYFKl'OWN", London pnunja amateriem in trgovcem SAVEZ BRITANSKIH INDUSTRIJALACA (AS6iK'lAi El» l.R Ti>11 MANLKACIfRIiKS) ,\KAK KA-T (LTD.) ZAuRED, SAJM1STE. PR0DULJENA HATZ0VA ULICA 56 Trgotci io preprodajalci zuaien pupu-t. jozi £u 131 2o. Razpissa j« natečaj za ic!e:ne načrte uradnega poslopja poštnega čekovnega zavoda v Ljubljani (osnutki r merila 1:200) na dan 18- marca 1325. ***• za strokovnjake, ki so drž-iviiam kralie* ue SriioT. Hnator ia Sloveneet. Tri ctgrade- voOOO Din. 20 000 Din, l.SUO Din. I"ri™m"rki in natfTiuii poffnii so iuu-reseutum os razpolag) pri poštnem čekovLen. z?-- sa v L,.:bij»ui 2a zue=ek 30 Din. Poitni čekovni zavod v Ljubljani due Zb. jauiurja Mozart: „Don Juan" (Premijera v Ljubljani v soboto, 24. t. m.) V zgodovini slovenske opere ostane dan | vef, kakor smo smeli pričakovati. Ni njegova krivda, ako je spričo navedenih krajšav in nedostatkov dobila opera napa-, čen znrčaj: namesto tragike ia groze je 24. januarja 1925. rdeče podčrtan: upri- j prevladala komika. »orili so prvič v slovenskem jeziku Mo-; Na popolno La celotno uprizoritev «Don tariovo veliko opero 0 za ilvanje oblek In perila obratov, skoraj not, po zelo I po bliali. Naslov pove upr. ugodni ceni. prod« Priahik- | , • P"l"»nn ™«mn ra ma ..Julra". 2|6| llma zadmcu za lesno lu- , ' ec »ngonnv Krompirja klnjn mrffuniiii. »oie - pn ' dualrljo » Celju, Lauuti. belfca In ro»a. dobelrsa In možnosti v Šentjakobskem 2|42 zdravega. kupim takoj lo okralu. Ponudbe p"d značko ______I tinll sa dnsiat itev I r,iu u ..Takoj 9S3" na upr. .Jutra . larjj lu marcu. Ponudbe i ; 2183 Pohištvo ! oa-. pilbn najnižje rene Je po ;------ Orožniškl narednik atarejil, zanesljiv In vesten, ISČe službe. — Poirudbe na upravo ..Jutra" pod značko Po(J ceno prodam čreinjevo "» nn.lov: lo.an I ra Marljiv |0||". " 2200 spalno opravo, pol fino delo. dvzevlf. Nov* (.radlAku -Muri ju Aiidlovh. Knievnlika Slavonija, ulica 1. oadatr. 2|bi Deklica |7|4 S^icr^^idirD.TpV* 2 kompletni postelji ..Julra" pod tllro ,,1'otteiui" proda takoj po Dirki ceni 2202 LoCulkur, SLara pul Atev. U. 2ii»o prodam a vaein Inventarjem lo p< ..»..t votli, h 11 .amoaliiao Pekarno Dve spalnici I mnliagnnl. Gospodinja ------- --------- — - ki j« Izveibnna v kubanjii leujskem, zane^ljlvegu, P«- I ln Slvanj-u. Jidl takoj sii.|i|1I I irsSnlevo litnega In vitega, ki je ie v aliiJbo. Ponudbe on npr. obe poiiiirnnl In i pisalno bil v muki aluibi. se »prej- „.lulra" pod lltro „8krbna ml »o proda Fiaojo li..n.'a. eoapodluja". 2207 St. Vid »1.21 nad Ljubljano. 2|»6 lae Dobi prosto sluuovaoje, depjlauko zellilJISte z H glavami ilUne ; poleg lega plačo po du'4otoru. Ponudbe a (pričevali uuj ae po&ljejo Da po&tul predal |63, U"b tjaua. Mlad trgovski potnik p.^. bl '"T"' "„.,,:S4fc* (Conrter) dob 1'iininlbe oa upia%u ..Jutra" pua Atiro ,,Brti kuukur« :>•(• ' Lepo opremljena soba t električno razsvetljavo, v •rctiiui iu««ta, Imhuj odda euiuo boljšemu m)»-pntl j. — LHiptfle »a ujtuvo ..Jutra' poti šifro ..JJolJta oblUlj . tlll Majhno sobo Od mJaifltrttva sa trgov no in Industrijo konotslonirann krojna šola, Ljubljana, Židovska ulica št. 5 prične 4. februarja 829a spomladanski tečaj za moške ob eke, un forme in za ======= vse damske ob!eke. ===== Poučevalo se bi podnevi In zvečer poleg vsega splošnega krojenja tudi le spomladne tnodrle. Kroj je preizkušen, lahko ra!uml|iv, (ta se ga more tudi vsa'<» dama za svo o uporabo priučiti! Učtnce n se preskrbi znižana vožnja na železnici. — Vpisovanje od 26. januarja od 8. do 12. in od 2. do 6. ure zvečer. Razpo lljan'o n lzdelovanto nalmidornojilh krojev za gošpodo In damo. Točajt ao 14 daavnl la 6tedanakL * d li** A Mlad trgovec tepo opreii.ijeno. z električno ! t'" «"anla v .vil.u lenII.. -u/Hvelljavo v lilltliil poŠte. .. tiiMa. Naalov pota uprata ..Jutra". 2|S| Trgovski lokal Stanovanje 2—a sobe a prMIklinnml. v Ljubljaul ali pei tlel I jI, l«č« T aredlul meaiu. se l»če ra za takoj zakonski pal lo ez Oskrbnik ali oskrbnica (oiajerj tudi oiaujeua, ii zjiaLa uuii ducro uioi^ll iu aia liauatua tn vesiua pn Ob&rui aibiue, sprejme v 6IU4UO grasetua vulcjl pulon, pos,a Haaouilje. Fiača po dogovoru. 2] ii ▲ K. i i * A S i Kovaški poaiocnik i duuacuu poUKu v aau aolo, lScc «iad 2.-3. urs se odda tudi lilev lu pod- popoiiiue v vili Mu.4 Zeljni atr<-»ie. Naalov pote uprata .ka ulica »L I (v Kole/ijll. ,,Juira". 2|58 aenzai IJtuialnl ceulk ..Srečo Prazna soba j iuv potu« fu.irtiu, vid.m se odda a |. rebiuarjem. — Krik«. |2ia Stružnico za železo (I.eltspindeidrebb. - gekrdptl) }75U tn stružna dolžina — 2|0 mnt atružnu viAlua — 350 nun alružna vlfllna v krepluugl— proda IC.idolt DeržuJ, Slomškova ulica I. (818 1 Drva za kurjavo cdrezkl od žage In parket, zopet po ugodni ceni prodaja Ivao SlSka. tovarno parket io parua žuga, Ljubljana. Metelkov, ul. 4. |780 Lokal ------------ kompletno opremljen za tr- ,, . .... .. , ' got Ino. v zametu lakoj kjer- KovaSko ID ključavolčarako h<>ll , uajr,Mi kJ,r „ orodje bllno dokazano Iptneus pro- ugodno proda i'r 11 e. Po- n'«'a 6no odo um m letna bretje pri Mariboru, C.»la nsleinnlna Izpod 5U00 l>lo. ua Urezje 4i. 22|0 Ptnudbe na upravo ..Juira' ____pod ..Odkl lloarčuoal |0|5. 22|fl Strojni tehnik 2i8< sprejme strntno risanja ns idolu. l>*ipl». ua upra-nltlio I,Jutra' pd značso po Jaku ugodni tem odkupi. „Apnenka" oa upr. ..Juits . Ptlprattto za ftltlljo ail krojača. Naslut pote podruiul-ca ..Julia" f Mariboru. 22|2 2|7| ^fffT^Ti Zastopniki za rarprodajo l»k«lkona: ,,,Var(«/n.t erelUtij^ita''. s« tičejo vs,.pi -.-d . Slo t en IJI ; — i*'mori - j« nasloviti na 1 ! i Josipa Saje. Uubltann. Malo. opremljeno sobo Ka(eri „ospod bj po80i|il »'-"" 1,1 __: i eleklr. razsvetljavo, liče o r { '^^^^^^^^mmmmm soliden akademik. Ponudbe dami lOOO 1)10» Ponudben« ua uprav.....luira" pod fctrro upravo ..Julra" pt»u zna« ko ..Soltdeu 222". liti ..Nujuu". 30j0 2|«4 ki hočejo dobro kavo piti. priporočamo izvrstno našo pravo domačo tsis-a Kolin sko oikerijo. Delnice 3 pletilni stroji j Fotoaparat skoraj novi. it. 8. ae ugodno 6,9 a|| 0/\2. kupim. — Po-prodatn. Naslov pove apritia m,dbe a ceno pod ..Rabim ..Julra". 3027 y6U- aa uptavo ..Jtilru". Majhno stanovanje knmplfino ali ob-t..Jefe la ! Prodam |5o dvluic opekarne dt eh aob a sonporsbo kojial kation« — 30 dalnlc uuitue olce. v novi ali .tati aisi. i bauk« — |0 delnic Situjuib se lAče. Pla'a se dobto. tudi jlutatvu In litateu — po uur-za ilaljio dobo naprej, etetit. ' uialnlb cenah. Naalov pov« In star arebrn denar, kupuje »» da ludi odškodnina Sepa uprata ..Julra". 2o«| Josip Nlodlc. zlatar. Velika rlrnn vbod m ceotrutn meela --- - - 30,7 pogoj. - Ponudb« a opisom _ _, lege stanovanja na1 se poi ! Posodim 75.000 Din Ijejo na upravo ..Julra' |a.d al prvo vknjltbo » LJublJa-SUro ..Samski dom". tO 11 ui. Ponudbe p veselimi S gospodi. Dopis« pod značko ..Vardar, Zela, Krka" na lasuts -jaua- 3 Popolnoma varno naložite denar v Ljubljansko posojilnico r. z. z o. z. ki posluje v novopreurejenih prostorih v LJubljani Telefon 9 Mestni trg 6 Telclon 9 Vloge na hranilne knjižice In tekočI račun obrestuje po S •/, 62 « ter jih Izplačuje takoj brez odpovedi. Vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi vise po dogovoru. mmmmmmmmmmmammmmaommmmmmmmm ALEKSANDER. DUA\A$ ZVESTO DO-G (LA-DAAS DE-/\ON$OP.EAU) 6G „Na način, ki bi bil najbolj", če bi vi bili zares bnlni, kaVor niste. Potem bi vas namreč brat Gorenflot izpovedal, in vi bi lepo vse priznali in bi bili izročili vse spise, katere nosite, in pa rcdcslovnik Guisov, katerega ste prisleparili s papeževo pomočjo. Potem bi vam jaz odpustil tudi svoj privatni račun. Vidite torej, da ne Eahtevam mnogo. Dragi moi gospod David, evo, vidite, da vem vse. pokesajte se, poverite se mi. Odstopite od Guisov, ki so izdajalci. Ne bodite izdajalec z njimi vred. Dajte mi svoje spise, in tako mi moje plemiške besede, izposlujem vam kraljevo milost" „Pa ako vam jih ne dam?" „Potem je zadeva drugačna, kajti prav tako vam pravim pri plemiški časti, da vas ubijem danes in tukaj. Bolje je, da mi jih daste izlepa, in vse bo pozabljeno in odpuščeno. Svetujem vam Cobro. Vi meni ne verujete, gospod David, in mislite, da se je sovraštvo lotilo mojega srca tako, kakor rja železa. Pa se motile, jaz vas sicer iskreno sovražim, ali mnogo bolj sovražim gospoda is Mayenna. Dajte mi sredstvo, da upropastim njega, pa rešim yas. In pa, da dodam te nekaj besed! Ne postajajte nestrpni, ffazmišljajte raje! Jaz ljubim svojega Henrika, in čeprav je mehak &> naravnost nesposoben osebno, ljubim ga iz osebnih razlogov, ker mi je dal zatočišče proti vojvodi de Mayennu. Izročile mi torej frodoslovnik, in zamolčati hočem vaše ime, tako mi plemiške besede, £ie izdam vas in še v milost vas spravim. Vi služite zgolj za denar. Pobro vas poznam. Tega pa lahko dobite mnogo več, kal;or v svoji sedanji službi. Da vas tukaj ne časte. veste sami prav dobro. Ali pa ste slepi. Naprej torej," pravi Chicot, ko opazi, da postajajo žiračne črte v licu njgovega protivnika vedno mračnejše, „vidim, da je vsa moja zgovornost zaman in da mi ne verujete. Vidim, šla. Ne preostane tni torej nič drugega, kot da vas kaznujem za yaše zločinstvo in izdajstvo in da zemljo osvobodim človeka, ki Be veruje niti v kralja, niti v domovino, niti v poštenje, niti v člo-.veštvo. Obesit vas dam. Z begom gospod David!" Pri tem stori Chicot korak proti vratom, ali ritenski, da ne izpusti Davida iz vida. Ta pa skoči korsk naprej za njim in krikne. „Pa vi mislite, da vas pustim oditi odtod? Ne, lepi moj vohunče, ne! Kdor pozna take tajnosti, kakor je rodoslovnik, mora umreti! Kdor preti Nikoli Davidu, mora umreti! Kdor pride semkaj tako, kakor si prišel ti, mora umreti!" „Vi mi delate stvar udobno!" mirno odvrne Chicot. „Siguren sem, da bom jaz vas tsmrtil, sedaj in tukaj. Ali vseeno sem se obotavljal, zakaj bi jaz bil krvnik,«ko nisem. Tudi druge mrhovine ne odpravljam sam. Seveda, če sem prisiljen, je io druga reč. Izročite mi spise, dragi moj, če pa nočete, čujte: Dober sabijač ste, to vem, ali vem tudi, da se zaman zanašate na to svojo umetnost. Kajti daleč pred menoj ste. V naprej vam povem, da vam pretodem grlo, in sicer na islem mestu, na katerem ste hoteli puščati kri mojemu prijatelju Gorenflotu." Jedva je Chicot končal, že plane David nanj, lice ima spačeno od divjega nasmeška,... a Chicot ga počaka z mečem v roki. Orožje zvekne ob orožje, potem protivnika odskočita. Prvič sta se pomerila. Oba protivnika sta bila prilično istega stasa. Toda Chicotova obleka je pokrivala nejgovo mršavost, a odvetnikova mišičasta roka je bila gola. Izgledal je kakor kača, ki se zna tako gibčno zvijati, zviti v klopčič in izprožili. Tako je napadal. Njegov meč je švistal in sikal kakor sablja Srgje Zlopoglede na tri kraje naenkrat. Vsekakor je kot protivnik izredno resen in opasen. Ali Chicot je bil : bolji. V vsakdanji vežbi s kraljem in nekaterimi njegovimi vitezi ! je postal tako izurjen, da se je smel šteti med najbolje borce Fran-! cije. To je David kmalu opazil, kajti pri vsakem svojem naskoku | je naletel na sovražnikov meč, ki mu je branil napredovanje in ki ; je s strojevo točnostjo prestregel vsak udarec, zbil vsako prežo, odklonil vsak sunek, vezal njegovo rezilo ter opasno migljal pred ! grlom in prsi. Med borbo se jame David cdmikati. ,.Aha!" pravi Chicot. »Pričenjate razumevati! Zadnjikrat! Izročite spise!" Mesto odgovora plane David še enkrat na Gaskonjca, in razvije se dolga, divja, o<:crčena borba, v kateri se pa Chicct še vedno ninejuje zgolj na obrambo, snm pa ne napada. Drugi spopad pa je končal kakor prvi. Odvetnik je zopet odstopil za korak. ..Sednj menjnva!" pravi Chicot in stori korak nanrej. Da ga zadrži, je David zopet suni! predse. Chicot odbije sttnek s terco, naknže kvarto, pa iz nje vezano in sune pogodi s sunkom tofno v mesto, katero je poprej označil Zabodel je protivnika v grlo in je skoraj presekal, da je konica zadaj v vratu zopet pogledala ven. „To je sunek!" pravi Chicot. David ne odgovori nič. Meč je spustil, pljunil kri predse, padel na kolena in se sedaj klečoč obrne proti postelji, kakor da se hoče po vseh šitrih splaziti k njej in tam braniti svojo tajnost, brej moči. „Vidiš." pravi Chicot, .,ti si tudi bednk Ne samo. da nisi sprejel moje poftene ponrdbe, smprk izdal si sedaj tudi mesto, kje sa tvoji spisi nahajajo... jaz nisem vedel zanje." . David leži in grče na tleh v smrtni borbi, Chicot pa dvirna slamnjaro in najde rod vzclavjem majhen zavitek pergamentov. V hipu, ko je ta svitek odvil, se vzpne David v strašnem smrtnem srdu s la!, ali se ta hip zopet zruši s poslednjim vzdihom Prsi nehajo grebsti, pljuča dihati, srce utripati. Iz ust bruhne val krvi in ponečedi tla. Med dobrimi naibol.ši so: -i f v i • • J za rodbino, obrt in industrijo. Večletno jamstvo. Pouk v vezenju brezplačen. Sol.dne cene in ugodni plačilni pogoji. Ljnbljana Tf»IJ UAF Novo mesto Sodna uU 7. iUlli 1 V/H Glavni trg. •Ed.ni neslišni pisalni stroj L 0, Smilh. & Bros, Mod & Ej. EAEU-GA, Seienburgova ul. 6 L Yf fYT¥ ff"f Tf i «<7 s V 'roovski liso© Sa prometnem prostoru v L|ubl|anl za takoj a-eta ntrnrii v Sp. Š.ikt. Jernejev* cesta 68 po,ol-tn ma ua novo preurejeno klobučarsko delavnico. Izileorai bom najbolj*« io uajiolidnejše klobuk« ter »preiemal tndi popravila. i'iiporovam *e ceujeucmu občinstvu ter beleiim i odliiuim spo.štoTauiem 327a d- Kukman, klobučar. JosiOmR&ikoTurk l're aži.uje t>la za. ipe ieijako podjetje v Ljub! ani, <*t Vidovaantna cesta ŠL 3 Ocariujauj« bUea. orevzema vsakovr.^tue vnf.nie blaca, kakor premoga, drv, matiulakture, starlmena materia a it !., po oa oiiiih eeiish. litoiam •<• tudi prvovratnl porečn! voiovl (bruni i gumaatimi kelesi) po izieuiDo uizk.h reimli oa razpolaro. Brez poubusga ubTullla. Inserirajfc v „]ulru"I t Potrti od globoke ialnati nnznaniamo veni soroiimk m prijuieljem in zn»nci m fc.-l slno ve-*l, tla je na-, oe ozabul ia dubri bratranec iu stric, gospol Jean Doberlet ■'ro evodja v pok. ln poaeatnlk dne 2n. janu^ria 't! 5 oli 6. uri popoldne uenoloma izdihuil c-vo'0 bt»go itu-o, 1'ner !> nepozabnega bo v »rfdo dne 28. t. m o& ", 4. uri popoldne ii hiše za-loili, Sire.iška ul ca 7, na pokopališče k sv Kri*o. B'di mi ohranjen blag spom;n I V Ljubljani, dne *8 januarja 1926. 2ALU.IOCI OSTALI- MMtnt pogrebni imrnd t LtuMlanl - f Poskusile enkrat s terpeatinovim wGAZELA" milom! J nam je došlo od vseh strani toliko iskrenega so~ctja, da se nam ni mogoče vsem in vsakemu posebej zahvaliti. zatorej naj blagovolilo vsi, ki so lajšali bolečine mamici v bolezni in nam stali ob strani ob njeni kruti izgubi, vsi, ki so ji darovali cvetje tvr jo spremili v tako fa-tnem in obilnem številu na njem zadnji poti, sprejeti tem potem našo naiprisrfncjšo zahvalo. Vsem in vsakemu posebej Bog povrni! Si.rilU pri Liti]!, dne 27. januarja 1925. Globoko žalnjoče rodbine: UnM, Hus, Stoča. tmxtEgrDma3xma mmaacCTraicmm i V svojem in imenn sinka Marjana javljam vsem smodnikom, prijateljem ia znancem tužno vest, da je naša zlata mamica Katica Rabič dan "s poroči po dolgotrajni bolezni, previdena a tolažili sv. vere. mirno v Gospodu zaspala. I'o?r b ho due 26. januarja 1925. ob 4. nri popoldne iz biše žalosti. Blago pokojnico priporočamo v prijazen spomini £kolja Loka, do« 27. januarja 1925. S26> Ivan Rabfč poktai aprirnik, »e^iog. Hipotekama banka jugoslovanskih hranilnic crL v Ljubi)ani T*;r (prej Kranjska deželna banka) izvršuje vse bančne posle in transakcije. Sprejema vloje iia hranilne knjižice in tekoči rafnn proti n£;ngodnejšenu obrestov23ja ter daje vsakovrstne kred te in predujme. Nakup in predaja valut in de7it Hi