f J&JJSFON: COBTLAJTDT 2870 Entered a« Second Class Matter, September 2t. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: OORTLANDT 287« NO. 198. — ŠTEV. 198. NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 24, 1926. — TOEEK, 24. AUGUSTA 1926. VOLUME XXXIV. —- LETNIK XXXIV —— - ■- ....... STRMOGLAVLJENJE GRŠKEGA DIKTATORJA GEN. PANGALOSA Grški diktator Pangalos je bil strmoglavljen. — General Kondilis je s pomočjo armade in mornarice iztrgal vlado "tiranu" Pangalosu tekom hitre revolucije, ki ni imela za posledico nikakih nemirov. Rudolf Valentino | Delavski voditelji je včeraj umrl. | v premog, okrajih. ATENE, Grška, 23. avgusta. — Diktatura generala Pangalosa je bila strmoglavljena tekom hitre in nekrvave revolucije, kateri je načeloval general Kondilis, prejšnji vojni minister. —Predsednik Pangalos je bil ob tem času na počitnicah na otoku Spetse. "Grški Mussolini" je bil aretiran včeraj zjutraj in »pravili so ga na torpedni rušilec Pergamos, da ga odvedejo v Atene. Tekom potovanja rušilca, krog poldne, pa se je izkazalo, da skuša Pangalos pobegniti. Pergfamos pa ni imel dovolj kuriva, da bi dospel do tujega pristanišča ter je križaril po morski ožini med otokom Hidra in celino. Bojni ladji Kipkis in Leon sta dobili povelje, naj zasledujeta rušilca. Oddali sta par 3lepih strelov. Pergamos je odplul s polno paro proti jugu, v u-panja, da se pridruži eskadri, ki je vozila proti Egejskemu morju, da dobi pomoč, a Kipkis in Leon sta takoj zasledovali rušilca. Zadnja poročila pravijo, da je bojna ladija Leon prehitela rušilca in da je bil general Pangalos iznova aretiran ter odveden v Keratsini. Državni preobrat je bii izvršen brez vseh nemirov tekom zgodnjih jutranjih ur. Tako armada kot mornarica sta prihiteli ICondilisu na pomoč. General FCondilis je bil kmalu nato mojster položaja. Iz vseh delov dežele so sporočili, da vlada popolen mir. Občinstvo v Atenah kaže'splošno zadovoljstvo vspričo najnovejšega preobrata. Pangalos se bo moral s člani svoje vlade zagovarjati radi tiranske zlorabe oblasti izza časa, ko se je pred enim l^tom polastil vrhovne sile. General Kondilis je objavil, da je admiral Kun-douritis, prejšnji provizorični predsednik Grške, "postavni predsednik" ter ga povabil, naj zopet prevzame predsedništvcr. Admiral Kundouritis, ki se mudi na počitnicah na otoku Hidra, je pozneje objavil, da je pripravljen prevzeti predsedništvo. V svoji objavi je obljubil Kondilis proste volitve najpozneje v teku osmih mesecev, "da se izroči silo izvoljenim zastopnikom naroda". Njegov namen je organizirati vlado "narodnega zaupa-• •• nja . Vsi politični voditelji in častniki, aretirani pod režimom Pangalosa, so bili oproščeni, in pričeli so že izhajati listi, katere je Pangalos suspendiral. V mestu so bile nabite proklamacije, v kateri pozivajo javnost, naj proslavi oproščenje od tiranstva. Vse vojaške naprave, brzojavni uradi in vladni departmenti so bili prevzeti z naglico, ki je dokazala, kako dobro je napravil general Kondilis svoje načrte. General je prišel v vojno ministrstvo ter odredil aretacijo vojnega ministra generala Tseroulisa. Ostali ministri so bili aretirani na njih doipovih. Posadki v Petse je bilo takoj poslano povelje, naj aretira Pangaloosa. General Kondilis je objavil, da bo kazensko postopanje takoj uvedeno proti agencijam, odgovornim za strmoglavljeni režim, vključno proti generalu Pangalosu. Imenovana bo komisija, ki bo določila odgovornost za obnašanje Pangalosove administracije. Znani kinematografski igralec je umrl, potem ko je bila izvršena brez. uspešna transfuzija krvi. — Zdravniki so ma-lo poprej sporočili, da je izven nevarnosti. Delavski voditelji potujejo po angleških premolar skih okrajih. — Zavzemajo se za energično nadaljevanje boja. Rudolf Valentino, znani l ine matojrrnfski igralec, je mnrl včeraj deset minut po dvanajst: iir^ki vztrajajo trdovratno pri svojih LOXDOX, Anplijn. 23. avgusta. Vsprieo arogantnega stališča an-»leskih lastnikov premogovnikov, CAXTOW O., 22. avgusta. — Razvoji zadnjih par dni so spravili eantonski policijski department v središče preiskave glede v Poliklinični bolnici v Xew Vor-j zahtevah ter skušajo z lahkoto j "mora Don R MeUett«* eanton-ku, kamor so ga odvedli p.-d prisiliti premogarje, da se udajo, \ ske"a izdajatelja, in glede pre- so sklenili voditelji premogarske' iskave korupcije v uradnih in Nova odkritja v Melletovi zadevi. Neki član policijske sile se je nahajal baje v skupini, katero so videli v bližini - doma Melletta. Dve nadaljni zaporni povelji. osmimi dnevi radi akutnega ti*>-l ja slepiča (ter uljesa v želodeu. Kot zadnje sredstvo je bi hi u federacije izvojevati vsiljeni »-»'zločinskih krogih. jim boj do trpkega konca, z vsemi si- porabljenn transfuzija ali prelitje■ lami. ki so jim na razpolago, krvi. ki pa ni moglo nič pomaga-j Tajnik premogarske fededacije ti. V zadnjem buletinu, ki je bil izdan pred njegovo smrtjo, se je glasilo, da njegove sile hitro propadajo. Valentino se je opomogel, od o-peraeije, ki je bila izvršena v nedeljo pred enim tednom. V soboto je postalo njegovo stanje slabše ter je postajalo vedno hujše do včeraj. ' „ Ko je umiral Valentino, je polnila množica več tisoč ljudi petdeseto cesto pred bolnico ter se upirala vsem poskusom policije, da jo razprši. Množica je vedno bolj naraščala, čim bolj so se množile novice, da postaja zdravstveno stanje igralca vedno bolj kritično. Ko je umrl, je držal v rokah srebrno razpelo, katero mu je dal par ur poprej Rev. Leonard • iz St. Malachy cerkve. Ob bolniški postelji so se nahajali vsi njegovi zdravniki ter Rev. Congcdo, ki ga je obhajal. Father Congedo prihaja iz istega mesta v Italiji, v katerem jc liil rojen Valentino pred 31 leti. Poznal je igralca še kot dečka. Znani pedagog dr, Elnrtje umrl V državi Maine je umrl v starosti dva in devetdesetih let dr. CHas. W. Elliot. nekdanji predsednik Harvarda, katerega so smatrali z a enega najbolj odličnih pedagogov dežele. Cook in ostali voditelji premo-garjev so se podali na daljše potovanje v premogarskeo kraje, da obodre premogarje posebno v o-krajih, kjer so že pričeli omahovati. Cook je odpotoval v Nottingham in Derbyshire da poda ta-mošnjim premoigarjem poročilo glede položaja. Pogajanja, katera so na tako nesramen način prekinili lastniki rovov, so ja^no pokazala, da hočejo lastniki izključno le brezpogojno predajo delavcev. Vlada vztraja pri svoji odločitvi, da se ne vmešava v zadevo, ker je mnenja, da so lastniki premogovnikov dovolj močni, da porazijo premogarje in njih organizacijo. Posredovala bo le, če ho naprošena s te ali one strani ali če bo potrebno z oboroženo silo zatreti od lakote in bede pobesne- . „ , , .j včeraj pomožni le premogarje. Parlament se bo iz slednjega razloga danes zopet sestal, da razpravlja o podaljšanju izjemnih določb, izdanih proti stavkarjem. AVinston Churchill je vprizoril tekom zadnje nedelje napad na Lloyd Georga v nekem svojem govoru v Kentu. Lloyd George je namreč označil poročilo na ameriško časopisje, da ni opaziti med angleškimi premogarji nikakega stradanja, kot najpodlej&i dokument, kar jih je kedaj objavil kak angleški minister. Soglasno z informacijo, ki se nahaja v rokah raziskovalcev, se je nahajal neki policijski uradnik v skupini štirih mož, ki so napravili dve vožnji v bližino Mel-lettovega doma v noči umora. Tretje potovanje je bilo vprizor-jeno v isti kraj, vendar pa se domneva, da ni bilo policista poleg. Neki član skupine je bil "nepoznan" ter se domneva, da je bil Patrick Eugene McDermott. Nekako ducat mož. ki so bili ali so še sedaj spojeni s policijskim departmentom, se je imenovalo v delavnostih, ki so imele za posledico umor urednika in vsaj dva teh sta bila spojena z morilno zaroto samo potom dokazov, o katerih se domneva, da so močni, katere pa hočejo preiskovalci še nadalje pojasniti. CLEVELAND, O., 22. avgusta. Umor Don R. Melletta bo pojasnjen v teku par dni, — je rekel zvezni pravdnik HOMATIJE LIGE NARODOV Liga bo zašla zopet v mrtvilo radi članstva Nemčije. — Angleško vznemirjenje radi delikatnega položaja narašča, ker sta le dva glasova od desetih gotova, da bosta oddana za pripust Nemčije. Amerikatici brez denarja. NORTHEAST HARBOR, Me., 23. avgusta. — Veliko žalost je vzbudilo poročilo o smrti dr. Charles Eliota, vpokojenega predsednika Harard vseučilišča, ki je umrl včeraj v svojem poletnem bivališču. Dosegel je starost dva in devetdesetih let. i Dr. Elliot je prišel semkaj že v , pričetku poletja ter je bil že takrat močno oslabljen. Tekom zadnjih par te dnov ni mogel več zapustiti hiše. Njegov konec je prišel povsem mirno. Žalne slovesnosti se bodo vršile v torek v Union cerkvi. Velik dogodek v življenju učenjaka je bila proslava njegovega 90. rojstnega dne, ko je dobil čestitke iz vseh delov sveta. Med vzgojitelji je bil dr. Elliot, i • * • ., „ . A ' ki je bil štirideset let predsednik k» bi radi videli Pariz ter se za-1,T, , ' Harvard vseucilisca, odlična oseb- Romunska kraljica se je ^modernizirala' Romunska kraljica Marija, ki zna dobro skrbeti za svojo reklamo, si je dala pristriči lase.— V Ameriko hoče priti kot moderna ženska. — Varanta za aretacijo dveh cantonskih mož, katera dolže stikov s slučajem Melletta. a v prvi vrsto zarote proti prohibicijski postavi, bosta izdana v pondeljek, — je rekel. Leuck je trdil, da je bil uničen alibi Mazerja, obdolženega umora Melletta ter zarote proti pro-hibicijskim postavam. Samomor starca radi smrti žene. Medtem ko so spali sosedje in prijatelji, se je pripetila pretresljiva družinska tragedija na iz-tbehi 107. cesti. Tam je stanoval v drugem nadstropju neke hiše zakonski par Sam in Marija Hil-senrod, ki sta bila stara 71 oziroma 62 let. Vzdrževali so ju sorodniki. Danes zjutraj pa je bila poleg zakonskega para stanujoča Mrs. LONDON, Anglija, 23. avgusta. — Oficijelni angleški krogi so vedno bolj vznemirjeni radi pri-pusta Nemčije v svet Lige narodov, ki pomen ja največjo nalogo, kar jih je morala Liga do sedaj rešiti. Ce bi se vršila tozadevna konferenca že jutri, bi ne obstajala niti najmanjša prilika, da bi bila Nemčija pripuščena. Vprašanje, kako raVnati tekom naslednjih desetih dni, je baje povzročilo spor med zunanjim ministrom Chamberlainom ter lordom Robertom Cecilom. Položaj je namreč ta, da je zbornica Lige že glasovala za pripust Nemčije. Nemčija pa noče sprejeti, razven če dobi trajen sedež. Da doseže to, mora biti deležna soglasnega privoljenja desetih članov sveta. Le dva teh glasov, Anglije in Syedske, bosta z gotovostjo oddana za Nemčijo. Japonska bo najbrž nevtralna, in Uraguay bo po mnenju delegatov glasoval za vse, kar bi ojačilo Ligo. Ni še znano, če bo prisostvovala Brazilija. Od ostalih petih držav pa je Španska najbolj dvomljiva, španska zahteva privilegij trajnega sedeža ob istem času kot Nemčija in poleg tega je Španska tudi zahtevala, da se vključi Tanger v španski protektorat v Maroku. Tukaj domnevajo, da je bila ta zahteva stavljena v namenu, da se jo porabi za barantanje. 21 drugimi besedami rečeno, bi bila Španska pripravljena opustiti svojo zahtevo glede trajnega sedeža, če bi dobila Tanger. Njeno stališče je nadalje zatemnjeno Ivsled zadnje špansko-italijanske pogodbe, koje pogoji so dosedaj le še deloma znani. Smatrajo za vrjetno, da je Italija pripravljena podpreti Špansko in to je glavna težkoca z Ozirom na pripust Nemčije. Lord Cecil je baje zavzel stališče, da so vsi člani obljubili glasovati za Nemčijo, predno bi vpoštevali zahteve kakega drugega naroda. ^ Na drugi strani pa je zunanji minister Chamberlain pripravljen dati Španski vse možne koncesije, da spravi Nemčijo v Ligo. Chamberlain je zaslovel, ko je sklenil pogodbe v Locarno. Izprememba v statusu Tanger j a pa involvira ves problem Sredozemskega morja, posebno pa angleške interese, radi bližine Gibraltarja. poklical polieijo. Odposlan je bil detektiv Siebert, ki je našel na tlaku truplo Samuela Ililsenrod. sumljivega, je odgovoril fant, da ni zapazil ničesar. Detektiv je stopil nato v stanovanje ter našel PARIZ, Francija, 23. avgusta. Kot trdi list Le Quotidien je v Parizu kakih tri tisoč "pogorelih" Amerikancev, ki ao brez sredstev lili ki se le z naporom pretolče-jo skozi življenj*. Večina teh bi se rada vrnila domov, če bi imela za to potrebni denar. List deli pogorele Amerika oce v tri razrede ; V7 prvi razred spadajo pusto-tovakojropolafepi ralurtr. fcgdje, vati. imMmt bavali. V drugi in tretji razred pa spadajo žrtve elegantnih igralnic in ameriški vojaki, ki so, se vrnili v Francijo iz tega ali onega razloga. List pravi: — Kako more priti tem mladimi ljudem pač na misel, da bi zaslužili tukaj za svoje življenje aH si celo pridobili bogastvo? Mlade ljudi, katerim je stopilo ozračje Pariza v glavo, je treba obžalo- nost. Rojen je bil leta 1834 v Bostonu ter se izobrazil na Harvard vseučilišču, kateremu je ostal zvest do svojega konca. Delavski esperanto kongres v Leningradu. LENINGRAD, Rusija, 23. avgusta. — Pred par dnevi je bil slove no otvorjen tukaj mednarodni delavski esperanto kongres. Orkanskega. PARIZ. Francija, 23. avgusta. Romunska kraljica Marija si je dala ostrici lase. Kot razne nekraljevske žene je storila to v odsotnosti moža. ki se mudi začasno v Parizu. Izjavila je, da je storila to. ker noče, da bi izgledala na svojem ameriškem potovanju starokopit-na. Ministrski predsednik Bratianu in profesor Lupu sta pričela z o-pozioijo proti njenemu ameriškemu potovanju. Ostriženi lasje so prva omenitev nameravanega potovanja v romunskih listih, ki niso smeli dosedaj razpravljati o nameravanem potovanju. Kraljica pa je trdna v svojem sklepu, da premaga vso opozicijo ter čaka le trenutka, ko bo kralj Ferdinand zaključil v Parizu svojo spravo s princem Karlom, nakar bo takoj objavila dan svojega odpotovanja. Sklenila je že, da bo vzela s seboj razven najmlajše hčerke Ileane tudi svojo sestrbj Beatrice,, ki je žena, princa Alf on- - Detektiv se je podal takoj v dru- Mrs. Hilsenrod mrtvo v postelji, go nadstropje, kjer mu je koneč- Očividno je mož danes zjutraj fiiessner prebujena vsled ropota no odprl vrata neki mladi mož, ki zapazil, da mu je smrt odvzela padajočega telesa. Alarmirala je je stanoval pri zakonskem paru. j verno družico in da je skočil iz takoj hišnega upravitelja, ki je Na vprašanje, če je zapazil kaj I obupa nad tem skozi okno. Seznam. To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, d a poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno če, ako boste vpoštevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. ____ 600 .... $ 9.45 Lir .... 100 ... . $ 3.95 Din. .... 1,000 .... $ 18.60 Lir .... 200 ... . • $ 7.60 Din, .... 2,500 .... $ 46.25 Lir .. .... 300 ... .. $11.10 Din. .... 6,000 .... I 92.00 __.. .... 500 ... .. $18.00 Din. .... 10,000 .... $183.00 Lir .. .... 1000 $35.00 Za pofiiljatve, U presegajo DesettlsoC Dinarjev ali pa DvidsoS tj* dovoljujemo pose beti snesku primeren popust. Nakazila pa brzojavnem sa straike $L—. isvrftujeaao v aajkrajfieni Posebni podatki. Pristojbina xa [sklatila ameriških dolar. Jev v Jageslavljl in Italiji sna&a kaker ■led) aH stanji sneseb 7» acuta*; ad $Ž&. naprej da $3M. pe t cente ad vsakega dolarja. Zavetja FRANK SAKSER STATE HAtitK 82 Cortlandt Street Phone: OOBTULNDT 468T NeW York» N- Y% Je edino slovensko podjetje v New Torku, ki ima vplačan predpisani kapital sa isvrievanji ' poslov državna banke, ter se ti soglasju s postavo tamore imenovati banke, - w lata 19» Ja H3K.I7S.47, v besedah: — trteffljMU - jsHlsimsHiinrtiuUgl iil lMlHiiiilMiliiniim dolarjev In 47 cela*. y iS • 3C-5- i M- GLAS NARODA ' (SLOVENE DAILY) GLAS NARODA. 24. AUG. 1926 Owned and Publiehed by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY. (A Corporation) Pnck Btkner, president. Louis Bmodik, ti amw w . PIam «1 faan«H «f the corporation and addresses of above officers; «2 Cortiaadt Berough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA1 "Voice of the People" Itmed Every Day Except Sundays and Holidays, fa *elo leto velja list na Ameriko in Kanado ____________________$6.00 Za pol Mm______________S3.00 četrt leta ________$1.50 Za New York ta telo leto $7.00 Za pol leta __________________$5.50 Za inozemstvo ta celo leto ~.$7.00 Za pol leta -------------------$3.60 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. #fcia ffareda" iekaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. JDopiai brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj ee felagovoH pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje __najdemo naslovnika. "GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876■ • RUDOLF VALENTINO Včeraj je umrl v neki liewvorski bolnišnici Rudolf '{Valentino. Star je bil komaj enointrideset let ter je bil po zatrdilu nekaterih najboljši ameriški kinematograski igralec. Valentino je dokazal, kam se laliko v Ameriki povzpne človek, ee zna izrabiti svoje zmožnosti. Pred dobrimi desetimi leti je bil priprost vrtnarski pomočnik. Nato je nastopal po raznih plesiščih in se ikoneno lotil igranja. \ Nova karijera ga je nesla kvišku kot raketa. Naenkrat je začel računati z milijoni: z milijoni občudovalcev in z milijoni dolarjev. Najbrž je ta prehitri prehod dosti pripomogel k njegovi prezgodni smrti. i Bil je tipični ameriški kinematografski igralec — dvakrat poročen in dvakrat ločen, kar je bilo menda do-, »Volj za njegovo starost. DIKTATOR PANGALOS Diktatura se nikdar dolgo ne obnese. Izmed modernih diktatorjev je edinole Lenin diktiral do svoje smrti. Ostalim se majejo temelji. Z eno *iogo so na diktatorskem podi ju, z drugo pa v arestu. In Čuda dosti je teh diktatorjev. Riza Kan v Perziji; Kemal paša v Turčiji; Pilsudski na Poljskem; Mussolini v Italiji; Primo de Rivera na Španskem. Tudi na Grškem so ga imeli, pa ga nimajo (več. Grški diktator Pangalos je pod ključem. Vsak diktator se prevzame ter začne uganjati ne-.tunnosti. Ptimo di Rivera je hotel iti osebno nad Kabile v 'Afriki. Kemal paša je zapovedal Turkom, da morajo nositi evropska pokrivala. Mussolini je prepovedal štrajke. Pangalos je prepovedal Gfkinjam nošnjo kratkih kril. Take prepovedi ne prijajo narodu, ker so kriminalno Neumne in bedaste. Narod liekaj časa trpi diktatorja. Potem se ga pa ;otrese kot nadležne stenice. Grki so se otresli Pangalosa. \ Who is next? \ S svojo lepoto in s svojim kraljevskim veličanstvom pri najboljši volji ne more osrečiti ameriškega naroda. Ce ima še kaj drugih vrlin na razpolago — bi ji bile Amerikanke jako hvaležne zanje. Toda dvomimo, da jih ima. Kraljevska krona je težka. Povzroča prepoteneo in pretirano samozavest. To je hud plevel, ki jako zatira razvoj plemenitih lastnosti. D opis. Bast Worehester, N. Y. Cenjeni urednik! Prosim, priobčite ta dopis v nam priljubljenem listu G. N., katerega eitam že 24 let. So tudi drupri listi, ali še najbolj se mi dx)pade G. N.. ker je najbolj nepristranski. Drupri ti sploh ne priobčijo, ee ne boš pisal kaj o soeijalizmu ali o nebesih. " S tem dopisom hočem povedati rojakom sirom Unije, da ttidi tukaj živimo Slovenci. O delavskih razmerah ne bom poročal, ker dela je tukaj sploh še preveč. Tukaj smo samo farmerji. V splošnem vsi dobro napredujemo; tu se največ baviino z mlekarstvom, katero nam prinaša lepe novce vsak dan. Potem pride kokošje reja in svinje-reja. kar se sedaj tudi dobro izplača. Tu sploh raste vse, kar se vsa-(li, ali eni pridelki bolj obrodijo kot drugi. Posebno krompir iu ajda letos dobro kažeta. Tu se pridela od 3—4 sto bnrelov krompirja na aker. Lani pra je pridelal rojak J. Golja celo 500 bare-lov na en aker. No, vidite rojaki, tudi tukaj je za živeti. Pred časom je neka rojakinja iz Pennsvlvanije, ki je bila slučajno z drugimi zlatoiskalci tu. poročala v Prosveti, da naj bi tukajšnji farmerji dali v kleti tudi putke in petelineke, da bi imeli kai več za pokazat. Jaz bi jo povabil na eno tukajšnjih veselic, ki jih prav pridno prirejamo sedaj v poletnem času. Tu ne vidiš tistih bledih in kislih obrazov, .da Tukaj okoli je .30 slovenskih farmerjev in smo večinoma vsi naprednega mišljenja, razven nekaterih, ki pravijo, da so Avstrijci. Vsaj tako so mi tu živeči Ame-rikanci povedali. Ali ti sploh ne pridejo vpoštev. Mislim, da tudi slovenskih listov ne čitajo. Nq. pa naj bo; vsak po svoje. Želeti bi bilo, da bi se kaj ver Slovencev tu naselilo, ker tukaj so farme še prilično poceni. Tu ni treba tisočev in tisočev denarja in leta in leta čakati, preden se kaj pridela. Ti si s par tisoč dolarjev lahko vrediš da imaš delo in življenje in da se ti ni treba drugim vklanjati. Tukajšnji Slovenci smo vneti za petje. Dobro bi bilo, ko bi se tudi kak pevovodja tu naselil. Seveda bi moral tudi farmo obde-lavati kot mi. nli bi nam i7. zadre-de pomagal. ker večkrat kakšno začnemo, pa moramo ravno v sredi pustiti, nakar se nam naše boljše polovice smejejo. Kot sem slišal, se nam zopet ne kaj dobrega obeta. V soboto zve čer dne 28. avgusta bodo pri ro jaku A. Habiucu vse nebeške do brote: lepe rmene. maslene, ore hove in rozinove potice, piščanc itd. Tudi mislim, da brez Marija celjskih kapljic ne bo. Torej, da ne bo nobenega manj kalo. Ako samo enega manjka pa ne bomo vsi, je rekel Ribničan Tudi za plesaželjne bo preskrbljeno. Martin mi je rekel, da t; teden ne bo nič godci, da bo vsr za v soboto prišparal. Ne smeir Premogovni baroni proti premogarjem. Premogarjem v poljih mehkega premoga preti težka kriza. — Podjetniki si na vse mogoče načine prizadevajo uničiti organizacijo. bi te kdo vprašal, če kaj delaš ali Pobiti tudi naših mamic in njih ne. Vse je veselo in korajžno. Pr- hčerk/lci sedaj pridno pomagajr va leta, ko smo se tukaj naselili, Pri spra^janju mrve svojim so nam je bolj trda šla. ker nismo progom ofeirnma bratom, znali gospodariti. Ali tiste težko-' Torej nasvidenje v soboto zve če smo vse prestali. Sedaj je tu- čer! Jaz bom že pripeljal mojeg; kaj nova doba, doba zadovoljstva starega Forda. Oe ne bo hotel dru in vesfflja. Seveda moramo pri gače iti, ga bom pa z bičem na tem tudi trdo delati, ali rajši de- gnal. lam tukaj 12 do 14 ur kot pa v Toliko za danes, pa ob priliki šr fabriki ali v rovu 8 ur. kaj. Naročnik. Jugoslavia irredenta. ROMUNSKA KRALJICA Jeseni bo dospela v Ameriko romunska kraljica. Pravi, da bo prepotovala vse Združene države. Vsepovsod bo nastopala kot kraljica in vsledtega se ne bo mogla udeležiti privatnih zabav. Če bo potovala od Vzhoda do Zapada, bo imela priliko opažitf nebroj kraljic. Opaaila jih bo na farmah in po mestnih domovih. Videla jih bo lahko v vsakem zadovoljnem, povprečnem amer}%kem donfu. , T^e kraljic« so ameriške žene. Na svoj delokrog so popravici bolj ponosne kot more biti ponosna romunska kraljica na svoje kraljestvo. V tem ozira bo torej imela romunska kraljica preveliko konkurenco, da bi prišla do veljave. Ce misli priti sem razkazovat svojo lepoto, bo na vožoji od newyorskega Battery parka pa do City Halla Militarizacija fašistovske strank.e Konzul Host-Venturi je sklical reške fašiste na zborovanje, da jim naznani direktive stranke, ka-koh jih načrtal Duce. V poročilu o milici je rekel Hodst-Venturi: da se bliža stranka svoji milita-rizaciji, in vsi fašisti s staro ali ali novo izkaznico se morajo po goriti ukazu poglavarja. Militarizacija stranke je življenje stranke in čisto priprosta je dolžnost, da se vpišejo vsi fašisti. Eden glavnih vzrokov, da je dal Mussolini fašizmu značaj mobilizacije, ti či v dejstvu, da zahteva solucija problemov, ki so v razpravi, največjo disciplino in vsporedno rilo. "Mi smo stranka vlade, ka tera je pripravljena korakati pr poti, pričeti z revolucijo, in v Italiji se ne živi več. ako se ne vsto-ji v direktive fašistovske Italije. Italija vidi, da se njeni sinovi po-množe na leto za pol milijona in za to dragoceno last treba skrbeti, dokler ne napoči dan, ko dobi ta masa svoj naraven iztok, ne da bi bilo treba koga vprašati za dovoljenje". Značilna je ta izjava toliko bolj, ker je izrečena baš pred o-tvoritvijo mednarodnega sejma na Reki. Trst in Orijent. Oni krogi v Trstu, ki imajo še vedno pred očmi italijansko ekspanzijo na vzhod v glavnem le s tržaških tal, so zopet zelo nervozni. Vznemirjenost je povzročila inavguracijo zračne črte Brindi-si-Atene-Carigrad. Tako bo kraj Brindisi znova, kakor pred stoletji, služil Rimu v prodiranja proti j v zbodli. Poten so na vrsti \ laj. r>ari-Beograd, Aneona-Bu- 1922, ko je napravila fronto proti unijskemu premogu velika zveza lastnikov premogovnikov, ('e bo prešlo kakih GO.OOO/KM) ton premoga v Oh i j ti v nennijski tabor. r Peter Zgaga ne bo mogla po mnenju Ifeima iz-j Nekateri ljudje so strašno povesti organizacija premoga rje v žrešni na denar. Za denar bi hu- limpešta-Moskva in še druge. — Kje ostaja Trst? Za središče ekspanzije proti vzhodu ima služiti Trst in polno je tostvarnih zagotovil z najvišjih mest, ali |»vi izvajanju načrtov je Trst pozabljen ! V Plaveh v tržaški pokrajini imajo na grobovih samo slovenske napise. To je naravno, ker je vas čisto slovenska. Sedanja občinska uprava pa ukazuje, da morajo biti napisi ■samo italijanski. Kdor hoče imeti napis, mora vložiti posebno prošnjo na občinsko upravo. Ako se dovoli dvojezičen napis, bo smel stati za ' italijanskim tudi slovenski napis! Za lesen križ se plača pristojbina 5 lir, za kame-nit 20 lir. Poškodovana zavetišča na Krnn. Furlanska prefektura razglaša: Italijanski listi so naznanili poškodbe na planinskih zavetiščih na Krnu. Po ugotovitvah in takoj izvršenih preiskavah, sledi, da_so škodo povzročili vetrovi, sneg in strele. Zavetišča, postavljena, na neprimernih krajih, kakor se je prijOznalo s kompetentne strani, so izpostavljena uničevalnemu delovanju neviht. Po Brdih je napravila toča v letošnjem poletju ogromno škodo skoro po vseh krajih, tako da imajo deloma nepoškodovano sadno drevje in vinske bregove le še Medana, Dobrovo in Kojsko. Te dni je padala silna toča po Kanalski dolini in segla potm v Brda ter raz- CHICAGO, lil., 23. avgusta. -V koliki meri bodo ostale strokov ne organizacije pomagale trde tlačenim prem o ga rje m v uri nevarnosti? S temi besedami je zaključil W. Helm serijo člankov v čikaškem Journal of Commerce glede bližajoče se krize v industriji mehkega premoga. Helm je rekel, da bo v prihodnjih par tednih izbruhnil boj unije za svoj obstoj. Ker je Lee Hali. predsednik Ohio Mine Workers odklonil j>o-ziv lastnikov premogovnikov za skupno konferenco glede izpre-membe kontrakta, je bila potisnjena kriza v neposredno bodočnost. Dne 14. julija je bila ustanovljena Ohio Coal Operator? Ass. in oil takrat naprej se je situacija hitro razvijala. Lastniki premogovnikov v Ohio so ustvarili prvikrat v zgodovini vseob-sežno organizacijo. — V domnevanju, da zahteva dobrobit premogovne industrije v Ohiju. da se ravna z industrijo v lržavi kot celoto, — se glasi v ob iavi lastnikov premogovnikov. — priporoča ustvarjenje oaganizaei-ie lastnikov premogovnikov v državi. in tej organizaciji naj se po-"eri nalogo, da izdela načrt za za->oslenje delavcev v notranjosti lržave. potom katerega naj bi se vpoštevalo pravice tako delavcev •fd temi ie eno ki ima največ članov in je najbolj bogato. Vsako tretjo so- --j boto je seja. Tajnik priporor.4. BERLIN, Nemčija, 23. avgusta. ( predsednik oimminja. podpred-Poroeila, objavljena v varšavskem sednik trdi, da morajo biti seje časopisju, pravijo, da je sklenil ( dobro obiskane. Toda pri zadnji Ilarrinian. načelnik Harriman pa-' ^ ~ v zvečer — ni bilo robrodne družbe, dogovor s so- ni,i predsednika niti podpredsed-vjetsko vlado za ustanovijenje "ika polejr. parobrodne črte med Združenimi' raesee imata časa, da si bo- državami in Rusijo. j sta izmislila kak izgovor, toda _ j članstvo je mnenja, da izgovor ne j bo veljal, magari. da ga jima bo Prefekt med delavci. •1)0 1>0S na rePu prinesel. _ j * Tržaški prefekt Časti je pose-' Tzza prohibio5'ie ,lele Ameri" til Nabrežino in si ogledal kamno-'. knnoi v dva razred* V prvi razred spndij.io tisti, ki nijejo. v drugi razred pa spadajo bu ti ega rji. Razlika med obema razredoma lome. Tem povodom je bilo polno govorov. Prefekt je govoril d ■ cem in hvalil njihovo delo Vztrajajo naj v blagor svojih družin in za veličino domovine. Tudi ^ Pntlegarji so tisti, ki Mussolini je bil delavec in Časti niso llikdar p * zagotavlja, da on. ki je postal' graditelj Italije, ljubi delavce, pozna njihove potrebe in ceni prav njihovo delo. KONČNO, KINEMATOGRAFSKE SLIKE, KI — GOVORE. IGRAJO. POJEJO POTOM NAJČUDOVITEJŠE IZNAJD-BE DANAŠNJEGA ČASA VITAPHONE Predstavlja se PILIIARMONIČNI ORKESTER, ZBOR METROPOLITAN OPERA HOUSE,— MARTINELLI, M I S II A E L L M AN, HAROLD B A U E R, M A R I O N T ALLEY, in drugi. V zvezi a tem NAJSLAVNEJŠI IGRALEC SVETA JOHN BARRYMORE v v DON JUAN" dvakrat dxevxo WARNERS THEATRE 52nd STREET dne avgusta ob 8. uri zjutraj po trimesečni bolezni na srcu v starosti 9 let. Položili smo jo k večnemu počitku na Katoliško pokopališče v Duiss Run. Pa. Iz srca se zahvaljujemo vsem I za obiske in postrežbo v tako tež-naertom. Dr. Schaclit gre z jrospo- i • . . - >r 1 F- i | k i bolezni, posebno sestri Marv i darskega stališča in računa, da bo i v par letih vprašanje prenosa | vrednot postalo nujno. Že sedaj ■ se bavi jo s tem problemom razni ' strokovnjaki, ne morejo pa najti primerne rešitve. Nemčija po njegovem mnenju ne bo mogla plačati vojne odškodnine v siro-viuah ali v izdelanih fahrikatih, kakor ji to določa mirovna pogodba. ker bi s tem oškodovala industrijo onih držav, ki imajo dobiti njeno odškodnino. Xemčija bo to-rej morala plačati v gotovini. To-: da milijarde mark, ki se zbirajo in se bodo še zbirale v Nemčiji v s vrh o plačil, se morda nikdar ne bodo dale spremeniti v tujo valuto. ker bi taka konverzija skoraj gotovo upropastila marko. Z druge strani tudi ni verjetno, da bi zavezniki investirali v Xemeiji 30 do 40 mili jard mark, ker bi s tem ustvarili konkurenco svoji lastni industriji. Dr. Sehacht predlaga zato, naj se ustvari velikanska kolonijalna j družba s posebnimi garancijami, j ki naj ji ena ali druga velesila od-I stopi ozemlje, ki se bo obvezala, da ga bo izrabljala na svoj račun j s kapitalijami, pritekajočimi v blagajno generalnega agenta za reparacije. To je tisti denar, o katerem mislijo, da je prenos vred-j not nemogoč. Sehacht seveda mi-j sli v prvi vrsti na bivše nemške , kolonije in na Južnozapadno Af-I riko. Xa ta način se sieer koloni-' ja ne bi vrnila Xemeiji in tudi ne j bi bilo treba reševati zamotanega vprašanja mandatov, v resnici pa j bi bil kolonijalni problem, vsaj začasno, rešen v Selan in Mr. in Mrs. John Dri-melj. ki so nam bili ob si rani v najžalostnejšem času, do zadnjega zdihljaja naše najstarejše hčerke. Srčna hvala bratu Alojzu za velikodušen dar. Hvala vsem za darovane e vel lice. ki so jih darovali za olepša nje krste. Darovali so: sestra .Mary Sel a n in družina; Mrs. Frančiška Drinielj in družina; Mrs. Mary Davšek in družina; Mr. in Mrs. Beushnv; Mr. in Mrs. Rankin; Mrs. Ross in družina ; Mrs. Smit in družina ; Mrs. McXiell in družina ; Mrs. Luyss; Mrs. Edller in Mrs. Eggler. Hvala vsem. ki so se udeležili pogreba in dali avtomobile brezplačno. Hvala družini Malh Shuster iz St. Marys, Pa., ki je prišla spremit svojo sorodnico k večnemu počitku. Tebi pa nam ljubljena hčerka in sestrica naj bo lahka žemljica! Žalostni ostali: John in Josefa Pire, stariši. John, Frank, brata. Anica, sestrica. Alois, stric in Mary Selan, teta. Terezija in Marija Shuster, sestrične. Olgo, Francis, Mary, Angela, Lu-sti Selan, sestrične. Josef in Poldi Silan, bratranca. Gleasonton. Pa., 21. avg. 1926. | za< ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. zadovoljnost DRŽAVAH. Tekom petih let po vojni so iz-'te hiše, katero je obiskovalo to-ginile v Pragi cele starinske četr- liko pokolenj. ti. Prepustile so svoj prostor sed-meronadstropnim kasarnam s podzemskimi kinematografi, plesnimi dvoranami, nebrojem trgovin in pisarn. Xekdanji značaj je olira- V kleteh je ostala le manjša, v naprej določena množina piva. — Sod i so se hitro praznili. Ko je o-stal v zadnjem izmed njih zadnji vrč piva. so ga natočili v starin- nila le Mala Strana za Vltavo, sko srebrno čašo. Gospodar sam kjer sanjajo o slavni preteklosti lepo baročne palače iz dobe Karla IV. Zato pa v ostali Pragi nove betonske zgradbe neprestano izpodrivajo stare hiše, kjer je bilo skrite toliko mestne poezije. Takoj po sokolskem zletu so zatvorili v ^reu Prage, na Vaelav-skem trgu, starinsko pivnico 'Pri primasn', ki je uživala sloves tekom več stoletij. Xa mestu nizkega starega poslopja bodo zgradili velikansko zgradbo. Konec pivnice je bil naznačen s posebno geni ji vo slovesnostjo. Xovine so razglasile že pred tedni, da bodo določenega dne zadnjič točili pivo Pri primasu. Zvečer so se zbrali stari gostje in napolnili nizko dvorano. Vladala je globoka za-mišljcnost. Vsakdo si je ogledal težke oboke in debele hrastove mize. Pražani so si polglasno pri- jo je nesel sredi globokega molka onemu gostu, ki je zadnji zahteval nov vrček piva. V tej tišini so nenadoma zadoneli votli, mračni udarci motike po stoletnem zi-dovju. S temi udarci so naznanili zidarji, da prično jutri podirati stavbo. Občinstvo je zapustilo ob 11. uri ponoči propasti zapisano hišo v mračnem razpoloženju, kakor ob nočnem pogrebu. . . Aretacija Koste Novakoviča. , Te dni je beograjska policija nenadoma izvrSila hišno preiskavo pri komunističnem prvaku Kosti Novakovieu. Zaplenila je razne komunistične spise in Kosto Xovakoviča aretirala. Ker policija ni izdala nikakega obvestila, krožijo v Beogradu fantastične vesti o novi komuni-poFfidav*^r^godb« Wt^eteyp^i,^ični zaroti,, mir* \ T— Pezor Slovenci v Detroit, Mich. Dolgo časa smo molčale in na skrivnem nekaj kuhale, ZDAJ JE PA ZAVRELO IN NA MIZO Z JEDJO! Ženski Odsek za Slovenski Narodni Dom Vas hoče iz-nenaditi z veliko novostjo. "VINSKA TRGATEV" v prosti naravi na farmi Bernard Travnikarja, 11 Mile Road. v nedeljo, dne 29. avgusta. To bo nekaj takega, česar še niste videli, tu v naši novi domovini. Vse dela, peče, kuha in šiva. Vse bo v uniformah slovenske narodne noše. Program je jako bogat in obširen. XTocemo ga Vam tu javiti, temveč iznenadlti Vas hočemo ž njim. Veselica ali piknik se prične od 10. uri dopoldan. Mati županja in občinska tajnica v spremstvu zadostne straže prikorakata in otvorita trgatev točno ob 2. uri popoldan. Cenjeni rojaki in rojakinje, ker je to čisto in vse le za: SLOVENSKI NARODNI DOM iznenadite nas tudi Vi. \e pričakujte letakov, ker tem potom hočemo prihraniti stroške. Povejte svojim prijateljem in jih pripeljite. (OPOMBA). Ako bo vreme nepovoijno, una pripravljene tudi na te. Vse zgoraj omejeno se vrši v tem slučaju v Hrvatskem Domu. 1329 East Kirby Avenue. Nasvidenje vsem v vinogradu!! S. V, D. Ženski cdbor. . __Josie Stvlar, tajnica. ' 11 111 ■ 1 1 1 ■' " 1 " ■ «■• ■■■ ^ ^ ■ h. •• -V' ' ...Vfc GI.AS NARODA. 24. AUG. 192G NOVI ODREŠEN« V Parizu je priredila nedavno priletna angleška dama Annie Besaut serijo predavanj o novi jveri. Besantova je kljub svoji starosti lepa. Na predavanje je prišla v beli ranevinasti tuniki, obrobljeni z zlatimi čipkami. Debu-tirala je prvotno ob strani ozna-njevalea ateizma Brandlangha kot bojevita socija listka. brezbožnica in oznanjevalka materialističnega družabnega reda. Naenkrat je pa »premenila svoje naziranje. — Pridružila se je ustanoviteljiei teozofizma Blavatski ter postala navdušena propajrandistka teo-Kofizma. Odpotovala je v Indijo, kjer se je nastanila v 4omiri vse narode in u-Btanovi pravo duhovno zvezo narodov. Besantova oznanja njegovo vero. Pristašev ima že na stoti-»oče. Najugodnejši teren za njeno vero je v Ameriki in v Angliji. Pa tudi v Franeiji, kjer je katolicizem narodna vera. so začeli iskati zadnje čase novega Mesijo. Svetovna vojna je razočarala evropske narode tudi na verskem polju. Katolicizem se je med vojno diskreditiral. Zato ni čudno, če iščejo ljudje novega odrešeni-ka, ki bi osrečil vse narode v medsebojni ljubezni. Toda težko jc reči, da bo novi Mesija baš Krišnamurti iz Indije. Res, da novi Mesija ne more hoditi peš ali jahati na oslici, kakor je jahal Kristus. Res je tudi, da se najbrže ne bo dosti razlikoval od drugih ljudi, kakor se tudi Kristus ni razlikoval od takratnih ljudi. Vendar je pa karijera novega MeRije nekam čudna. Med vojno je služil Krišnamurti kot šofer, po vojni prebiva v Wimbledonu, kjer igra tenis. Star je 31 let. Hotel se je vpisati na oxfordsko univerzo, toda rektor Spoover je njegovo prošnjo odklonil, rekoč: — Ljudje bi mi delali preveč sitnosti, ako vas sprejmem. Z bogovi nočem imeti na univerzi posla. — POUČNE KNJIGE MOLITVENIKi KNJIGARNA "GLAS NARODA" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY «2 Cortlandt Street, New York, N.Y. : : IGRE : RAZNE POVESTI ROMANI IN i MOLITVENIKI: Duša popolna ................... Marija Vaxhinja: v platno vezano...............80 T fino platno ...............1.00 v usnje vezano ..............1.50 v fino usnje vezano...._____1.70 Rajski glasovi: v platno vezano .............. 1.00 v fino platno vezano..........1.10 v usnje vezano .............. 1.50 v fino usnje vezano .......... 1.70 Skrbi za duio: v platno vezano...............80 v usnje vezano..............1.65 v fino usnje vezano ..........1.80 Sveta Ura z debelimi črkami: v platno vezano .............. .90 v fino platno vez..............1.60 v fino usnje vez. ............. 1.60 Nebesa Naš Dom: v usnje veaano................1,50 v fino usnje vvzano .......... 1.80 Kvišku srca, mala: v fino U9nje vez...............1.20 Oče naš, slonokost bela ..........1.20 Oče naš, slonokost rjava..........1.20" ANGLEŠKI MOLITVENEM: (ZA MLADINO.) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .80 Child's Prayerbook: v belo kost vezano............1.10 Key of Heaven: v usnje vezano .............. .70 Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano.. 1.20 (ZA ODRASLE.) [Key of Heaven: v fino usnje vezano Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano Ave Maria: v fino usnje vezano 1.60 1.30 1.40 Umni Čebelar ................... Umni kmetovalec ali splošni poduk kako obdelovati in izboljšati polje .......................... Voščilna knjižica................. Zdravilna zelišča ................ Zgodovina S. H. S., Velik 1. zvezek .................... 2. zvezek 1. in 2. snopič........ .30 .50 .40 .48 .70 BAZNE POVESTI IN ROMANI: AŠKERČEVI ZBRANI SPISI: Akropolis in piramida.............80 Balade in romance trd. vez........1.25 brad..........................80 Četrti zbornik trd. v.............1.— Peti zbornik, broš..................90 Primož Trubar trd. v.............1.— Amerika in Amerikanci (Trunk) 5.00 Andersonove pripovedke trda vez. .75 Agitator (Kersnik) trdo vez.......1.— Azazel trda vez .................. 1.— Andrej Hofer ....................50 Beneška vedeževalka ..........'.. .35 Belgrajski biser ................ .35 Beli rojaki, trdo vezano .......... 1.00 Bisernice 2 knjigi ...............80 Brez zarje trda vez...............90 Brez zarje, broširana .............80 Bele noči (Dostojevski) t. v........76 Balkanska Turška vojska......... .80 Balkanska vojska s .slikami.........25 Božja pot na Šmarno goro.........20 Božja pot na Bledu...............20 Bnrska vojska ................... .40 Bilke (Marija Kmetova).......... .28 LEVSTIKOVI ZBRANI SPISI: 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač..............70 2. zv. Otročje igre v pes ene ah — Različne poezije — Zabavijice in pusice — Ježa na Parnas — Ljudski Glas — Kralj edvorski rokopis — Tolmač..................70. 4. zv. Kritike in znanstvene razprave........................70 5. zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju ....................70 Zbrani spisi, trd. vez............90 Prapreč&nove zgodbe............ .25 Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtrzani, Prešeru in drugi svetniki v gramofonu............. .25 Ptice selivke, trda ves..............75 Pikova dama (Puškin) ...........30 Pred nevihto ................. .35 Pravljice in pripovedke (Košutnik) 1. zvezek .....................40 2. zvezek .....................40 Rabi ji, trda ves...................75 Robinzon Revolucija na Portugalskem CANKARJEVA DELA: SRCE JE ISKAL Prebivalci dvorca Striba blizu Middelfarta na Norveškem so opazili neke sobote zvečer čudnega, — skoraj popolnoma golega mladeniča. Prihitel jfr po cesti k dvorcu, naenkrat se je ustavil pred dvorcem in se vrtel na mestu tako dolgo, da je padel na tla. Kmalu pa je zopet vstal ter oddirjal v drugo smer. Prebivalci dvorca so opozorili na tega mladeniča policijo, ki ga je začela iskati. Našli so ga šele tretji dan dopoldne v bližnjem gozdu, vkjer se je skrival v grmovju. Policija ga je zadržala in odvedla v Middelfart, kjer je zdravnik •ugotovil, da je neznanec blazen. Ko so ga pripeljali v bolnico, je čez pol ure pobegnil skozi okno, toda kmalu so ga zopet prijeli. — Zvečer se mu jc posrečilo znova pobegniti in ko so ga spet ujeli, bo ga zaprli v celico. Policija je u-gotovila, da je blaznik 221etni o-brtnik Olaf Jakobsen iz Kodanja. Na vprašanje, zakaj se je pred dvorcem tako vrtel, je mladenič cdgovoril, da je izgubil srce. Zdelo se mu je, da je padlo srce na tla. Zato ga je iskal, a ga ni mogel i^ajti. Po zdravniškem mnenju je ne-neznosne vro POUČNE KNJIGE: Abecednik ...................... .30 Prva čitanka....................75 Angeljska služba ali nauk kako se naj streže k sv. maši...........10 Angleško-slov. in slov.-angl. slovar .90 Boj nalezljivim boleznim ...........75 Dva "est a vi j ena plesa: četvorka in beseda spisano in narisano.....35 Domači vrt, trdo vez. ............1.— Domači zdravnik po Knaipu...... 1.25 Domači živinozdravnik ........... 1.25 Govedoreja .78 Gospodinjstvo .................. 1.— Jugoslavija, Melik 1 zvezek ...... 1.50 2. zvezek 1—2 snopič 1.80 Kubična računica, — po meterski meri....................................75 Katekizem, vezan .................50 Kratka srbska gramatika .........30 Knjiga o lepem vedenju, Trdo vezano ................1.00 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju........50 Ljubavna in snubilna pisma.......50 Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75 Nemško - angleški tolmač ...... 1.20 Največji spisovnik Ijubavnih pisem .80 Nauk pomagati živini ............ .60 Najboljša slov. kuharica, 668 str. .. 5.00 Naše gobe, s slikami. Navodila za spoznavanje užitnih in strupenih »ob .................... 1.40 Nasveti za hišo in dom; trdo vezana 1.— broširano .....................75 Nemška slovnica ...............60 Nemščina brez učitelja — 1. del ...................... .30 2 del ........................ .30 Pravila za oliko................... .65 Psihične xr.atnje na alkoholiki podlag) ......................... .75 Praktični računar....................... .75 Praktični sadjar trd. vez.____.... 3.00 Parni kotel; pouk za rabo pare .... 1.— Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk ...................35 Računar v kronski In dinanflrt Te- ljftvi • • • • •*«*•«• • • • «75 Ročni slov.-nemški in nemško-slov. slovar ...............*.....60 Sadno vino .......................30 Srbska začetnica .................40 Slike iz živalstva, trdo vezana---- .90 Slovenska narodna mladina, obsega 452 str. ................ L50 Slovcnskp-neaaiki In ntmško-sloren- ski sjoyar ................... JB0 Spolna nevarnost .......'.......... .25 Spretna kuharica; trdo vezana .... 1.45 Grešnik Lenard t. v. . Hlapec Jernej ...... Podobe iz sanj. t. v. broširano .......... Romantične duše trda Zbornik trd. v...... Mimo življenja * v. . ve« ... .90 .50 1— .75 .90 1.20 1 — broširano ...................80 Cesar Jožef IL ...................30 Cvetke .......................... .25 Cerkniško jezero in okolica, s slikami, trdo vezana..............1,40 Ciganova osveta ..................35 Čas je zlato ......................- 30 Cvetina Borograjska...............50 Četrtek t. v......................UC Dalmatinske povesti .............35 Dekle Eliza .......................60 Dolenec, izbrani spisi.............60 Doli z orožjem....................50 Dve sliki — Njiva, Starka — (Meš- ko) .........................60 Dolga roka .......................60 Devica Orleanska..................50 Duhovni boj .....................50 Dedek je pravil Marinka in škra- teljčki........................40 Elizabeta ........................ .35 Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45 Fran Baron Trenk ................ .35 Filozofska zgodba .................60 Fra Diavolo .......................50 Gozdarjev sin ...................30 Gozdovnik (2 zvezka) ............1.20 Godčevski katekizem .......................25 Gruda umira, trda vez........... 1,20 Gusarji .................................90 Hadži Murat, trda ves. ............80 Hči papeža .................... 1.— Hedvika .........................35 Helena (Kmetova) .............. .40 Humoreske, Groteske in Satire, vez. .80 broširano .....................60 Iz dobe punta in bojev............ .50 Iz modernega sveta, trda voz. .... 1.40 Jutri (Strug) trd. v............... .75 1.00 .50 .50 .65 .75 LJUDSKA KNJIŽNICA: I. in 2. zvez. Znamenje itirih trdo vezana................ Darovana. Zgodovinka povest ....................... 3. zv. Jernač Zmago vac. — Med plazovi .........•••••..••.... 4. zv. Malo življenje.......... 6. zv. Zadnja kmečjca vojska ... 7. zv. Prihajač................60 9. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60 10. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj)....................60 II. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) .................... .60 12. zv. Iz dnevnika malega pored-nent>Ia, trdo vezano ...........60 14. zv. Ljubljanske slike. — (Brencelj) ...................60 15. zv. Juan Miseria. Povest iz španskega življenja...........60 16. zv. Ne v Ameriko. Po resnič-kih dogodkih.................60 MILČINSKUEVI SPISI: Drobiž .............................60 Igračke, trda vez. ................1.— bros. .80 Mali lord, trdo vezan.............80 Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti. Trdo vezano ................ 1.00 Mimo življenja, broširana .........80 Mladih zanikernežov lastni iivotopis .75 Mrtvi Gostač .....................36 Materina žrtev .60 Musolino . ......................40 Mali Klatež ......................70 Mesija ........................... .30 Mirko Pošten j ako vič...............30 Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) .................1.— Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino...............25 Notarjev nos, humoreska..........35 Narod ki izmira...................40 Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90 Naša Vas, II. del, 9 pov......„.....90 Nova Erotika, trd. ves. ............ .70 Naša leta, trda vez ....................80 Naša leta, broširano...............60 Na Indijskih otokih ..............60 Na Preriji .......................SO Nihilist .......................... .40 Narodne pripovedke za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1.50 NARODNA BIBLIOTEKA: .35 .90 .25 .25 JURČIČEVI SPISI; Popolna izdaja vseh 10 kov, lepo vezanih............ 10.00 Sosedov sin, broš................. .40 5. zvazak; Sosedov sin — Sin kmet- skega cesarja — Med dvema stoloma trd. v. ................ 1.— 6. zvezek; Dr. Zober — Tugomer tr. 1.20 broširano .................. .75 Karmen, trdo vez................. .40 broširano .....................80 Kralj zlate reke in črna brata _____ .45 Križev pot, trdo vezan............1.— Krvna oeveta .................... Kuhinja pri kraljici g. nofioi, francoski roman .................. .40 Lis Jakova hči ........... ...... 90 Kranjska čebelica.................90 V gorskem zakotju...............35 Za kruhom .....................35 Črtice iz življenja na kmetih...... .36 Babica ..........................1.— Berač .......................... .35 Elizabeta, angleška kraljica.......35 Amerika, povsod dobro, doma najbolje ...................... >35 Boj s prirodo, Treskova Urška .... - .35 Emanuel, lovčev sin...............35 Spisje .......................... .35 Beatin dnevnik ...................60 Grška Mytologija ................ 1.00 Z ognjem in mečem ..............3.00 Nekaj iz ruske zgodovine ........ .35 Božja kazen .....................35 Napoleon I. ...................I .75 Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza Ogenj tr. v. .............. Pesmi t prozi, trdo TtL - —. Prigodbe čebelice Maje trda Pabirki iz Roža (Albrecht) . Pariški zlatar____............ Pingvinski otok tr. v. ....... Pod svobodnim solncem 1. zv. Plebanuš Joanes tr. ves...........L— Pod krivo jelko. Povest is iaaov Bo- kovnjačev na Kranjske«..... JOO Poslednji Mehikanko ............. .30 Pravljice H. Maj ar .Y.V."".'.".'••..... .30 Povest o aedmih obešenih...........70 Poyesti, Berač s stopnjie pri sv. Soka .35 ittwrt fclobuk, trdo ve«r>U->W.y.CMt. 57. Tarzanova mladost ..... •^t. OS. Glad (Hamsun) ......... £t. 61 Golar: Bratje in sestre ... ^t 62 Idijot I. del. (Dostojevski) Št. 63. Idijot II del (Dostojevski) St. 64. Idijot III. del (Dosto /evski) ^t. 65. Idijot IV. del (Dostojevski) V?i 4 deli skupaj.............. .50 .30 .90 .90 .75 .91* .SO .90 .90 $3.25 SPILMANOVE PRIPOVEDKE: . .25 1^0 .70 1.00 .25 .35 M 1.00 topljeni zvon, dram. bajka v pe- 2. zv. Maron, krčanski deček iz Li- banona .......................25 3. z v. Marijina otroka, povest iz kav- kaških gora................. .25 4. z v. Praški judek............... .25 8. zv. Tri Indijanske povesti........30 9. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega----..... M 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlad Akbarja Velikega ........ .25 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis-jonov v Koreji...............80 13. zv Boj in zmaga, povest........30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30 15. zv. Angelj sužnjev. Braziljska povest ....................... .26 16. zv. Zlatokopi. Povest...........30 j 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo ............. J50 18. zv. Preganjanje Indijskih misjo-narjev........«................80 19. zv. Mlada mornarja. Povest .30 Tisoč in ena noc, trdo vez..........90 Tik za fronto.................. .70 Tunel ..............................1.—i Tatič, Bevk, trd. vez................75 Tri povesti (Flaubert), trd. vez. .75 Tri povesti grofa Tolstoja.........50 j Turki pred Dunajem............. .60 Trenutki oddiha...................40 V oklopnjaku okrog sveta, I. del .. .90 V oklopnjaku okrog sveta, II. del .. .90 Veliki inkvizitor................ 1.— Vera (Waldova) broč.......... .83 Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagor« "irdo vezano.................78 broš.......................... .60 Vojska na Balkanu, s slikami.....25 Volk s po komik in druge povesti sa mladino ..................... 1.00 Valentin Vodnika izbrani spisi......80 Vodnik svojemu narodu ...........23 Zgodba Napol, huzarja vez.......2.— Zmisel smrti......................60 Zadnji dnevi nesrečnega kralja .60 Zadnja pravda, trdo vezana.......75 Zadna pravda ................... JSO Zmaj iz Bosne.....................7Ci Zlatarjevo zlato...................90i Za miljoni, ........... .68 Ženini naše Koprnele ................36 Zmote in konec gospodične Pavle .88 Zgodovinske anekdoti ............. Zločin v Orsevalu 246 str.........L— ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo...........85 2. zv. Hudo brezdno...............................85 3. zv. Vesele povesti.....................jfi 4. zv. Povesti in slika . ....................3 tih dejanjih, poslovenil Anton Funtefc, 124 str., broš......... .50 Št. 20. Jul. Zeyer: Gompačd in Komurasaki, japonski roman, is Seščine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broi................. .45 Št. 21. FridoHn Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, IL, 73 str., broč. ........................ .25 St. 23. Sophokles: Antigone, žalna iera, poslov. O. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. S. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, L deL 355 str., broš........................... .80 Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja .. .80 o( i^P^u. Andrejev?tdrneimft**, r j podov. Josip Vidmar, 82 str. br. JU 5. zv. Student naj bo. Nai vsakdanji kruh ........................ Naročilom Je priložiti 3etaar, Bodi*! gotovini, Money Order ali pofttae po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, komandirajte pisano. Ne naročajte kngšg, katerih nI v ceaflrt ^ Knjige pošiljamo poštnino prosto. "GLAS NARODA" ■LOVBKI0 PUBI4BBXNG OO. hm v< GLAS X A KODA. *24. AUG. 192G Češki Robinzon v polarnih krajih. Čeh Jun Wtlzl nadaljuje pripovedovanje o doživljajih v polarnih krajih. Iz jurten-ske naselbine je vodila stezica h glavni cesti, od katerem »trn se oddaljil, da bi zopet ne naletel na ubežne kaznjence. Po glavni cesti sem se napotil nazaj, potem sem pa krenil zopet proti severovzhod nu. Ker ni bilo nikjer trave, sem krmil konja s "koruzno moko in ovsem, ki mi ga je dal ruski uradnik. Kmalu je zavila et-.-sta zopet v pragozd. Naenkrat sem zagledal med debelimi drevesi tri neznance Ležali so in trdno spali. Xa prvi pogled jih nisem spoznal. Ustavil V«*"1 -st* in razmišljal, kaj mi je storiti. Že *>em jih hotel zbuditi, pa so se mi smilili, ker so tako sladko spali, da sem jim nehote zavidal. ležali so kakor mrtvi. Xa obeli straneh je stal nemi pragozd, nad njim je viselo jasno nebo in dan, ki je namenjen vsem živim bitjem na zemlji, veje so šumele, kakor da mi hočejo nekaj l>ovedati iu naenkrat sem se spomnil tolikorat poteptane in spačene božje zapovedi: "Ljubi svojega bližnjega!" V glavi se mi je zavrtelo, lasje so se mi zježili in solze so mi tekli iz oči. ko sem videl pred seboj tri nesrečne kaznjence. Zdeli so se mi kakor preganjana zver, ki.s e ne sme pokazati iz svojega brloga. Kaj nii je bilo storiti / Ko sem opazil, da razen obleke in okovov ničesar nimajo, sem vzel polovico jestvin, ki mi jih je dal uradnik v jurtenski naselbini ter jih položil v vrečo. Vrečico z j est vina ni i sem položil previdno spečim beguncem k glavam ter se napotil dalje. Čutil sem nepopisno zadovoljstvo, da sem pomagal bližnjemu v največji bedi. Srečen in izadovoljen sem se bližal postojank in zato sem se bal za ena najstrašnejših kazniliških Vrfaoleu.sk u. Slišal sem, da je to one tri nesrečneže, ki sem jih že drugič srečal v pragozdu. Krenil sem v stran in si poiskal pod strmo skalo kotiček, kjer bi mogel mirno zaspati. Xašel sem staro votlino, v kaiteri so menda nekoč že prebivali ljudje. Komaj «em si pripravil trdo ležišče in hotel zaspati, so prišli za menoj iz pragozda kaznjenci. Lahko bi <>e jim skril, ker je bila votlina tako velika, da sem zapeljal v njo voz in konja. Toda kaznjenci so »e mi tako smilili, da stopil iz votline in jih povabil k sebi Prvi hip mi niso zaupali in tudi Verjet-ti niso hoteli, da imajo opraviti s človekom, ki jih ne preganja. Končno so stopil z menoj v votlino in tu sem jih povedal, kako aem jih prvič videl, ko so sedeli v pragozdu pri ognju. Boječe so me vpraševali, jaz pa sem jim podrobno pripovedoval, kako sem naletel lia kozake. ki so jih iskali in k&o win speljal preganjalce na napačno sled. s tem, da jim nisem hotel povedati, kaj sem videl. Povedal sem jim tudi, da sem jaz položil k njihovim glavam vrečo z jestvinami, ko so v pragozdu u-trujeni in gladni zaspali. Solznih oči so se mi zahvaljevali, pokleknili so pred menoj in se dotikali t glavami zemlje, kakor da imajo pred seboj Boga. Ko »o si od prvega strahu nekoliko opomogli, so mi pripovedovali, od kod ao doma, kakšno je bilo njihovo življenje in kako srečni no bili dokler jih usoda ni zanesla v strašno sibirsko pregnanstvo. Prvi je bil premožen trgovec iz Ukrajine. Obsojen je bil, ker je hotel pomagati ukrajinskemu narodu k svobodi. drugi kaznjenec je bil inženir v nekem rudniku na Kavkam; ta niti sam ni vedel, zakaj so ga prognali. Tretji je bil delo. vodja v nekem sibirskem premogovniku. Pregnali so ga zato, ker baje ni preprečil pobega ka-enjeneev, ki so bili v rudniku na prisilnem delu. Solznih oči 90 se spominjal svojih prijateljev in sorodnikov tako, da bi moral biti Človek is kamn\ da bi se mu ne smilili. Pobegnili so z otoka Saha. lina. Ko so se zmuznili carskim biričem in 3e napotili po ledu proti oetitii, jib je bila cela družba &MT tednov so bežali po za m rzle mu morju in ves čas so jedli sa- •sploh niso imeli. Življenje jim je rešil neki tovariš, ki je prvi podlegel gladu in naporni hoji- Pozneje je zbolel še drugi kaznjenec, ki so ga tovariši iz usmiljenja ubili, da bi se ne mučil in da bi imeli sami kaj jesti. Zadnji, ki je še sedel ž njimi pri ognju, ko sem jih prvič videl in ki so ga potem snedli, j«* bil neki lekarnar z Petrograda. Človek bi ne verjel, da je kaj takega sploh mogoče. Kdor pa pozna življenje kaznjencev, ki jih je pošiljala carska Rusija na Sahalin in v Sibirijo, mora priznati, da pri teh nesrečnežih tudi ljudožrstvo ni bilo izključeno. V votlini ,>mo o.o morju v Evropo, kamor bi mogli priti za njimi svojci, je bila predolga. Zato so -se napotili v pustinjo Ust Kut-skaja, da si poiščejo v kaki vasi v pragozdu kotiček, kjer bi mogli med gostoljubnimi domačini nadaljevati svoje bedno življenje. Slovo je bilo skoro genij ivo. Nisem jih mogel pustiti od sebe praznih rok in zato sem jim podal nekaj koristnih predmetov. Dal sem jim vžigalic, iglo m sukanca, da bi si mogli zašiti raztrgane kožuhe, dalje sekiro, dva noža, žlico, krožni-' ke in lonec, da bi si mogli kuhati- Cez tri dni sem prispel v Vr-holeusk in bil sem vesel, da sem kaznjencem svetoval, naj se tega kraja izognejo. Tu je bila velika kaznilniška postojanka in moji znanci bi bili gotovo padli v roke kozakov. ki so jih neprestano iskalj. Moje potovanje k Ledenemu morju je bilo polno burnih doživljajev. Marsikaj sem že pozabil, važnejših dogodkov se bom pa spominjal vse življenje. To kar hočem sedaj povedati, se mi je pripetilo ob reki Kolimi. Prispel sem do te reke v nadi, da ne bo težko priti na drugo stran, toda reka je ponekod zelo deroča, na drugih krajih, kjer teče počasi pa tako široka, da se je nisem u-pal prebroditi. Zato sem šel potrpežljivo ob reki proti \severoza-nadu. Končno sem našel nekak splav, na katerem sem se prepeljal na drugi breg, kjer sem moral Iskati med dolinami in skalami pot proti Xižnjemu Kolinsku. Prišel sem do samotne naselbine, kjer so prebivalci Tuguzi. To pleme se preživlja z lovom in prodajo mesa,, odnosno kož, ki jih vozi v Nižnji Kolimsk. Med Tun-guzi sem našel poedince, ki so znali rusko. Domenili smo se, da ostanem nekaj dni v njihovi naselbini. Pot ob reki Kolimi jc bila zelo naporna in za*o ni čuda, da sem bil potreben počitka. Ustavil sem se torej v tungu.ski naselbni in .<»e pripravljal za nadaljno pot. Baš ko sem hotel zapustiti gostoljubne Tunguze, me je opazil neki belokožec, ki mi je molče položil na voziček vrečico kamenja. Šele potem mi je povedal, da najdem spotoma v skalovju odprtino, skozi katero se pride v skrivališče ubežnih kaznjencev. Prosil me je, naj izročim vrečico tem kaznjencem, da je v nji nekaj, kar nesrečneži nujno potrebujejo . Bil sem zelo radoveden, čemu ta vrečka in kaj pomeni kamenje, ki je ropotalo v nji- Kljub temu pa nisem hotel vprašati. Čez *tiri dni sem res dospel na določen kraj. kjer so me navdušeno pozdravili. Izpolnil sem naročilo in se čudil, da so že vnaprej vedeli, kdo me pošilja. Zato so se mi .samo zahvalili, ne da bi mi povedali. kaj in kako je z vrečico. Krenil sem malo vstran, kjer sem zakuril in si hotel skuhati kosilo. Pristavil sem čaj in nataknil na palico nekaj rib, obenem sem pa skrivaj opazoval, kaj delajo kaznjenci s kamenjem. Opazil sem, da je kamenje astro kakor pila. Kaznjenci .so .s tem primitivnim orodjem prepili okove. Moja ra-dovednast je postala še večja in zato sem stopil k njim in jih vprašal, kdo je neznanec, ki jim je podal to orodje. Povedali so mi, da .je uradnik. ki .skrivaj pomaga kaznjencem. Čudovito kamenje me je začelo še bolj zanimati. Kaznjenci so izdelovali s tem orodjem leseno posodo in druge predmete. Kamen je bil siv in če se je razbil, so bile poedine plošče astre kakor britev, tako da so nadomestovale kaznjencem nože. Osvobojeni kaznjenci so mi rade volje podarili kos tega kamna, da bi ga imel za spomin. Bil mi je zelo dobrodošel ko sem brusil z njim sekire in nože. Hotel sem poiskati v skalovju večji kos, pa sem dve uri zaman Iskal. Ko sem prispel v drugo mongolsko naselbino, sem začel popravljati voziček Pri tem sem rabi! omenjeni kamen. Xeki pre- j bivalec me je radovedno opazoval, j Kmalu je stopil k meni in nie nagovoril v mongolščini. Z rokami sem mu pojasnil, da mon^ol-ščine ne razumem, ker sem ruski Sibirjak. Čudil se je in odšel, a takoj se je zopet vrnil z drugim domačinom, ki je znal rusko. Ta me je vprašal, da-li sem pobegnil s katorge. Potolažil sem ga, da potujem k morju in da z rusko ka-torgo še nisem imel opravka. Na-to me je domačin opozoril, naj kamen dobro skrijem, predno pridem do kozaške postojanke. Takoj ■?em se prijavil, ker se je moral prijaviti vsak, ki je prišel iz krajev, kjer so prebvali kaznjenci. Večje pastojanke, kamor so gonili kaznjence, so bile Krasnojarsk. Vrholensk in Srednji Kolimsk. Iz teh treh mest so gonili transporte kaznjencev na vse strani in tu so bile oblasti zelo stroge. Srečno sem se odkrižal kozaške kontrole in prispel do Nižnjega Ki-limska, od koder sem se napotil s pošto proti reki Indigirci. Kmalu sem zgrešil ]>ot in -blodil po gozdnih stezah nad teden dni. ZA GOSPODINJE Pile ISABELLE KAY Slovanska gospodinja v Amerik! vedno * veseljem »prejem« na »Vete, s i*iimiOju kuLerih zuinure boljše vrniti svoje dolžnosti kol *.*(•>«11 ujm in mati. Na Ipui rnentu homo vsak teden objavili *t*n«rl£ k! h«, urnima! vsako dol»r'» diuJo NAVODILO št v. 115. Navodilo za kuho. Hranilna vrednost otrobi je splošno priznana. I{«*dilnf so. okusne ter se jih lahko uporablja na različne načine, tiospudinja. ki želi, erila naj Jm» prevezami s trakom. Vse mora biti lejH» razloženo jki policah. Električne žarnice ne smete nikdar umivati z votlo. Kajti če pride le ena kapljica vode v not ran j-nost, je žarniea zanič. Obrisati jili je treba z vlažilo »lilijo. Včasih ima gosi »odi 11 ja doma kako grdo delo. Snažiti mora naprimer peči ali pa pospravljati ]m> prostorih, ki že niso bili dolgo časa pospravljeni. V tem slučaju naj zadrgne za nohte nekoliko mila. Ko bo delo opravila, si bo dosti lažje umiki roke kot sicer. Nasveti za lepoto. Ivan Podržaj: Siromaki. Mlada dekleta hočejo vedno bolj nalikovati fantom. Sedaj so si začele striči lase, in tudi njihova ' obleka ima precej fantovskega na j sebi. Taka deklica pa ne sme biri j niti 1 »re.suha niti predelala. Zde-peeivni prašek. Zmočite s hladnim Wlif. ^ je ^^ lažje kot pa slmj_ mlekom ter primešajte maslo. } VslwJtPKa M w m<)rilla de Dajte otrobi v sklcilo, pridenite moko, zmešano s soljo, sladkor in Sol lice je sijalo skozi odprto okno v sobo. Ležal sem v postelji in sanjaril. Same lepe, čiste sanje. Xaenkrat je pozvonilo. Skočil sem odpirat. (Pričakoval sem namreč že teden dni pismono-še z denarjem.) Pred vrati je stal usmiljenja vreden človek. Xamignil sem mu, da ni pozvonil pri pravih vratih. — Lačen sem. gospod. Xisem mu mogel post reči. pozabil zapreti, je požiral pes zadnji košček in mi prijazno mahal z repom. . . ZAHVALA. Gasilsko društvo v Ihanu pri Domžalah se prav prisrčno zahvali gosp. John Jnrkasu. 41(5 So. 4. St. v Brooklvnu. X. Y., za njegov velikodušni denarni prispevek $10.00, katere je 011 našemu društvu blagohotno podaril. Ponosni smo na tako vrle in zavedne može onkraj morja, ki tudi. čeravno v tujini, ne pozabijo, na dobrobit 1 svojih domačinov in znajo pov- — Vsaj skorjo starega kruha? ligniti medsebojno ljubezen in Zazeblo me je pri srcu in v že- humaniteto. Zatorej nam ostanejo lodcu. ; takšni možje v trajnem in hvalež- — Ximam. I nem spominu. Drsajočih korakov je odšel. Ihan, dne S. avgusta 10"JG. Gregor Hribar, t. č. tajnik. Zopet som ležal 11a postelji. — Tukaj je nov način kako si prl- Vsledtega kleta dosti vežlmti in dosti hoditi po svežem zraku. Če je katera presuha in so hoče zdebeliti. naj bi jedla jajca, maslo, smetano, do-pti zrnatih jedil in krompir. Posušeno sadje ima v sebi dosti ka-I lorij ter se na lahko vključi v dnevno dijeto. PrijK/ročljivo je tudi med obodi izpiti čašieo kakava. Osebno zdravje. I V Združene države so prišli I ljudje iz vseh strani sveta ter ■ prinesli seboj svoje navade. Vsaka , narodnost ima svoje običaje, poseb- človck ■Nalcapajte z žlico v namaščeno ponev ter pecite v zmerni peči. da bo krhko in rjavo. Nasveti za kuhinjo. Pečeno meso dajte na mizo na velikem krožniku. Polivko servi-rajte posebej. Ce j«' 11a istem krožniku kot meso, jo bodo ir»»ste kljub največji pazljivosti nekoliko prelili. V takem slučaju je .škoda prtov in prtič-ev. V zeliščno juho dajte nekoliko krompirja. Ko delate "cookies", se lahko poslužujete cornflakes ali pa oat-meala. Kiž vsebuje več škroba in manj olja kot druge zrnate jedi. Kak or hitro kupite jajca na trga, jih umijte. ' vai,. y starem kraju je bilo s ku- Za peč kupite tako čistilo, ki ne ho dosti dela. v Ameriki je pa vse gori Predno jo začnete čistiti, olajšano. Tudi s pečmi so imele gori. xr.unu j gospodinje v starem kraju velike mora biti popolnoma mrzla. 1 sitnof.ti v tpj flpžoll se 1K>služuje- Iz narezanih oranž in pineappla j0 plina ter si štedijo delo in zdrav-lahko napravite dobro solato. J je. _i___—. ■ !... L — lire/, sanj. Se grdih in umazanih ni bilo. In zopet je pozvonilo, dvakrat.! trikrat. Ril je moj stari znanec, siro-1 mak. Iz napol oslepelih oči 11111 je y.ozr!'' „ i " i,OT sijalo čudno zadovoljstvo. — Gospod. — je dejal in mi ponujal z umazano roko kos belega kruha. — Vzemite, če nimate! Položil je kruh spoštljivo na okno hodnika. Xi se ozrl in ni čakal odgovora. Šel je. Tznenadcn in razočaran sem gledal za njim. Ivo sem se obrnil, ni bilo kruha nikjer. Za vrati, ki sem jih bil hraniti zdravniške stroške. f\? po ne počutite ravno prav, čudi!', v boste kako hitro odpomoč ilaje to zdravilo. Tisoče rabi to novo zdravljenje in vedo tla dela. C-ude±e. Je prijetno za vit vat i in hitro utinkuje. te se čutite utrujene, slabotne, ner-in Izmučene, ako n« morete spa-nočl ln .«t»- bolj vtmjenl vjutro ko vstanet,* kot st«^ bili zvečer, ko 5tc šli spat, potem poskusite to novo sdravl jo, Nuga-Tone. Nima pSra za slabo pre-b ivo, slab tek, zaprtje, glavobole. Blab duh, umazan jezik. Nupn-Tone popravi zrn učene živce, prlnn&t, trden, potlvlja-j<><- sp.mee in stimulira Jetra, obisti ln čreva da normalno dr-lujejo. Pojdite v lekarno in kupite steklenico Nutra-Tone. Vžfvajte pa po navodilih z', par dni in če se ne počutite bo-IjAi. vrnite ostalo lekarnarju, ki vam bo vrnil denar. Nusa-Tone se vedno prodaje pod jamstvom, ako niste zadovoljni z rezultati, da se vnm povrne denar. Znkaj? Ker izdelovalci vedo kaj ho isto str,rilo v takih slučajih ln zato t ml i zahtevajo od vseh trgovcev, da povrnejo denar, ako niste zadovoljni. Priporočano, Jamčeno In na prodaj v vreli lekarnah. —Adv't. j 110 pri kuhi. Cesar je pa vajen, se noče tako zlejMi iznebiti. Je dosti čistih in pristnih ameriških izdelkov z katerimi naj bi se ; priseljenec seznanil. Ti izdelki so okusni in redilni. V Ameriki je jako razvita industrija konservi-1 ranja. Skoro vsak izdelek, ki je ( namenjen za hrano, se dobi v kon- ROJAKI: — Tekom letošnjega leta prirejenih izletov se je vdeležila velika skupina naših rojakov, kateri so bili popolnoma zadovoljni bodisi s kabinami, hrano, postrežbo in pozornostjo, katere so bili deležni med vožnjo. Kot dokaz splošnega zadovoljstva nam prihajajo dnevno vprašanja, ako namerava na i potniški oddelek prirediti to leto še kak skupni izlet. Dč. vstrežemo našim rojakom, smo se odločili prirediti JESENSKI (tretji) SKUPNI IZLET 5 parnikom DŽERŽINSKI IN PILSUDSKI STA ROJAKA ZGODOVINSKA LISTINA Egiptolog Brestead je dobil na zadnji strani znanega papira Ed-vin Smithovega odstavek z naslovom : — Kako lahko izpremenimo starega moža v dvajsetletnejra. — Ta papir je iz leta 1600 pred Kr., je torej 3500 let star. Prestava je vsled nepoznanja strokovnih izrazov seveda pomanjkljiva; vidi se pa, da je en del spisal mazač, drugi del pa druga, vešča roka. Kaže nam presenetljivo poznavanje načel prave zdravniške metode, ni šarlatanstvo. Avtor na primer ve, da je otrpnenje na eni strani telesa posledica afekcije v možganih druge strani itd.; v času torej, ko je bila Evropa »e v popolnem barbarstvu, pozna avtor lokaliza-cijo delovanja možganov. Mi jo poznamo žele v zadnjih dveh generacijah. Ta listina je brezdvomno Osebnost in življenje nedavno umrlega predsednika boljševi-ške črezvičajke Džerdzinskega vzbuja še vedno splošno pozornost evropske javnosti. O Džerdzins-kem pišejo mnogo sovjetski listi, še več pa poljski, kar je tudi razumljivo, ker je bil pokojni ljudski komisar rodom Poljak. Poljski listi so izbrali iz njegovega rojstnega mesta Vilne in iz vilnskega kov o rodbini in življenju Džerdzinskega. Prvotne vesti, da je bil Džerdzinski, ki se je v mladosti pisal Dzierdzvnski. židovskega rodu. niso točne. Džerdzinski je bil potomec poljske plemiške rodbi-, ne. Rojen je bil slučajno a* Vilni, kjer se je mudila njegova mati. ki je imela stalno bivališče v oru-šanskem okraju. Zanimivo je, da je bil rojen v istem okraju, približno deset let poprej, poznejši organizator poljskih legij in sedanji član triumvi-rata, ki vlada na Poljskem, Josef Pilsvidski. Pilsudski in Džerdzinski sta bila torej ožja rojaka. — Njuna rojstna kraja sta oddaljena drug od drugega komaj 30 kilometrov. To zanimivo naključje je omenil tudi znani komunistični-prvak Karol Radek v svojem govoru ob odprtem grobu komisarja Džerdzinskega. Tudi Radek je rodom Poljak. On razlaga phi-hologijo svojega umrlega prednika in voditelja čezvičajke s tem, da je bila ta bojna psihologija lastna vsem siromašnejšim poljskim plemičem, naseljenim ob meji bivše carske Rudije, odkoder so prišli tudi znameniti junaki Sien-kiewiczevih zgodovinskih romanov. Seveda je stvar okusa, primerjati Džerdzinskega s poljskimi ko vprašanje, da-li ima Radek prav. Pač pa je zanimivo, kako je nastala domneva, ki je Džerdzinski nikoli ni ovrgel, da je bil namreč pokojni predsednik čezvičajke Žid, in sicer potomec ortodok-sne židovske rodbine. Feliks Džerdzinski je bil že kot gimnazist v tesnih stikih s tajnimi židovskimi krožki, ki so smatrali Karla Marksa odrešenikom židovskega naroda. Od njih se je mladi Džerdzinski naučil spoznavati Marksa pa tudi židovski žargon je kmalu obvladal, tako da je že kot 18-letni mladenič uspešno pomagal organizirati litovsko socijalno demokracijo. Takrat so ga smatrali vsi prijatelji in znanci Zidom. — Radek sam pripoveduje, da je znal v odboru poljske soeijalde-mokratične stranke od vseh Zidov edino Džerdzinski citati židovske knjige in spise, dasi je bil poljski plemič in katolik. O« •»»tivfiTO VA^ najvažnejša zdravniška listina, IFe&toJ&i joliuftomo.iz Qrije^ta. 0bxt 2iurii>ilfipgumki in »ato je-veli- Usmrtitev v Dubrovniku. V Dubrovniku je bil obešen na smrt obsojeni bivši finančni paznik Marko Perkovie, ki je v selu Orebič izvršil roparski umor na zakonski dvojici Klarič. Smrtno obsodbo je izvršil sarajevski krvnik Mausner. PARIS KI ODPLUJE IZ NEW Y0RKA, dne 11. septembra, t. 1. V to svrho imamo rezerviran poseben oddelek III. razreda v sredini parnika, najboljše kabine z 2., 4. in G. posteljami. Rojaki, nudi se Vam prilika, da obiščete stari kraj v spremstvu našega izkušenega uradnika, ki Vam bo omogočil brezskrbno potovanje v domovino, da obiščete, stariše, soproge, otroke in sorodnike, ki Vas morda že leta in leta željno pričakujejo. Kdor se namerava vdeležiti tega izleta, naj nam takoj naznani in pošlje tudi aro, da mu določimo prostor na parniku. Čimpreje se kdo zglasi, tem boljšo kabino bo imel na razpolago. Ea vsakovrstne informacije in pojasnila stoji vsem rojakom na razpolago naš potniški oddelek. FRANK SAKSER STATE BANK Potniški oddelek. 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. Prav vsakdo - kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav veakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda". I IHf! .jBff Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjigi je krasno trdo vezana ter stane 93.00, / Slovenic Publishing Company m CortUndt Str*«1 V«w York, S. T. GFL.AS NARODA, 24. ATTG. 19»' AVSTRALEC ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za "GLAS NARODA" priredil O. P. 10 (Nadaljevanje.) Ralf seveda ui Se vedel, da je Korf previdno prekinil svoje stike s konteso Dagmar in sicer na zelo malo fasten način. Sedaj je stremel n polno paro za svojim novim ciljem. Od svojega služabnika je izvedel, da >e bosta istega dne obe dami vrnili s potovanja. Vsled tega se je oborožil z velikim šopkom ter odšel na kolodvor, da pozdravi Lizo. Hotel je citati v njenih očeh, da ga ni še pozabila ter vzbuditi v njej prepričanje, da je tekom njene odsotnosti mislil i nila. No. posebno očarljiv ni sin mojega trgovskega prijatelja. Tjakaj pa mora biti ravno ta razsipni častnik? Zakaj pa iie naprimer ta Avstralec, ki ji tudi ugaja? Le raditega, ker hoče postati baronica _JL I Volu skušal pregovoriti ga. -Sedaj" *j& Itbu^cr, --vf pol--ure Kem tam. J * — Moji dami vas prosita, že danes. — je rekel smehljaje. — Ali lue hočete spremiti v vilo* Prišli bomo ravno k čaju. Haifa pa je le malo veselilo s prem 1 jat i ^a. — Danes moram odreči, gospod Volkman. imam še posle. Ob prihodnji priliki bom sprejel. — Potem se morem seveda zadovoljiti. Ali vas bom kmalu zopet videl ? — Mogoče že jutri, če bo dobil moj načrt trdno obliko. Pripo-eiie me vašima damama. Ralf se je hitro poslovil. Volkman je zrl zamišljeno za njim. ' — Ta Avstralec je krasen človek. Vse, kar pravi, ima glavo in roke. Zelo bi mi ugajalo, če bi mi nečakinja privedla takega moža. Ona pa gotovo ne bo pustila tega barona Korfa. ki ji je popolnoma zmešal glavo. Moža. katerega sem ji izbral. je odločno odklo- nanjo. Vse to se je zgodilo ter je celo lahko zašepetal Lizi: _ Te dni vaše odsotnosti so bili zame muka, milostljiva gospodična. Nagradila ga jr z ljubeztijivim smehljajem. Gospa Volkiuan, ki je dobro vedela, da je nejnn nečakinja zaljubljena v barona, ga je povabila na popoldanski čaj. Korf? In moja žena se tudi tako zavzema za tega stotnika, da nimam niti enega zaveznika. Moral bom privoliti in če se ne udam sedaj. se blamiram ter izpodkopljem svojo avtoriteto. To potovanje je imelo le namen prikriti moj poraz. (Dalje prihodnjih > Ko se ie baron Korf poslovil od dam, se je takoj napotil v svoje stanovanje. Dagmar je prejšnji večer nalagal, ko je rekel, da je službeno oviran priti iih grad. Dotičnega dne sploh ni imel službe. Z mešanimi občutki je čil al pred odhodom na kolodvor, vrstice, katere mu je pisala Dagmar. Jezilo ga je sicer, da je s svojo prenagljenostjo pokvaril lepo slovo od Dagmar a na drugi strani .se mu je odvalil kamen s srca, ker se je vse tako gladko završilo in ker ga Dagmar ni nameravala držati. Prost je bil zopet.ter gospodar svoje lastne usode. Par minut pozneje je bil še bolj vesel raditega. Srečal je svojega tovariša Treplica in ta mu je rekel: — No, zopet imel srečo. Danes ti res lahko čestitam in sicer k temu, da nisi zasnubil kontese Dagmar. Korf Je nagubil čelo. — Kaj pomeuja zopet to? Ali si pozabil, da sem te prosil, da ne imenuj imena kontese skupno z mojim ' — Ne, ne, tega nisem pozabil. Takoj me boš razumel. Pomisli,, \ če raj po našem odhodu s<* je pripetila na gradu katastrofa. _ Korf se je presenečeno ozrl vanj. — Katastrofa? Kaj misliš s tem? — Gospod Lt pograjski se je ustrelil, ker je popolnoma uničen in ker je zapravil tudi premoženje svoje žene in kontese. Korf se je pomiril. — Keeein ti le t da me je t j« novica zelo pretresla. Na gradu smo preživeli toliko prijetnih ur ter so nas tako gostoljubno postregli. Kes me boli, tla moram slišati tako žalostno vest. Oprosti, moram te zapustiti. Grem domov. S kratkim pozdravom se je Korf hitro odstranil. Treplic je zrl za njim z zauičljivim usmevom. — Vedno se kiti s plemenitimi občutki. Le škoda, da ga tako dobro poznam. Sedaj vem, zakaj je včeraj zvečer tako odločno odklonil, kar je še zjutraj z veseljem sprejel. Zavohal je. da ni na gra du vse v redu* ter se previdno umaknil. Imam dobra ušesa ter wm, da je imenoval konteso z njenim prvim imenom. On je pretkan kot lisica ter se je pravočasno umaknil. Sedaj se bo seveda potezal za Lizo Volkman. Korf je odšel hitro naprej. Ko je dospel v svoje stanovanje, je vprašal hitro služabnika, ee je prišlo kaj s pošto. Da." gospod slofnik, prišlo je pismo ter leži na pisalni mizi, ■— je odvrnil služabnik. / Baron je liitro stopil v svojo sobo ter prijel pismo, ki je legalo na miži. Tako je spoznal pisavo Dagmar. Ko je preči t al pismo, se je vrgel na zofo ter si podprl glavo z obema rokama. Orosilo se mu je čelo. Dobro mu ni bilo pri srcu in mrko je zrl predse. — Lahko mi res ni postalo to. Težko je odpovedati se takemu sladkemu bitju. Boli me tudi videti jo v bedi. č'e bi bilo mogoče pomagati { ~i"lovek vendar ni barbar in jaz sem jo res ljubil, iskreno ljubil. Kot pa stoje sedaj stvari, bi kljub temu ne šlo. To je uvidela btma ter lue je oprostila. Za življenje iz roke v usta nisva oba ustvarjena. Pri svoji lepoti bo kmalu napravila dobro partijo in koncem konca mi bo še hvaležna, da sem bil pameten, čeprav je sedaj užaljena. Ce bi le mogel slutiti vse to, bi čakal, dokler bi ne prišlo to pismo ter bi se nato lahko dostojno umaknil iz afere. In tudi zanjo bi ne bilo tako grenko in poniževalno. Ohranila bi ljub spomin name. Draga, sladka Dagmar, sam Bog ve, da bi rajše vzel tebe v svoje naročje kot kako drugo, a to ne gre brez tega prokletega denarja. Prižgal je cigareto, a tudi ta mu ni teknila. — Podlo si se obnašal, moj dragi ter ti ni treba opravičevati se. Ti bi se moral preje iulormorati glede njenih razmer, predno si govoril o ljubezni. Vse nir ne pomaga in kes je nerodoviten občutek. Baron se je dvignil ter zažgal pismo Dagmar na sveči. Ko je nato vrgel pepel skozi okno. je bil že gotov s svojimi "sentimentalnimi" |K>misleki. Jules Lemaitre: Moliere v Chambordu. R*4f Janueu je obiskal bankirja Volkmana ter izvedeil od nje-ga vse, kar je želel vedeti. Bankir ga je natančno informiral o za-1 tevah in o vrednosti posestva Lepogr&jskega. Kot previden trgovec pa ni hotel izprva prav z besedo na dan, a ko mu je rekel Ralf, da bi bil v gotovih okoliščinah pripravljen kupiti j>osestvo, je postal zelo |K»atrežljiV ter dal vse informacije. > Rail' je prosil bankirja, naj ga na vsak način zaznamuje kot kupen, če bi rea ne bilo mogoče ohraniti damam gradu. To zadnje je označil Volkman kot nemogoče. — <*e bi imel gospod Le|K>grajski le še najmanjše upanje, da ohrani svoje posestvo, bi ne storil tega zadnjega koraka. Domnevam, da je |H>rabil tudi premoženje kontese, z njenim privoljenjem ali proti volji. Naravnost nesmiselno je gospodaril, — je rekel. A' nadaljneui jioteku pogovora je rekel Volkman, da se bosta istega dne vrnili s potovanja njegova žena in nečakinja in da naj Ralf «f »uipreje mogoče izkaže družini east, da obeduje ž njo. — Videl sem dami na kolodvoru, gospod Volkman. Ob primerni priliki me bo veselilo pozdraviti jih. V istem trenutku je i>ozvonil telefon. Iz pogovora je spoznal Ralf. da je govoril Volkman z damama in ju pozdravil. — Takoj pridem tja, ko zaključim svoje posvetovanje z gospodom .Inaftenonn, — je rekel. t — A, * Avstralcem, stric, — je odvrnila nečakinja. — Danes *va ga srečali. Pri vedi ga sem, on krainlja_ tako zasiinuvo, "Žlahtnega meščana" so prvikrat igrali v Chambordu meseca oktobra 1670. Nobena gledališka igra še ni bila nikdar tako neprijazno sprejeta in noben komad ni povzročil Molie-reu toliko nevolje. Kralj mu pri večerji ni crknil niti besedice o igri. A vsi dvorjani so jo razmrevarili na koščke. Pet dni je preteklo, preden so jo vdrugič predstavljali, in vseh pet dni se je Moliere. ves ponižan skrival v svoji sobi. {Grimarest Molierevo življenje.) V podstrešni sobici, tik pod streho (sicer je bila pa večina dvorjanov nastanjena v podstrešju), so Moliereu, ki je sedel v naslanjaču, preko kolen ogrnjen z odejo, ure silno počasi tekle. Polo je že 20, oktobra in bilo je mraz. Cliambordski nasadi so zlo-nosno otožni stali pod nizkim nebom in veter je rezko piskal skozi veličastni gozd klesanih kamnov, ki ga tvorijo grajski dimniki. — Moliere je rabil dosti časa, da se je pustil obleči-; nato pa ni hotel . n _ ... : . , , , - - -, t • -ne? Poznam tq že celih iti dol. da bi jedel za igralsko mizo in dal si je prinesti čašo mleka v svojo sobo. Tam je sedel, mračen in srdit. Njegova stara prijateljica de Brie (ki je igrala vlogo Dorimene), je vstopila. « — Ah, — je dejal, — uboga moja Katarina, kako je to lepo od vas! . . . Toda zakaj me Armanda ne pride obiskat? — Ker je jezna na vas. — Zakaj? Ker nisem srečen? Razumem jo. — Pa tudi zato, ker v igri pustite Covielli reči, da ima majhne oči in velika usta. — A saj je sama privolila v to. zavoljo laskavih Cleontovih o-pazk. — No, pa dobro, ona tega vef ne dopušča. — To je očividno moja napaka. MoraJ bi bil doseči uspeh. Ampak povej mi, Katarina, kaj pa jim ni "bilo všeč v-tej nesrečni komediji? Vloga pretkanega in zvodniškega plemenitaša ? Pa saj so skoraj vsi takšni, kakor ta-le. Poznaš jih sama. Drugekrati je bil kralj očaran, da jim povem vse tako kot po pravici. To pot kralj molči. — Kaj neki njemu ni bilo všeč, njemu ! Njemu, ki sem zanj storil toliko stvari, ki bi jih ne bil imel storiti. . . Toda kralj, ki je tako laskajoč, kadar hoče, a v bistvu tako trd. . . Toda povej mi, Katarina, kaj počne moja žena? — Ničesar ne vem o njej, dragi moj. — Brez dvojna je pri Guichesu — Guichesa ui v Chambordu — Ali pa se potika z Baronom — Ne verjamem. — Ah, ta Baron, ki sem ga l>i vlekel, ti že veš, iz kakšnih rok ta Baron, ki sem šele jaz neka naredil iz njega, ki sem postopal ž njim kakor s svojim sinom in ki je ljubimec moje žene. . . Ali pa bo še postal, trdno sem prepričan o tem. Moliere si je skril obraz v ro kah in Katarina de Brie je ugani la, da joče. — Pojte no! — je rekla, — to je presmeino, Če plakate vi, ki je vendar vaš poklic, da druge sprav ljat« v smeh. — Da. do smeha zabavati druge, medtem ko dobivaš udarce z batino in brce v zadnjico. . . Res strašen poklic, hčerka moja! In če pomislimo, da sem si ga izbral iz slavohlepnosti! . . . Navidez nas ti žlahtni gospodje visoko cenijo Toda kot tlačane nas izrabljajo v svojo zabavo in ni ga bolj žalostnega položaja, nego če si suženj njihove muhavosti. Poslednji težak ima pravico, da nas izžvižga za svoj denar. Svet gleda na nas kot na izgubljence in nas preži ra. Tudi ee nas tarejo nadloge, moramo biti pripravljeni, da se postavimo v prvo vrsto na odru in zabavati moramo često, kadar nas tare žalost. . . — Pa! Vse to se ne dogaja vsak dan. A kar se tiče teh velikaških gospodov, nisem ravno jaz njiho va sužnja. . . in prej mi igrajo komedijo oni sami. Toda, ko so ga spet naenkrat prevzeli njegovi grenki spomini je dejal Moliere: Poglej, nikoli nisem bil srečen. Saj ti l^hko vse povem, kaj dvajset let. Našel sem te v Lvonu ravno tedaj kot Marquiso, malo gluma-ico. hčerko čudodelnega kra-marja-mazača. In še ena, ki se mi je izneverila. Ta Du Pare. . . izneverila zavoljo tega malega Ra-cinea. ki je prebrisan kakor kak svetohlinec. Ne, nikoli nisem bil srečen. Z enajstim letom sem izgubil mater. Nato sem imel mačeho. Oee, ki je bil dobričina, me je dal vzgojiti po plemenitaško. To mi je res koristilo! Le še huje sem občutil bedo in ponižanje tega klateškega življenja križem po deželi. . . Pa ! — je rekla Katarina. — Pa bili smo mladi. Ah, vem, da ženske, če je lepa, ni mogoče ponižati. Ampak jaz! Trpel sem vsled zaničevanja in čeprav sem ga vračal. . . in kar vsem počez. . . in z oderuškimi obrestmi. . . še vedno me trpinči. . . In nato je sledilo moje kruto zakonsko življenje. — Sprva je bilo vendar divno, .Tean Babtiste. Misliš? Tega se ne spominjam. Spominjam se edino le še ran. Povej mi,,ali misliš, da ljubi tega malega Barona? To ni prav verjetno, dragi prijatelj. Torej še enkrat bom spet... Pojdi no, dobro vem, kaj vsi pravijo. — Kdo vsi? — No torej! Plemiči, dvorjan ke, morda celo kralj sam. Pravijo, stavil bi, da je čudno, izvanredno in kakor od božje previdnosti .določeno, da je tisti, ki se je v svojih igrah- največkrat norčeval iz raznih soprogov, sam najbolj goljufani zakonski mož na Francoskem. — Prijatelj moj, samo napačnega ponosa nikar! A kar se te nesrečne komedije tiče, ves, kaj še govore? Uverjen sem o tem prav tako, kakor da jih slišim. Ker ljubim razkošje, lepe obleke, lepo pohištvo, v tem se spoznam, saj sem tapetnikov sin, in ker skušam, čeprav sem samo igralec, da bi živel elegantno, zato vem prav gotovo, da ravno ob tej uri kak neslan šaljivec pripo- veduje, da avtor "Žlahtnega meščana", ne da bi se tega sam zavedal, sam predstavlja komedijo "Žlahtnega glumača". — Misliš, tla imajo dovolj duha /.a kaj takega ? — Najdejo ga. da bi me mogli mučiti. Prisegel bi. da so v tem trenotku vsi domenjeni, da se moreta Armanda in Baron udobno sestajati. . . A končno, zakaj li naj bi se moja žena in moj učenec sramovala ? Ali seih se sramoval mar jaz. v mojem življenju? Ali mar nisem počel vsega, kar mi je I bilo po volji ? Se spomniš. Katarina, kakšna pasja zalega je bil ta "Presvetli oder" za časa naših potovanj? Z osemnajstimi leti. vidiš. nisem veroval že prav ničesar — bil sem že razuzdan po zaslugi naukov vrlega ahbeja Gassendija. ki ni niti sumil, kakšne zaključke sem iz njih storil. . . Iz tega sledi, da je danes moja duša brez vsake nade. Ce bi bil vsaj še zdrav! — Toda neprestano boleham m samo mlečna hrana me še vzdržuje živega. In kljub tetn.i t.ik.> visoke cenim življenje! ..'.■> moje kruto življenje. . . Pojdi no, Katarina, strah pred smrtjo. . . in fizična ljubezen. . . to je dno vse naše zadeve. — Ne reci tega. -Tean Babtiste: saj veš, da imam še vero. — Ah, ohrani si jo, hčerka moja. . . Napravil je obupno kretnjo. Kretanje parnikov . Shipping News 28. avgusta: Majestic, Cherbourg. 31. avgusta: Pres. Wilson. Trat. t. septembra: B«rengarta. Cherbourg; Georg« Waxiilngton, Cherbourg, Breuieu; Derfninger, Bremen. 2. aeptembra: Hamburg, Cherbourg. Andanla. Hamburg. Hamburg; a. septembra: Columbus, Cherbourg, Bremen. 4. septembra: Prance, Havre; Homeric, Cherbourg; Bremen. 7. septembra: Reliance, Cherbourg, Hamburg. (. septembra: Mauritania. Cherbourg: Prea. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 9. septembra: Stuttgart. Cherbourg, Bremen; Republic, Cherbourg. Bremen; Westphalia. Cherbourg, Hamburg. 11. septembra: PARIS, lir. SKUPNI IZLET: — Olympic. Cherbourg: Leviathan. ck er-bourg; Sierra Ventana, Bremen. 15. septembra: A qui tan in, Cherbourg. Cherbourg, Ham- it. septembra: Albert liuiUii. burg. 18. septembra: Al a j title. Cherbourg; Berlin, Cherbourg. Bremen. 21. septembra: Resolute. Cherbourg, Hamburg. 22. esptembra: Berengaria. Cherbourg; Arable Hamburg; I*res. Harding, Cherbourg, Bremen. 23. septembra: Thuringla. Cherbourg, Hamburg, fib. septembra: Frunce, Havre. 28. septembra: IJuenchen, Bremen. 29. septembra: Mauritania. Cherbourg: Qeo. Washington. Cherbourg, Bremen. SO. septembra: Martha Washington, Trst; Columbus. Cherbourg, Bremen. ^-NAJCENEJŠA VOŽNJA v JUGOSLAVIJO COSUUCH^ DIREKTNA SMER POTOVANJA | Kratka železniška vožnja do doma po zmerni ceni. Odplutje proti Trstu in Dubrovniku: PRESIDENTS WILSON 31. AVGUSTA — 19. OKTOBRA MARTHA WASHINGTON 30. SEPTEMBRA — 19. NOVEMBRA Vprašajte za cene in proalore v bližnji agentun PHELPS BROS.. 2 West St, N.Y. Ta hip je vstopil v sobo mladi Baron. Izgledalo je .da je zelo vesel. — No torej. — kakšne novice? — Sijajne, gospod. Kralj je končno spregovoril. — In kaj je rekel ? — Rekel je, da niste napravili še ničesar, kar bi ga bilo tako zabavalo. kakor "Žlahtni meščan". — Ampak zakaj tega ni prej povedal? — Morda zato, da se je -lahko naslajal nad negotovostjo in zadrego dvorjanov. Toda pravkar je ukazal, da se igra še drevi ponovi. — Ah sinko moj, rešil si mi življenje, — je rekel Moliere, žareč od radosti. Ženske — narodni poslanci. V angleški spodnji zbornici i-majo poseben kadilni salon za gospode. Med štirimi ženskami — je rekel Moliere. I narodnimi Poslanci v spodnji poslanski zbornici — je Suzane Laurence strastna kadilka. Zato je zahtevala od predsedstva zbornice. da se da tudi njej salon za kajenje. Velika tatvina v londonskem muzeju. V Victoria and Albert muzeju v Londonu je bila izvršena te dni drzna tatvina. Neznani lopovi so odnesli iz ene od vetrin 34 izredno dragocenih starinskih egiptovskih in rimskih zlatih novcev. SAMO 6 DNI PREKO ■ ogromnim] paral ki na olje FRANCE 4. sep.; 25. septembra PARIS 11. sept. — 2, oktobra. Havre — Pariško pristanišče. Kabine tretjega raarefla a umivalniki In tekočo voda s* t. « alt « oseb. Francoska kuhinja In pijač*. cfcenohJ&iA 19 ITATE ST.. NEW YON* all lokalni agenti*- NAZNANILO. POTREBUJEM 6 DRVARJEV za sekati Chemical wood Standard Charcoal Co., Bradford. Pa. ; pla-ča $2.25 od klaftre. — John Paar, Box 27, Mc. Co., Coryville, Pa. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. Našim naročnikom v dtva\i Pennsylvaniji naznanjamo da jih bo v kratkem obiskal zopet naš znani 7astopuik Mr. JOSEPH CERNE in prosimo, da mu gredo na roko, ter pri ujem obnovijo naroč-cino. Upravntftvc. POZOR ROJAKI l Prosti pouk glede državljan-rtva in priseljevanja ,ie vsak četrtek in petok med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski Soli št v. 62 Hester & Essex Street, New York City. Vprašajte- za zastopnika Legije /.a Ameriško Pržavljaustvo. Skupni izlet. Potniški oddelek Frank Saks°r State Bank je priredil letos že dvoje skupnih izletov v Jugoslavijo, odnosno Julijskff Krajino, in sicer se je vršil en izlet v spomladi. drugi pa poleti. Ker spremljajo potnike na teh .skupnih izletih naši izkušeni uru i-niki, ki vsled svojih dolgoletnih Parnik PARIS je eden najmodernejših parnikov sveta, čigar III- razred je opremljen s kabinami, v katerih so po dve. štiri in šest postelj. Postrežba na tem parniku je izborna in naš uradnik bo skrbel, da bo vsak potoval kar najbolj udobno in prijetno. Potnike na tem jesenskem izletu bo spremljal naš uradnik .Mr. .John Kreeič, tržaški Slovenec, ki je znan tudi z vsem osobjem parnika, tako da je z gotovostjo pričakovati, da se bodo upošteva vse njegove želje, nanašajoče se na udobnost potnikov. Poleg tega pa ima ta skupni izlet še drugo stran. Naša jesen je navadno lepa in mila in v vinorodnih krajih ima svojo največjo privlačnost — trgatev ! Trgalo se bo sladko grozdje 1 in sodi v zidanicah se bodo pol- j nili z žlahtno kapljo, s pridelkom dolenjskih, primorskih inJ štajerskih brd. In kdo ne ve,,T kako prijetni so pogovori v zi-danicali, ko si človek obuja spomine svojih otroških let? JOHN K R E C I V izkušenj poznajo težnje in potrebe naših rojakov na ^potovanju, zato so se ti izleti doslej obnesli v splošno zadovoljnost naših potnikov. Ker prejemamo dan za dnem vprašanja, da-li bomo priredili še kak izlet v letošnjem fctu, lato smo se odločili prirediti še en skupen jesenski izlet, in sicer z izbor-nim francoskim brzoparnikom PARIS, ki bo odplul iz New Torka dne 11. septembra t. L Torej, rojaki, ki se mislite ude ležiti tega našega I JI. skupnega jesenskega izleta, sporočite nam to takoj ter pošljite tudi aro. da se vsem potnikom določijo eim-boljši prostori na parniku. Izlet je pred du-rmi, čas hiti, jato naj ne odlaša nihče, ki misli sedaj skupno potovati. Za vsa natančnejša pojasnila je vsem rc&afeom na razpolago nas potniški oddelek. . ... ^ Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potoratl v stari kraj, Je potrebno, da Je poučen o potnih listih, prtljagi In dru gih stvareh. Vsied naiSe dolgoletne izkušnje Vain ml za moremo dati ajboljSa pojasnila in priporočamo, nnjboljSa pojasnila in priporočamo, nike. Tudi nedržavljanl zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje all permit iz Washingtona. bodisi za eno leto. ali 6 mesecev in ee mora delatt prošnjo vsaj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost r Washing-toil, D. C. na generalega uaselnl-Skega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopUa ▼ veljavo 31. julija, 1926 se nikomur več ne poSlje permit po poŠti, ampak ga mora iti iskati vsak posilec osebno, bodisi v najbližnji n&selnl-Ski urad ali pa ga dobi v New Toku pred odpotovanjem, kakor ketio v proSnji zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce iz starega kraja« Kdor Seli dobiti sorodnike ali svojce iz starega kraja, naj nam prej piSe za pojasnila. Ia Jugoslavije bo pripuSčenih v tem letu 070 priseljencev, toda polovica te kvote je določena za ameriške državljane, ki žele dobiti sem starISe In' otroke od 18. do 21. leta ln pa za poljedelske delavce. AmerlSkl džavljunl pa zamorejo dobiti sem {ene ln otroke do 18. leta brez da bi bili šteti v kvoto, potrebno pa Je delati proSnjo v Washington. Predno podrzamete kaki korak, pišite nam. FRANK SAISER STATE BANI 82 CORTLANDT NEW VORX i ADVEMTISE in QLAB NJJ&DA