■ ■ Slovensko Narodno Gledališče OPERA SLAVČEK GOSTOVANJE V TRSTU Ljubljana - gledališki list: št.7 -1953-54 »■■■»■■■■■■■■■■M VSEBINA: Str. 13 3...............<................................dr. Valens Vodušek »Uvodna beseda« 134 ................... Smiljan Samec »Ob nastopu slovenske Opere v Trstu« 14 0....................................................»Ohridska legenda« (zasedba vlog) 141 ................................»la legenda dl Ohrid« (personaggl e Interpreti) 14 2.......................................... Vsebina dajanja baleta »Ohridska legenda« 144 . . II contenuto d'azlone delTbaletto »La legenda dl Ohrid« 147 Odrsko dalo Stevana Hristlča 15 0...............................................»Ero z onega sveta« (zasedba vlog) 15 1..................................»Ero delfaltro mondo« (personaggl e Interpreti) 15 2.................. .. .............................Vsebina opere »Ero z onega sveta« 154 .• ■. . . II contenuto dazlone delTopera »Ero delTaltro mondo« 158.............................................Skladatelj J. Gotovac In njegov »Ero« 16 2..................................................................»Faust« (zasedba vlog) 16 3......................................................»Faust« (personaggl e Interpreti) 16 4..................................................................Vsebina opere »Faust« 166.............................................II contenuto d‘azlone dellopera »Faust« 170................■ Ciril Debevec »Kratke režijske opombe k Faustu« 173 . . . . '. 9 Charles Gounod 17 8............... ...................................»Gorenjski slavček« (zasedba vlog) 17 9.............| L'uslgnolo carnlolo« (personaggi e Interpreti) 180 ■ . .'.........................................Vsebina opere »Gorenjski slav£ek« 18 1............................. II contenuto d azlone dell opera »L'uslgnolo carnlolo« 182 . . . ................................................Anton Foerster 184................ I• 3anko Traven »Gorenjski slaviek in ljubljansko gledališče« 194 Janko Traven »Poskus slovenske Opere v Trstu« 198 . Ljubljana In Trst 203 V , ... Repertoar ljubljanske Opere od 1892/93 do 15. VI. 1954 206 . . '• Ansambel Opere SNG v Ljubljani \ Lastnik in Izdajatelj: Uprava Slovenskega narodnega gledall-šča v Ljubljani. Predstavnik: 3. Kozak. Urednik: S Samec Po petnajstih letih prihaja slovenska Opera zopet na obisk v Trst. V tem času, med zadnjim in sedanjim, po številu že tretjim gostovanjem, se je zgodilo marsikaj. Prišla je vojna z vsemi krutostmi in strahotami, začela in zmagovito se je končala borba za osvoboditev v Jugoslaviji; sedaj teče že deseto leto borbe za novo gospodarsko in kulturno izgradnjo naše domovine. V teh letih je v splošnem razcvetu kulturnega življenja v Jugoslaviji tudi Opera Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani zaživela v močnejšem in silmejšem zagonu kot kdaj koli prej. In zato je ob povabilu naših rojakov v Trstu naša Opera srečna in ponosna, da bo nekatere izmed sadov svojega dela po vojni lahko pokazala slovenskemu, hrvatskemu in italijanskemu občinstvu v Trstu. Dr. Valens Vodušek, direktor Opere SNG Smiljan Samec: OB NASTOPU SLOVENSKE OPERE V TRSTU Od dneva, ko je Opera Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani sprejela povabilo Glasbene Matice in Slov.-hrv. prosvetne zveze v Trstu, da bi ob koncu letošnje operne sezone priredila v Trstu svoje prvo gostovanje po osvoboditvi, pričakuje vse članstvo slovenske Opere z nezadržano radostjo v srcu ure, ko bo po dolgem času spet naša pesem in naša glasba zadonela pred primorskimi brati in nedvomno tudi pred številnimi italijanskimi in tujimi gosti. Ljubljansko Opero veže svetal spomin na nepozabno doživetje, ki ga je nudilo tržaškemu občinstvu in vsemu ansamblu slovenske Opere pred vojno dvoje sijajnih gostovanj, ki ju je z velikim umetniškim uspehom organiziral pokojni direktor ljubljanske Opere, skladatelj in dirigent Mirko Polič. Opere »Prodana nevesta, »Ero z onega sveta« in »Boris Godunov«, ki jih je ljubljanska Opera pri teh gostovanjih prikazala, so bile sprejete z viharnim navdušenjem in tržaški Slovenci so umetnike na odru kar zasuli s cvetjem. Če se spomnimo, da je bilo to gostovanje v Trstu v času najhujšega fašističnega režima, ko je bila slovenska beseda v Slovenskem Primorju malone popolnoma zatrta in pregnana tudi iz šole in celo iz cerkve, si lahko zamislimo tedanje občutke zbrane množice poslušalcev, ko je po požigu Narodnega doma spet v Trstu prvič zadonela z odra slovenska beseda. Pa tudi nešovini-stično tržaško italijansko občinstvo, ki je prav tako v obilni meri obiskalo te predstave, je moralo odkritosrčno priznati, da so bile uprizoritve slovenske Opere v Trstu prvovrsten umetniški dogodek. Od poslednjega gostovanja ljubljanske Opere v Trstu je zdaj minilo že petnajst let. V tem razdobju, zlasti pa v letih po osvoboditvi, odkar je nova socialistična Jugoslavija sprostila vse delovne in ustvarjalne sile vseh jugoslovanskih narodov in je v tem sklopu tudi gledališka kultura vseh jugoslovanskih odrov doživela doslej nesluten razvoj, se je tudi ljubljanska Opera še dvignila in povzpela na raven prvorazredne umetniške ustanove, katere umetniški sloves slovi ne le po vsej državi, temveč tudi v tujini. Z mnogimi umetniškimi turnejami in ansamblskimi gostovanji, ki jih je od leta 1946 do danes izvedla v Beogradu, Skoplju, Novem Sadu, Zagrebu, Pulju in tudi ponovno v Avstriji, v Grazu in Celovcu, je ljubljanska Opera dokazala, da ji gre med vsemi dvanajstimi jugoslovanskimi opernimi odri prav posebno umetniško mesto in položaj, dokazala je, da jo vodi umetniško vodstvo, dirigenti, režiserji, koreografi, inscenatorji, ob združeni podpori vsega umetniškega in tehničnega članstva, po posebni umetniški poti podrobne in skupne ansamblske igre, glasbene izdelanosti in poglobitve ter iskanja novih inscenacijskih prijemov. V vse to delo in stremljenje vlaga članstvo ogromen napor, voljo in umetniško disciplino, kar je že na zunaj razvidno iz vsakoletnih delovnih pregledov. Če ima ljubljanska Opera vsako sezono na repertoarju okrog dvajset opernih in baletnih del in od teh osem do deset premier ter novih uprizoritev, če v repertoarju vsako leto doseže in celo preseže število 200 predstav, če je torej od sezone 1945—46 do danes uprizorila nad 60 premier in 1800 predstav, ki jih je videlo nad 1,000.000 obiskovalcev, je že samo iz teh podatkov videti ves ogromni kulturni pomen ustanove in delovni zanos vsega njenega članstva. Poleg teh delovnih naporov pa niso nič manjši 134 umetniški uspehi, bodisi številnih novih opernih in baletnih uprizoritev kakor tudi posameznih pevcev, dirigentov, režiserjev in inscenatorjev, ki so že za svoje delo v obilni meri dobili priznanje in zvezne ter republiške umetniške nagrade. Solisti, dirigenti in režiserji ljubljanske Opere so priljubljeni gostje na vseh najboljših opernih in koncertnih odrih Jugoslavije, deležni so bili številnih priznanj na mednarodnih glasbenih konkurzih, mnoge najboljše člane ljubljanske Opere so prevzela večja gledališča doma in v tujini, mnoge pa tujina bolj in bolj vabi in jim obeta mednarodni uspeh in kariero. Toda za razliko z razdobjem med obema vojnama, ko je bila ljubljanska Opera za mnoge slovenske pevce le odskočna deska za Zagreb, Beograd, Dunaj in kamor koli že so vse naši pevci odhajali in tam zmagovali, se danes naši najboljši le stežka odločijo za stalni odhod, ker dobro vedo, da so le na malokaterem odru tako dobri pogoji za resno umetniško delo in rast, ki sta vsakemu pravemu umetniku v prvi vrsti pri srcu. Ljubljanska Opera ima danes pretežno mlad umetniški ansambel, ki je zrasel in se razvil šele v letih po osvoboditvi, toda zaradi vsestranskega vestnega dela, iskanj in hotenja je ta njen mladi ansambel v kratkem času presenetljivo dozorel, tako da je danes zlit in homogen, volhek, pripraven in pripravljen za najtežje umetniške naloge. Zato ni prav nič čudno, če so prav na odru ljubljanske Opere presenetljivo uspele uprizoritve mnogih zahtevnih in subtilnih opernih del svetovnega repertoarja od klasike do moderne, ki se jih drugi odri izogibajo, ker jih je navzlic njihovim umetniškim kvalitetam silno težko uprizoriti tako dognano, da jih gledališko občinstvo sprejme skoraj tako rado kot popularnega Verdija ali Puccinija. Prav to pa je ljubljanski Operi v mnogih primerih uspelo. Uprizoriti v eni ali dveh sezonah po dvajset ali trideset predstav Musorg-skega opere »Soročinski sejem«, Beethovnovega »Fidelia«, Gluckove »Ifigenije na Tavridi«, Mozartovih oper, Massenetovega »Don Kihota«, Cnarpentierove »Luize«, Sutermeistrove »Romeo in Julija«, Prokofjeva »Zaljubljen v tri oranže« in tudi Verdijevega »Falstaffa« ali celo petdeset do šestdeset predstav Dvorakove »Rusalke« ali 3anačkove »Denufe« uspe le malokateremu gledališču, zlasti v mestu, ki ima komaj nekaj nad 130.000 prebivalcev. To dejstvo zgovorno govori o prav posebni usmerjenosti in zmožnosti ansambla, ki ne goji samo pevskih zvezd, ampak je poleg pevske in glasbene izvežbanosti tudi igralsko vešč in darovit, tako da lahko vsako delo uprizori res kot »Gesamtkunstvverk« popolno, kolikor mu dopušča ne ravno velik in tehnično sodobni oder. Zategadelj ne bi mogli trditi, da je mogoče presoditi sposobnost, in umetniško dospelost ljubljanske Opere samo po velikih pevskih operah, ki pa jih je pri uprizoritvah na odprtem prostoru pod milim nebom iz akustičnih in scenskih razlogov edino mogoče uspešno prikazati. Ljubljanska Opera je vsekakor prepričana, da bo po sedanjem gostovanju v poletni sezoni v Trstu kmalu imela možnost nastopiti tudi v tržaški gledališki hiši, kjer bo svojo umetnost prikazala še v drugačni luči, kakor je to zdaj mogoče v za operne predstave ne ravno ugodnem prostoru. Ljubljanska Opera goji po osvoboditvi tudi balet kot samostojno panogo in uprizori vsako sezono po nekaj celovečernih baletnih del. Široki razvoj in umetniška rast baleta ljubljanske Opere sta se začela po prihodu našega velikega, evropsko znanega plesnega in koreografskega para Pie in Pina Mlakarja v Ljubljano, ki sta prevzela vodstvo našega baleta, ustanovila mnogo obetajočo Državno srednjo baletno šolo in z 135 mladimi kadri v nekaj letih izgradila širok in sposoben baletni ansambel, ki je s svojimi nastopi zaslovel ne le doma, ampak tudi že v tujini. V Pii in Pinu Mlakarju ima balet ljubljanske Opere svoja vzornika in učitelja, ki ga kot tenkočutna in izkušena umetnika zanesljivo vodita po poti sodobne evropske baletne umetnosti, ki pa sta jo, zakoreninjena v domači zemlji, obogatila tudi z neizčrpnim plesnim bogastvom jugoslovanske plesne folklore. Razen svetovnemu opernemu in baletnemu repertoarju posveča ljubljanska Opera mnogo pozornosti tudi domači operni tvornosti, saj je po osvoboditvi poleg najboljših jugoslovanskih opernih in baletnih del z uspehom uprizorila že pet slovenskih opernih novitet (Kozina »Ekvinokcij«, Polič »Mati Jugovičev« in »Deseti brat« ter Švara »Veronika Deseniška« in »Prešeren«). Za svoje sedanje prvo gostovanje v Trstu po osvoboditvi je Opera Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani izbrala Hrističev balet »Ohridska legenda«, Gotovčevo opero »Ero z onega sveta«, Gounodovega »Fausta« in priljubljeno slovensko ljudsko opero, Foersterjevega »Gorenjskega slavčka«. Poslopje Opere SNG v Ljubljani, zgrajeno I. 1892. 136 Predsednik republike, maršal Jugoslavije JOSIP BROZ-TITO na obisku v ljubljanski Operi s predsednikom Ljudske skupščine LR Slovenije Mihom Marinkom Upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, pisatelj 3uš Kozak Direktor Opere dr. Valens Vodušek 138 Prizor iz 1. dejanja Hrističevega baleta »Ohridska legenda« Prizor iz 3. dejanja Hrističevega baleta »Ohridska legenda« 139 STEVAN K. HRISTIČ OHRIDSKA LEGENDA Balet v štirih dejanjih. Scenarij in glasbo napisal S. K. Hristič Dirigent: dr. Danilo švara Koreografija: Pia in Pino Mlakar Prvo dejanje: Vas blizu Ohridskega jezera Biljana................................................Veronika Mlakarjeva Marko, kmečki fant v službi Biljaninega očeta.......Duško Trninič k. g. Stane Polile Biljanin oče...................................................Pavle Oblak Biljanina mati................................Silva Japljeva Ivan, Biljanin ženin...........................................Slavko Eržen Kum ...................................................Metod Jeras čauš ...................................................Jaka Hafner Ivanov oče...................................Slavko štrukolj Ivanova mati..........................................Albina Vrtačnikova Janičarji, mladci in mladenke, ljudstvo Drugo dejanje: Na bregu Ohridskega jezera Marko....................................................Duiko Trninič k. g. Stane Polfk Zvezda Danica..................................Vesna Vidrova Biserka, jezerska vila...............................Breda Pretnarjeva k. g. Rusalke in vile Tretje dejanje: Pri vezirjevem hanu Veliki vezir.................................................Ivo Anilovar Poveljnik harema.............................................Anton Prus Vodja janičarjev ............................................Stane Pollk Gorazd Vospernik Biljana .............................................Veronika Mlakarjeva Rumunka ....................................................Breda Smidova Bolgarka ...............................................Lidija Lipovieva Grkinja..............................................Nataša Neubauerjeva Odaliske, janičarji in sužnji Četrto dejanje: Vas blizu Ohridskega jezera Marko....................................................Duiko Trninič k. g. Stane Pouk Biljana .............................................Veronika Mlakarjeva Oče .........................................................Pavle Oblak Mati........................................................Silva Japljeva Mladci, mladenke in ljudstvo Kostume po načrtih Milice BabičOovanovičeve izdelale gledališke krojač-nice pod vodstvom Cvete Galetove in Dožeta Novaka Odrski mojster: 3ože Kastelic — Inspicient: Peter Bedjanič — Razsvetljava: Silvo Šinkovec — Maske in lasulje: Janez Mirtič, Tončka Udermanova in Emilija Sancinova 140 STEVAN K. HRISTIČ LA LEGENDA Dl OHRID Balletto in quattro atti. Scenario e mušica di S. K. Hristič Maestro concertatore — direttore d'orchestra: Dott. D. Švara Coreografia: Pia e Pino Mlakar Atto primo: Viliaggio presso il lago di Ohrid Biljana ....................................................Veronika Mlakar Marco, villico, servo del padre di Biljana.....................Stane Polik Duško Trnlnlč c. o. II padre di Biljana..............................................Pavle Oblak La madre di Biljana..............................................Silva Japelj Giovanni, fidanzato di Biljana..............................Slavko Erien II compare.......................................................Metod Jeras Ciaus...........................................................Jaka Hafner II padre di Giovanni..........................................Slavko Štrukelj La madre di Giovanni..........................................Albina Vrtačnik Giannizzeri, giovanotti e giovinette, popolo Atto secondo: Sulle sponde del lago di Ohrid Marco............................................................Stane Polik Duško Trninič c. o. Danizza, la stella Mattutina.....................................Vesna Vider Bisserca, Perletta, la tata del lago.....................Breda Pretnar c. o. Fate del lago, naiadi Atto terzo: Presso la dimora del Gran Visire II Gran Visire................................................Ivo Anilovar II comandante delTarem.........................................Anton Prus II comandante dei giannizzeri.............................Stane Polik Gorazd Vospernik Biljana .................................................Veronika Mlakar La romena ....................................................Breda Smid La bulgara.................................................Lidija Lipovi La greca ...............................................Nataša Neubauer Odalische, giannizzeri, schiavi Atto quarto: Viliaggio presso il lago di Ohrid Marco.........................................................Stane Polik Duško Trninič c. o. Biljana .................................................Veronika Mlakar II padre......................................................Pavle Oblak La madre......................................................Silva Japelj Giovanotti, giovinette, popolo I costumi sopra abbozzi di M. Babič-Dovanovič sono stati eseguiti nelle sartorie del teatro sotto la direzione di Cveta Gale e D. Novak Ispettore: P. Bedjanič — Direttore tecnico: J. Kastelic — Luce: S. Šinkovec Trucchi e parrucche: D. Mirtič, Tončka Uderman e Emilija Sancin 141 OHRIDSKA LEGENDA (Vsebina) Prvo dejanje Lepa makedonska jesen. Pri gospodarju berejo slive in jih odbirajo. Med fanti in dekleti je pri delu tudi domača hči Biljana. Pri Biljaninem očetu služi za hlapca tudi mladi Marko, ki je ves zaljubljen v gospodarjevo hčer. Tudi Biljana ga rada vidi. Dekleta vpletejo v delo svoje dekliško kolo, kar pa ni po volji Biljaninemu očetu, ki jih, prišedši iz hiše, pri plesu preseneti. Pokara jih, češ da je ta dan še mnogo dela. Ko se gospodar odpravi po svojih opravkih, mladino kaj kmalu spet prevzame dobra volja, da se med delom zabava po svoje. V veselem razpoloženju pa gre vendar tudi delo od rok, in prebrane slive odnašajo dekleta v košarah v shrambo. Le Marko in Biljana se kar ne moreta ločiti drug od drugega. Oče se povrne in razodene Biljani novico, da vsak čas pričakuje snubcev, ki ga bodo po stari šegi zaprosili za hčerkino roko. Ta vest Biljano močno zadene v srce, kajti nenadoma začuti, da ljubi Marka in da nikakor ne bi mogla biti žena drugemu. K obupanemu dekletu pristopi mati, ki jo skuša potolažiti. A že je slišati, da se bližajo svatje. Svate in snubce pričaka zbrana vsa družina. Po starih šegah se začne obred snubljenja, ki po svojem teku Biljani skoraj ne dovoljuje, da bi mogla kaj ugovarjati. V to veselo svatovsko razpoloženje nenadoma udari roparski Turek, ki pobira po deželi dečke za svojo janičarsko vojsko, dekleta pa za sužnje po haremih. Turki ropajo po hišah in jih iz objestnosti požgo. Tudi pred Biljanino hišo prihrumijo, da bi oteli lepo Biljano. Razvname se krvava borba, v kateri pade tudi Biljanin ženin Ivan. Biljana mora v suženjstvo. Drugo dejanje Odkar ni Biljane, Marko nima več nikjer obstanka. Misli in misli, kako bi jo rešil iz turške sužnosti. Na bregu jezera stoji in gleda v njegove temne valove. O, ko bi mu skrivnostno jezero hotelo pomagati, da bi prišel do čudežnega meča, s katerim bi lahko premagal turško premoči In glej, na nebu se utrga zvezda Danica v znamenje, da mu je pripravljena pomagati iz te stiske srca. Danica priplove na zemljo, prime Marka za roko in ga vodi prav do jezerske gladine, čudo: jezerski valovi se začno pred njima umikati vse do temne, ostre školjke, ki se odpre in pokaže svojo tajno: vilo Biserko. Marko ve: kjer je Biserka, tam je tudi čudovita roža ljubezni in tam je tudi čudežni meči Če se ljubo dekle dotakne te rože, se izpremeni v belo golobico in odleti iz tujine nazaj v svoj rodni kraj. Vila Biserka je presunjena od Markove plemenite zvestobe ter ljubezni do Biljane, zato ga nagradi z rožo in čudežnim mečem. V mraku se zabliska mečeva ostrina in Marko se odloči za borbo s Turki. Tretje dejanje Turški veliki vezir je zbral po poti naropano rajo, da bi iz njenih vrst izbral najlepše sužnje za sultanov harem. Dolga vrsta obupanih nesrečnic mora mimo njegovih oči. Po orientalskem plesu odalisk sledi janičarski ples z noži. Vse to je šele uvod za samo izbiranje suženj, ki se stiskajo druga k drugi in se tako pomikajo preko prostora, ne da bi mogle uiti tehtajočim vezirjevim očem. Po prvem ogledu pridejo posamezne izbranke v zadnjo izbiro. Na vrsto pride najprej Romunka, za njo Bolgarka, žalost in strah napolnjujeta njuni srci, a vendar morata odplesati vsaka svoj ples. Njima sledi grška pastirica v spremstvu pastirjev, ki ji igrajo 142 za ples kot takrat, ko je na svoji rodni grudi še pasla bele ovčice. Vezir še vedno ni zadovoljen. Na vrsto pride Biljana. Njena obleka je že preveč utrpela na nekdanji čednosti, zato jo Turek hitro ogrne z zlatotkanim plaščem, samo da bi ugajala velikemu vezirju. Biljana pa, polna boli in ponosa, čuti vse to kot okovje in ponižanje. Njen ples je skoraj uporniški, a vendar tako plemenito zanosen, da pade vezirjeva odločitev prav na njo. Biljana se brani kot brezumna. V tej največji stiski se nenadoma pojavi Marko, ki se s čudežnim mečem v roki prebije prav do nje. Biljana poleti k njemu, ali že se Turki zavedo položaja in prično z navalom janičarjev. Marko ne more premagati tolikšne premoči. V pripravnem trenutku vrže Biljani čudotvorno rožo in glej: iz obkoljenega turškega kroga se izvije bela golobica in odleti pod svobodno nebo. Turki ostrme. To priliko izkoristi Marko, se reši iz nevarnega obroča in si tudi sam izbojuje pot v svobodo. Četrto dejanje Biljanin oče obnavlja požgano domačijo, pri čemer mu pomaga vsa soseščina. Le Biljane ni in ni nazaj, še Marko bi rad pomagal, a mu delo nikakor ne gre izpod rok: preveč je žalosten. Fantje in dekleta ga vabijo v kolo, samo da bi ga s tem razvedrili in mu odgnali temne misli. Zaman. Marko čuti, kar drugi ne občutijo, in ve za stvari, ki jih drugi ne vedo. Nad domačijo že kdo ve kolikič zakroži bela ptica golobica. O, da bi bila Biljanal Glej, sede na cvetočo slivol Marko razgrne veje in v drevesu se pokaže njegova Biljana, kot da tam čaka nanj skrita že dolgo, dolgo. Obsujejo jo prijatelji in prijateljice, oče, mati in sosedje. Ob svidenju prevzame vse ena sama radost. Vsa soseščina je priča svatbe, kakršnih je le malo. Prizor iz »Ohridske legende«: Ples Grkinje (Nataša Neubauerjeva) 143 LA LEGENDA Dl OHRID Dva prizora iz »Ohridske legende« Atto primo Meraviglioso autunno in Macedonia. Presso il padrone colgono e scelgono prugne. Tra i giovanotti e le giovinette 6 anche Biljana, la figlia del padrone. Presso quel padrone lavora come servo anche il giovane Marco, innamorato dl Biljana, anch'essa preša di lui. Durante il lavoro le ragazze si mettono a ballare il loro «kolo», ma il padrone, uscendo dalla casa, le sorprende aIla danza e le sgrida dichiarando che oggi c'6 molto da lavo-rare. Ouando il padrone se ne va per le sue faccende, la gioventu 6 colta nuova-mente dalTallegria e si diverte lavorando a modo suo. Tuttavia il lavoro continua, non ostante l'allegria, e le ragazze portano le ceste di prugne al magazzino. Soltanto Marco e Biljana non possono separarsi. II padre ritorna e annunzia al la figlia, che or ora arrivera il corteo per domandarla in isposa. Questa notizia trafigge il cuore di Biljana, poich'essa 6 cosciente del suo amore per Marco e sa che non potrebbe divenire la sposa d'a11rui. La madre s'avvi-cina aIla ragazza disperata e ceica di con-fortarla. Ma gici si ode il corteo che arriva. Tutta la famiglia si schiera per salutarlo. Comincia il tradizionale costume cerimo-nioso della domanda di matrimonio, che a Biljana non permette nessuna protesta. II qual momento penetrano la scena i turchi, che girano per rapire i ragazzi per II corpo dei giannizzeri e le ragazze per ischiave d'arem. I turchi saccheggiano le case e per petulanza le incendiano. Si av-ventano nella casa di Biljana, per rapire la bella. Divampa una lotta sanguinosa, nella quale cade pure il fidanzato dl Biljana, Giovannl. Biljana deve partire per la schiavitu. Atto secondo Partita Biljana, Marco ha perduto ogni tranquillitš. Pensa e pensa, come potrebbe salvarla dalla schiavitu turca. SuIla sponda del lago mira le onde cupe. Oh, potesse aiutarlo il lago misterioso di impadronirsi della spada meravigliosa, con la quale 144 potrebbe vincere la potenza turca! Ma guarda, dal cielo si stacca la stella Mat* tutine (Danizza) In segno della sua pron-tezza dl soccorrerlo nel suo sconforto. La Mattutina vola sulla terra, prende Marco per la mano e lo conduce dirittamente sullo specchlo del lago. Miracolo: le onde del lago si scostano dinanzi a loro ed arrivano aIla conchiglia cupa e aspra che si apre e rivela il suo mistero — la fata Bisserca (Perletta). Marco lo sž: dove d Perletta, Id 6 anche il flore miracoloso d'amore e Id d pure la spada miracolosal Se la ragazza amata tocca quel fiore, si cangia in una colomba bianca che vola dalle lontananze al paese natfo. La fata Perletta 6 commossa della nobile fedeltd di Marco e del suo amore per Biljana, percič essa gli dona e il fiore e la spada miracolosa. II taglio della spada sfolgora nella tenebre e Marco si decide di lottare contro i turchi. Atto terzo II Gran Visire turco ha raccolto la ple-baglia rapita oer scegliersi la piu bella schiava per il suo arem. Una lunga fila di disperate disgraziate sfila davantl di lui. Alla danza delle odalische segue la danza ai coltelli dei giannizzeri. Tutto ci6 non 6 che 1'introduzione alla scelta delle schiave, che si serrano passando per la scena, non potendo per6 sfuggire agli occhi scrutanti del Visire. Dopo il primo esame, le elette passano alTultima scelta. La prima 6 una giovinetta della Romania, la seconda una bulgara. I loro cuori sono ripieni di tristezza e di spavento, ma tut-tavia ognuna deve ballare la sua danza. Segue una pastorella greca in compagnia di pastori, che le suonano per la danza come allora, quando pasceva ancora nella sua patria le bianche pecorine. II Visire non pare del tutto soddisfatto. £ la volta di Biljana. I suoi vestiti hanno gia perduto la loro freschezza e perci6 il turco subito la copre di un manto, tessuto in oro, per-che piacesse al Visire. Biljana per6, piena di dolore e di fierezza, sente quel manto come una catena e una umiiiazione. La sua danza d quasi ri bel le, per6 tanto nobil- Veronika Mlakarjeva je v berlinski Operi plesala glavno vlogo v baletu »Enorožec« 145 mente elevata, che il Visire si decide pro-prio per essa. Biljana si dibatte come forsennata. II quel momento d'angoscia suprema, improvvisamente appare Marco, che con la spada miracolosa si fa strada quasi fino ad essa. Biljana gli corre incon-tro, ma i turchi hanno giš calcolato la situazione e i giannizzeri si danno all'at-tacco. Marco non pub resistere a11a pre-potenza dei nemici. In un momento propi-zio egli getta a Biljana il flore miracoloso e — dal cerchio turco si leva una colomba bianca e svola verso il cielo della liberta. I turchi restano perplessi. Marco coglie 1'occasione, si salva dal cerchio pericoloso e si batte la strada della libertž. Atto quarto II padre di Biljana rinnova la casa distrutta e tutti i vicini lo aiutano. Sol-tanto Biljana 6 assente. Anche Marco desi-dera di aiutare, ma il lavoro non gli vd: egli e troppo triste. Per rallegrarlo e per cacciare i suoi cupi pensieri, i ragazzi e le ragazze lo invitano a ballare con loro il «kolo». Invano. Marco sente cid che gli altri non sentono e sž cose, che gli altri non sanno. Sopra la casa paterna gira e rigira una colomba bianca. Fosse Biljanal Ora la colomba siede sulla prugna fiorital Marco scosta i rami e nelTalbero appare la sua Biljana, come se lo attendesse colš giči da molto tempo. I vicini, amici e ami-che, padre e madre accorrono. Tutti telici di rivederla. Poi il vicinato prende parte a11e nozze incomparabili. Breda Šmidova Stane Polik 146 ODRSKO DELO STEVANA HRISTIČA Skladatelj Stevan K. Hristič se je rodil I. 1885 in spada v tisto vrsto znanih srbskih skladateljev (Konjovič, Manojlovič, Milojevič itd.), ki so ob začetku tega stoletja sicer šli izpopolnjevat svoje glasbeno znanje tudi v večje glasbene centre tujine, a se v svojih kasnejših glasbenih delih kljub delnim vplivom tujih šol in vzorov vendarle niso odtujili svoji rodni zemlji. Domača tematika, melodika in ritmika so v njih prvobitnega značaja. Tudi Stevan Hristič je študiral glasbo v tujini, nekaj časa pri Maxu Regerju, kasneje pa celo v Moskvi, Rimu in Parizu. Po svojem končnem povratku v domovino se je kmalu odločno uveljavil kot skladatelj pa tudi kot dirigent. Nekaj časa je bil dirigent Beograjske filharmonije, razen tega tudi direktor beograjske Opere, za katere formiranje ima dokajšnje zasluge. Danes se še vedno udejstvuje kot dirigent na istem zavodu. Kot skladatelj se je uveljavil zlasti z orkestralnimi deli, s katerimi si je stekel sloves dobrega instrumentatorja. Njegove skladbe so vsekakor izraz močne skladateljske osebnosti; po kompozicijskem stilu kažejo ponekod vplive verizma, na drugi strani ruskega realizma, v največji meri pa težijo k impresionizmu. Kakor Konjovič, se je tudi Hristič zgodaj posvetil odrski glasbi in je uglasbil najprej opero »Suton«, nato balet »Ohridsko legendo«, poleg tega pa je napisal odrsko glasbo v narodnem tonu za igro »čučuk— Stana«, uglasbil je prvi srbski oratorij »Vaskresenije«, napisal je čudovito lepi žalni splet »Opelo« v b in e-molu; izmed solističnih pesmi so znane: »Jesenska elegija«, »Ponoč« in »Novembar«. »Ohridska legenda« je Hrističevo največje in najuspelejše odrsko delo. Snov za to baletno kompozicijo si je izbral iz bogate zakladnice narodnega blaga, izvirajočega iz obmejnih predelov Makedonije ter Albanije. Ta narodno pravljično legendarna fabula z vsemi prastarimi folklornimi elementi, z zgodovinsko obleko iz dobe turškega gospodarjenja po Bal- Nataša Neubauerjeva Slavko Eržen 147 Dirigent dr. Danilo Švara, po rodu iz Trsta, je tudi plodovit slovenski skladatelj, ki je že uglasbil večje število zborov, samospevov, komorne in orkestralne glasbe in je tudi avtor treh slovenskih oper — »Kleopatra«, »Veronika Deseniška« in »Prešeren«. Za svojo opero »Veronika Deseniška« je Švara I. 1953 prejel I. zvezno nagrado Društva skladateljev Jugoslavije kanu, prepletena s tragično tedanjo življenjsko resničnostjo večne borbe za obstanek in z ljudsko bajeslovno fantastiko, je ohranila toliko pristne narodne poezije, vere v junaštvo ter po njem izbojevano osvobojenje in nudi toliko možnosti za odrsko, zlasti plesno izrazno upodobitev, da nikakor ni čudno, ako je skladatelja zamikala. Zgodba sama je seveda naivna, toda naivna zgolj do stopnje preproste narodne pesmi, nikjer solzava, občutena in v svojem življenjskem občutju zdrava. Biljana in Marko sta mlad par dveh zaljubljencev, katerima življenje za srečno združitev postavlja zapreko za zapreko. Najprej socialna razlika — ona bogata kmečka hči, on pa siromašen kmečki delavec — volja očetova, ki hoče hčer omožiti z bogatim snubcem, in končno turški vdor, Biljanino ugrabljenje in izbira za sultanov harem. Markov pogum, ki ga vodna vila Biserka nagradi s čudežnim mečem ter rožo, končno le premaga vse ovire in zagotovi mlademu paru srečno bodočnost. Po sredi vsega dogajanja je Ohridsko jezero, v čigar valovih išče v težki uri obupani Marko tolažbe za svojo žalost in najde v njih tudi pomoč za srečno rešitev. Veselo kolo ohridskih fantov in deklet, skupno branje sliv, običaji snubljenja in ženitovanja, borba s sovražnikom itd. nudijo obilo možnosti za uporabo pestrih folklornih elementov. Naša odrska uprizoritev v koreografski zamisli Pie in Pina Mlakarja je ohranila vse bistvene značilnosti sižeja, le prizorišče tretjega dejanja je prenesla s sultanovega dvora v Carigradu v vezirjevo taborišče na poti iz Ohrida proti Carigradu. »Ohridsko legendo« daje z velikim uspehom beograjsko gledališče, nekako v istem času s premiero baleta v Ljubljani pa je bila tudi premiera v Zagrebu in kasneje še po drugih jugoslovanskih odrih. 148 Prizor Iz Lhotka-Mlakarjevega baleta »Vrag na vasi« Koreografa Pia in Pino Mlakar pregledujeta partituro z dirigentom Bogom Leskovicem 149 3 A K O V GOTOVAC ERO Z ONEGA SVETA Komična opera v treh dejanjih, po narodni pripovedki napisal Milan Begovič, prevedla Ruža L. Petelinova Dirigent: Rado Simoniti Režiser: Ciril Debevec Inscenator: ini. arh. Ernest Franz Marko, bogat kmet...............................Friderik Lupša Doma, njegova žena v drugem zakonu................Elza Karlovčeva Djula, Markova hči iz prvega zakona . . . Vilma Bukovčeva Valerija Heybalova k. g. Mica (Ero)...........................................Drago Čuden Josip Gostič k. g. Sima, mlinar......................................Vekoslav Janko Pastirček.....................................Sonja Draksierjeva Hlapec........................................Anton Gašperšič Mladenke, žene, prodajalke, trgovci, fantje, pastirji, ljudstvo Dejanje se godi v majhnem kraju v ravnini pod Dinarskim pogorjem v zgodnji jeseni Običaji isti kot pred sto leti Solo plešeta Breda Šmidova in Slavko Eržen Koreografija: Pia in Pino Mlakar Vodja zbora: Joie Hanc Kostume so po načrtih Mije Jarčeve izdelale gledališke delavnice pod vodstvom Cvete Galetove, Angelce Humarjeve in Jožeta Novaka Odrski mojster: Jože Kastelic. — Inspicient: Peter Bedjanič. — Razsvetljava: Silvo Šinkovec. — Maske in lasulje: Janez Mirtič, Tončka Udermanova in Emilija Sancinova 150 JAKOV GOTOVAC ERO D E LL'ALTR O MONDO Opera buffa in tre alti di Milan Begovič, tratta da un racconto popolare Traduzione slovena di R. L. Petelin Maestro concertatore — direttore d'orchestra: Rado Simoniti Regista: Ciril Debevec Scenografo: ing. arch. E. Franz Marco, ricco paesano...............................Friderik Lupia Doma, sua seconda moglie...............................Elza Karlovac Gjula, figlia di Marco di primo letto.................Vilma Bukovec Valerija Heybal c. o. Micia (ERO)............................................Drago Čuden Josip Gostič c. o. Sima, mugnaio....................................Vekoslav lanko Pastorello..........................................Sonja Draksler Servo............................................Anton Gaiperiiž Ragazze, donne, venditrici, mercanti, ragazzi, pastori, popolo L'azione si svolge in una piccola borgata nella pianura sotto l'Altipiano Dinarico, alTinizio d'autunno I medesimi costumi come cent'anni fš Prima ballerina Breda Šmid e Slavko Eržen, primo ballerino Coreografia: Pia e Pino Mlakar Maestro dei cori: J. Hanc I costumi sono stati eseguiti sopra abbozzi di Mija 3arc nelle sartorie del teatro, sotto la direzione di Cveta Gale, Angela Humar e J. Novak Direttore tecnico: J. Kastelic — Ispettore: P. Bedjanič — Luce: S. Šinkovec Trucchi e parrucche: J. Mirtič, T. Uderman e E. Sancin 151 ERO Z ONEGA SVETA (Vsebina opere) Prvo dejanje: Dvorišče za Markovo hišo Dekleta sedijo na gumnu za Markovo hišo in ličkajo koruzo. Šalijo se med seboj in nagajajo Gjuli, češ da je pri izbiri ljubega preizbirčna. Zdi se, da čaka na fanta, ki naj bi ji padel s samega neba. V tem skoči s senenega stoga mednje mlad, šegav fant, kot bi res padel z neba. Gjula mu, žejnemu, da piti iz dlani, ki jih nagajivec vroče poljubi. Dekletom se predstavi kot Ero in pripoveduje, da je pravkar prišel iz raja, kjer mu je postalo že dolgčas po dekletih in ljubezni. Prinesel je od tam s seboj dokaj pošte in sporočil, ki so mu jih dale rajnke duše. Tudi Gjuli, ki ima pri mačehi Domi težko življenje, je prinesel pozdrave rajnke matere, ki ji sporoča, naj nikar ne žaluje več za njo, temveč naj si rajši čimprej izbere ženina. Dekleta zarajajo v družbi zabavnega Era, a tedaj že plane iz kuhinje mednje srdita mačeha Doma in jih nažene na delo. Da bi se stare na kratko odkrižal, ji Ero ponagaja, češ da ji bo v loncu prekipela čorba. Ko ostaneta Miča in Gjula sama, se ji fant razodene, da je on tisti skrivnostni častilec, ki ji je bil ponoči okitil okna in ji poslal v dar svileno ruto ter zlato zaponko. Ko nato zaloti še oče Marko tujega vsiljivca pred svojo hišo, se tudi on obregne obenj in noče raztrganca prenočiti pod svojo streho. Medtem je tudi Domi že prišlo na uho, da je Ero prišel naravnost »z onega sveta«, zato ga radovedna poišče, da bi ji povedal novic o njenem rajnkem prvem možu. Ero ji brž natveze o Matijevi veliki žalosti, ko je bil izvedel, da se mu je na zemlji žena tako kmalu izneverila, razen tega pa ji naslika tudi njegovo večno, strašno žejo, saj revež nima nobenega denarja, da bi si z njim kupil v raju pijače. Raznežena, lahkoverna Doma se odloči, da bo svojemu možu pomagala, in mu po Eru pošlje mošnjo cekinov. Ero vzame denar in vesel odide. Ko se Marko vrne in najde pred hišo objokano ženo ter izve, kaj se je zgodilo, je kajpak brž prepričan, da gre za sleparijo, zato skliče hlapce, zajaše konja in odhiti za Erom in za svojimi zlatniki. Drugo dejanje: V mlinu Mlinar Sima poganja v svojem mlinu stope, si vmes veselo poje in melje žito kmeticam, kakor prihajajo na vrsto. Tudi oblastna Doma prinese z Gjulo mernik žita v mlin in bi se rada zrinila med prve, dasi je prišla zadnja. Ker noče Sima njenega vzeti naprej v meljo, se z Domo sporečeta, da ji nazadnje jezen celo raztrese pšenico po tleh. Razžaljena Doma ozmerja pastorko in se*obrne domov. Gjula toži nad svojo težko usodo. Zenske se razidejo in Sima ostane sam. Izpred hiše je slišati Erovo pesem, takoj nato pa že skoči Ero skozi okno v hišo. Medtem ko mlinar še debelo gleda nepridiprava, zapazi Ero v daljavi bližajočega se Marka. Mlinar se prestraši, saj ima slabo vest zaradi svojega spora z Domo, in misli, da hiti Marko s kaznijo nadenj. Prebrisani Ero mu predlaga, naj brž zamenjata obleki, nakar Sima pred Markom zbeži v hrib. Ero se posuje z moko in si dž opravka pri stopah. Ko pride Marko vprašat »mlinarja«, ali je videl takega in takega človeka, ga Miča napoti v hrib za bežečim in v njegovo obleko preoblečenim Simo. Pred svojim odhodom ga Marko še celo poprosi, naj mu ta čas varuje konja, s katerim ne more več navkreber za beguncem. V tem se vrne v mlin še Gjula po pozabljeno torbo in najde tam Era. Sprva je nanj jezna, ker je odnesel mačehi denar, ko pa ji Miča izpove, da je to storil le, da bi si na ta način laže izbojeval njeno roko, in da misli zlatnike vrniti, se Gjula omehča, saj ga je bila medtem že iz vsega srca vzljubila. V strahu, da ga ne bi oče dobil v pest, ga roti, naj čimprej odtod zbeži, toda Ero nikakor 152 noče brez nje oditi. Tako se Gjula vda in sede na konja. Pred odhodom dš Ero tolar pastirčku z naročilom, naj pove očetu Marku, da ga prav lepo pozdravlja Ero, ki se vrača v nebesa na njegovem konju in z njegovo hčerko v naročju. Tretje dejanje: Na sejmu Na sejmišču je vse polno ljudi. Prodajalci in prekupčevalci vsevprek ponujajo svoje blago. Mlinar Sima pride Marku povedat, da je Miča odpeljal Gjulo v svojo rodno vas, kjer ima trdno posestvo. Svetuje mu, naj privoli v zakon, saj je fant dober in priden gospodar. Marko je jezen zaradi cekinov in konja, a vendar prosi Simo, naj mlada dva poišče. Miča in Gjula prijahata na bogato okrašenem konju, okrog katerega se naglo zbere množica sejmarjev. Miča bi rad kupil nevesti lepih darov, a Gjula jih noče sprejeti, dokler ne dobi od očeta privoljenja za poroko. Ko se prikaže še Marko, mu Miča izpove, da je vso to šalo izvedel in se izdajal za brezdomnega potepuha samo zato, da bi tako preizkusil Gjulino ljubezen, ali ga je pripravljena vzeti tudi brez vsakega imetja. Ko končno še gospodar Marko izve, da si Miča tudi nikakor ni nameraval prisvojiti »prisleparjenega« denarja, temveč da mu je bil ta denar, ki ga je izvabil od Dome, le sredstvo za boljši uspeh njegove šale, in mu Miča zdaj ves denar vrne, ni za poroko nobene ovire več. Z radostnim kolom vsega zbranega ljudstva se konča vesela zgodba o prebrisanem Eru. Prizor iz 1. dejanja Gotovčeve opere »Ero z onega sveta« 153 ERO DELI/ALTRO MONDO Prvakinja Opere Vilma Bukovčeva Dirigent Rado Simoniti Atto primo: Cortile dietro la casa di Marco Le ragazze sedute sulTaia dietro la casa di Marco sono intente a scortecciare il grano turco e si stuzzicano fra loro e can-zčnano Gjula, perchd troppo altiera nella scelta del amante. Sembra che attenda un giovanotto, che cadesse addirittura dal cielo. Dalla bica di fieno salta tra loro un scaltro giovine, come fosse veramente caduto dal cielo. Egli ha sete e Gjula gli offre da bere dal cavo delle sue mani, che il burlone bacia con ardore. Alle ragazze si presenta come ERO dicendo che or ora era arrivato dal paradiso, dove moriva di noia senza ragazze e amori. Di l£ porta notizie e messaggi delle anime celesti. Anche per Gjula, che passa una vita dura presso la matrigna Doma, porta saluti della mamma defunta che le raccomanda di non pensare piu a lei, ma di trovarsi presto un fidanzato. Le ragazze ballano in compagnia del divertente ERO, ma dalla cucina le fulmina 1'adirata matrigna Doma coman-dando loro di mettersi subito al lavoro. Per liberarsi della vecchia, ERO dice per ischerzo, che le trabocca la mineštra nella pentola. Restati soli Micio e Gjula, il giovanotto le confida di esser egli stesso quel misterioso adoratore, che di notte le aveva ornato le finestre con fiori, e man-dato in dono il fazzoletto di seta e il fermaglio d'oro. Anche II padre Marco sorprende 1'intruso davanti a I la casa e anch'egli lo sgrida dichiarando di non voler pernottare in casa sua il vagabondo. Frattanto Doma aveva inteso che ERO era venuto direttamente «daM'altro mondo» ed 6 curiosa di vederlo e di sapere qualche nuova del defunto primo marito. ERO at-tacca subito parlando del defunto Mattia, com'e stato infelice quando seppe, che sulla terra la moglie tanto presto gli era divenuta infedele, inoltre come parlasse della sua terribilp sete eterna, perchš il poveretto non h3 un soldo per comperarsi nel paradiso la sua bevanda. Intenerita, la credula Doma si decide di aiutare il suo primo marito mandandogli per tramite di ERO una borsa di zecchini. ERO prende 154 il denaro e allegro se ne va. Ouando Mar-co ritorna e incontra davanti a11a casa la moglie piangente, e apprende quanto era successo, d naturalmente convinto che si trattl di truffa, perci6 chiama i servi, si caccia in sella e galoppa dietro Ero e i suoi zecchini. Atto secondo: Nel mulino II mugnaio Sima muove i pestoni e al-legramente cantando macina il frumento per le paesane, come si presentano 1'una dopo l'altra. L'altera Doma porta con Gjula al mulino un moggio di frumento e vor rebbe esser servita la prima, sebbene sia venuta 1'ultima. Perchd Sima non vuole macinare per il primo il suo frumento, nasce un bisticcio tra lui e Doma, e infine, adirato, le vuota il moggio per terra. Doma, offesa, sgrida la sua figliastra e se ne torna a casa. Gjula si lagna della sua sorte triste. Le donne partono, Sima rimano solo. Fuori si ode la canzone di ERO, che subito dopo salta per la finestra in casa. Mentre il mugnaio guarda ancora tutto stupito il vagabondo, ERO scorge da lon-tano il padrone Marco che s'avvicina. II mugnaio, spaventato dallo scrupolo di aver litigato con Doma, črede che Marco arrivi per vendicarsi. ERO, scaltro, gli pro-pone di cambiare subito il vestito con lui, Sima poi fugge davanti Marco nella mon-tagna. ERO si versa farina sulla testa e si occupa dei pestoni, quando Marco arriva e domanda il «mugnaio», se ha veduto un tal e tale. Micio lo manda sulla montagna dietro il mugnaio fuggente, travestito nei panni di ERO. Prima di avviarsi, Marco lo prega di guardargli il cavallo, col quale non pu6 salire sulla montagna dietro il fuggente. Gjula ritorna al mulino per pren-dere la borsa, che aveva dimenticata, e trova II ERO. Dapprima 6 in collera con lui, perch6 aveva portato via i zecchini alla matrigna, ma quando Micia le contida di aver fatto cib soltanto per ottenere piu facilmente la sua mano, e che vuole resti-tuirli, Gjula s'intenerisce, poichd frattanto s'era pazzamente innamorata di lui. Temen-do che il padre lo acchiappasse, lo im-plora di fuggire quanto prima di Id, ma Valerija Heybalova, prvakinja beograjske in dolgoletna članica ljubljanske Opere Režiser Ciril Debevec 155 Josip Gostič v vlogi Era. Gostič je bil dolga leta član ljubljanske Opere, zdaj je prvak zagrebške Opere in stalni gost dunajske Državne Opere ERO non vuole affatto partire senza lei. Allora Gjula si arrende e monta a cavallo. Prima di partire, ERO consegna un tallero al pastorello con la commissione di dire al padrone Marco, che ERO lo saluta ritor-nando al cielo sul suo cavallo e con la sua figlia in grembo. Atto terzo: La fiera Pien di gente alla fiera. Venditori e mediatori offrono sossopra le loro mer-canzie. II mugnaio Sima viene riferire a Marco che Micia ha condotto Gjula nel suo paese natio, dove possiede un bel podere. Egli lo consiglia di consentire al matrimonio, essendo il giovanotto buono e un bravo paesano. Marco si smania per i zecchini e il cavallo, ma tuttavia prega Sima di trovargli la giovine coppia. Micia e Gjula arrivano a cavallo, riccamente ornato, e la gente subito si raduna in-torno. Micia vuole comperare per la sua fidanzata qualche bel regalo, Gjula per6 non vuole accettare prima di ricever il paterno permesso per il matrimonio. Quan-do appare Marco, Micia gli confessa di aversi presentato come vagabondo e di aver fatto quella burla soltanto per met-tete a prova 1'amore di Gjula, 6 per6 pronto di prendersela in isposa anche senza ogni dote. Ouando il padrone Marco infine apprende che Micia non eveva nes-sun'intenzione di prendersi i zecchini «truf-fati», ma che aveva carpito a Doma i denari soltanto perchd lo scherzo gli riuscisse meglio, e ora glie li rende, non c'6 nessun ostacolo piu per le nozze. Con un «kolo» allegro di tutto il popolo radu-nato tinisce la gaia storia dello scaltro ERO. Drago čuden kot Ero 156 SKLADATELJ JAKOV GOTOVAC IN NJEGOV »ERO Z ONEGA SVETA« Čeprav je hrvatska izvirna operna tvorba starejša od slovenske, saj je že prekoračila stoletnico svojega rojstva (prva izvirna hrvatska opera Vatroslava Lisin-skega »Ljubav i zloba« je bila v Zagrebu uprizorjena že v I. 18461) in dasi nahajamo v vrsti hrvatskih opernih skladateljev številna znana imena, kakor n. pr. Ivan Zajc (avtor opere »Nikola šubic Zrinjski« in še dvajsetih drugih oper), Franjo Vilhar (po rodu Slovenec), Vladoje Bersa, Blagoje Bersa, Srečko Albini, Antun Dobronič, Josip Hatze, Lujo šafranek-Kavič, Fran Lhotka, Božidar širola, Krsto Odak, Krešimir Ba-ranovič, Boris Papandopulo itd., si je med vsemi hrvatskimi opernimi skladatelji utrl pot in sloves v Evropo šele v zadnjem desetletju v večji meri edino Jakov Gotovac s svojo opero »Ero z onega sveta«. Ta pristno ljudska, komična hrvatska opera je namreč prevedena že v osem jezikov in je bila izvajana na več kot tridesetih evropskih odrih, na katerih je dosegla nad 500 predstav, od tega nad 100 v Zagrebu in 80 v Ljubljani, le samo po teh podatkih smemo sklepati, da je Gotovčev »Ero z onega sveta« ne le najuspešnejše hrvatsko odrsko delo, temveč tudi v vsej južno-slovanski operni literaturi. Skrivnost uspeha Gotovčeve opere je iskati predvsem v dveh njenih pozitivnih lastnostih, ki sta »Era« priljubili in približali najširšim množicam opernih poslušalcev. V prvi vrsti ima »Ero« za svojo osnovo vedro in veselo, na šegavi hercegovski narodni pripovedki temelječe in odrsko zelo spretno razpredeno dejanje, kakor ga ima le malokatera komična opera v svetovni literaturi. 2e po tej značilnosti odličnega libreta gre »Eru« prednost pred malone vsemi jugoslovanskimi operami, ki prenekaterikrat bolehajo prav za slabostjo v libretistični zasnovi. Razen tega pa je znal Gotovac kot skladatelj z mojstrsko roko črpati glasbo iz pristnih narodnih prvin, iz hrvatskih, zlasti iz dalmatinskih in hercegovskih narodnih motivov, Prizor iz »Era«: Josip Gostič — Ero, Vilma Bukovčeva — Gjula 157 ki jih je skozi prizmo svoje umetniške osebnosti deloma dopolnil in obdelal v svojsko operno obliko, deloma pa tudi ohranil skoraj neponarejene in s tem ustvaril v širokem smislu učinkovito in privlačno, resnično narodno opero. Gotovac je že s prejšnjimi svojimi glasbenimi deli dokazal, da zna tenko prisluhniti narodni melodiji, doumeti nje bistvo in značilnost in jo živo poustvariti. Prav tako je že v prejšnjih delih pokazal, da ima velik smisel za dojemanje in nazorno ilu-striranje zdravega ljudskega humorja (n. pr. pesem »Jadovanka za teletom« in lik vaškega muzikanta Gojena v operi »Morana«). Tako je z »Erom« nastala umetnina, ki je izraz pristne hrvatske, vedre ljudske duševnosti in življenja. Uporabljene narodne in v narodnem duhu ustvarjene melodije so večinoma preproste. Značilna je često se ponavljajoča motivika in živahni, dasi enakomerni ritem, čeprav so melo-Drago Čuden d'Je v svojem pristnem izrazu mikavne, učinkujejo vendar zaradi svojega širokega prepletanja in ponavljanja včasih skoraj monotono; a prav zato tem verneje izražajo hrvatski narodni glasbeni značaj. Bogata so tudi Gotovčeva harmonična izrazna sredstva. Razen narodne melodike in ritmike, katerima se je skladatelj ho-toma skušal čimbolj približati, je za Gotovca tudi značilno, da se je zelo poglobil v linijo ljudske govorice in ji podobno kot Danaček v svojih operah znal najti mestoma skoraj enakovredno glasbeno deklamacijo. Iz Gotovčeve glasbe je vsekakor čutiti naturalistično usmerjenost, ki pa jo je nedvomno dvignila na višjo raven močna skladateljeva osebnost pa tudi bogastvo uporabljenega, nepo-tvorjenega narodnega glasbenega blaga. Na odru ljubljanske Opere smo Gotovca kot skladatelja prvič spoznali že leta 1933, ko je bila uprizorjena njegova ljudska opera »Morana«. Svoj glasbeno dramatski prvenec »Dubravka« je Gotovac uglasbil na tekst starega dubrovniškega pisca G. F. Gunduliča. Za opero »Morano« mu je napisal besedilo bosenski dramatik Ahmed Muradbegovič. Libreto za »Era z onega sveta« pa mu je napisal Friderik Lupša znani hrvatski dramatik Milan Begovič. Be- 158 govič je svojo nalogo kot libretist Izpolnil res odlično in je napisal Gotovcu odrsko učinkovit, razgiban in predvsem humorja poln libreto, ki mu je bilo mogoče dati bogato glasbeno obliko. Ker je Gotovac že v svojih ranih delih pokazal mnogo smisla za glasbeno oblikovanje komičnih vsebinskih elementov, se je že sam dolgo prej ukvarjal z mislijo, da bi zložil komično opero in v nji izoblikoval lik ljudskega šaljivca, nekakšnega hrvatskega Eulenspiegla, Figara ali Nasredina. Pri prebiranju narodnih pripovedk je obstal ob zgodbi o legendarnem hrvatskem Pavlihi, ljudskem šaljivcu Eru. Ero ali Hero je okrajšava za Hercegovca, t. j. za prebivalca Hercegovine. Med ljudstvom kroži, da so Hercegovci zelo bistroumni in premeteni ljudje, ki se znajdejo v vsaki priliki in nepriliki In se znajo izmotati iz vsake zagate. Prav posebno pa še znajo ljudi voditi za nos. Ljudstvo je iz takega premetenca Era v svojih pripovedkah izoblikovalo lik narodnega junaka, ki je v času borb zoper turške tlačitelje s svojo pretkanostjo marsikdaj dosegel tisto, česar proti nad-močnemu orožju ni bilo mogoče doseči s silo. O pretkanem in navihanem Eru je ohranjenih med ljudstvom mnogo različnih pripovedk. Med najzanimivejšimi in najduhovitejšimi je vsekakor prav zgodba o Eru »z onega sveta«, ki ji podobne inačice nahajamo tudi v folklornem blagu ostalih evropskih, zlasti slovanskih narodov. Avtorja opere, libretist M Tl a n Bego-vič in komponist 3akov Gotovac, sta na osnovi te duhovite narodne pripovedke o šaljivcu, ki o sebi trdi, da se je povrnil z onega sveta, in s tem opehari ter izkoristil lahkoverneže, ustvarila glasbeno komedijo z osrednjim likom kmetiškega fanta Miče. Zaljubljeni Miča bi si rad osvojil ljubljeno dekle, in se izda za potepuškega Era, da bi na ta način preizkusil njeno ljubezen. S svojo izvirno in iznajdljivo prebrisanostjo premaga Miča-Ero vse zapreke, ki se mu v dejanju postavijo po robu, in si kot poštenjak izbojuje zmago. Lepa Gjula mu da roko v zakon, v katerega končno privolita tudi Elza Karlovčeva poje vlogo Dome Ljudmila Polajnarjeva tudi poje vlogo Djule 159 prej osorni Gjulin oče Marko in mačeha Doma. Zbrano ljudstvo občuduje Mičo zaradi njegove neugnane iznajdljivosti ter odločnosti in ga v zaključnem ljudskem slavju ob pestrem in razigranem narodnem plesu kolu slavi kot vzor ljudskega junaka. Dejanje opere je preneseno v dinarske kraje, kjer je lik Era najbolj znan in kjer je ohranjenega največ folklornega bogastva. * Skladatelj Jakov Gotovac je po rodu Dalmatinec in se je rodil v Splitu dne 11. oktobra 1895. šolo je obiskoval v svojem rodnem mestu, kjer je maturiral na klasični gimnaziji. Kasneje se je vpisal na pravno fakulteto zagrebškega vseučilišča. Prvi glasbeni pouk je dobil že v domačem mestu kot gimnazijec pri znanih splitskih glasbenikih Hatzeju, Hrazdiri in Do-broniču, v Zagrebu pa je nadaljeval svoje glasbene študije pri Ružiču. Po prvih skladateljskih uspehih je opustil pravni študij in se posvetil izključno glasbi. Končno je odšel tudi na Dunaj, kjer se Je izpopolnil na tamkajšnjem konservatoriju pri znanem avstrijskem pedagogu, kritiku in komponistu, profesorju Josefu Marxu. Po svojem povratku v Zagreb je leta 1923 prevzel mesto dirigenta pri zagrebški Operi, poleg tega pa je postal še umetniški vodja nekdaj znanega akademskega pevskega društva »Mladost«, s čigar zborom je absolviral mnogo koncertov doma in na tujem. Kot skladatelj se je Gotovac kmalu vidno uveljavil, in so njegove skladbe dosegle široko popularnost na domačem slovanskem jugu, pridobile pa so si tudi priznanje evropske kritike. Med odrskimi deli je Gotovac napisal glasbo za Gunduličevo pastirsko igro »Dubravka«, ki so jo v tej obliki prvič uprizorili v zagrebškem gledališču leta 1928. Njegova prva opera je bila »Morana«, ki je kot ljudska opera doživela svojo krstno predstavo leta 1930 v Brnu, pozneje pa so jo uprizorili tudi v Zagrebu, Ljubljani in v Splitu. Gotovčev največji odrski uspeh pa vsekakor predstavlja komična opera v treh dejanjih »Ero z onega sveta«, ki je doživela svoj krst v Zagrebu 1. novembra 1935, nato pa so jo leto kasneje uprizorili v Brnu, Beogradu, Ljubljani in drugod po Evropi. Tretjo Gotovčevo opero »Kamenik« je uprizorila zagrebška Opera v letu 1947. Poleg naštetih odrskih del je zložil Gotovac še mnogo orkestrskih in zborovskih skladb, ki so jih zavoljo njihove učinkovitosti mnogokrat izvajali. Izmed orkestrskih del je najširši uspeh dosegel s svojim »Simfoničnim kolom«. Tudi Gotovčev godalni kvartet »Poziv, pjesma i igra« so mnogokrat izvajali v inozemstvu. Znane skladbe so še simfonična meditacija »Orači«, glasbeni portret »Guslar-pjesnik naroda moga«, simfonični ples »Dinarka«, satirična balada »Rizvan-aga« in »Pesem in ples z Balkana«. Zelo priljubljene so nekatere njegove skladbe za zbor in pesmi za glas in klavir ali pesmi s spremljevanjem orkestra. Gotovčeva čudovita »Jadovanka za teletom« je prevedena v sedem jezikov. Znane skladbe so še: »Dva scherza«, »Primorska suita«, »Narodne pesmi iz Dalmacije«, »Trije mladeniški zbori«, »Koleda« (ljudski obred v petih delih s spremljevanjem komornega orkestra), »Pesmi obnove« in ciklusi pesmi: »Pesmi hrepenenja«, »Anakreontske pesmi« in med najnovejšimi ciklus pesmi »Intima« na tekst Vladimira Nazora. 160 Vekoslav Janko v vlogi mlinarja Sime v operi »Ero z onega sveta« »Falstaff« v uprizoritvi ljubljanske Opere 161 CHARLES GOUNOD FAUST Opera v petih dejanjih, po Goetheju napisala J. Barbier in M. Carre Prevedel Smiljan Samec Dirigent: Bogo Leskovic Režiser: Ciril Debevec Inscenator: ini. arh. Ernest Franz Faust..........................................Miroslav Brajnik Mefisto..........................................Danilo Merlak Margareta....................................Vilma Bukovčeva Valentin, njen brat................................Samo Smerkolj Marta, njena soseda.........................Bogdana Stritarjeva Siebel, študent.............................Sonja Drakslerjeva VVagner.............................................Ivo Anžlovar % Dijaki, vojaki, meščani in meščanke Godi se v začetku 16. stoletja V Valburgini noči plešejo: Aspasija...................................Veronika Mlakarjeva Kleopatra.....................................Breda Smidova Lepa Helena...................................Štefka Sitarjeva Frina.........................................lidija Lipovieva Dva sužnja ljubezni...............Stane Polik in lanez Miklič Trojanke, Nubijke in satiri Koreograf: Pino Mlakar Vodja zbora: Jože Hanc Kostume so po osnutkih Mije Jarčeve izdelale gledališke krojačnice pod vodstvom Cvete Galetove, Angelce Humarjeve in Dožeta Novaka Inspicient: Peter Bedjanič. — Odrski mojster: Dože Kastelic. — Razsvetljava: Silvo Šinkovec. — Maske in lasulje: Tončka Udermanova, Emilija Sancinova in Janez Mirtič 162 CHARLES GOUNOD FAUST Opera in cinque atti, libretto tratto da Goethe di J. Barbier e M. Carre Traduzione slovena di S. Samec Maestro concertatore — direttore d'orchestra: Bogo Leskovic Regista: Ciril Debevec Scenografo: ing. arch. E. Franz Faust........................................Miroslav Brajnik Mefistofele ...................................Danilo Merlak Margherita...................................Vilma Bukovec Valentino, suo fratello......................Samo Smerkolj Marta, sua vicina...........................Bogdana Stritar Siebel, študente................................Sonja Draksler VVagner ......................................Ivo Anžlovar Študenti, soldati, cittadini e cittadine L'azione si svolge alHnizio del cinquecento Nella Notte di S. Valpurga danzano: Aspasia......................................Veronika Mlakar Cleopatra.....................................Breda Šmid La bella Elena................................Štefka Sitar Frina ....................................... Lidija Lipovi Due schiavi d'amore.............Stane Polik e Janez Miklič Donne di Troia, della Nubia e satiri Coreografo: Pino Mlakar Direttore dei cori: Jože Hanc Abbozzi dei costumi di Mija 3arc, esecuzione delle sartorie del teatro sotto la direzione di Cveta Gale, Angela Humar e D. Novak Ispettore: P. Bedjanič — Direttore tecnico: D. Kastelic — Luce: S. Šinkovec Trucchi e parrucche: D. Mirtič, T. Uderman e E. Sancin 163 FAUST (Vsebina opere) Prvo dejanje: Faustova soba Faust sedi v svoji študijski sobi, star in razočaran od jalovega iskanja in razmišljanja o skrivnosti življenja in seže v svojem obupu po skodelici strupa. Tedaj se oglasi zunaj vesela jutranja pesem kmečkih fantov in deklet, ki se odpravljajo na delo, pojoč hvalnice Bogu. Faustovo srce zalije še večja grenkoba, kajti ni ga boga, ki bi njemu mogel vrniti mladost in ljubezen. Zato prekolne vero in znanost, in pokliče hudiča, še isti hip stopi predenj Mefisto in se mu ponudi v službo. Faust hoče le eno: mladost, ki naj mu vrne zamujeno slast ljubezni. Mefisto mu je brž pripravljen izpolniti željo, pod pogojem, da mu po smrti zapiše dušo. Ko Faust še okleva, mu pokaže v čarobnem zrcalu sliko prelepe Margarete, ki ga tako prevzame, da brž podpiše pogodbo in izpije čudodelni sok. Ves prerojen, mlad in poln novih upov krene s svojim peklenskim sopotnikom v svet. Drugo dejanje: Pred mestnimi vrati V nedeljskem vrvenju je ljudstvo praznično razpoloženo. Dijaki z Wagnerjem in Sieblom popivajo z vojaki in meščani. Margaretin brat Valentin mora na vojsko in se poslavlja od prijateljev. Težko mu je, ker zapušča sestro samo, zato mu Siebel in študenti obljubijo, da bodo bdeli nad njo. Med veselo družbo meščanov se nenadoma pojavi Mefisto. Nato prerokuje VVagnerju iz roke, da bo padel pri prvem naskoku na trdnjavo, Sieblu, da mu bo v roki zvenela vsaka cvetica, ki se je bo dotaknil. Valentinu, da ni daleč tisti, ki mu bo zadal smrt. Nato pričara, da priteče iz soda, ki visi nad vrati kot gostilniški izvesek, najžlahtnejše vino in napije z njim na zdravje lepi Margareti. Razžaljeni Valentin terja od vsiljivca zadoščenja, a tajni uroki mu zlomijo meč. šele pred povzdignjenimi križi mečnih ročajev omahne moč satanovih čarov. Pomlajeni Faust poišče Mefista in ga spomni obljube, da mu bo pomagal do lepega dekleta. Ljudstvo se medtem zbira na ples. Tudi Siebel se vrne, da bi srečal Margareto, a Mefisto ga odstrani. Tu pride Margareta. Faust se ji približa, a dostojanstveno dekle ga zavrne. Faust je še bolj očaran. Mefisto pa mu da besedo, da bo z njegovo pomočjo pri dekletu uspel. Tretje dejanje: Vrt ob Margaretinem domu Siebel nabira cvetice, da bi položil šopek na njeno okno, a vsak cvet mu v roki zvene, šele pred blagoslovljeno vodo se peklenščkov urok razprši. Mefisto obljubi Faustu, da mu bo poskrbel za Margareto še vse drugačno darilo. Faust izlije svoja čustva v nežno pesem, medtem ko Mefisto, norčujoč se iz njegove slabosti, položi pred Margaretina vrata skrinjico bleščečih draguljev. Margareta se vrne domov še vedno vsa prevzeta od srečanja s Faustom in najde na pragu darilo. Radovedna se okiti z dragocenim lišpom in se pokaže z njim sosedi Marti, ki se kar ne more dovolj načuditi njeni lepoti. Mefisto vidi, da je napočila prava ura. S priliznjenim dvorjenjem spelje Marto od Margarete, da bi k slednji lahko nemoteno pristopil Faust. In resnično se vname med njima plamen ljubezni. Od Margaretine čistosti ganjeni Faust hoče že oditi, a Mefisto ga zadrži. Margareta zaupa svojo vročo ljubezen zvezdnati noči, Faust to sliši in jo sklene v objem. Mefisto se zasmeje s satanskim zadovoljstvom. 164 Četrto dejanje: V cerkvi Margareta hoče moliti, toda zavest krivde ji ne da. Med njeno molitev se kot glas slabe vesti vpletajo Mefistove besede. Tako ne najde za svoj greh ne odpuščanja niti tolažbe in se obupana zgrudi na tla. Sprememba: Cesta pred Margaretino hišo Ljudje navdušeno pozdravljajo vojake, ki se zmagoslavno vračajo z bojišča. Med njimi je tudi Valentin. Ko vpraša Siebla po sestri, se mu ta izmika z odgovorom, zato zasluti, da z njo ni nekaj v redu in pohiti v hišo. V tem se pojavi z Mefistom Faust, ves skesan zavoljo svojega nepoštenega dejanja. Mefisto bi rad z razposajeno podoknico privabil Margareto, a namesto nje se pojavi Valentin, hoteč obračunati z zapeljivcem svoje sestre. V dvoboju zabode Faust z Mefistovo pomočjo Valentina. Faust in Mefisto zbežita. Na prizorišče prihitijo od vseh strani ljudje in končno tudi Margareta. Umirajoči Valentin prekolne svojo osramočeno sestro. Peto dejanje: Valpurgina noč Da bi raztresel Fausta, ki ga peče vest, ga privede satan Mefisto med svoje čarovnice, ki praznujejo Valpurgino noč. Mefisto bi rad Fausta na vsak način premamil s svojimi čarovnijami in mu priredi divji bakanal z vsemi zapeljivostmi svojega kraljestva. A ne bučno veselje in niti razvratni ples lepih ženskih teles ne zamorita v Faustu spomina na nesrečno Margareto, ki se mu na koncu celo prikaže v prividu vsa bleda in izmučena. Faust spozna, da bi jo moral rešiti in pohiti k nji. Sprememba: Ječa Margareta čaka v ječi obsodbe, ker je v blaznosti umorila svojega otroka. Faust vdre z Mefistovo pomočjo v njeno celico, da bi ji pomagal do bega. Margareta spozna glas svojega dragega in pred njenimi očmi ožive trenutki nekdanje sreče. Mefisto priganja k naglici, Margareta pa spozna v njem vraga in se odvrne tudi od Fausta, na čigar rokah se ji pokaže Valentinova kri. Skrušena prosi Boga za pomoč in rešitev in obnemogla izdihne. Mefisto jo prekolne. Opera se zaključi z Margaretino apoteozo. 165 FAUST Atto primo: Studio di Faust Vecchio, desillusionato delle sue inutili ricerche e riflessioni sul mistero della vita, Faust 6 seduto nel suo studio e, disperato, prende la coppa di veleno. Allora si ode* fuori il canto gaio della gioventu paesana, che parte per il lavoro cantando un inno-a Dio. II cuore di Faust si riempie di ama-rezza ancor piu atroce, perch6 non c'b nessun dio, che potrebbe rendergli la gio-vinezza e 1'amore. Maledisce la fede e la scienza e invoca il diavolo. Subito sl presenta a lui Mefistofele, offrendo i suoi servizi. Faust aspira una sola cosa: la gio-vinezza, che gli restituirebbe il perduto piacere d'amore. Mefistofele d pronto di appagare il suo desiderio a condizione che dopo la morte gli lasci 1'anima sua. Faust esita ancora, quando 1'altro gli mo-stra nello specchio il bel volto di Marghe-rita, del quale tanto s'innamora, che firma subito il patto e beve Pincanto. Rinato, giovine e pien di nuove speranze parte col suo compagno infernale per il mondo. Atto secondo: Fuori mura della cittadina Popolo festoso nel brulichlo domenicale. Študenti, fra loro VVagner e Siebel, bevono con soldati e cittadini. II fratello di Mar-gherita Valentino parte per la guerra e si congeda dai amici. £ triste, perch6 lascia sola la sorella, Siebel e gli študenti pro-mettono di prendersene cura. In mezzo alla compagnia allegra dei cittadini appare Mefistofele. Egli proncstica a VVagner dal-la mano, che al primo attacco alla for-tezza sarebbe caduto, a Siebel, che ogni fiore che toccherebbe, appassira nella sua mano, e a Valentino, che non 6 lontano colui, che gTinfliggerebbe la morte. Poi fa scorrere, con stregonia, dalla botte so-spesa sopra la porta come insegna del-l'osteria, un vino nobilissimo, e trinca alla salute della bella Margherita. Offeso, Valentino esige soddisfazione dalTintruso, ma forze misteriose spezzano la sua spada. Soltanto di fronte alle croci delle else Samo Smerkolj 166 sollevate, la magia diabolica scompare. Faust ringiovanito cerca Mefistofele per ricordargli la promessa di trovargli una bella ragazza. II popolo si raduna intanto per ballare. Anche Siebel ritorna per in-contrare Margherita, ma Mefistofele lo al-lontana. Entra Margherita. Faust le si avvi-cina, ma la fiera ragazza lo respinge. Faust n'6 ancor piu innamorato e Mefistofele promette di aiutarlo a riuscire presso la ragazza. Atto terzo: Giardlno di Margherita Siebel coglie fiori per metterli in mazzo sulla finestra, ma nelle sue mani ogni fiore appasisce. Soltanto davanti l'acqua bene-detta scompare 1'incanto diabolico. Mefistofele promette a Faust di procurargli per Margherite ben un altro regal o. Faust esprime i suoi sentimenti in una tenera canzone, mentre depone Mefistofele, bur-landosi della sua debolezza, dinanzi a11a porta di Margherita un coffanetto di gioiel* li scintillanti. Margherita torna a casa, sempre ancora eccitata dalTincontro con Faust, e trova sulla soglia il regalo. Curio-sa, essa si orna dei gioielli e si mostra alla sua vicina Marta, che non pu6 finire di ammirare la sua bellezza. Mefistofele comprende, che il buon momento era venuto. Egli seduce con galanterie Marta a lasciare Margherita, perchd Faust possa avvicinarla senza disturbo. La fiomma d'amore divampa nella coppia. Commosso della purezza di Margherita, Faust vuole gia partire, Mefistofele perb lo trattiene. Margherita confida il suo amore alla notte stellata, Faust l'ode e 1'abbraccia. Mefistofele sogghigna di soddisfazione diabolica Atto quarto: Chiesa Margherita vorrebbe pregare, ma non riesce, perchd si sente colpevole. Nella sua preghiera s'insinuano, come la voce della coscienza peccaminosa, le parole di Mefistofele. Cosi per il suo peccato non trova nd perdono n6 conforto e disperata cade sul suolo. — CAMBIAMENTO Dl SCENA: Strada davanti alla casa di Margherita. — II popolo acclama entusiasticamente i soldati vittoriosi, reduci dal campo di Dirigent Bogo Leskovic Danilo Merlak 167 battaglia. Tra loro 6 anche Valentino. Egli domanda Siebel della sua sorella, ma quando questi esita a rispondere, sospetta che qualcosa di grave le sia accaduto e corre a casa. Appare Mefistofele con Faust, questi contrito per la sua mala azlone. Mefistofele vorrebbe chiamare Margherita alla finestra, cantando una serenata alle-gra, ma invece di essa si mostra Valentino, che vuole vendicarsi del seduttore di sua sorella. Con 1'aiuto di Mefistofele Faust trafigge Valentino al duello. Faust e Mefistofele sl danno alla fuga. D'ogni parte accorre il popolo, infine appare Margherita. Valentino morente maledice la sorella disonorata. Atto quinto: Notte di S. Valpurga Per rasserenare Faust, al quale la co-scienza non da quiete, Satana lo conduce fra le sue streghe, che festeggiano la notte di S. Valpurga. Mefistofele vorrebbe a ogni costo incantare Faust con le sue stregonie presentandogli un baccanale con le seduzioni le piu attraenti del suo Regno. Ma n6 1'allegria clamorosa, n6 la danza sfacciata delle belle donne non possono scacciare il ricordo delTinfelice Margherita, che infine appare a Faust tutta pal-Iida e sfinita. Faust črede di dover sal-varla e corre. — CAMBIAMENTO Dl SCENA: Prigione. — Margherita attende in pri-gione la condanna, perche impazzita aveva ammazzato il suo bambino. Faust penetra nella sua cella con l'aiuto di Mefistofele e tenta di farla fuggire. Margherita rico-nosce la voce del suo amante e nei suoi occhi ravvivono i momenti della felicita passata. Mefistofele spinge alla partenza. Margherita per6 riconosce in lui il diavolo e respinge anche Faust, sulle di cui mani le appare il sangue di Valentino. Scrollata p rega Iddio di aiutarla e di sal var la e esausta spira. Mefistofele la maledisce. L opera si chiude con 1'apoteosi di Margherita Danilo Merlak kot Mefisto in Miro Brajnik kot Faust 168 Vilma Bukovčeva kot Margareta v Gounodovem »Faustu« Prizor iz Gounodovega Fausta (M. Brajnik, D. Merlak in Samo Smerkolj) 169 Ciril Debevec: Sonja Drakslerjeva GOUNOD: »FAUST« (Kratke režijske opombe) O vsebini Dasiravno vemo, da sta francoska libretista Barbier in Carrč vzela ogrodje za Gounodovo opero iz prvega dela svetovno znane Goethejeve tragedije »Faust«, se vendar režija te opere tega dejstva v izdatno koristni meri ne more in skoro bi rekel: niti ne sme posluževati. Globokoumno filozofsko umetnino so Francozi svoji prirodi in opernim zahtevam primerno prekrojili in jo predelali v preprosto, čustveno zgodbico mladega, siromašnega, nedolžnega dekleta, ki se v prvem zanosu ljubavnega doživetja polna zaupanja vsa izroči življenju, prirodi in strasti, pa se spričo okrutne stvarnosti kmalu zav6 in ki, vzgojena in stisnjena od pojmovanja časti v določenem času in prostoru (krščanstvo, Nemčija, 16. veki) v strahu nasilno odstrani posledico svojega razmerja, povzroči v komplikaciji nehote smrt svojega poštenega brata, neizkušena in prešibka za take udarce usode na pol poblazni in v ječi obsojena na smrt, izmučena do skrajnosti, dotrpi in umre. To je zelo na kratko povedana vsebina tega opernega dela, pri katerem ne smemo nikoli pozabiti, da se v originalu imenuje »Margareta«. Naša režijska koncepcija torej premišljeno sledi tej osnovni vsebinski črti in stremi predvsem za tem, da čim jasneje in nazorneje izlušči tragedijo Margarete v vsem njenem razvoju od njenega prvega vizionarnega pojava v 1. sliki (ali še bolje: od njenega prvega, kasneje na Valentinovo arijo prenesenega motiva), preko njenega prvega srečanja s Faustom na velikonočno nedeljo (II. slika), preko ljubezenske gradacije in kulminacije v njenem vrtu (III. slika), preko preganjanja vesti in duševne razrvanosti v cerkvi (IV. slika), preko blaznega pretresa ob smrti njenega brata (V. slika) in preko (spet vizionarne) pojave na smrt obsojene (Valpurgina noč, VI. slika) do zad- 170 njega trpljenja, smrti in odrešenja v temnici. Glavna fabula je torej Margaretina in samo kot povzročitelja njene tragedije sta libretista (le oddaleč po Goetheju) postavila nasproti lik Fausta, ki se je v operi spremenil v nekompliciranega, vse prej kakor filozofsko ali etično globoko-čutečega, v mladosti in strasti uživajočega ljubimca, ki je prej ali slej, bolj ali manj, slepo orodje v rokah Mefista, kateremu je obupan nad iskanjem smisla vsega življenja v samomorilnem razpoloženju v zameno za mladost prodal svojo dušo. Me-1isto pa, ki pomeni, bodisi v krščanskem svetu, bodisi v Goethejevi tragediji simbol ali, če hočemo, inkarnacijo vsega zlega, vsega negativnega (»Der Geist, der stets verneintl«), torej — spet v krščanskem smislu — predstavnika pekla, predstavnika teme (v nasprotju z Bogom, predstavnikom neba, dobrega, luči), ta Mefi-sto pa je postal v operi po besedi, glasbi in akciji glavni motor in glavni proti-igralec Margarete. Tako lahko rečemo, da je Margareta v celotnem svojem notranjem in zunanjem procesu tudi v operi predstavljena dovolj jasno in plastično, da je Mefisto (čeprav spet daleč od Goethejevega originala) dobil dramaturško in muzikalno nenavadno efektno, izrazito in markantno podobo demonskega cinizma in pogubnega, uničujočega sarkazma, da pa ob teh dveh likih naslovni junak Faust — ne glede na muzikalne vrednosti in dragocenosti — dramaturško In kot karakter deluje nekoliko ohlapno in nejasno, lahko bi rekli, skoraj bledo, megleno in neaktivno. Opravičiti ga moremo le z dejstvom, da je po paktu z Mefistom izgubil svojo jasno misel in svojo lastno, odločno voljo in da je kot tak le še samo z mladostno strastjo In krvjo prežeto bitje v Mefistovih rokah. O glasbi V tej pravkar navedeni smeri osnovne misli se je skušala gibati režija in se v izdelavi vsebine in dejanja — v okviru danih možnosti — tej osnovi čimbolj približati. Jasno pa je pri tem seveda, da Bogdana Stritarjeva Baletna solista Lidija Lipovževa in Janez Miklič v »Faustu« 171 režija niti za trenutek ne sme pozabiti, da ima opravka z opernim, to se pravi: v našem primeru z eminentno gledališkim in glasbenim delom. Prvo in drugo dejstvo imata svoje zakonitosti in s tem svoje zahteve, ki jih mora režija upoštevati in jih, v smislu čim vrednejše umetniške izpopolnitve sce-nično: to je izvajalsko in materialno čim najbolj izkoristiti. Značaji, dejanja in besede »Fausta« so vplivali na inspiracijo komponista in vzbudili v njem ogromno bogastvo izredno čustvenih melodij in najapartnejših ritmov, celo vrsto najrazličnejših dramskih in liričnih razpoloženj ir' barvnih kontrastov, a vse to v sorazmerno zelo preprosti in — kakor že blizu 100 let dokazujejo izkušnje — ljudskemu čustvovanju nenavadno dragi in priljubljeni obliki. Iskrenost, čustvena toplina in udarnost v izrazu, uglajenost in finesa v nastopu in kretnji: to se mi zdi, so tiste poteze, ki jih mora operna režija pri »Faustu«, v zvezi s specifično glasovnimi in muzikalnimi elementi, skušati v igri izvajalcev oživo-tvoriti. V Gounodovem »Faustu« ima skoraj vsaka scena ali, če hočemo, vsaka točka svojo značilno barvo, pa najsi bo to že razrvano, težko razmišljanje v uverturi ali ljubeznivo nežni motiv ob viziji Margarete; ali demonično razuzdani Rondo Me-fista o zlatem teletu ali zanosni in dražestni, trodelni pomladni valček; ali čudovita, baladna pesem o tulskem kralju, ali žuboreča in bleščeča arija o draguljih ali pa nežno - božajoči lirizmi v ljubavnih prizorih; udarna vojaška koračnica, ali sarkastična Mefistova serenada ali pa pretresljivi zbor meščanov (a capella) ob Valentinovi smrti; neizčrpna slikovitost plesnih ritmov orgijastične Valpurgine noči ali Margaretine na pol blazne reminiscence v temnici ali pa mogočna zborovska mesta v sceni z meči, v cerkvi in končno v zaključni apoteozi. Vsa ta nasprotja spremeniti v odgovarjajoči igraI-sko-pevski izraz in živo, harmonično in lepo obliko — vse to je za izvajalca in za režijo sicer zelo težavna, a vendar zelo privlačna in hvaležna naloga. O sceni V pogledu inscenacije, ki naj po mojem mnenju čimbolj, sicer v stilnem okviru, ustvarja odgovarjajoče vzdušje in podpira (ne oviral) izvajalčevo delo, sem se v idejnem zamisleku kakor tudi v tehničnih načrtih trudil, da bi bila predstava »Fausta« (ki ima 7 odnosno 8 slik), čim kratkotrajnejša, to se pravi: da bi bile spremembe dekoracij čim hitrejše in zato odmori čim krajši. Naravno je, da so te in podobne reči odvisne v veliki meri tudi od vsakokratnega odrskega ustroja in od splošne izvežbanosti tehničnega osebja. Izredno veliko pomembnost pripisujem tudi luči, ki pa je marsikdaj močno odvisna od objektivnih materialnih okolnosti, odn. svetlobnih naprav. Cela predstava obsega sedem odnosno osem slik. S skopimi, pol plastičnimi, pot slikanimi dekoracijskimi komadi, kombiniranimi z raznimi zavesami, skušamo na-značiti značaj in atmosfero prizorišča. 1. slika: Faustova študijska soba. Noč, mračnost, knjige, alkimija, smrt. Skozi okno: žarki sonca, jutro, pomlad, življenje. 2. slika: velikonočna nedelja, živa, zelena pokrajina, ljudsko veselje, sonce, žareča pomlad, zdravo, polno življenje. 3. slika: Vrt pri Margareti. Cvetoča drevesa. Opojni rožnati grmi. Malo idilično, malo opojno — zatohlo razpoloženje. Noč in mesečina. 4. slika: Cerkev. Stranski oltar. Klečal-nik, svečnik, oleandri. Skozi barvano* steklo okna: medla svetloba. Mrak. 5. slika: Pred hišo Margarete: Zadaj trg pred cerkvijo. Pri vojakih: sončni zaton, pri Mefistovi serenadi: tema, ob Valentinovi smrti: mesečina in bakle. 6. slika: Velika, groteskna votlina v gorovju. Nedoločen prostor. Zadaj: obzorje-in prepadi. Noč in peklenska menjava, luči. 7. slika: Ječa: sivi zidovi, velika re- šetka, kamenito ležišče. V apoteozi: neznane, brezbrežne daljave, mnogo, mnogo* luči. Spredaj mrak, zadaj žarka luči Zaključek: Mefisto pada premagan v noč. Luč je premagala temo, dobro je premagalo zlo. 172 CHARLES GOUNOD Francoski skladatelj Charles Fran^ois Gounod se je rodil v Parizu 17. junija 1818. Ime družine Gounod je bilo zaslediti v umetniškem svetu že v 18. stoletju. Gou-nodov ded Antoine je namreč bil znamenit umetni rokodelec, izdelovalec umetnega orožja. Gounodov oče je bil slikar, a je umrl, ko je bil Charles še mlad. V glasbeno umetnost pa ga je prva vpeljala njegova mati, ki je bila odlična pianistka. Po očetovi smrti je Gounod že v svojem desetem letu pomagal materi poučevati klavir, I. 1836 pa je vstopil na pariški konservatorij, kjer je bil med najboljšimi dijaki, študiral je pri francoskem opernem skladatelju J. Hal6vyju (1779—1862), komponistu opere »Židovka«. Pri njem se je učil klavirske igre in kompozicije. Pri italijanskem skladatelju F. Paeru (1771 do 1839), ki je bil v Parizu predstavnik italijanske šole, izvirajoče iz Mozartove in Gluckove, je študiral operni slog. Pri Paeru se je Gounodu priljubil Mozart, zlasti njegove klavirske skladbe. Pod vtiskom Mozartovih skladb, ki jih je igral Gounod, je zapisal genialni francoski slikar E. Delacroix: »Mozartove skladbe so me pripravile do prepričanja, po kateri poti mora iti umetnost. Tako mislim, da je jasen smoter vsake umetnosti ugajanje.« Na konservatoriju je učil Gounoda tudi 3. Fr. Le Seur (1760—1837), francoski skladatelj in estet, učitelj in predhodnik Berliozov na področju programske glasbe. Na mladega Gounoda je vplival zlasti z estetske in instrumentacijske strani. Z znanstvene in estetske plati je vplival na Gounoda tudi češki skladatelj Ant. Rejcha (1770—1836). Profesorji konservatorija so imeli Gounoda neizmerno radi. Bil je živ, zal, neobičajno marljiv mladenič, ki je vsako stvar zelo hitro doumel. Čeprav je bil vsestransko odličen učenec, pa je bil pristen otrok Pariza, ki si zna iz življenjske radosti izbrati najboljše in najlepše. Tak je ostal Gounod tudi v zreli dobi svojega življenja, ko se je zbral okoli njega cel umetniški salon simpatične, olikane in izbrane družbe. Gounod je v njem prvačil kot pravi pariški gizdalin. Ko pa se je družba razšla, se je najrajši poglobil v Mozartova dela in pozabil na vse drugo. L. 1839 je dobil za svojo kantato »Fer-nand« Rimsko nagrado, ki je veljala za najvišje odlikovanje mladih francoskih skladateljev. To nagrado je podeljevala pariška Acadčmie des Beaux Arts I. 1666 osnovane Acadčmie de France. Ker je »Grand prix de Rome« omogočala dobitniku triletni brezplačni študij glasbe, je Gounod s tem snel materi veliko breme z ramen. V Rimu je bival v vili Medici. Brezskrbno se je posvetil študiju predvsem renesančne glasbe. Njegove skladbe iz te dobe pričajo, da je tačas zelo vplivala nanj cerkvena glasba, kajti vse so pisane v tem duhu in v obliki, ki jo je ustvaril Palestrina. V njegovi glasbi je ostal za vselej nadih pevskega nabožnega prepričanja in misticizma. Že takrat je začel razmišljati o operi »Faust«. V času rimskih študij je na povabilo Mendelssohnove sestre zašel do Leipziga in Berlina. To je zanj predstavljalo bližji stik z umetnostjo Schumannovo in Berliozovo, ki je obrnil njegovo pozornost tudi k posvetni glasbi. Ob zaključku svojega študija v Rimu je I. 1842 šel na Dunaj, kjer so izvedli njegov »Requiem«. Ko se je vrnil v Pariz, se je ponudil za dirigenta v Veliko Opero, a ga niso sprejeli. Nato se je potegoval za mesto dirigenta in organista v »t g lise des Missions £trang6res«. Od I. 1832 do 1860 je bil ravnatelj zveze pariških pevskih zborov »Or-phčons«. Stik z moškimi pevskimi zbori ga je navedel k zborovskim skladbam. Dotlej je namreč razen manjših posvetnih skladb še vedno pisal pretežno cerkvene skladbe, čeprav je tudi že podlegel veliki skušnjavi: napisati opero. A prvega velikega uspeha I. 1851 v Londonu ni dosegel s posvetno, temveč s cerkveno skladbo »Slavnostna maša«. Z opero se je poskusil prvikrat I. 1851, ko je napisal opero »Sapho«, ki pa ni imela večjega uspeha, zakaj komičnemu žanru je bil zelo oddaljen. Podobno se mu je zgodilo z operama »La nonne 173 Dirigent Samo Hubad je priznan jugoslovanski simfonični in operni dirigent Dramaturg Smiljan Samec je prevedel besedilo opere »Faust« sanglante« (1854) in »Le medicin malgr6 lui« (1858), čeprav je poslednjo kasneje še predelal in popravil. S posvetnimi skladbami je dosegel večji uspeh z dvema simfoničnima deloma v krožku mladih umetnikov »Soci6t6 des jeunes artistes«. V Franciji so se za Gounoda začeli zanimati glasbeni in kritični krogi. Gounod je že I. 1838 spoznal Goethejevo knjigo in v času svojih študij v Italiji je že izdelal več važnih skic za opero, ki se jo je namenil napisati. Osebe, ki jih je orisal Goethe, so mu postajale vse jasnejše in bližje, zlasti podoba ljubke Margarete. Ko se je klatil po Campagni v okolici Rima, je skiciral za opero Valpur-gino noč. Gounod je tako prepletel »Fausta« z romantično fantastičnimi in liričnimi elementi, da ga je občutiti tudi v kasnejših delih kot markanten skladateljski lik. Po Gounodovem obisku v Nemčiji so se mu še bolj jasno izoblikovale osebe njegove bodoče opere, čeprav res v primerjavi z Goethejem z dokajšnjim galskim pridihom. Ko se je libretist 3. Barbier lotil naloge, da bi po igri M. Carr£ja napisal na Goethejev tekst libreto, je Gounod opustil vse drugo delo in je kom- poniral opero. Ko jo je dokončal, jo je ponudil Veliki Operi, ki pa ni sprejemala na svoj spored poskusnih del, in jo je zato odklonila. Gounod jo je nato ponudil Th6atre lirique, a I. 1852 tudi tu ni prodrl, čakati je moral do leta 1859, ko so mu opero končno uprizorili pod nazivom »Faust«. Uprizoritev je imela prodoren uspeh in je že prvo sezono dosegla 67 predstav. Francozi so jo sprejeli za svojo opero in odtlej jo štejemo med najslavnejše v svetovnem repertoarju. Zaslugo za to ima predvsem glasba Gouno-dova, ki je iz čisto nemškega dela znal ustvariti — francosko opero. Po premieri »Fausta« je postal Gounod nekronani kralj Francije in njenega glasbenega sveta. Izvolili so ga za viteza častne legije in člana Akademije. Vsi evropski in ameriški operni odri so »Fausta« kmalu sprejeli v svoj repertoar, nobena druga opera dotlej še ni bila dosegla tako naglega in prodornega uspeha, če- 174 prav se v nji navzlic vsem Gounodovim odlikam jasno kažejo dramaturški nedo-statki in slabosti. Gounoda je ob operi »Faust« treba imenovati največjega francoskega romantika. Po stilu se »Faust« približuje heroičnim operam. Gradnja, slike in množični prizori njegovih oper so sorodni Meyerbeerovim operam. Gouno-dove prednosti so: sladka melodičnost, notranja skladnost dejanja z glasbo in izbrane kompozicijske oblike. Z operami »Phil6m6n et Baucis« (1860), »La reine de Saba« (1862), »Mireille« (1864), ki je močno invenciozna, in »La colombe« (1866) je dosegel le delen uspeh. V operi »Romeo in Dulija« (1867) se je zlasti v orkestralnem oziru približal Wagnerju, vendar ostaja tudi tu le prijeten lirik. Izmed drugih Gounodovih oper je treba omeniti še »Cinq Mars« (1877) in poslednjo »Le Tribut de Zamora« (1881). Vendar sta izmed vseh teh ostali v svetu znani le »Faust« in »Romeo in Julija«, ker je z njima ustvaril resnični gounodovski deli in čeprav je v prvi prav tako malo Goetheja kakor v drugi Shakespeara. Kakor Margareta ni tista staronemška Gretchen, tako poseduje tudi Dulija mnogo značilnih potez francoske ljubezni. To je naredilo okolje in narodna pripadnost skladatelja. Na stara leta se je Gounod spet začel baviti s cerkveno glasbo. Komponiral je vrsto cerkvenih pesmi, kantat, maš in kompozicij za orgle. Najboljše med njimi so »Mors et vita«, »Odrešenje« in »Sedem Kristusovih govorov«. Leta 1891 je mrtvoud prekinil njegovo delo za »Requiem«. Umrl je dve leti kasneje, 17. oktobra 1893 v Saint-Cloudu pri Parizu. Pokopali so ga z največjimi narodnimi častmi. Prizor iz »Fausta« 175 Boris Godunov« v ljubljanski Operi z basistom Friderikom Lupšo v glavni vlogi Prizor iz Musorgskega opere »Soročinski sejem« Prizor iz Janačkove opere »3enufa« Prizor iz baletne slike Kozinove »Bele krajine« 177 ANTON FOERSTER GORENJSKI SLAVČEK Opera v treh dejanjih. Besedilo napisala Luiza Pesjakova in Emanuel Ziingl Preuredila in priredila: prof. Osip Šest in prof. Karel Deraj Dirigent: Rado Simoniti Režiser: prof. Osip Sest Osnutke za sceno izdelal Maksim Gaspari. (Tehnična realizacija M. Pliberšek) Majda, vdova.....................................Elza Karlovčeva Minka, njena hči................................Vilma Bukovčeva Franjo ....................................Josip Gostič k. g. Chansonette......................................Vekoslav Janko Ninon, njegova žena.............................Manja Mlejnikova Štrukelj, župan.................................Ladko Korošec Rajdelj, pisar...............................Svetozar Banovec Lovro........................................Vladimir Dolničar Krčmar............................................Zdravko Kovač Prva pevka.................................Sonja Hočevarjeva Druga pevka.....................................Vanda Ziherlova Prva plesalka..................................Lidija Lipovieva Druga plesalka.................................Štefka Sitarjeva Kurir...............................................Pavle Oblak Pismonoša, policaj, vaščani itd. Dejanje se godi na Gorenjskem blizu Bleda pred letom 1848 Koreograf: Slavko Erien Vodja zbora: Joie Hanc Kostume so po zamisli Maksima Gasparija in v realizaciji Sonje Deklevove izdelale gledališke delavnice pod vodstvom Cvete Galetove, Angelce Humarjeve in Dožeta Novaka Odrski mojster: Dože Kastelic. — Inspicient: Peter Bedjanič. — Razsvetljava: Silvo Šinkovec, i— Maske in lasulje: Danez Mirtič, Tončka Udermanova in Emilija Sancinova 178 ANTON FOERSTER L' U SIG N U O LO CARNIOLO Opera in tre atti. Libretto di L. Pesjak e E. Zungl Rifalta e redatta dai professori O. Šest e K. Jeraj Maestro concertatore — direttore d'orchestra: Rado Simoniti Regista: prof. Osip Šest Abbozzi per la scena di Maksim Gaspari (Realizzazione tecnica: M. Pliberšek) Majda, vedova...........................................Elza Karlovac Minka, sua figlia......................................Vilma Bukovec Franjo...........................................Josip Gostič c. o. Chansonette.............................................Vekoslav lanko Ninon, sua moglie..........................................Manja Mlejnik Štrukelj, sindaco......................................Ladko Korošec Radelj, scrivano.....................................Svetozar Banovec Lovro................................................Vladimir Dolničar L'oste ...............................................Zdravko Kovač La prima cantante......................................Sonja Hočevar La seconda cantante........................................Vanda Ziherl La prima ballerina........................................Lidija Lipovi La seconda ballerina......................................Štefka Sitar II messo ..................................................Pavle Oblak II postiere, il poliziotto, villici ecc. L'azione si svolge nell'Alta Carniola presso Bled avanti 1'anno 1848 Coreografo: Slavko Eržen Direttore dei cori: Jože Hanc Abbozzi per i costumi di Maksim Gaspari, realizzati di Sonja Dekleva, eseguiti nelle sartorie del teatro sotto la direzione di Cveta Gale, Angela Humar e D. Novak Direttore tecnico: 3. Kastelic — Ispettore: P. Bedjanič — Luce: S. Šinkovec Trucchi e parrucche: J. Mirtič, T. Uderman e E. Sancin 179 »GORENJSKI SLAVČEK« (Vsebina) Prvo dejanje Po daljši odsotnosti se je v domačo vas povrnil študent Franjo. Ves srečen je. Najprej sreča svojega dobrega prijatelja Lovra, kmalu nato pa svoje brhko in ljubljeno dekle Minko. Takrat se v naši deželi pojavi francoski učitelj petja Chan-sonette. Ne vemo, kaj ga je privedlo v naše kraje, dejstvo pa je, da zbira narodne pesmi. Tako sliši tudi prelepi glas Franjove deklice. Docela očaran jo hoče vzeti s seboj v Pariz, da bi jo tam izšolal. Toda »Slavček« se skrije ... Ko nastopijo vaška dekleta, je Chansonette prepričan, da bo med njimi spoznal tudi Minkin glas. Preizkusi vsako dekle, toda Minkinega glasu ne najde. Ves je obupan, ker ne more najti pravega slavčka. Ko že hoče oditi, se oglasi Minka . . . Ves vesel ji Chansonette hiti naproti. Drugo dejanje Krčmar uslužno streže Chansonettu in njegovi ženi Ninon. Tja prideta tudi vaški tajnik in pisar Rajdelj in prava gorenjska korenina, župan štrukelj, ki pa je nekoliko naglušen. Vsi se seveda seznanijo. Ninon domačinom pokaže svojo umetnost in jim zapoje in zapleše. Minkina mati prihiti vsa obupana in potoži svoji hčerki, da jo bo upnik pognal iz hiše, če mu takoj ne izplača dolžnih dve sto goldinarjev. Ko Chansonette to sliši in izve o težkem položaju Minkine matere, ponudi Minki dve sto goldinarjev, če bi šla z njim v Pariz, da bi jo izobrazil v petju. Franjo pa, ki je izvedel, da mu Chansonette namerava odpeljati dekle v tujino, brž pokliče prijatelja Lovra, župana štruklja in pisarja Rajdlja, da bi z združenimi močmi skovali učinkovito zaroto proti Chansonettovim nameram. Gorenjski fantje s Franjom na čelu pridejo mimo in pojejo prelepo slovensko pesem »Vsi so prihajali«. Vsi so prevzeti, morda najbolj Minka, ki spozna, kje mora živeti svoje življenje. Zato se odloči, da bo ostala pri svojem Franju in srečna steče k njemu. Tretje dejanje Franjo, Lovro, štrukelj in Rajdelj so že potuhtali, kako bodo iz domovine izgnali tujca Chansonetta. 2upan štrukelj improvizira sodnijo in obsodi francoskega pevca na izgon in na denarno globo. Nazadnje pa se vsa zadeva le pojasni in vsi uvidijo, da je imel Chansonette z Minko samo dobre namene. Daruje ji denar. In ker vidi, da ima svojega fanta resnično rada, je nič več ne pregovarja, naj bi ga zapustila. V zahvalo mu Gorenjci zapojejo nekaj slovenskih narodnih pesmi. Tedaj pa pride sel in sporoči, da je bil Chansonette povišan v knežji stan in imenovan za dvornega pevca. Seveda mora zato zapustiti lepo gorenjsko deželo. V veselem razpoloženju se drug od drugega prijateljsko poslovijo. Slavček ostane pri svojem Franju na Gorenjskem, Chansonette in njegova žena Ninon, ki sta med našimi ljudmi preživela nekaj lepih ur, pa se vrneta v svojo domovino. 180 I/USIGNUOLO CARNIOLO Atto primo Dopo un'assenza prolongata, lo študente Franjo ritorna al suo paese. £ molto telice. Come primo incontra il suo buon amico Lovro, poi la sua fresca e amata ■fidanzata Minka. Appare allora nella no-stra contrada il maestro di canto francese Chansonette. Non si sa, che cosa 1'abbia condotto nel nostro paese, il fatto 6 perč ■ch egli raccoglie canti nazionali. Cosl ode anche la meravigliosa voce della fidanzata di Franjo. Tutto incantato vuole prender-sela con s6 a Parigi, per farla studiare colš nella scuola di canto. Ma «l'usignuo-1o» si nasconde . . . Ouando entrano in scena le ragazze del villaggio, Chansonette 6 convinto di poter indovinare fra le loro anche la voce di Minka. Egli ascol-ta ogni ragazza, ma non trova la voce di iMinka. £ tutto disperato di non poter tro-vare la voce delTusignuolo. Ouando vuole ^iž partire, si fa udire Minka, e Chanso-mette, felicissimo, le corre incontro. Atto secondo L'oste serve devotamente Chansonette •e sua moglie Ninon. Entra nelTosteria il segretario e scrivano del villaggio, Rajdelj, con un genuino originale carniolano, il sindaco štrukelj, questi un p6 sordetto. •Naturalmente si fanno le conoscenze. Ninon mostra ai villici la sua arte, canta •e balla. La mamma di Minka arriva dispe-rata lagnandosi alla sua figlia, che il ■creditore esige il pagamento del debito •di duecento fiorini, altrimenti sarebbe cac-■ciata dal podere. Ouando Chansonette si rende conto della situazione penibile della (madre di Minka, offre a Minka i duecento fiorini, se accettasse di andare con lui a Parigi per perfezionare il suo canto. Franjo per6, udendo che Chansonette vuole portarsi con sd la sua fidanzata, chiama subito 1'amico Lovro, il sindaco štrukelj e lo scrivano Rajdelj, per opporsi con for-ze unite alle intenzioni di Chansonette. I giovanotti camiolsni con Franjo a capo passano cantando la bellissima canzone slovena «Tutti venivano». Tutti sono incan-tati, ma forse piu di tutti Minka, perch6 capisce, che deve restare qui a vivere. Decide percib di rimanere presso il suo Franjo e corre felice al suo incontro Atto terzo Franjo, Lovro, štrukelj e Rajdelj hanno gi£ combinato, come faranno a mandare Chansonette fuori del paese. II sindaco štrukelj improvvisa un tribunale che con-danna il cantore francese alla espulsione dal villaggio e a una amenda. Ma infine tutta la faccenda si chiarisce e tutti com-prendono che Chansonette non aveva con Minka nulTaltro che buone intenzioni. Egli le regala la somma. E poichč sente che essa vuole veramente bene al suo tidan-zato, non insiste piu di persuaderla a lasciarlo. In ricambio, i Carniolani cantano alcune canzoni nazionali slovene. Arriva un messo col messaggio che a Chansonette e stato conferito il titolo ducale e che d stato nominato cantore di corte. Percib deve partire dal bel paese della Carniola. Allegri si congedano amichevolmente. L'usignuolo rimane presso il suo Franjo. Chansonette e sua moglie Ninon, che ave-vano passato tra la nostra gente alcune orette incantevoli, partono per la loro patria. 181 ANTON FOERSTER skladatelj opere Za 60-letnico nekdanjega Slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani, ki je začelo s svojimi predstavami 29. septembra 1892, ko je bilo dozidano novo gledališko poslopje, v katerem prireja od februarja 1919 domala vse svoje predstave slovenska opera, je uprizorila v počastitev tega pomembnega dogodka v zgodovini slovenskega gledališča slovenska opera Foersterjevo opero »Gorenjski slavček«. Anion Foerster (življenjepisni podatki) Rojen 20. decembra 1837 v Osenicah (okraj Liban) na Češkem, 1858 matura, 1863 dokonča v Pragi pravne študije, nato poučuje na Smetanovem zavodu v Pragi klavir, 1865 postane stolni organist in pevovodja v Senju, 1867 pride v Ljubljano kot kapelnik Dramatičnega društva in pevovodja Čitalnice, 1868—1909 vodja cerkvenega petja v Ljubljani, »Gorenjski slavček« 1877—1908 vodja Orglarske šole v Ljubljani, 1872 prva redakcija lirične operete »Gorenjski slavček«, 1896 »Gorenjski slavček«, opera, 1^10 uprizoritev opere »Gorenjski slavček« v Brnu, 1922 nova uprizoritev opere »Gorenjskr slavček« v Ljubljani, 1922 nova opera »Dom in rod«, za katero sta napisala besedilo dr. Fr. Goestl in dr. Fran Mohorič, nastala iz prvotne spevoigre »Materin blagoslov«, do-zdaj še ni bila uprizorjena. Razna druga dela: 1883 Vodnikov venec, 1883 kantata »Domovini«, 1907 kantata »Turki na Slevici«, 36 moških zborov, 8 mešanih zborov, razna instrumentalna dela itd., Pevska šola v petih izdajah (1874, 1880, 1895 in 1901), Nauk o harmoniji in kontrapunktu (1881 in 1904), Teoretično-praktična klavirska šola 1886 itd. Umrl 17. aprila 1926 v Novem mestu. Prizor iz »Gorenjskega slavčka« (S. Banovec, L. Korošec, M. Mlejnikova in V. Janko) 182 Prizor iz Foersterjeve opere »Gorenjski slavček« S Banovec kot pisar Rajdelj in L. Korošec kot župan Štrukelj v »Gorenjskem slavčku« 183 Danko Traven: Rudolf Franci In Vilma Bukovčeva v »Gorenjskem slavčku« »GORENJSKI SLAVČEK« IN LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Anton Foerster je prišel v Ljubljano leta 1867, torej v letu ustanovitve Dramatičnega društva. Najprej je bil v Ljubljani kapelnik Dramatičnega društva in pevovodja Čitalnice ter Južnega Sokola, nato pa je odločilno posegel v slovensko cerkveno petje kot organizator, preureditelj in skladatelj. 2e v času svojega dela pri Dramatičnem društvu in svojih najožjih stikov s prvimi sodelavci urejajočega se gledališkega življenja v Ljubljani je Foerster spodbudno in sodelujoče vplival na prve glasbene predstave mladega društva. Instrumentiral je operni kvodlibet Josipa Minerja »Kralj Vondra XXVI.«, ki ga je po slovenski krstni predstavi v čitalnici 31. decembra 1868 prevzelo Dramatično društvo v svoj repertoar. Glavna pobuda za Foersterjevo gled^ liško glasbeno ustvarjanje pa je po prvih uprizoritvah kratkih operet na slovenskem odru prišla ob nagradnem razpisu za izvirno dramsko in glasbeno gledališko tvorbo. Pobudo za to je dalo Dramatično društvo, ki je na vprašanje deželnega odbora, kakšen način podpore bi več koristil društvu, predlagalo deželnemu odboru, naj razpiše nagrade za izvirna dela in prevode. Predlog Dramatičnega društva je na seji kranjskega deželnega odbora 22. septembra 1869 podprl slovenski pisatelj, deželni poslanec, poznejši odbornik društva in občasni gledališki poročevalec »Slovenskega Naroda« dr. Valentin Zarnik in konkretno predlagal 1600 goldinarjev podpore društvu. Poleg 500 goldinarjev, ki naj bi jih društvo uporabilo za dramatično šolo, je bil po sprejetem Zarnikovem predlogu objavljen razpis nagrad in sicer dve nagradi po 250 goldinarjev za izvirno slovensko žaloigro in igrokaz, dve nagradi za opereto, prva za 250 goldinarjev, druga za 200 goldinarjev, ter dve nagradi po 75 goldinarjev za libreto. Za tekmovanje je bilo predloženih 11 iger, tako da je moglo Dramatično 184 društvo deželnemu odboru šele po daljšem časovnem presledku predložiti predlog za razdelitev nagrad. Nagrade so prejela le predloženi glasbeni deli opereti in obe operetni libreti. Po oceni praških čeških glasbenikov (Bendi, Smetana, Pro-chaska) je dobil Foerster prvo nagrado za svojo opereto »Gorenjski slavček« v znesku 250 goldinarjev, libreto Lujize Pesjakove za to opereto pa nagrado 75 goldinarjev. Poleg te operete je bila pohvaljena in nagrajena z zneskom 80 goldinarjev opereta »Prepir o ženitvi«, ki jo je uglasbil učitelj Anton Hribar (1839—1887), libreto zanjo pa napisal 3urij Grabrijan (1800—1882). Ta Hribarjeva spevoigra ni bila uprizorjena v ljubljanskem gledališču, pač pa so jo peli na čitalničnem odru v Vipavi. Drugi povod za Foersterjevo delo je bila vest o tem, da pripravlja pesnica in pisateljica Lujiza Pesjakova (1828—1898) libreto, ki ga je nato po svojih popravkih uporabil za svojo skladbo. Pesjakova je bila hčerka odvetnika dr. Crobatha, tako da je v domači hiši v svoji mladosti poznala dr. Franceta Prešerna, ki ji je, poznavajoč njene prve nemške pesniške poizkuse, posvetil znani sonet v nemščini »Mladi pesnici«. Pesjakova je pozneje začela pisati v slovenščini, ko je doživljala prerod v slovenskem kulturnem in družabnem življenju, in je ozko sodelovala pri Dramatičnem društvu s prevodi iger in z izvirnim prispevkom, dramatično sliko »Na Koprivniku«, ter je hotela prirediti Prešernov »Krst pri Savici« za libreto. Nekako iz istega časa, ko je napisala libreto za Foersterjevega »Gorenjskega slavčka«. Izvira tudi njena petdejanska tragedija »Prešeren«, v kateri je hotela prikazati pesnikovo življenje. Njena hčerka Ana je sodelovala na eni izmed prireditev Dramatičnega društva, hčerka Helena (1849—1917) pa je postala odlična operna pevka in je pela v različnih nemških gledališčih. Tako je pisateljica libreta povezovala Foersterjevo glasbeno delo z vrhom slovenskega pesniškega sveta, za svoj libreto pa se je zgledovala pri Levstikovih mentorskih izjavah o »predmetih za humo- Manja Mlejnikova kot Ninon 185 Ladko Korošec Manja Mlejnikova ristično muziko«, ko je navdušeno pisal o Ipavčevi opereti »Tičnik«. Pomanjkljivost libreta je v dobršni meri za prvo uprizoritev odtehtala vsebinska plat, privajajoč v slovensko gledališko dejavnost naše gorenjsko okolje z domačimi osebami, sicer bolj malo verjetno zgodbo o slovenskem dekletu, dasi je morda v tem bilo nekaj namigavanj na življenjsko pot pisateljičine hčerke Helene, kar pa do-zdaj še ni bilo raziskano in kakorkoli ugotovljeno. Poleg teh dveh neposrednih pobud pa je priganjalo Foersterja k ustvaritvi slovenskega glasbenega dela njegovo dotedanje glasbeno delovanje in doseženi uspehi. Zgledoval se je predvsem pri ki jim je malo pred tem Smetana opero »Prodano nevesto« in jim njo odprl sprva pot po Evropi, nato pa svet. Kljub temu, da je Foerster na praški univerzi dovršil pravne študije, se je po svojih prijateljskih stikih s češkimi skladatelji Bendiom, Prochasko in Smetano, na čigar zavodu je poučeval klavir, odločil, da se posveti glasbi. Trio njegovih čeških prijateljev je odločeval tudi o usodi njegovega »Gorenjskega slavčka«, povezujoč s tem začetke slovenske glasbene tvornosti z vrhovi češke glasbene umetnosti. Ne glede na te Foersterjeve prijateljske glasbene zveze, na njegovo praško glasbeno šolo in vso njegovo začetno glasbeno tvornost pa ima njegov »Gorenjski slavček« ob domačem libretu tudi glasbeno tako slovensko osnovo, da ga je kljub nedvomnemu češtvu njegovega skladatelja vzeti kot slovensko glasbeno tvorbo in po predelavi iz operetne oblike v operno ko prvo slovensko opero, ki si je osvojila slovenski oder in prešla za stalno v operni repertoar slovenskih gledališč. Sodbe čeških ocenjevalcev so bile naslednje: Bedfich Smetana: Prvo mesto zasluži nesporno »Gorenjski slavček«. Ima svežo pevnost (melodijo), invencijo, znanja bogato harmonizacijo in spretno instrumen-tacijo. Dr. Ljudevit Prochaska: Z umetniškega in glasbenega vidika* pri presoji ni pomi- 186 slekov, da je »Gorenjski slavček« najbolj posrečena stvar, katero je napisalo vseskozi rutinirano pero. Tudi z absolutnega stališča zasluži nedvomno prvo mesto; zlasti v ideji in formi je izpeljano delo kar najbolj. Po prirodnosti in gorkoti zasluži neomejeno pohvalo. Tudi nacionalnim posebnostim in praktični izpeljivosti je komponist zadostil v kar največji meri . . . Karel Bendi: Po moji najboljši vesti in po načelih estetike in tudi posebej po glasbenih pravcih moram priznati, da je lirična opereta »Gorenjski slavček« najboljša in zasluži med vsemi prvo mesto. Slovensko gledališče v Ljubljani je nagrajeno opereto »Gorenjski slavček« prvič uprizorilo v prvotni operetni obliki v sezoni 1871/72, ko je bil predsednik Dramatičnega društva Peter Grasselli, tajnik pa 3osip Nolli. Vodja in duša gledališča je bil tačas do svojega odhoda iz Ljubljane 1875 3osip Nolli. V tem obdobju, ki ga označujemo razvojno kot Nollijevo gledališče, je dal Nolli kot prvi režiser slovenskega gledališča »Gorenjskemu slavčku« tudi prvo odrsko obliko. Prvo uprizoritev operete na slovenskem odru so vneto pripravljali in skladatelj se je namenil, da bo sam dirigiral. Za po-četno osebje slovenskega gledališča krstna predstava ni mogla biti lahko delo, toda zato se nič manj ni oprijelo vseh priprav z veliko navdušenostjo, ki ni minila brez vsakršnih peripetij. »Novice« so naznanile uprizoritev 24. aprila 1872 z naslednjimi besedami: »2e danes vidimo, kako v soboto v gledališče vse vrd, kar le more, ker se bode prvikrat predstavljala željno pričakovana narodna opereta »Gorenjski slavček« na korist siromakom na Dolenskem in Notranjskem. Pričela se bode dobrodelna predstava s prologom, ki ga je zložila gospa Lujiza Pesjakova in ga bode govorila gospodična Podkrajškova, končala pa s produkcijami našega »Sokola«. Part »slavčka« je drage volje prevzela gospodična R o s o v a namesto D. O. Besede (libreto) operete so že zdaj na prodaj v knjigoprodajalnici g. Klerra, na večer predstave pa pri kasi po 20 kr. Posestniki lož, ki ta večer morebiti ne pridejo v gledališče, so naprošeni, da jih dobrodelnemu namenu prepusti jo.« Za kulisami so se bile pripetile stvari, ki mečejo posebno luč na ravnanje Dra-goile Odijeve, voditeljice Dramatične šole in redno nastopajoče članice slovenskega početnega igralskega osebja. Glavno partijo Minke bi morala namreč peti Odijeva, ki jo poročilo diskretno imenuje z začetnima črkama. Toda Odijeva je odklonila partijo, češ da odpotuje iz Ljubljane, v resnici pa baje zato, ker je malo pred tem zbor slovenskega gledališča odklonil svoje sodelovanje pri benefici Odijeve. Odijeva naj bi se zdaj tako maščevala in nemški uradni list je hitel ugotavljati, da bo slovensko gledališče končalo sezono s štrajkom, tedaj v naših krajih še malo uporabljane taktike za uveljavitev volje prizadetih. Pripetljaj je zapustil svoj odmev tudi v »Novicah«, ki so Odijevo silovito na*-padle, češ »da smo mislili, da je gospa Odijeva se čutila za uda narodnega našega dramatičnega društva, a zdaj smo videli, da je navadna komediantinja. — Za soboto že odločena predstava se mora tedaj za par tednov odložiti . . .« Ta in-termezzo je bil hitro končan, ko je partijo Minke prevzela Rossova, dasi se je Odijeva še nerodno branila v nemškem uradnem listu in s tem še povečala ne-razpoloženje vsega narodnega občinstva proti sebi. Krstna predstava je bila v slavnostnem razpoloženju in po poročilu »Novic« (ki ga je bržčas napisal Ivan Murnik) je bil »vspeh jako časten ... S častnim deželnih darilom proslavljena opereta je bila — in to po pravici — navdušeno sprejeta. Krasen idiličen prizor je, prava n a -rodna igra, ki nikjer ne žali nravnosti, kakor je to navada pri operetah francoskih in nemških današnjega časa. Iz tega ozira je dejanje res »mager«, kakor »Laibacherica« pravi, ker ne kaže — debelih golih stegenj. In prav zato še posebno častitamo gospej pisateljici, ki po slovstvenem delovanji zasluži lični 187 Režiser Hinko Leskovšek je eden najboljših jugoslovanskih opernih režiserjev Andrej Andrejev lavorovi venec, ki ga je danes prejela. — O muziki, ki jo je zložil našim bralcem dobro znani gosp. F 6 r s t e r , se ponašamo na razsodbo 3 čeških učenjakov v Pragi, v »Novicah« naznanjeno, ki so vsako sekirico Forsterjeve skladbe pretresali in soglasno izrekli, da je v vsakem oziru izvrstna, popolnoma vredna prvega darila. Gromovita hvala, ki je njegovi kompoziciji donela, je potrdila to razsodbo. Se ve da, kdor je tudi v glasbi želel lahkokrilatih napevov za ples ali godbe Ofenbachove, ni je naj-del v vzvišenih melodijah, ktere večideP vladajo v tej opereti. Zaslužil je tedaj' kot pravi mojster skladbe venec, ki so mu ga podali rojaki njegovi Čehi, druzega pa njegovi častitelji Slovenci. — Ker pa je muzika umetna, je tedaj tudi težka, včasih prav težka, zato ne smemo moči diletantov meriti z mero gledaliških pevk in pevcev. Kdor tedaj iz tega ozira pravično sodi, bode nam pritrdil, da je gospodična R o s o v a (ki je zaslužila venec priznanja že zavoljo svoje radovoljnosti, s ktero je prevzela rolo Minke) arijo za sceno res angeljsko pela . . .« Ko pohvali vse sodelujoče, konča poročevalec: »Nezadovoljnim nekterim dandanašnjim gostom nemškim pa rečemo le to: geht hin und macht es besserl . . .« čistega dohodka za dobrodelni namen je bilo 134 goldinarjev in 40 krajcarjev. »Slovenski Narod«, ki je izhajal v Mariboru, je prinesel o predstavi podrobno poročilo, ki ga je bržčas napisal dr. Valentin Zarnik: »Beseda na korist stradajočim minolo soboto se je vršila v resnici sijajno v vsacem obziru. Gledališče je bilo v vseh prostorih z izbranim občinstvom napolneno. Glavni vabljenik poleg dobrodejnega namena bil je »Gorenjski slavček«, noviteta, o kateri se je zadnji čas po gostem govorilo, in vsekako je ta večer pomenljiv za anale slovenskega gledališča, ker je na oder prišla prva povse izvirna opereta. Delo na drobno prerešetati ni naš namen, samo nekoliko bolj splošnih opomb hočemo tu prijaviti. Opereta »Gorenjski slavček« je na vsako stran zelo različna od onega blaga, katero se dandenes prodaja pod imenom »ope- 188 ret«. Godba — in to je tudi pri opereti glavna stvar, vsaj imela bi to biti — ni j hči lehkokrilate matere modernih operet, temveč naslanja se vseskozi na vzviše- nejši, plemenitejši stil resne operne glasbe. Onim, kateri imajo v čislih večne zakone krasoslovja, zdela se bo to go- tovo velika prednost; ali se bo pa opereta prikupila velikemu občinstvu, posebno drugj6, v večjih mestih, kjer je okus po slastnih in mamljivih, časovno praznih melodijah zdaj gospodujoče godbe razvajen in pokvarjen, to iz ravno navedenega vzroka pač nij tako gotovo. Muzikalne misli so čvrste, oblika dovršena, z eno besedo osnovna izpeljava kaže povsod! temeljito izobraženega in izkušenega muzika; posebno umčteljna, pa tudi jako težka je instrumentacija; sploh nij prezirati, da je skladatelj pisal za izurjene pevske in orkestralne moči, da tedaj sile, katere so sodelovale pri prvi predstavi, niso imele ravno lehkega naloga. Podlaga tekstu je čisto prosta dogodbica; snov je dobro izmišljena, pa bi se dala po našem mnenju še vspešnejše in hvaležnejše razviti; mi bi imeli sem ter tja kaj opomniti, pa odvedlo bi nas to predaleč, in izrečemo le, kar se nam hoče dozdevati, da se je libretto v marsičem — prvotnemu načrtu nasproti — moral podrediti glasbi.« Oba glavna sodobna slovenska lista sta torej novo slovensko glasbeno delo pozdravila ustrezajoče sprejemu, ki ga je delo doživelo pri slovenskem gledališkem občinstvu vsaj na prvi večer. Ko so 28. aprila 1872 opereto ponavljali, zaradi lepega vremena ni imela posebno številnega občinstva. To je nemški list takoj ugotovil, da bi podčrtal slabo zanimanje slovenskega občinstva za svoje gledališče. Nemška kritika je odklonila snov besedila kot skrajno mršavo, pohvalila pa glasbo in jugoslovanski slog, prepletajoč čisto slovanske motive z italijanskimi. Hkrati je poudarila, da zahtevajo napevi in instrumentacija uvežbane moči. Prve dve izvedbi Foersterjeve operete v njeni prvotni obliki sta zapustili malo trajnih sledov v razvoju slovenskega gledališča v njegovem začetnem, Nollijevem obdobju. V naslednjih sezonah se ni nihče več spomnil, da bi uprizoritev obnovil, dasi so tuje kratke operete ponavljali v repertoarju. Ko je pozneje delavnost slovenskega gledališča skoraj popolnoma zamrla, tudi ni bilo več možnosti, da bf Foersterjevo opereto ponavljali. Sele ustanovitev stalne slovenske opere s sezono 1892/93 je dala skladatelju pobudo, da se je vnovič lotil svojega glasbenega dela in ga predelal v opero. Začetni glasbeni vložki operete so v »Gorenjskem slavčku« obsegali naslednje dele: 1. uverturo s skoraj vsemi glasbenimi motivi operete; 2. arijo Franja v d-duru; 3. arijo Minke v b-duru; 4. duet Minke in Franja v a-duru; 5. arijo Minke v g-duru, ki je veljala kot glasbeni višek; 6. arijo Chansonetta v es-duru; 7. kvintet v e-molu; 8. zbor v d-duru; 9. ansambel: Rajdelj, Chansonette, Ninon, zbor v e-duru; 10. zbor Ave Marija v f-duru; 11. napitnico Lovra z zborom v a-duru; 12. arijo Minke v e-duru; 13. zaključek z reprizo napitnice. Foersterjeva predelava operete v opero se je opirala na te prvotne glasbene vložke z razširitvijo po zahtevah opere. Hkrati je Foerster po oglasu v listih dobil stik z libretistom Zunglom, ki mu je predelal libreto na novi, operni osnovi dela. Po krstni predstavi »Gorenjskega slavčka« kot opere v sezoni 1896 97 pa je Foerster že za predstavo 3. novembra 1896 uvedel še to novost, da je prvo dejanje razdelil v dva dela, drugo dejanje pa nekoliko skrajšal. Tako je »Gorenjski slavček« postal tridejanska opera. Predelani »Gorenjski slavček« je učinkoval kot novost in je bil sprejet v slavnostnem razpoloženju. Pod vtiskom tedanjih razmer v slovenskem gledališču je skušal Karel Hoffmeister opredeliti pomen nove slovenske opere v »Lj. Zvonu« takole: »Skladatelj »Gorenjskega slavčka« si je gotovo sam V svesti, da ni napisal nove »čarovne piščali« ali »Figarove svatbe«. Vendar je spisal kaj dobro opero, zatorej nikakor ni zaslužil obsodbe, katero si dovoljujejo oni, katere so navdušile buda-losti »Brata Martina« (navdušile seveda zato, ker so se predstavljale pred občin- 189 stvom dunajskih fijakarjev poldrugosto-krat s kolosalnim uspehom), če je najti v operi kaj pomanjkljivosti, je to morda skromno dejanje: nedolžna, malo drama-tiška idila, kateri je poskusila dodati roka gledališkega routiniera Zungla ono, česar ji je ravno nedostajalo za oder — namreč gibčnih in za skladbo uporabnih prizorov. Če je pa pogodil skladatelj kompozicijo tako, da celi večer niti ni občutiti tega nedostatka, je gotovo vreden največjega priznanja. In če je znal spisati skladbo, ki jo lahko razume tudi vsaki neglasbenik, in ki se vendar vedno vzdržuje na površju prave umetnosti ter se celo visoko dviga nad to površje, potem — kakor sem omenil — snemite klobuke pred njim! Orjaških piramid je v zgodovini mlade umetnosti mladih narodov običajno le malo. Postavil je pa Foerster v zgodovino slovenske glasbe časti vreden obelisk, ki ga ne zaspe tako kmalu pesek časa.« Dasi je nova opera po glasbenem delu privlačevala občinstvo, je publicistika skušala prikriti pomanjkljivosti besedila, pri čemer se je povzpela do trditve, da je »snov libreta sicer priprosta, a jako mična. Igra je tehnično spretno urejena, je polna poetičnih momentov, značaji so markantno orisani, vrh tega pa vlada v njej tudi pravi humor, tako da bi že libreto sam imel uspeh, ako bi se kdaj kot igra predstavljal«. Takemu reklamnemu, priporočilnemu pisanju se je uprl kritik Anton Funtek, čigar besedilo o teharskih plemičih sta uporabila za svoji slovenski operi i Benjanim Ipavic i Viktor Parma, in presodil, da snov nima ne slovstvene ne drugačne vrednosti: »zmešana, motna idila brez poezije, brez pravega humorja . . .« Priznal pa je, da je skladatelj znal pri- kriti pomanjkljivosti besedila s svojo muziko, kajti »vso opero preplavlja tako na gosto glasba, da se skoraj docela pozabijo pomanjkljivosti besedila«. Po njegovem mnenju je ustvaril Foerster opero, ki je umetnina in na katero kot slovensko opero so Slovenci lahko ponosni. Opero so peli v novi predelavi štirikrat, kar je v tem obdobju slovenskega gledališča pomenilo mnogo. Občinstvo se je navdušilo zanjo. Zato je uprava gleda- lišča skušala popularizirati opero s posebno predstavo po znižanih cenah, češ »vodstvo pa se tudi zaveda dolžnosti, katero ima naše gledališče kot naroden zavod in da ponudi kolikor moč širšim slojem priliko, seznaniti se s krasnim izvirnim delom, z opero, katera ima vsa svojstva, da upliva na občinstvo, kakor samo resnični umotvori uplivajo, zato je za sobotno predstavo določena znatno znižana cena. Želeti bi bilo, da se posreči ta prvi poizkus prirejati predstave s toliko znižanimi cenami, da se samo dnevni troški pokrijejo. Prijatelji slovenskega gledališča in vsi tisti, katerim je na tem, da bi tudi masa prebivalstva postala deležna plemenitega umetniškega užitka, naj poskrbe, da bo gledališče v soboto kolikor mogoče dobro obiskano«. Ta poizkus se je posrečil in gledališče je bilo skoraj docela že tretjič razprodano. Četrta predstava opere pa je bila 13. decembra 1896. Kakor je gledališko vodstvo že pri Ipavčevih »Teharskih plemičih« organiziralo množični obisk iz Celja in okolice k predstavi te opere, katere zgodba je predvsem zanimala domačine, je tudi na »Gorenjskega slavčka« opozorila Gorenjce. Uspeh ni izostal in četrta uprizoritev Foersterjeve opere je bila do zadnjega kotička razprodana, ker se je je udeležilo nad 150 zunanjih gostov iz Kranjske gore, Dovjega in Mojstrane, Zabrežnice, Jesenic, Save, Radovljice, Bleda, Podnarta, Kranja, Krope, Kamne gorice, Kamnika itd. Prišli niso samo razumniki, ampak tudi kmetsko ljudstvo, nekateri celo v narodnih nošah. Z zadovoljstvom je zabeležila publicistika: »Zdi se nam, da je to dalekosežnega pomena, navdušenje za slovensko gledališče mora prodreti tudi v širše kroge, mora prodreti v maso naroda, in da je začelo prodirati, o tem smo se prepričali pri sinočni predstavi.« Toda navzlic takim spoznanjem vodstva gledališča in finančnim potrebam, ki niso prišle najbolj nazadnje v poštev, pa po velikem uspehu štirih uprizoritev slava nove slovenske opere ni prodrla globlje v potrebe repertoarja slovenske opere In v splošno glasbeno življenje Slovencev. 190 Dasi je opero izdala Glasbena Matica v lepi ediciji ter so njeno uverturo uvrstili v predvajanje uvertur vseh važnejših slovenskih oper pri eni slavnostnih predstav za 1000. predstavo Dramatičnega društva leta 1900, se do konca prve svetovne vojne ni več pojavila na odru slovenskega gledališča. Spomin nanjo ni osvežila niti češka uprizoritev v Brnu 1910, dasi je slovensko ponovitev opere Govekar po letu 1908 zaporedoma naznanjal v svojih problematičnih repertoarnih načrtih. Sele obnovitev slov. gledališča po letu 1918 je Foersterjevi operi odmerila posebno mesto v slovenski izvirni operni tvorbi. Zaslugo za pobudo ponovne obnovitve »Gorenjskega slavčka« ima nedvomno Matej Hubad, ki je leta 1922 postal upravnik državnega Narodnega gledališča v Ljubljani. K temu ga je vzpodbudila skladateljeva 85-letnica in v letu 1922 priprav-Ijana proslava 50-letnice Glasbene Matice. »Gorenjski slavček« je bil namreč še prvič kot opereta uprizorjen v letu ustanovitve Glasbene Matice v Ljubljani. Hubadovo zamisel pa je bilo mogoče uresničiti le pri popolni predelavi opere v sceničnem smislu in deloma v muzikalnem. Pri tem sta ponovni uprizoritvi opere zagotovila uspeh prof. Karel Jeraj, ki jo je ustrezajoče glasbeno preuredil in izvedbo tudi dirigiral, ter prof. Osip Šest, ki je kot dramski režiser prvič režiral opero, zamislil svojevrstno sceno, ki jo je slikarsko izdelal Skružny, ter vse ostale preureditve besedila. Pavel Debevec, ki je pri tem ponovnem vstajenju »Gorenjskega slavčka« sodeloval kot pevec, opazoval šestovo delo iz bliža, je opisal delo modernizatorjev takole: »šest ... je opero scenično tako temeljito predelal, tako genijalno prikrojil po današnje in jo navdahnil z duhom modernega gledališča, da bi si smel prisvajati skoro nekako dramatizato.jevo pravico . . . Predvsem lepa je ideja stilizirati sceno ravno v »Slavčku«, pokazati, s kako razmeroma majhnimi »pripomočki« je mogoče doseči naravnost velike učinke. Na vsako stran dve hišici. Primitivni, kakor so hišice pri nas na Gorenjskem. Potem nekoliko dvignjen terrain, na katerem se naj- Rudolf Franci kot Pinkerton v »Butterfly« Zborovodja 3ože Hanc 191 slikoviteje lahko razvijejo tako lepe in žive zborove scene — zadaj Triglav. Gostilna, sonce in Triglavl To so tri prvot-nine, v katerih živi naš Gorenjec svoje najlepše življenje, šest je pograbil stvar intenzivno in če bo tvegano dejstvo, vpri-zoriti danes tako staro stvar — poplačano z uspehom, je to povečini zasluga Šestova. »Gorenjski slavček« — kakor mehak pozdrav iz naše minulosti . . .« Petdeset let po svoji prvi uprizoritvi in petindvajset let po uprizoritvi predelave v opero je »Gorenjski slavček« po Ki-movčevih besedah doživel »sijajno vstajenje, ko je kot prerojen ptič Feniks planil na dan. Takega uspeha menda še ni doživela nobena opera v našem gledališču . . . Opera v sedanji inscenaciji, da se morda za kak prizor najde kdaj še kak boljši domislek, je taka, da jo Slovenci lahko pokažemo komurkoli kot prvi zreli slovenski plod: to bo brez dvoma naša reprezentativna opera...« V valu prebujene slovenske zavesti v prvih letih svobode je ponovna uprizoritev opere zadobila še zato svoj posebni pomen, ker so jo uprizorili skoraj docela samo s slovenskimi močmi z eno samo izjemo (vloge Ninon, ki jo je pela Le-vvandovska). Ko je Niko Štritof o uprizoritvi poročal kot o gledališkem in glasbenem dogodku, je na to še izredno opomnil in dostavil svoj predlog, da bi tudi vlogo Ninon lahko pela Slovenka Thalerjeva. Tako je tudi v razvoju slovenske opere odigrala Foersterjeva opera »Gorenjski slavček« svojo pomembno in razvojno pospešujočo vlogo na poti k osamosvojitvi slovenske opere in predoru slovenskih pevskih moči v celotnem gledališkem aparatu obnovljenega slovenskega gledališča v prvih letih po prvi svetovni vojni. Skladatelj je to uprizoritev 1922 še doživel, ni je pa več slišal, ker je bil docela oglušil. Svojevrstna usoda prve slovenske opere in njenega skladateljal Uspeh te prenovljene uprizoritve »Gorenjskega slavčka« je omogočil, da je opera res obveljala kot slovenska reprezentativna opera, dasi razen primera v letu 1910, ki smo ga omenili, ni našla mesta v repertoarjih drugih opernih gleda- lišč. Peli pa so ga v Ljubljani in v Mariboru zlasti ob slavnostnih priložnostih. Zamikal je naše glasbenike in občinstvo toliko, da so opero vsaj v Ljubljani peli v različnih sezonah med obema vojnama: 1929/30, 1937/38, 1939/40 in 1943/44. To, kar je najbolj privlačevalo občinstvo k obiskovanju Foersterjeve opere in kar ji je zagotovilo priznavalno sodbo naših glasbenikov, je ležalo skrito v življenjski sili »Gorenjskega slavčka« ter se je v posrečeno zamišljenih uprizoritvah očitovalo v domači prisrčnosti in intimni povezanosti s slovensko zemljo in njenimi ljudmi, če se je nemška kritika spotikala nad naivnim potekom dejanja v operetni obliki, je slovensko gledališče v početnem obdobju njenega razvoja prav to naivnost sprejemalo v odgovor na problematične snovi tujih operet, ki so nedvomno manj sodile v naše kulturno območje kakor pa nedolžna snov »Gorenjskega slavčka«. Pozneje 1922, ko je naša opera že dozorela za poudarjeno intimno uprizoritev »Gorenjskega slavčka« v počasi se oblikujočem domačem opernem slogu, je domača uprizoritev z domačimi močmi vzdržala opero nakljub problematičnemu besedilu in nakljub občinstvu, do-sihmal navajenega na laške opere. Tako je domača uprizoritev vzdržala »Gorenjskega slavčka« z njegovo snovjo srčne dobrote, brez ubojstva in umora, kot snov prave srčne prosvete. In propaga-torji Foersterjeve opere so mogli v svoji vzhičenosti poudarjati: »Tudi brez juna- štva, viteštva, klativiteštva in razbojništva se vršijo tragedije v malem, idiličnem življenju kmetskega ljudstva in prav taka idilična tragedija je snov Foersterjeve opere »Gorenjski slavček«, prav kakor je enaka idilična tragedija vsebovana tudi v Smetanovi »Prodani nevesti«. Posamezne pomanjkljivosti Foersterje-vega dela pa so privabile pokojnega ravnatelja opere Mirka Poliča, da se je lotil temeljite opere, za katero je izpremenjeno besedilo napisal Josip Vidmar. Spremembe so bile dokaj korenite in novi »Gorenjski slavček« more veljati kot Poličeva opera. Pokazalo se je, da lahko živita obe operi svoje samostojno življenje. 192 Prizor iz Sutermeistrove opere »Romeo in Julija« (V. Bukovčeva, M. Brajnik) Vilma Bukovčeva v naslovni vlogi Dvofakove »Rusalke« Prizor iz baleta Kogana Semenova »Amazonke« v koreografiji Janine Charrat in Nenada Lhotke 193 Janko Traven: Friderik Lupša kot Capulet v operi »Romeo in Julija« POSKUS SLOVENSKE OPERE V TRSTU Iz Zgodovine Slovenskega gledališča v Trstu »Diamatično društvo« v Trstu so ustanovili leta 1902 po zgledu ljubljanskega istoimenskega društva, ki je že od leta 1867 prirejalo v Ljubljani dramatične predstave kot gledališki podjetnik. Dasi je prišla ustanovitev Dramatičnega društva v Trstu več kakor trideset let pozneje kot v Ljubljani, je bilo vendar za Trst pogumno dejanje. To pa zlasti zaradi tega, ker je imelo slovensko gledališko-življenje v pravem središču mesta kaj malo tradicije, tudi če upoštevamo prirejanje slovenskih predstav neposredno po revolucijskem letu 1948 in ker navzlic vsemu poznejše živahno čitalnično delovanje s prirejanjem številnih »Besed« ni moglo privzgojiti nobenih pravih igralskih kadrov, še manj pa izoblikovati gledališko občinstvo z vsemi lastnostmi, ki mu pripadajo, če gre za njegovo sodelovanje pri uresničitvi tako obsežnega načrta, kakor je načrtna ureditev in uveljavitev smotrnega gledališkega življenja. Pionirji, ki so se po letu 1902 kot gledališki organizatorji, ljubitelji in navdušenci trudili, da bi napisane člene pravir Dramatičnega društva prenesli v življenje, zato niso imeli lahkega stališča. Prostovoljni zbor gledaliških diletantov se je po zgledu ljubljanskih navdušencev iz leta 1867 tudi v Trstu trudil, da bi si pridobif stalno število gledaliških obiskovalcev kot ustrezno podlago svojim gledališkim nadobudnim storitvam. Vendar je začetni trud Dramatičnega društva v Trstu v začetnih sezonah ostajal pri dokaj nizkem številu gledaliških predstav, ki jih ni mogel dosti povečati, ko je leta 1904 s postavitvijo Narodnega doma dobil kolikor toliko ustrezajočo gledališko dvorano za svoje namene, če pa je osrednje slovensko gledališče v Ljubljani deset let pred tem, leta 1892, ob postavitvi novega deželnega gledališča v slovenskem glavnem mestu razpolagalo z določenim, dasi ome- 194 jenim kadrom domačih igralskih moči v dramskem ansamblu in je moglo oživo-tvoriti s pritegnitvijo tujih moči tudi za začetni operni ansambel in se je hkrati moglo zanesti vsaj na neko trdno jedro počasi se oblikujočega stalnega gledališkega občinstva, z vsemi temi osnovnimi pogoji za začetek rednega poslovanja na novo ustanovljenega gledališča Dramatično društvo v Trstu še ni moglo računati. Ne glede na to pa se je intendanca Slovenskega gledališča v Trstu, ko ji je to riskantno podvzetje odobril občni zbor Dramatičnega društva, odločila, da s se zono 1907/08 ustanovi stalno gledališče v Trstu, računajoč pri tem, da bo s tako načrtno urejeno preureditvijo slovenskega gledališkega življenja v Trstu najprej prispela do tiste prepotrebne vrhunske točke v narodnem življenju Slovencev, ki bi postavila slovensko gledališče v ospredje vsega njihovega zanimanja. Kakorkoli je bilo vse to idealno hotenje dobro premišljeno in kakorkoli je bil tržaškim Slovencem ob vsem njihovem polnem in skoraj prepolnem društvenem gibanju potreben tak osrednji izraz njih kulture, kakor ga je pomenilo gledališče z redno napolnjeno dvorano njih bojne postojanke Narodnega doma v Trstu, in kakorkoli je bila temu prizadevanju zagotovljena skromna, a še dokaj ustrezajoča denarna podlaga in najvidnejši izraz igralsko-umetniškega hotenja z nastavitvijo odgovornega gledališkega vodje v osebi Antona Verovška (ki ga je takoj zatem zamenjala Avgusta Cerarjeva-Danilova), pa se je le pokazalo, da so vse te drage priprave le nedovoijno pomagale zidati palačo na pesek. Ob počasnem sestavljanju in izbiranju igralskega osebja ter ob previdni izbiri gledališkega repertoarja je skoraj domala izostal tretji važni činitelj vsakega gledališča, to je gledališko občinstvo. Kakor pomenja pri vsakem novem stalnem gledališču borba za pridobitev gledališkega občinstva prevažen del vsega gledališkega delovanja in pomeni konsolidacijo razmerja med gledališkim občinstvom in vodstvom gledališča prevažen korak za stabilizacijo Prizor iz Sutermeistrove opere »Romeo in Julija« (Vilma Bukovčeva in Miro Brajnik). L. Korošec in F. Lupša kot Sančo Pansa in Don Kihot v Massenetovi operi »Don Kihot« 195 gledališča kot takega, so tudi naslednje sezone Slovenskega gledališča v Trstu kazale tak napon vseh svojih vodstvenih sil, ki so po nuji razmer k temu skušale pritegniti vse slovenske vidne narodne delavce v Trstu. Uspeh tega prizadevanja spočetka domala ni bil zadovoljiv. Izraz te borce za pridobivanje slovenskega gledališkega ■občinstva, ki je v velikomestnem okolju iivahnega trgovskega emporija kazalo drugačne poteze svoje zunanjosti in po tej tudi notranjosti kakor na primer meščanstvo Ljubljane, je bil v neuspelem in domala hazardnem premetavanju in pre-izkuševanju slovenskega gledališkega repertoarja. Repertoar je po eni plati sicer kazal odvisnost od glavnega avstrijskega gledališkega središča na Dunaju, po drugi piati pa je bil izbran in prikrojen za malomeščansko ljubljansko gledališko občinstvo, narekujoče svoje zahteve repertoarju osrednjega slovenskega gledališča, prav gotovo pa ne željam gledališkega občinstva v Trstu. To je imelo priložnost videti množico gostujočih igralskih skupin bodisi italijanskih bodisi nemških In prikazujočih svoj repertoar, prikrojen velemestnemu okusu. Nemalokrat je v teh repertoarjih gospodovala opereta, ki je po svojih zmagah pri dunajskem gledališkem občinstvu postajala gospodujoča gledališka stvarnost med drugim tudi v Ljubljani in Trstu. V tem, za obstoj Slovenskega gledališča v Trstu izredno odločilnem časovnem obdobju, ki je i umetniško i denarno ogrožalo njegov obstoj, se je začelo v Trstu poleg različnih okoliških diletantskih skupin oblikovati še eno gledališko diletantsko središče pri Sv. Jakobu. Tu so se zbirali mladi diletanti, ki so si zunaj delavnosti Slovenskega gledališča dovolili nastopiti z vestno in z vso njih mladostno vnemo naštudirano predstavo francoske Hervejeve operete »Mamsell Ni-touche«. Ta predstava, ki so jo nekajkrat ponovili, je bila odraz splošnega predora operete v gledališko in glasbeno stvarnost svojega časa zlasti pri mladini, 'hkrati pa je pomenila tak opomin repertoarju Slovenskega gledališča v Trstu, da ga je bilo gledališko vodstvo neutegoma prisiljeno revidirati in s tem svoje nikoli dovolj trdno stališče do slovenskega gledališkega občinstva, ki si ga je želelo pridobiti, ne pa še oblikovati v ustrezni instrument soodločujočega gledališkega činitelja. Sklicujoč se na resnično dejstvo, da pri naporih za utrditev prvega slovenskega stalnega gledališča v Trstu ni niti najmanj koristna delitev za ogled gledaliških predstav voljnega slovenskega občinstva bodisi iz narodnih bodisi iz gledaliških ozirov, je gledališko vodstvo hitro doseglo združitev razcepljenih sil in s tem pritegnitev mladih moči, hkrati pa je pri sestavi svojega repertoarja podleglo modnemu okusu z uvrstitvijo starih in mladih operet in spravilo ravnovesje svojega denarnega stanja docela v odvisnost od muhastih želja v svoje gledališko podjetje pritegnjenega občinstva. Ni tajiti, da so v podobnih razmerah skušala najti ustrezne možnosti mnogotera provincialna gledališča v Avstriji, med njimi tudi Slovensko deželno gledališče v Ljubljani, v katerem si je — četudi je bilo osrednje slovensko gledališče — prizadeval Fran Govekar utemeljiti svojo gledališko operetno stvarnost in z njo po- magati tudi mlademu slovenskemu gledališču v Trstu pri njegovem razcvetu, če- tudi ga je bilo skoraj vzeti kot konkurenčno podjetje. Ob istem času je pri- padla dvema intendantoma Slovenskega gledališča v Trstu, pisatelju Ivanu Zorcu in njegovemu nasledniku igralcu Rajnerju Hlači, dokaj neprijetna dolžnost, da sta v svojih ekspozejih utemeljevala potrebo uvedbe operete v repertoar, in to zlasti s finančne plati. Prav ta utemeljitev jim je uspela in sta jo mogla tudi vzdrževati, medtem ko niso bili njuni literarni razlogi, ki so skušali uravnovesiti umetniško škodo v repertoarju z opuščenimi burkami na račun operete, prav nič upoštevani. Bolj od vseh utemeljitev, tikajočih se denarnega stanja gledališča, za katero je bilo znano, da so v najbolj neugodnem času prispevale odrešilne zneske slovenske javne ustanove, podjetja in privatniki, pa zanima zgodovinarja splošni rezultat uvedbe glasbenih predstav v obliki ope- 196 Mirko Polič dolgoletni direktor ljubljanske Opere, skladatelj in dirigent, je začel umetniško delovati v Trstu in je tu leta 1912/13 kot prvi uprizoril v slovenščini opero Ivana Zajca »Nikola šubic Zrinjski« in Smetanovo »Prodano nevesto«. Umrl je v Ljubljani leta 1951 Robert Primožič izvrstni slovenski dramski baritonist in operni režiser, po rodu iz Trsta, ki je deloval na raznih evropskih in jugoslovanskih odrih in bil mnogo let član ljubljanske Opere. Njegove nepozjbne kreacije so bile zlasti Ri-goletto, Boris Godunov, Don Kihot, Seviljski brivec itd. Umrl je v Ljubljani I. 1944, ubit od nemškega okupatorja ret v Slovensko gledališče v Trstu, če hočemo oceniti vrednost njegovega dela v splošnem slovenskem kulturnem razvoju, gledališkem pa še prav posebej. Ne glede na že omenjeno popuščanje splošnemu okusu sodobnega gledališkega občinstva in kljub vsemu zavestnemu počasnemu drsenju z nekdaj že dosežene gledališke ravni je uvedba glasbenih predstav prinesla s seboj le nekaj objektivnih koristi in pomembnosti, ki so se delno izdej-stvile takoj in še v korist Slovenskega gledališča v Trstu, delno pa pozneje v korist splošnega slovenskega glasbenega razvoja, zlasti pa še naše operne kulture. Poleg pestrega slovenskega pevskega društvenega delovanja v Trstu je dal svojevrstno obeležje tržaškemu glasbenemu življenju obstoj konservatorija. Izmed učencev te ustanove so povečini prišli sodelavci pri prvem poizkusu slovenske operete v Trstu, nekateri med njimi so bili celo iz vrst tujerodnih italijanskih glasbenih navdušencev. Sodelovali so pod vodstvom mladega Mirka Poliča, prav tedaj tudi študenta na konservatoriju, ki pa je v naslednjih sezonah prevzel vodstvo glasbenih predstav pri Slovenskem gledališču v Trstu. Kakorkoli je šlo v tem primeru za glasbene vodstvene začetke poznejšega dirigenta, skladatelja, režiserja in opernega ravnatelja v Ljubljani v osrednjem slovenskem gledališču, pa moram podčrtati ta njegov začetek, ki v tej obliki in svojih posledicah morda ne bi bil možen, če bi se vodstvo Slovenskega gledališča v Trstu ne bi bilo odločilo za uprizoritev operet in če bi ne bilo podleglo operetnemu okusu svojega časa. Temu navkljub je treba ugotoviti, da se je pod Poličevim vodstvom opereta v Slovenskem gledališču v Trstu uveljavila v sezonah 1910/11 in 1911/12. Že takoj v naslednji sezoni 1912/13 pa je Mirko Polič na osnovi glasbenih uprizoritev operet v prejšnjih dveh sezonah dobil toliko zaleta, da je kot dirigent postavil na odru slovenskega gledališča dve operi, in sicer Zajčevo »Nikola šubic Zrinjski« in Smetanovo »Prodano nevesto«. Med slovenskimi glasbenimi gledališkimi uprizoritvami v Trstu pomenita ti dve operi višek bodisi v dotakratnem razvoju Slovenskega gledališča v Trstu, bodisi v udejstvovanju mladega Mirka Poliča. Dasi je početni prostovoljski temelj njegovih glasbenih uprizoritev moralo sčasoma zamenjati nameščensko vezano sodelovanje pevskega zbora, ki je funkcioniral kot operni zbor, in orkestra, ki ga je nadomeščevala vojaška godba v Trstu domačih pešpolkov, to prav nič ne omejuje Poličevega pionirskega dela. Njegovo glasbeno, to se pravi dirigentsko in organizatorsko sodelovanje je bilo prvobitno, ne glede na to, da je bilo v marsičem in zlasti pri pridobivanju solistov improvizirano. Toda ta improvizacija je dala slovenski operi pri tem poizkusu v Trstu pa tudi v poznejših obdobjih pomembne soliste, da omenimo samo Primožiča, Rumpla, Poličevo itd., in da prav tako samo omenimo svoječasne uspele nastope operetne subrete Janove na dunajskih odrih, ki je izšla iz operetnih poskusov mladega tržaškega slovenskega gledališča. Res je, da je bil svojevrstnemu po- izkusu slovenske opere v Trstu že v sezoni 1913/14 po šovinistih zadan smrtni udarec, ki bi ga mogel ta poizkus pretrpeti, če bi bilo vodstvo Slovenskega gledališča v Trstu v bolj zmožnih in energičnih rokah, ki bi ne klonilo pri prvem nevarnem udarcu. Tako pa ostaja poizkus slovenske opere v Trstu v glavnem zasluga Mirka Poliča ne glede na to, da je pomenil glasbeno le izredno posrečeno improvizacijo, v zgodovini Slovenskega gledališča v Trstu ter slovenskega gledališča sploh pa le kratko, dasi pomembno in zgledno epizodo. 198 LJUBLJANA IN TRST Ni namen tega članka, da bi v široki razmeri opisal stike med dvema mestoma, kakor sta Ljubljana in Trst. Ti stiki, narekovani po geopolitičnem položaju obeh mest, so bili v prejšnjih stoletjih in tudi v sedanjosti tolikšni, da bi podrobnejši njih opis daleč presegal okvir tega člančiča. Kljub temu pa je zanimivo zlasti za kulturne stike obeh mest, da so se razvijali kot posledica narodnega značaja obeh mest in zato bi jih bilo potrebno nekoliko navesti. Ljubljana je kot mesto prešla različna obdobja svoje pomembnosti v nekdanji habsburški monarhiji, zlasti še potem, ko ji je njen razvoj zagotavljal značaj glavnega mesta ter gospodarskega, političnega in kulturnega središča Slovencev. Vendar pa je njen razvoj po letu 1843 našel svojo podlago skoraj domala v lastnih silah slovenskega naroda, iz ka-teiih se je napajal, ter zato ni bil nagel ter tudi ne sunkovit, ker so se oviram in zaprekam nenehno pridruževale različne nasprotne sile, pogojene v sestavu in upravnopolitični razdelitvi avstro-ogrske monarhije, ter so razvoj bolj hromile kakor ga pa pospeševale. Aglomeracija mesta Ljubljane zato v avstrijskih časih ni bila tolikšna, da bi v sklop naraščajočega mesta s tendenco razvoja v velemesto povzela naravni prirastek prebivalstva, ki si je moralo iskati svoje zaposlitve v kakršnihkoli drugačnih možnostih in poljubno neodrejenih krajih. Velik odstotek za mestno aglomeracijo pomembnega viška prebivalstva so zato povzemala mesta v neposredni bližini in ob robu slovenskega ozemlja, kakor so bila Gradec, Zagreb in Trst. Trst je imel po avstrijski ustavi ne samo upravnopolitično, ampak tudi gospodarsko določeno izredno važno funkcijo v sklopu habsburške monarhije. Odraz tega je sunkoviti razvoj mesta v drugi polovici devetnajstega stoletja in vse, kar je v zvezi z naglo razvijajočim trgovskim emporijem za velika ozemlja svojega zaledja privlačnega mestnega središča. Prav zato je tudi aglomeracija v Trstu zavzela tak obseg, da je v dobršni meri povzemala velik del naravnega prirastka prebivalstva v slovenskih pokrajinah svojega neposrednega zaledja. Gmota teh slovenskih prišlekov v Trst je bila v tem živahnem mestu že od nekdaj izpostavljena raznarodovalni politiki mestnega gospostva in ni zanj pomenila nič več kot le dobrodošlo gnojivo. šele v drugi polovici devetnajstega stoletja so se glede tega razmere v Trstu začele nekoliko po-boljšavati, ko je redni dotekajoči odstotek novega mestnega aglomeracijskega prebivalstva iz slovenskega zaledja začel dobivati neke možnosti in rahlo podlago za samoobrambo in ohranitev jezikovne in narodne posebnosti v vrsti slovenskih organizacij, ki so začele v Trstu prav zaradi tega naraščati in dobivati upravičenost za svoj obstoj. Ni bila brez pomena številčna ugotovitev, da je postal Trst že kmalu v 20. stoletju najštevilnejše in največje slovensko mesto brez upoštevanja že raznarodenih svojih prebivalcev. Umevno je zato, da so prav zaradi tega najožji kulturni stiki med Ljubljano in Trstom začeli naraščati prav v tem obdobju in so zlasti našli vse svoje živahne razvojne možnosti v obdobju narodne pre-buje po marčni revoluciji 1848. Na tem mestu naj se omejimo na gledališke stike obeh mest, ki so dobili svojo osnovo že kmalu po letu 1848, ko so slovenski rodoljubi v Trstu v času, ko je bil predsednik ondotne slovanske čitalnice slovenski pesnik Dovan Vesel-Koseski, hoteli osnovati slovensko gledališče, ki pa je v tem obdobju ostalo šele pri poizkusih nekaterih prvih predstav. Ne glede na to pa je seveda nedvomno, da se je repertoar teh prvih gledaliških poizkusov hranil in napajal iz središča slovenskega prebuditvenega gibanja Ljubljane. Vendar se je Trst že v letih, ki so neposredno sledila letom po revoluciji, oddolžil z lastnim, dokaj živahnim kulturnim krogom, v katerem je Koseski sam zase in s svojimi lastnimi problematičnimi 199 jezikovnimi poizkusi skušal prevesti to ali ono pomembno delo iz nemškega dramskega slovstva, na drugi plati pa Fran Cegnar, ki je takisto prevajal nemško dramsko slovstvo s pomočjo svojega mentorja Frana Levstika. Ne dolgo zatem je Fran Levstik v dobi svojevrstnega razcveta slovenskih čitalnic sodeloval pri tem gibanju kot čitalniški tajnik v Trstu, dasi prekratko dobo, da bi bil zapustil kulturnemu življenju Slovencev v Trstu močnejše sledove in da bi bil dal še ne urejenemu gledališkemu življenju tržaških Slovencev kakšne trdnejše osnove. Prav ob tem času se je v neposredni tržaški okolici tako razvilo narodno pre-buditveno delovanje In poslovanje druge za drugo vznikajočih narodnih čitalnic, da ni moglo ostati brez vpliva tudi na gledališke poizkuse. Vse to diletantsko delovanje je dobivalo pobudo iz lastnih sil, iskalo pa je pripomočkov, kar se tiče repertoarja in tehničnih nasvetov, v slovenskem središču Ljubljani. Nedvomno je tudi to živahno gledališko diletantsko delovanje v neposredni tržaški okolici pomlajevalno vplivalo na Slovence v tržaškem mestnem središču, kjer so se proti koncu devetnajstega stoletja začele snovati igralske diletantske skupine, ki jim je za njih prve nastope še v omejenih možnostih dajala spodbudo igralska skupina iz slovenskega gledališča v Ljubljani, ko je pod Borštnikovim vodstvom leta 1889 gostovala v tržaškem gledališču »Fe-nice« in v mnogočem dala vzgled za načrtno vzpostavitev prirejanja gledaliških iger. Toda v tem času je bil odločilen še narodni pomen takih prireditev in je igralsko umetniška plat ostajala docela v ozadju. Iz teh začetnih stikov med slovenskim gledališčem v Ljubljani in igralskimi diletantskimi skupinami slovenskih meščanov v Trstu se je rodilo nepretrgano in izredno živahno gledališko sodelovanje med Ljubljano in Trstom, ki traja ne glede na obdobja nasilij pod fašistično vladavino še danes. Uspeh gledališke organizacije »Dramatičnega društva« v Ljubljani je vzpodbudil tržaške Slovence, da so si ustanovili svoje Dramatično društvo, ki je prirejalo v Trstu z izmenjajočo se srečo slovenske predstave dolgo vrsto let. To obdobje je tudi obdobje najprisrčnejših stikov obeh tedanjih stalnih slovenskih gledališč v Ljubljani in Trstu, ki so se kazali in poglabljali v vseh dopustnih smereh. Nedvomno se je ves repertoar predstav tržaškega »Dramatičnega društva« spočetka napajal ob repertoarju Slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani. Ne smemo pa spregledati, da je glede repertoarja vodstvo Slovenskega gledališča v Trstu že zgodaj začelo ubirati svojo pot in je v marsičem dajalo pobudo tudi osrednjemu slovenskemu gledališču. Tu bi bilo omeniti razne igre italijanskih pisateljev, ki jih je pod vplivom italijanskega kulturnega območja v Trstu imelo priložnost prej uočiti in odrsko preizkusiti kot ljubljansko gledališče, da ne omenimo posebej posameznih prevodov različnih italijanskih dram, s katerimi so se ukvarjali slovenski prevajalci v Trstu in Gorici. Ob medsebojnih vplivih repertoarja ne moremo pozabiti na nekatere igre, ki jih je gledališka cenzura v Ljubljani prepovedala, v Trstu pa dovoljevala, tako da je Vojnovičeva »Smrt majke 3ugovičev« prišla v slovenskem prevodu v Trstu prej na oder kot v Ljubljani. Vzpostavitev gledaliških stikov med Ljubljano in Trstom je imela za posledico tudi izmenjavanje posameznih poklicnih igralcev, zlasti ko je s sezono 1907/08 tržaško gledališče postalo poklicno gleda lišče. Poleg stalnega gostovanja Antona Cerarja-Danila in vodstvenega sodelovanja Verovška ter Cerarjeve-Danilove so se od časa do časa zbirali v Trstu tudi drugi slovenski igralci od Vebleta, Dragutino-viča, Daneša itd., ki so se jim po sezonah gledališke krize v Ljubljani pred prvo svetovno vojno pridružili nekateri operetni in operni pevci. Stalna in skoraj redna gostovanja skupine ljubljanskih igralcev so te stike samo še pospeševala in dopolnjevala. Ne smemo prezreti pomembne vloge, ki jo je imel v glasbenem življenju Slovencev tržaški konservatorij, zlasti ko je na konservatoriju absolviralo svoj glasbeni 200 pouk znatno število Slovencev, ki so pozneje imeli vidne položaje v slovenski glasbi, kakor na primer Emil Adamič, Vasilij Mirk in zlasti Mirko Polič. Tik pred prvo svetovno vojno je to omogočilo v Slovenskem gledališču v Trstu improvizirani poizkus slovenske opere, ki ga je ob požrtvovalnem delu posameznih sodelujočih Tržačanov omogočilo tudi sodelovanje ljubljanskega gledališča, s tem da je posodilo za te predstave in za vse druge glasbene predstave tržaškega gledališča vse potrebno in razpoložljivo notno in drugo gradivo. Nič manj ni v obdobju pred prvo svetovno vojno Trst pomenil tudi posebno okno v svet za razne kulturne potrebe v Ljubljani. Trst je kot razvijajoče se obmorsko velemesto sprejemal nešteta gostovanja raznih italijanskih, nemških In drugih gledaliških skupin. Ugodne prometne zveze med obema mestoma so skoraj ob vsakem času omogočale obisk raznih kulturnih prireditev v tržaškem velemestnem okolju. Vodstvo Slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani si je po svojih odposlancih ogledovalo zlasti operne predstave potujočih skupin v Trstu predvsem v primerih, kadar je šlo za omo-gočitev novih slovenskih krstnih predstav v Ljubljani še ne petih oper. Vodstvo je pri tem dajalo prednost Trstu pred Gradcem in tudi Zagrebom, ki je bil v tem času znan po majavem položaju ondotne opere, katere delovanje je bilo večkrat pretrgano. Četudi je prva svetovna vojna to gledališko sodelovanje obeh mest za vrl a, se je poživilo takoj v letu 1918, ko je Milan Skrbinšek s svojim načrtnim delom poživil Slovensko gledališče v Trstu. Dasi je bilo to njegovo sodelovanje omejeno na eno sezono, je njegovo vzgojno delo pripomoglo toliko, da je leta 1919 in zlasti po požigu Narodnega doma v Trstu leta 1920 vrsta slovenskih igralcev prešla preko meje in se vključila v dramski ansambel Narodnega gledališča v Ljubljani (Pregare, Pregarčeva, Kralj, Terčič itd.). Donos slovenskih igralcev iz Trsta je bil umetniško nedvomno tehten in je po svoji kvaliteti nedvomno enakovredno odtehtal vse slovenske igralske moči, ki so pred prvo svetovno vojno, prihajajoč iz Ljubljane, oplojevale delavnost Slovenskega gledališča v Trstu. Glede pomena teh izmenjav, zlasti glede na pomen igralskega vzgojnega dela Milana Skrbinška ni treba* izgubljati besed, ker je še dokaj viden. Ko pa je leta 1925 prevzel vodstvo Opere Narodnega gledališča v Ljubljani Mirko-Polič, se je kakor v nadaljevanju odprla> nova plat sodelovanja Tržačanov v osrednjem slovenskem gledališču v Ljubljani, ki ga je uvajal prav Mirko Polič, poznejša osrednja vodstvena osebnost slovenske Opere. Njegovo vodstveno mesto v tem osrednjem slovenskem glasbenem zavodu je pomenilo po glasbeni plati nedvomno višek sodelovalske povezave v kulturnih nalogah Ljubljane in Trsta. Prav pod Poličevim vodstvom je v sezoni 1936/37 prišlo do prvega uradnega gostovanja slovenske Opere zunaj jugoslovanskih državnih mej. Po naključju ter muhavosti evropske politike pred drugo svetovno vojno se je to gostovanje moglo izvršiti v Trstu po eni plati kot uvod v problematično politično prijateljstvo med fašistično Italijo in zunanjepolitično lavirajočo Jugoslavijo, po drugi plati pa kot nehoten donos in koncesija slovenski manjšini v Italiji. To gostovanje se je tik pred drugo svetovno vojno v sezoni 1938/39 ponovilo in je kakor prvič prineslo slovenski Operi obilo vljudnega priznanja, slovenskemu prebivalstvu v Trstu, ki je obe gostovanji sprejelo s skritim navdušenjem in solzami v očeh, pa samo neke vrste opomin In napoved nezadržljivih novih časov, ki so imeli priti kljub vsem nasilnim podvzetjem uradne fašistične vladavine v Italiji In Trstu. Poudariti pa je treba, da je naključje hotelo, da si je slovenska Opera priborila svoje prvo priznanje ob gostovanju zunaj jugoslovanskih državnih meja prav v Trstu, že od nekdaj spornem ozemlju in priznanem sti-kališču romanske in najbolj na zahod segajoče slovanske kulture. Če bi ob teh glavnih pojavih kulturnega, glasbenega in zlasti gledališkega sodelovanja med Ljubljano in Trstom hoteli še iti v podrobnosti, bi morali našteti 201 obilico stvari in dogodkov, ki so pomenili svojevrstne stične točke. Toda naj za zaključek poleg že navedenih dramskih igralcev, ki so sodelovali v osrednjem slovenskem gledališču v Ljubljani, priključimo še vrsto osebnosti, ki so takisto sodelovali v tem gledališču bodisi v dramskem bodisi opernem ansamblu in za katere ne bi bilo prav, če bi jih kakorkoli hoteli prezreti. Poleg najbolj vidnega in že omenjenega sodelovanja Poliča pri slovenskem gledališču v Ljubljani moramo nedvomno omeniti še naslednjo vrsto sodelavcev, ki so bili po rodu iz Trsta ali pa so si prav tam za dolga leta poiskali svoja bivališča, pa so pozneje iz enega ali drugega razloga našli svojo pot v Ljubljano: Robert Primožič, Mario Šimenc, Štefka Poličeva, Vidalijeva, Alda Nonni-jeva, Otta Ondina, Smiljan Samec, Merlak, Anžlovar, Smerkolj, Švara, Sancin, Gabri-jelčičeva itd. Naš pregled obsega v glavnem le obdobje do druge svetovne vojne, ker je čas po njej prinesel docela izpremenjene razmere in možnosti sodelovanja med obema mestoma. Zato naj na tem mestu odpade pregled sodelovanja po letu 1945, ko se je v Trstu obnovilo slovensko gledališče in so ondotni Slovenci povzeli tudi siceršnjo, dokaj razgibano kulturno delavnost. Iz razmer, ki jih je rodila druga svetovna vojna, je umevno, da je moralo biti poslej tudi kulturno sodelovanje med obema mestoma zelo živahno in usmerjeno v tisto smer, od katere je bilo pričakovati najpovoljnejše rešitve za razmah slovenskega kulturnega življenja na narodnostno izredno izpostavljeni postojanki v Trstu. Toda ta kratki prikaz sodelovanja obeh mest v enem stoletju, kakor smo ga ne čisto popolno skušali urediti v tem člančiču, naj utemelji potrebo nadaljnjega sodelovanja obeh mest na osnovi prijateljskega priznanja slovenske kulturne individualnosti in vseh ostalih nujnih in neogibnih stvarnosti, ki jih mora zagotoviti v svetovnem miru temelječa resnična evropska kultura. j« DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE LJUBLJANA, MESTNI TRG 26 Izdaja knjige slovenskih pisateljev in pesnikov, knjige svetovnih klasikov, sodobno politično literaturo, revije, slovarje itd. Ima v zalogi strokovno in poljudnoznanstveno literaturo Zalaga šolske knjige, glasbene izdaje, učila in vse vrste tiskovin Ima stalno v zalogi šolske in pisarniške potrebščine, slikanice, igrače itd. 202 REPERTOAR LJUBLJANSKE OPERE OD SEZONE 1892/93 DO 15. VI. 1954 Skladatelj 1. Auber 2. Beethoven 3. Bellini 4. Bizet 5. Bizet --6. Blodek 7. Blech 8. Boito 9. Borodin 10. Bravničar 11. Bravničar 12. Britten 13. Catalani 14. Charpentier 15. Cilea 16. Cornelius 17. Čajkovski 18. Čajkovski 19. Čajkovski 20. čerepnin 21. D'Albert 22. D'Albert 23. De Falla 24. Delanoy 25. Delibes 26. Donizettl 27. Donizettl 28. Donizetti 29. Donizetti 30. Donizetti 31. Dvofak 32. Dvofak 33. Dvofak 34. Flotow 35. Flotow 36. Foerster A. 37. Foerster J. B. 38. Fontana 39. Gerbič 40. Giordano 41. Glinka 42. Glinka 43. Gluck 44. Gluck 45. Goldmark 46. Gotovac 47. Gotovac 48. Gounod 49. Halevy 50. Hatze 51. Hummel 52. Humperdinck 53. Ipavec ^ 54. Janaček 55. Janaček 56. Karel 57. Kienzl 58. Konjovič 59. Konjovič 60. Kogoj 61. Koszalsky 62. Kovafovic 63. Kozina '" 64. Kfenek Opera Nema iz Portici Fidelio Norma Carmen Lovci biserov V vodnjaku Zapečatenci Mefistoteles Knez Igor Hlapec Jernej Pohujšanje v dolini šentflorjanski Beraška opera La Wally Luiza Adrianna Lecouvreur Bagdadski brivec Jevgenij Onjegin Jolanta Pikova dama OI-OI Nižava Mrtve oči Kratko življenje Damski lovec Lakme Don Pasquale Favoritinja Linda di Chamounix Lucia di Lammermoor Kapljice za ljubezen Jakobinec Rusalka Vrag in Katra Alessandro Stradella Marta Gorenjski slavček Eva Azrael Nabor Andrea Chenier Ruslan in Ljudmila Ivan Susanin Orfej in Evridika Ifigenija na Tavridi Sabska kraljica Morana Ero z onega sveta Faust 2idinja Adel in Mara Mara Janko in Metka Teharski plemiči Jenufa Katja Kabanova Botra Smrt Evangeljnik Koštana Miloševa ženitev črne maske Zemruda Psoglavci Ekvinokcij Jonny svira Leto prve število izvedbe predstav 1904 3 1927 51 1896 14 1896 217 1906 5 . 1889 46 1923 8 1922 13 1930 54 1941 8 1931 8 1953 11 1926 9 1922 45 1940 8 1925 7 1903 130 1938 10 1905 63 1933 5 1909 65 1925 30 1935 5 1931 5 1922 13 1925 63 1902 3 1937 6 1907 29 1938 6 J9J8 6 « 1908 110 1923 9 "T901 3 1894 29 1896 126 T925 7 1903 3 1925 4 1933 25 1906 2 1947 19 1942 15 1954 14 1910 17 1933 6 1937 84 1896 148 1901 18 1938 7 1905 9 1895 28 1892 6 1922 76 "1934 5 1936 5 1907 26 1931 15 1927 5 1929 9 1936 5 . 1902 13 1946~" 23 1928 12 203 Skladatelj Opera Leto prve izvedbe število predstav 65. Kreutzer Prenočišče v Granadi 1893 5 66. Leoncavallo Glumači 1899 122 67. Lortzing Car in tesar 1905 15 68. Malahovsky Hlapec Jernej 1932 6 69. Mascagni Prijatelj Fric 1942 6 70. Mascagni Cavalleria rusticana 1893 113 71. Massenet Manon 1907 145 72. Massenet Thais 1921 54 73. Massenet Werther 1909 52 74. Massenet Don Kihot 1938 39 75. Massenet Glumač Matere Božje 1914 32 76. Mayerbeer Hugenoti 1904 4 77. Mayerbeer Afričanka 1895 9 78. Minnheimer Mazepa 1908 3 79. Monluszko Halka 1897 13 80. Montemezzi Ljubezen treh kraljev 1929 5 81. Mozart Figarova svatba 1926 62 82. Mozart Don Duan 1925 45 83. Mozart čarobna piščal 1927 18 84. Mozart Beg iz Seraja 1929 25 85. Mozart Cosi fan tutte 1926 8 86. Musorgski Boris Godunov 1921 72 87. Musorgskl Soročinski sejem 1949 29 88. Musorgski Hovanščina 1934 14 89. Nicolai Vesele žene windsorske 1898 33 90. Novak Laterna 1931 6 91. Neumann Ljubimkanje 1912 3 92. Offenbach Hoffmannove pripovedke 1903 120 93. Offenbach Robinzonada 1932 7 94. Odak Dorica pleše 1935 7 95. Osterc Dandin v vicah 1932 5 96. Osterc Medea 1932 5 97. Osterc Iz komične opere 1928 6 98. Parma Zlatorog 1921 15 99. Parma Ksenija 1897 26 100. Parma Stara pesem 1898 14 101. Parma Urh, grof Celjski 1895 4 102. Planquette Corneivillski zvonovi 1905 19 103. Polič Mati Jugovičev 1947 11 104. Polič Deseti brat 1951 31 105. Polič-Foerster Gorenjski slavček 1937 11 106. Ponchielli Gioconda 1938 14 107. Pratella Nlna-nana, punčka moja 1931 9 108. Prokofjev Zaljubljen v tri oranže 1927 35 109. Puccini Madame Butterfly 1908 231 110. Puccini La Boheme 1903 208 111. Puccini Tosca 1906 173 112. Puccini Gianni Schicchi 1922 35 113. Puccini Sestra Angelika 1922 19 114. Puccini Turandot 1921 13 115. Puccini Manon Lescaut 1932 13 116. Puccini Plašč 1922 10 117. Puccini Dekle z Zlatega zapada 1928 5 118. Ricci Krišpin in njegova botra 1942 8 119. Rimski Korsakov Sneguročka 1931 40 120. Rimski Korsakov Carska nevesta 1924 16 121. Rimski Korsakov Majska noč 1924 7 122. Rimski Korsakov Mozart in Salieri 1924 7 123. Respighi Plamen 1939 7 124. Rossini Seviljski brivec 1905 156 125. Rossini Viljem Tell 1902 12 126. Rossini Pepelka Angelina 1935 6 127. Ro2icky Eros in Psiha 1927 5 128. Savin Lepa Vida 1909 23 129. Savin Gosposvetski sen 1923 10 130. Savin Matija Gubec 1936 6 204 Skladatelj Opera Leto prve izvedbe Število predstav 131. Saint Saens Samson in Dalila 1908 17 132. Sattner Tajda 1927 9 133. Schmidt Notredamski zvonar 1923 7 134. Smetana Prodana nevesta 1894 307 135. Smetana Dalibor 1899 38 136. Smetana Poljub 1894 37 137. Smetana Tajnost 1922 7 138. Smetana Libuša 1934 3 139. Strauss Kavalir z rožo 1936 6 140. Strauss Saloma 1928 12 141. Stravinski Oedipus rex 1928 6 142. Suppe Lepa Galatea 1909 4 143. Sutermeister Romeo in 3 u I i j a 1952 21 144. šafranek-Kavič Hasanaginica 1930 15 145. širola Novela od Stanca 1923 8 146. Šostakovič Katarina Izmajlova 1936 8 147. švara Veronika Deseniška 1946 21 148. švara Kleopatra 1940 6 149. švara Prešeren 1954 13 150. Thomas Mignon 1905 86 151. Vilhar Lopudska sirotica 1025 4 152. Vilhar Smiljana 1901 2 153. Vladigerov Car Kalojan 1937 4 154. Verdi Traviata 1897 282 155. Verdi Trubadur 1895 189 156. Verdi Rigoletto 1896 168 157. Verdi Aida 1898 96 158. Verdi Ples v maskah 1897 41 159. Verdi Falstaff 1938 40 160. Verdi Othello 1903 18 161. Verdi Ernani 1897 13 162. Verdi Moč usode 1930 8 163. VVagner Večni mornar 1900 44 164. VVagner Tannhaiiser 1900 33 165. VVagner Lohengrin 1899 32 166. Wagner Parsital 1933 10 167. Wagner VValkira 1929 9 168. VVeber Čarostrelec 1893 34 169. Wagner-Regeny Kraljičin ljubljenec 1935 6 170. VVeinberger švanda dudak 1926 16 171. VVeingartner Vaška šola 1921 13 172. VVeil Car se da fotografirati 1931 5 173. VVeiss Naskok na mlin 1903 5 174. VVeiss Poljski žid 1906 3 175. Wolf-Ferrari Zvedave ženske 1926 22 176. VVolf-Ferrari štirje grobijani 1934 18 177. VVolf-Ferrari Suzanina tajnost 1911 7 178. Zajc Nikola Šubic Zrinjski 1900 31 179. Zandonai Francesca da Rimini 1935 5 Opomba: V tem pregledu so upoštevana le operna dela, ki jih je uprizorila ljubljanska Opera od I. 1892 do danes, ne pa tudi baletna in operetna dela. 205 ANSAMBEL OPERE SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Upravnik SNG: Juš Kozak Umetniško vodstvo Opere Direktor Opere: dr. Valens Vodušek Dramaturg: Smiljan Samec Tajnik Opere: Draga Fišerjeva Dirigenti: Samo Hubad, Bogo Leskovic, Rado Simoniti, dr. Danilo Švara Režiserji: Ciril Debevec, Hinko Leskovšek, Edvard Rebolj Koreografa: Pia in Pino Mlakar Zborovodja: Jože Hanc Baletni mojster: Slavko Eržen Literarni redaktor: Mitja Šarabon Arhivar: Franc Dujec Administrator: Ana Višnerjeva Korepetitorji: Boris Borštnik, Mara Breskvarjeva, Zdenka Carjeva, Marij Rijavec, Milena Trostova, Dana Hubad Inspicienta: Peter Bedjanič, Milan Dietz Tajnik baleta: Silva Japljeva Šepetalca: Branislav Demšar, Bogo Švajger Solisti Opere Soprani: Vilma Bukovčeva, Vanda Gerlovičeva, Sonja Hočevarjeva, Manja Mlejnikova, Maruša Patikova, Milica Polajnarjeva, Matija Skenderovi-čeva, Nada Vidmarjeva, Elza Barbičeva Alti: Sonja Drakslerjeva, Elza Karlovčeva, Mila Kogejeva, Cvetka Součkova, Bdgdana Stritarjeva, Vanda Ziherlova Tenorjih Svetozar Banovec, Miroslav Brajnik, Drago Čuden, Gašper Dermota, Janez Lipušček, Leopold Polenc, Slavko Štrukelj Baritoni: Andrej Andrejev, Ivo Anžlovar, Vladimir Dolničar, Vekoslav Janko, Franc Langus, Samo Smerkolj Basi: Julij Betetto, Ladko Korošec, Zdravko Kovač, Friderik Lupša, Danilo Merlak, Drago Zupan Stalni gostje: Valerija Heybalova, prvakinja beograjske Opere, Rudolf Franci, prvak zagrebške Opere, Josip Gostič, prvak zagrebške Opere Člani opernega baleta Solisti: Veronika Mlakarjeva, Tatjana Remškarjeva, Lidija Lipovževa, Breda Pretnarjeva, Breda Šmidova, Slavko Eržen, Stanislav Polik, Janez Miklič, Jaka Hafner, Metod Jeras, Duško Trninič (prvak baleta beograjske Opere) Člani baletnega zbora: Raša Benedik, Stanislava Brezovarjeva, Milica Buhova, Mercedes Dobrškova, Marija Gradova, Breda Hanžičeva, Mi- 206 lena Horvatova, Vida Klančarjeva, Ljudmila Mavričeva, Henrik Neubauer, Nataša Neubauerjeva, Iko Otrin, Marjanca Petanova, Jelka Rusova, Majna Sevnikova, Štefka Sitarjeva, Albina Vertačnikova, Gorazd Vospernik, Stanislav Čoki, Janez Mejač, Zdravko Vospernik, Gabrijela Gradova, Ksenija Hribarjeva, Vesna Vidrova, Bogomira Gabrijelčičeva, Radomir Krulanovič, Tomislav Pečarič, Danilo Minic, Vlastimir Dedovič Člani opernega zbora Ambrožič Alojzij, Arčon Arnold, Babšek Frančiška, Berce Andrej, Bonač Josipina, Cankar Erna, Cankar Marjan, Ciglič Vladimir, Černigoj Leopold, Garibaldi Rado, Gašperšič Anton, Gašperšič Jože, Gorjanc Marija, Grmek Gabrijel, Hafner Erna, Hočevar Marica, Hočevar Maruša, Intihar Silva, Jakša Ladislav, Jelnikar Franjo, Juvančič Marija, Kovačič Marija, Kavčič Ida, Kobal Ljubomir, Kampuš Miha, Marincelj Tončka, Medvedšek Magda, Mestnik Oto, Meze Dušan, Milič Alojzij, Mučič Alenka, Muller Elza, Narat Antonija, Nerat Angela, Oblak Pavel, Orehek Franc, Pibernik Tončka, Pirc Jožica, Pleško Julij, Povše Jože, Povše Rada, Puhar Franc, Rupnik Leopol-dina, Skrbinšek Miloš, Slabe Maruša, Smerekar Srečko, Škabar Ljudomil, Škerjanc Slavica, Škof Ivan, Šprajcer Dušan, štular Josip, Tomšič Justina, Turk Antonija, Ulčar Slava, Leskovšek Majda, Zemljič Dubravka, Zupančič Anton, Žagar Helvina, Žnidaršič Ivan, škele Ruža, Prus Anton, Kristan Boža, Zakrajšek Stanko. Vodja statistov: Močnik Stane Člani orkestra Koncertna mojstra: Kajetan Burger, Jelka Stanič-Krekova I. violina: Ali Dermelj, Uroš Prevoršek, Jovan Jovanovič, Albert Jermol, Ivan Trost, Vinko Novšak, Janez Žižmond, Janez Kumar II. violina: Srečko Dražil, Josip Zupančič, Guglielmo Biasetto, Mirko Korošec, Franc Ravnik, Rihard Lozej, Milan Stibilj, VValter Riedlbauer, Ermano Labate Soločelist: Čenda Šedlbauer, čelisti: Adolf Ravnihar, Hilda Lobejeva, Ivan Poljanšek, Ernest Krulc, Franc Kostevc Viola: Jurij Gregorc, Srečko Zalokar, Stane Mihelič, Franz Palm, Marjan Božič, Pavel Ivanov Basi: Pavel Godina, Svetozar Benčič, Jože Mlakar, Ivan Strašek Flavta: Albano Persi, Slavko Lackovič, Marjanca Humerjeva Klarinet: Janez Vidrih, Miljutin Ravbar, Marjan Kodelja Oboa: Franc Bregar, Branko Flego, Egon Gottvvald, Alfredo Bottazzi Fagot: Ivan Lesar, Alojz Medved Rog: Jože Zupančič, Jože Falout, Viktor Pokorn, Ivan Hafner Trobenta: Zoran Ažman, Avgust Grintal, Otmar Herman, Adolf Škorjanc Pozavna: Anton Sancin, Silvester Tamše, Srečko Čulap Tuba: Vladimir Živkovič Harfa: Ana Dubravska Tolkala: Karel Beden, Ivan Jarc, Miha Pogačnik, Milan Bračko 207 Tehnično vodstvo Tehnični direktor: inž. arch. Ernest Franz (inscenator) Odrski mojster: 3ože Kastelic šef razsvetljave: Silvo Šinkovec Rekviziter: Jernej Logar Tapetnik: Lado Vovk Dekoraterji: Andrej Zajc, Celestin Sancin, Ludvik Wohlmut, Milan Filipič, Franc Hrovat, Ivan Duričič, Milan Justin, Ciril Klemenčič, Alojz Logar, Ladislav Perša, Anton Šribar, Alojz Knific Električarji: Anton Drčar, Marjan Ban, Vinko Dvoršak, Roman Heybal, Mile Škabar, Franc Kos, Franc Savenc Garderoberji: Mara Učak, Fani Sekula, Anica Klabjan, Ivanka Kos, Ivan Stanič, Adolf Lapanja, Jože Kreč, Mirko Šušteršič Lasuljarji in maskerji: Janez Mirtič, Anton Žejn, Erna Novak, Emilija Sancin, Tončka Uderman Vratarji in telefonisti: Ivan Likovič, Angel Briščak, Nace Vrhovnik Upravitelj hiše: Albin Lončarič Kurir: Jože Sekirnik Snažilke: Julka Cankar, Angela Cegnar, Anica Flajnik, Marjeta Kenje, Jožica Mesojedec, Frančiška Šef TEKSTIL • IMPEX Uvoz bombaža, staničnih vlaken, umetne svile, volne in ostalih surovin za predilnice, tkalnice in pletilnice Izvoz vseh vrst tkanir, pletenin in konfekcije L3UBL3ANA, Beethovnova ul. 15 Tel. 23-540 Potniki—turisti l Kadar boile obiskovali Slovenijo, se za vse turistične usluge in informacije obračajte na Putnika-Slovenije, ki ima svoje poslovalnice v vseh večjih turističnih in industrijskih krajih ter na vseh obveznih obmejnih prehodih V NAŠ BIFE kjer te postrežejo z okusnimi hladnimi in toplimi jedili in z izbrano alkoholno in brezalkoholno pijačo! Kolektiv 2).a/-3afna 1* O D J K T J K c^J—cmcjlale Proizvaja: sardine v oljčnem olju, zvite in ravne, sardelne filete (fi-letne zvitke), skombre v oljčnem olju, tunino v oljčnem olju, papaline, slane ribe v dozah in sodih TELEFON ST. 4S V KOPRU Ko prideš v Ljubljano, obišči kvalitetni bile na Cankarjevi cesti 12 nasproti Opere Ob kratkem odmoru — dobro okrepčilo! RUDA Proizvodnja in prodaja opeke in gradb. materiala IZOLA NUDI SVOJE IZDELKE OB NAJUGODNEJŠIH POGOJIH TELEFON ŠTEV. S ___________________________ ISTRSKA BANKA D* D* Vrši posle plačilnega prometa z inozemstvom • Zbira vloge na tekoče račune in hranilne knjižice ter jih najpovoljneje obrestuje • Odobrava gospodarske in potrošniške kredite • Vrši druge bančne posle Priporoča se za svoje usluge! KOPER SPLOŠNA TRGOVSKA d. d. I M P O R T E X P O R T Teleion 100 TRGOVSKO PODJEDE Z INDUSTRIJSKIM BLAGOM NA DEBELO „Sl ■ “ avica Koper nudi bogato izbiro vseh vrst tekstilnega blaga, obutve in usnja, kozmetičnih artiklov, pohištva, raznih lesnih izdelkov, ieieza in drugih kov. izdelkov Blago dostavlja po ugodnih cenah franko skladišče kupca Solidna in hitra postrežba • Kupuje vse vrste industr. blaga PRIPOROČA SE KOLEKTIV SODOBNA OPREMA IN ARAN2IRANJE NAJBOLJ ZAHTEVNIH RAZSTAVNIH PROSTOROV NA VELESEJMIH IN RAZSTAVAH DOMA IN V INOZEMSTVU PROSPEKTI, KATALOGI, LEPAKI, POSLOVNE TISKOVINE, RAZGLEDNICE, ALBUMI IN DRUGA SREDSTVA ZA USPEŠNO KOMERCIALNO IN TURISTIČNO PROPAGANDO V OKUSNI IN MODERNI IZVEDBI NA3MODERNE3E UREJEN LASTNI FOT O-A T E L J E, ZNAN PO SVOJIH KVALITETNIH DELIH V ČRNO-B E LI IN BARVNI TEHNIKI. BOGAT ARHIV KOMERCIALNIH IN TURISTIČNIH POSNETKOV, AMERIŠKA RETUŠA STROKOVNI NASVETI INDUSTRIJSKIM, TRGOVSKIM IN GOSTINSKIM PODJETJEM TER TURISTIČNIM DRUŠTVOM, KAKO NAJ NAJBOLJE ORGANIZIRAJO SVOJO PROPAGANDNO IN REKLAMNO DEJAVNOST HPORIPROpi IIII l|1 II OH TELEFON ŠTEV. 20-282 IN 25-024