Izvleček
Prispevek opisuje osebni pogled na 
pomen in vlogo domoljubja in varovanja 
narave kot pomembnih elementov 
srednješolskega geografskega 
kurikuluma. Izpostavljeni so tudi pomen 
in vloga geografi je kot učnega predmeta, 
pomen vrednot in vzgojna funkcija 
predmeta, status geografi je v srednji šoli, 
potreba po spremembi učnega načrta za 
geografi jo ter nujnosti večje vključitve 
učiteljev pri načrtovanju in izvedbi učnih 
načrtov. Predstavljen je tudi primer 
projekta Državljanska kultura, ki ga 
izvajamo na šoli in kaže, kaj lahko vsak 
izmed nas stori na tem področju.  
Ključne besede: domovina, domoljubje, 
geografi ja, narava, politika, učni načrt, 
vrednote, državljanska kultura
Abstract
The article describes the author’s personal 
views on the importance and role of 
patriotism and nature protection as 
important elements of the secondary school 
Geography curriculum. It also highlights 
the importance and role of Geography as 
a school subject; the importance of values 
and the educational function of this subject; 
the status of Geography in secondary 
school; the need to modify the Geography 
Curriculum; and the necessity of greater 
involvement of teachers in the planning 
and implementation of curricula. It also 
presents an example of the Civic Culture 
project being implemented at the school, 
which shows what each one of us can do in 
this area.
Keywords: homeland, patriotism, geography, 
nature, politics, curriculum, values, civic culture
Sam delujem v lokalni politiki že peti mandat, 
sem občinski svetnik in podžupan majhne, 
obmejne, neokrnjene, obrobne in čudovite 
občine Zavrč v Halozah. Ne glede na to, katera 
politična opcija je na oblasti, je dolžnost vsakega 
geografa, da se oglasi v podporo zaščiti narave. 
Kdo, če ne mi? Kdaj, če ne zdaj? 
Geografi ja je zelo multidisciplinarna, 
kompleksna, naravoslovna in družboslovna 
znanost. Imam občutek, da se sploh ne 
zavedamo, kakšna znanja posedujemo. Naš 
predmet nima statusa nacionalnega predmeta. 
Že 25 let poučujem geografi jo v gimnaziji, žal 
pa vsi dijaki nimajo geografi je vsa štiri leta, 
podobno kot zgodovino. To, kar imamo mi 
v tej naši prečudoviti deželi, kot rečemo na 
sončni strani Alp, na tako majhnem ozemlju, ne 
premore nobena država na svetu. In ta dejstva 
vedno znova ponavljam svojim dijakom. Gre za 
vrednote, za odnos, za naš profesionalni etos. 
To bi moral početi vsak izmed nas. Ljubezen do 
domovine in do narave. Največje domoljubje je 
imeti rad svojo domovino in naravo, ki vizualno 
ustvarja občutek domovinske pripadnosti. 
To niso zgolj dejstva, ampak po klasifi kaciji 
tudi tretja stopnja ciljev v našem kurikulumu. 
Geografi ja ima izjemen vzgojno-izobraževalni 
smisel. To je potrebno učiti otroke od vrtca 
naprej. Otroci, ki jih učimo, bodo nekoč 
odločevalci, ministri, predsedniki vlad ... 
Velika škoda je, da v Sloveniji nimamo, podobno 
kot v večini razvitih evropskih demokracij, 
stranke zelenih. Imeli smo jo, še v začetku 
devetdesetih, pa se je potem stopila z večinsko 
LDS na združitvenem kongresu marca 1994 na 
Bledu. Ne sme nam biti vseeno, vsak ima pravico 
povedati svoje mnenje in delovati po najboljših 
močeh v svojem lokalnem okolju in seveda tudi 
širše v nacionalnem okviru. Tudi brezogljična 
družba in ekonomije s čim manjšim ogljičnim 
odtisom so zelo moderne. Od besed k dejanjem. 
Osebno sem navdušen nad podjetjem Pipistrel, 
ki je najboljše svetovno letalsko podjetje, hkrati 
tudi najbolj ekološko. Osvajajo celotni svet in so 
O domoljubju in varovanju narave
On Patriotism and Nature Protection
Mag. Dušan Rojko
III. gimnazija Maribor 
dusan.rojko@tretja.si
COBISS: 1.04
46
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  3/2020
širimo obzorja

lahko zgled nam vsem, kako je potrebno delovati 
in združevati moči, ne pa obdelovati samo 
svojega vrtička.
Prav bi bilo, da bi bili tudi učitelji in profesorji 
geografi je bolj vpeti v proces kreiranja učnih 
ciljev in vsebin. Aktualni Učni načrt za geografi jo 
v gimnazijah je bil potrjen 14. februarja 2008. 
Zapisanih je veliko ciljev, vsebin in kompetenc. 
Po moji presoji je učni načrt potreben temeljite 
prenove, kjer bi sodelovali vsi deležniki, tako 
rekoč od vrtca do fakultete. Avgusta 2019 
sem na srečanju študijske skupine predlagal 
vseslovenski simpozij geografov, kjer bi dorekli 
nove smernice pouka geografi je za sodoben čas. 
Na tem simpoziju bi sodelovali vsi geografi , ki 
jim je mar za prihodnost našega predmeta. Ciljev 
in vsebin je v učnem načrtu zapisanih zelo veliko 
in vedno nas preganja čas in skrb za predelano 
učno snov. Učitelj geografi je naj bi bil avtonomen 
subjekt, ki lahko ali naj bi v pouk vključeval 
aktualne vsebine in tudi vzgojne cilje, za kar nam 
po navadi zmanjka časa ali pa temu posvetimo 
premalo časa. 
V poglavju 2.1.5. učnega načrta za geografi jo so 
opredeljeni tudi vzgojni cilji. Gre za povezavo 
z državljansko vzgojo, vzgojo za sožitje, 
multikulturno in medkulturno vzgojo ter 
okoljsko vzgojo. Kot zelo pomemben cilj tega 
poglavja je zapisano, da dijaki razvijajo pozitivna 
čustva do domovine, občutek pripadnosti 
svojemu narodu in državi ter spoštovanje 
njene naravne in kulturne dediščine. Zelo 
pomembna sta tudi cilja, da se dijaki vzgajajo v 
razumevanju pomena vrednot pri odločanju o 
posegih v prostor in razvijajo zavest o reševanju 
lokalnih, regionalnih in svetovnih problemov po 
načelih trajnostnega razvoja in načelih Svetovne 
deklaracije o človekovih pravicah. 
Na naši šoli zgoraj navedene cilje uresničujemo 
z različnimi ekskurzijami, projekti, terenskim 
delom in zlasti projektom Državljanska kultura, 
ki ga sistematično izvajamo že 15 let. Projekt 
Državljanska kultura je namenjen dijakom tretjih 
letnikov. Nosilca projekta sva prof. Mojca Fajt in 
mag. Dušan Rojko. Projekt poteka v sklopu tedna 
obveznih izbirnih vsebin v septembru. V projektu 
želimo uresničiti vse tiste cilje, zmožnosti in 
pričakovane dosežke, za katere nam pri rednem 
pouku velikokrat zmanjka prostora. V sklopu 
tega projekta potekajo številne dejavnosti: 
- ogled prestolnice (stare Ljubljane) in njenih 
znamenitosti (povezava s TIC Ljubljana), 
- obisk državnega zbora in pogovor s poslanci 
državnega zbora, 
- obisk hiše Evropske unije in pogovor s 
poslanci evropskega parlamenta, 
- okrogla miza in predavanje na šoli s poslanci 
državnega zbora, državnimi svetniki in 
evropskimi poslanci, 
- ekskurzija na sedež evropskega parlamenta v 
Strasbourg in Bruselj, 
- predavanja zunanjih izvajalcev in svetovnih 
popotnikov, 
- delavnice v razredu z dijaki na temo 
Državljanska kultura. 
Dijaki rešujejo delovne liste, pišejo poročila, 
opravijo evalvacije svojega dela, aktivno 
sodelujejo v razpravi s političnimi odločevalci, 
spoznavajo in vrednotijo drugačne oblike 
vzgojno-izobraževalnega dela. 
S tem projektom želimo, da spoznajo svojo 
državo, njeno prestolnico in vlogo prestolnice 
ter predvsem vlogo in pomen političnih 
odločevalcev. Spodbujamo jih k strpnemu in 
kulturnemu dialogu, spoštovanju drugačnosti, 
empatije, človekovih pravic, trajnostnega razvoja, 
vrednot in upoštevanja drugače mislečih. 
Domoljubje ni samo imeti rad svoj dom, svoje 
najbližje in svojo domovino. Domoljubje so 
pozitivna čustva in vrednote do svoje domovine 
in tudi države. Domoljubje pomeni tudi imeti 
rad celoten svet, našo širšo globalno domovino, 
sprejemati versko, politično, rasno in spolno 
različnost, se odpovedovati predsodkov, biti 
čuteč do marginalnih skupin, razumeti pomen 
varovanja in ohranjanja naravne in kulturne 
dediščine in zavreči vse mogoče »-izme«: 
nacionalizme, populizme, rasizme, šovinizme, 
ksenofobizme, fanatizme, ekstremizme itd. 
Imamo en planet, ki je naša domovina. Čuvajmo 
in varujmo to domovino bolj kot kadarkoli doslej. 
In pustimo jo lepo in nedotaknjeno še mnogim 
rodovom naših zanamcev. S pravimi vrednotami, 
pravilno komunikacijo in predvsem s svojim 
delom in zgledom. 
47
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  3/2020
širimo obzorja