Za pol leta......$2.00 GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. MONDAY AlIHEAf VHEATLESS wnraiKunui KXW OOKIUNIMC VUtAT TELEFON: 4687 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 2876 C0RTLANDT« NO. 106. — ŠTEV. 106. NEW YORK, MONDAY, MAY 6, 1918. — PONEDELJEK, 6. M AJA, 1918. VOLUME XXVI. LETNIK XXVI. Odgodenje avstr. drž. zbora -000 DA BO ZAMOGLA DELATI VLADA PO SVOJI VOLJI, BO POSLALA DOMOV VSE POSLANCE. — VLA DA NE TRPI KRITIKE PARLAMENTA. — KAKŠNEGA MNENJA JE AVSTRIJSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK GLEDE BODOČE JUGOSLOVANSKE DRŽAVE. — O SAMOSTOJNOSTI NOČE NIČESAR tf SLIŠATI. — EKONOMSKI PROBLEMI. -ooo- Trne translation filed with the nost master at New York, N. Y. on May fi. master at New York, N. Y. on April 27, 8, 1917. Amsterdam, 4. maja. — Avstrijski eesar Karol je dal ministrskemu predsedniku pplnomoč, da odgodi državni zbor ter s tem zaporne z d red b am i, vsled katerih bo nemo-gore vsako nadaljno zborovanje avstrijskega parlamenta, pravi neka brzojavka z Dunaja. Na Dunaju objavljeno poročilo pravi, da je odgodenje parlamenta pripisovati resnosti položaja glede živil. • V ugotovilu se glasi: — Vlada bo posvetila celo svojo silo ekonomskemu problemu ter skušala vstvariti razmere, ki jih je treba, da bo moglo prebivalstvo vstrajati naprej. Brzojavka z T>iinaja pravi, daje avstrijski ministrski predsednik von Seydler, govoreč na zborovanja voditeljev strank, izjavil, da je resnosti ekonomskega položaja pripisovati, da sedanja vlada noče kritike parlamenta. On je vsled tega zahteval, naj se preloži zasedanje državnega zbora ter izjavil, da bo vlada nasilno preprečila zasedanje, če bi poslanci ne privolili v zahtevo vlade. Predsednik poslanske zbornice je rekel v odgovor na izjave ministrskega predsednika, da splošne razmere, ki prevladujejo po deželi, ter zahteva največjih političnih strank za zopet 110 zasedanje parlamenta, ne dovoljujejo nadaljnega zavlačevanja tega zasedanja, i Voditelji nemških strank so bili za odgodenje, a dr. Victor Adler, voditelj socijalistov ter drugi odposlanci vključno poljsko skupino, so bili proti tej odredbi. Kljub vsem protestom pa se je sklenilo odgodenje državnega zbora. Ministrski predsednik von Scvdler je prirznal obstoj številnih problemov, katere je treba vzeti v pretres, prav posebno pa agitacijo za vstanovljenje jugoslovanske države. Kljub temu pa je razprava glede tega problema nemogoča za sedaj, — je izjavil, kajti ne tika se le Avstrije, — temveč tudi Ogrske in Bosne. Ena stvar pa je gotova. Če bi bila taka država vsta-novljena, bi se moglo zgoditi to pod žezloni njegovega veličanstva in bi bila ta država del monarhije. Ne mogla bi vsebovati onih delov avstrijskega ozem-J.j^v. ki meje na Jadransko morje ter so tesno zvezani z o-k/vtji, kjer se govori nemški jezik. Narodnostne želje pa obstajajo tudi v teh okrajih ter je povsem naravno, da se bo glede narodnostnih želja Jugoslovanov vse primemo ukrenilo. Tekom razprave glede vprašanja revizije vstave na podlagi narodnih avtonomij je objavil ministrski predsednik von Seydler, da bo na <1eškem vlada kmalo izdala odredbe, določujoče imenovanje administratorjev za okraje, ki so obljudeni od povsem določenih narodnosti. Poleni ko je dal izraza svarilu proti hujskanju'naroda proti narodu, je rekel: — Cela naša vojaška in politična situaeija je dospela do viška. V naslednjih par mesecih bomo doživeli velike odločitve. Trdno sem prepričan, da bo odločitev na bojnih poljih izpadla v prid Avstrije in njenih zaveznikov. Naše ekonomske, prav posebno pa naše živilske razmere so zelo resne, vendar pa niso še obupne. Življensko vprašanje za državo je: vstrajati do končne srečne odločitve. Vsled tega je treba pustiti vlado, nemoteno od parlamentarne konfuzije, da posveti vse svoje sile tem nalogam. — Ministrski predsednik je zatem priporočil odgodenje Nasedanja državnega zbora. Dunajska ''Wiener Zeitung". to je uradni list, je objavila naslednje ugotovilo vzrokov za odgodenje parlamenta : — Nahajamo se v zadnji odločilni fazi vojne. Noben sovražnik nam ne preti več na vzhodu, a v trdni zvezi z Nemčijo in drugimi svojimi zavezniki moramo prisiliti tudi vse ostale naše nasprotnike, da opuste svoje sovražne ti a mene. Kljub eni ali dvema obetujočima tendeneima ni za-mogel parlament najti vstal jene politike. Kot so stvari sedaj, bo obnovljenje zasedanja parlamenta ne lajšalo položaja, temveč bo le poostrilo politično nasprotstvo ter vsled tega grožalo izvršenje onih ekonomskih nalog, od ko jih uspešne rešitve je odvisno vse. Dokler ne bo zopet sklican parlament, kar se bo zgodilo v najkra jše mogočem času, bo vlada posvetila vso svojo silo ekonomskim problemom dneva, posebno pa nalogi dobave živil za narod ter bo skušala na vsak način v-riti razmere, ki so potrebne, da bo prebivalstvo vstra- j * m. ^ AVSTRIJA SE BOJI JUGOSLOVANOV LJUBLJANSKEGA KNEZOŠKOF A, DR. ANTONA BON A VENTURE JEGLIČA SO BAJE ARETIRALI. — DOLGO ČASA JE BIL STEBER AVSTRIJSKE VLADE, SLEDNJIČ SE JE PA ZAČEL VSEENO ZAVZEMATI ZA SVOBODO IN PROSTOST SVOJEGA NARODA. — AVSTRIJA SI NE UPA UVESTI NOVE OFENZIVE NA ITALIJANSKI FRONTI. True translation filed with tlie pottmaster at New York. T. on May ft. mis, as required by the Act ot October 6, 1917. London, Anglija, 4. maja. — ske in vojaške odredbo. Prez^o-Nohene^a bolj prepričevalnej*a do daj pa bi bilo domnevati, da so kaza za napor, ki j;a zavezniški avstrijski kolo* lomi na koso. odpor izvaja na silo generala Lu-dendorffa na zapadni fronti, n mojroče najti kot je strah nemškega armadnega poveljstva in nem- Lahko se pa reče, da se še nikdar prej proces raztelešenja ni vršil na tako pogumen in velikoobe-tajoč način. t V bi obstajala vojaška mož-sredno zopetno započetje avstro-1 nost za zaveznike, da udarijo s tr ogrsk h operacij v Italiji. i do roko na Avstro-Ogrsko v trm Najbolj od lir ni berlinski vojn" I psihološkem momentu, potem do-kritik general baron von Ardeni mnevani. ,la hi bilo mo-gorr mo- ške javnosti z oziroma na nepo-i piše v **Tage.sblatt" koncem preteklega tedna, da narod kajzerja nestrpno čaka trenutka, ko bode. Avstrijci šli zopet nazaj v vojno. Povsem naravni pomen te nem ške nestrpnosti je, da naj se mak >imum zavezniške sile kakorhitro mogoče odstrani z zapadne fronte da se s tem olajša mučno breme ki leži na nemškem generalnem štabu. Von Ardeni izjavlja, da ni ime I a Avstrija še nikdar tako ugodne prilike za udariti na Beneško ra van kot ravno v tem trenutku. Nemški vojaški kritik bi goto. vo ne dajal takih nasvetov vazalnemu vrhovnemu poveljstvu, če b' ne imel povsem odličnih navodil od generala Ludendorffa. Vsled tega je jasno, da Nemci potem ko se jim je izjalovila na mera na zapadni fronti, žele sedaj invazije v velikem obsegu ni jugozapadnem bojnem pozorišču Naziranje generala Ludendorffa je naslednje: — Nemčija je rešila Avstrijo neštetokrat v tej vojni. Sedaj pa je čas za Avstrijo, da reši Nemčijo. Zakaj se Avstrijci ne. navdušil jejo za nov napad na laški fronti je pojasnil danes v jugoslovanskem glavnem stanu v Londonu nek srbski vojaški voditelj, ki se mudi tam v službenih opravkih: Vremenske razmere so deloma odgovorne za zakasnenje avstrijske ofenzive, vendar pa niti malo ne »dvomimo, da je v glavnem nemir vzbujajoči notranji položaj v monarhiji, ki veže roke Avstriji na južnozapadni fronti. Dočhn češke čete v velikih masah prehajajo na laško stran, ter prirejajo Čeho-Slovaki v Pragi javna 2borovanja, na katerih javno izzivajo na boj Avstrijo, do-eim prebivalstvo Slovenije in Hrvaške aktivno glasuje v ljudskem glasovanju v prilog združenju r Srbijo pod dinastijo Karagjorgjov ter vspričo splošnega pomanjkanja živil povsod, ki meji na dejansko stradanje, se ni treba prav nič čuditi, da se vojni gospodje na Dunaju in v Pesti boje vnovič vre-či svoje legije proti Italijanom. Nikako pretiravanje ni reči, da preveva Avstrijo nov duh revolte in s'cer take intenzivnosti kot je ni bilo dosedaj opaziti Državne oblasti priznavajo same, da so brez moči in da ne morejo zatreti tega duha. Danes povsem mirno trpe izgrede misli in dejanj, ki bi imela v navadnih Časih za posledico naj-ostrejše in najbolj krvave polic i j- narh .jo zdrobit i na naravnost pr« senetljiv način. V nesoglasju samo s seboj ter z popolnoma uničeno narodno mo ralo bi se ne mogla vstavljati n-dareu. namenjenemu na njene življenjske vire. Eno najbolj značilnih znametij časa je aretacija častitljivega katoliškega škofa in kneza Monsi-gnora Bonaventure Jegliča iz Ljub ljane. Knezoškof Jeglič je bil več kot četrt stoletja eden izmed stebrov avstrijske monarhije. Njegov odpad pomeni končno sodbo Avstrije. Dasiravno bo nemška pomoč morda zavlekla ta razpad, je kon-čn'l propad vendar neizogiben ter ni proti njemu nobene pomoči. Tretje vojne posojilo Trne translation filed with the post master at New York. X. Y. on May 6. 1918, a* required by the Act of October ?, 1517. Washington, D. C., 4. maja. — Sledeča tabela kaže, koliko posojila za Svobodo so podpisali v raznih krajih in koliko je bilo določeno. da ga morejo podpisati. Tabela jei sestavljena po jofiei-jelneni poročil n. Okraj: Minneapolis St. Louis Kansas City-Boston Philadelphia Chicago Dallas San Francisco New York Richmond Cleveland Atlanta Določeno je bijlo $ 105,000,000 1 TO,000,000 130,000,000 250,000,000 250,000,000 425,000,000 ■ 80,000,000 210,000,000 900,000,000 330,000,000 300.000,000 90,000.000 Skupaj____$3,000,000,00c Okraj: Minneapolis St. Louis Kansas City Boston Philadelphia Chicago Dallas San Francisco New York Richmond Cleveland Atlanta Podpisali so $ 340,026.800 173,475,500 162,765.300 284,248,900 275.805,40<» 471,253,100 84,242,500 214.453.600 912,500,100 128,111,95C 284,733,750 72,058.700 Skupaj____$3,203,656,400 Ob istem času pa bo vlada na vse načine skušala izrabiti ter razviti obstoječe možnosti sporazuma med strankami, tako, da se bo po zopetnem sestanku parlamenta dežela nanovo lahko veselila neomejenega ustavnega življenja. Avstrija se je že več kot eno leto nahajala v velikih težkočah, tako političnih kot ekonomskih, ter je bila javna tajnost, da je hotel cesar Karol skleniti mir in da so tozadevni njegovi napori ob gotovih slučajih vzbudili ostre kritike v Berlinu. Zadnjih par mesecev so neprestano krožila poročila, da postaja živilski položaj v Avstriji naravnost obupen. Izjavljali so, da je dobival narod, izvzemši prednostne sloje, komaj toliko hrane, da se je obvaroval pred dejanskim stradanjem. Vsled pomanjkanj direktnih zvez z Avstrijo ter težkoč dobiti od tam avtentične informacije pa je bilo nemogoče vstvariti si pravilno sliko glede težkoče prehranjevalne krize. * Nemčija peed novo krizo Nemčiji preti nova živilska kriza. Položaj v Rusiji ■000- Mojzesa. - "Zlate Hindenburgo ve besede". PKODIRAJO DALJE V RUSIJO. - POLJA, kS?r paKI SE POLASTE CHOLMSKEGA OKROŽJA. - BER-nemškim. — Hindenburg v ulogi LIN SPOZNAVA, DA POMENI ZVEZA Z RUSIJO VELIKO NEVARNOST. — MEDENI TEDNI MIROVNEGA SKLEPANJA SO POTEKLI. — BOLGARSKA IN TURČIJA DOLŽITE NEMČIJO, DA PODPIRA DRUGO STRANKO. .-,—ooo-—» True translation filed with the postmaster at New York, V. Y on May 0, 1918, u required by tli® Act of October 0, 1917. Berlin, 5. maja. — y, Ukrajini korakajo nase čete s črte Ekaterinoslav-Harkov v Donecovo okrožje, — pravi današnje oficijelno poročilo. — Zavzeli smo Tageuroij; ob Azowskem morju. London, 5. maja. — ^eko poročilo, katero se pošilja potom Exchange Telegrapha iz Kijeva v Koda 11 j, pravi, da so Poljaki popolnoma zavzeli cholmski okraj, ki je bil po brest-litovski mirovni pogodbi.dodeljen Ukrajini. Nastavljeni so bili poljski uradniki in vpeljana poljska sodišča. — Cholmski okraj se je nahajal v ritski Poljski, kjer večinoma. žive Poljaki. Ko so Ukrajinci razglasili neodvisnost od Rusije, so zahtevali tudi to ozemlje in po brest-litovski mirovni pogodbi pripada Ukrajini. To je poljski državi, katero sta postavili Nemčija in Avstrija, povzročilo velikansko nezadovoljstvo ter je nekaj časa kazalo, kot da bo nastala kriza v odnosa jih s centralnimi državami. Haag, 5. maja. — V Nemčiji se vrše posvetovanja glede bodočih odnošajev med Nemčijo in Rusijo. Medeni tedni mirovnega sklepanja so potekli in zdaj naraščaje slutnje velikanske nevarnosti za bodočnost Nem čije zaradi ureditve odnošajev, ki so bolj nevarni kot sam carizem. Liberalno časopisje je vedno svarilo pred prezgodno odločitvijo, posebno, kar se tiče Estonije, Litve, Kurlan-dije in Poljske. Ta kri tik i a se je zdaj razširila tudi na liste, ki so bolj naklonjeni generalu Ludendorffu in generalnemu štabu, ki je zelo vpliven. *4 Hamburger PremdenbJatt?y pravi: — Položaj na vzhodu še vedno nosi znamenja velike vojne in njenih zahtev. Zaradi tega ni čas. da bi se naveza-vala Nemčija na politične stavke, ki se v vsakem oziru napadajo. Šli bomo preko sovražne propagande, ki se bo iz tega izcimilainki bo delovala proti nam. Iti moramo pa tudi preko nezadovoljnosti skandinavskih držav, ki že iščejo protiutež proti nemški naraščajoči moči v Baltiku in ki ščitijo na najbolj sumljiv način poljske, lit.vinske in estonske elemente, ki so se vgnezdili v Stoekholmu kot nosite-lji protinemškili tendenc. Na prvem mestu, ako mislimo 11a Rusijo, nemški narod niti v najbolj konservativnih krogih ne razume politike neresničnih proklama^ij, ki niso v soglasju s sedanjim časom. Vzhod imamo na svojih rokah in si ne želimo več, kajti tekom vojne hočemo imeti v vsakem oziru popolnoma prost cilj za bodočnost. V nobenem oziru se ne maramo zaplesti v pustolov-bo nastala nova kriza, v katerem j ščine, katerih političnih posledic ne more nikdo videti. V bo zapleten cess«: sam. (prihodnji svetovni politiki bo treba rešiti še več bolj va- Medtem pa je ne^ka notra^a ^ ^^ ^ ^ ^ vojvof]sko kronif,e. Nemška 4'Balkan Zeitung" v Zofiji pravi, da bodo bukareška pogajanja v kratkem končana. Kakor piše "Taegliche Rundschau" je Radoslavov po dolgem obotavljanju sprejel Kuehlmannov predlog, da se poravna spor s Turčijo. Bolgarija odstopa Turčiji Karagač, ki je predmest-gotavlja, da je danes Ui knjiga za je Drinopoja in ozek pas ozemlja na desnem bregu Mari-Xenice isto, kot je deset božjih na-j ee do Lille-Burgasa. Bolgarija bo morala graditi novo povedi za jude v Mogzesovem va-. železnico V dolžini 50 milj. sil. v drugih mesti11, tudi v Švici Za poVračilo Bolgarski se Turčija zavezuje, da ne bo in dnuc* nevtralnih ^-^Mstavila nikakih žalitev več, ako se bo Bolgarska polastila Trne translation filed with the master at New York, N. Y. on May 6. 101S as required by the Act ot OciJ'-t : 8, mi. Bern, Švica, 4. maja. — V Nemčiji vstaja nova kriia. To se razvidi i/, časopisov in debat v državnem zboru. Vlada je izjavila, da so more letošnja kriza rešiti samo na ta način, da so žito importira iz I krajino in Rumunske; med nein-skinii Union pa- se je pojavila opozicija proti v po rabi dobav l/ teh d v eli dežel. l'o pogodbi meti Nemčijo in l krajino je Nemčija obljubila, dit l»o plačala 40ti mark /a tono 'ži in 4*7 mark za tono psenii-e, poleg te0 mark za tono. Na ta način stano tona rži, postavljena v Berlin, 556 mirk, tona pšenico pa 6iJ7 mark, medtem ko plača Nemčija nemškim kmetom samo 1170 mark za tono rži in 290 mark za tono pxeiij.ee. Nemški kmetje protestirajo proti temu, da bi se plačale tako visoke cene, ukrajinski kmetje pa nočejo prodajati eeoojše. Zaracti tega so nemški in avstrijski komisarji v Kijevu zadeili ua težkooe, ki še niso rešene in ki bodo najbrže zavlekle pošiljatev žita v Nemčijo. Kriza v Avstro-O grški jo še vedno zamotana. Neka dunajska "brzojavka javlja, da Srervnyi ni mogel sestavili ogrskega kabineta, ker mu nasprotujeta Tisza in An-druss-y, ter da ni mogoče najti voditelja, ki bi mogel reorganizirati vlado, ki je padla v kaos. Poskušalo se je pridobiti Wekerleja, da bi zopet prevzel mesto ministrskega predsednika. Ako sprejme, potem bodo Apponyi. Eszterhazy, Andrassy in Karolyi nadaljevali opozicijo iu pričakujejo se nove in še večje težkoče; vse pa zaradi tega, ker je eesar .sklenil .s Tiszo kompromis. Z Dunaja se poroča, da se bo državni zbor sešel 7. maja, ko bodo nemški radikalei in Čehi potisnili poljsko vprašanje in mmun-ski mir v ospredje. Naznanja se tudi, da se bo debatiralo o po3tiav-nein statusu hiše iz Parme in ako se vladi ne posreči pomiriti viharja proti cesarjevim sorodnikom, propaganda na delu. da združi narod pod Ilindenburgovim vodstvom. Iierlinska "Deutsche Zeitung" naznanja novo knjigo, ki vsebuje Htndenburgove brzojavke in govore ped naslovom 4" llin-denburgove zlate l>esede". Vladi naklonjeno časopisje svečano za- se več balkanskega ozemlja, posebno Maeedonije in doline nemške knjigarne stavijo v izložbena okna Hindenburgove iuf Lutrove slike v reklamne namene.1 Morave, toda Turčija je odločno protestirala protd tej orne-Amsterdam, Nizozemsko, 4. ma j jitvi, ker ji ostaja še vedno pravica, polastiti se okrajev ja. — Tajnik PL Waldo je v ^ ,Dimotoka in Golčina. dO na seji prebran ti ne ga odbora 0be stranki dolžita Nemčijo, da podpira elipso stran v nemškem državnem zboru izni-| *' T 1 1 ° zil upanje, da bo Nemčija vsled.K * pogodbe r. fkrajino do konca ju-1 U in rlohil/. fifl mili«»nov funtov ži-' lija dobila 60 miijonov funtov ii-jzbližanja, ga krvavo potrebujemo' ta. Waldo je rekel, da je prikraj-'v tem resnem času. sanje racij kruha odvisno od j Namen .Jugoslovanske Matico je ukrajinske dobave, da pa sedanje vzvišen, m cilj ki ga zasleduje, je zaloge krompirja zadostujejo do j^g idealen. letošnje letine. Zagotavljal je, daj Jugoslovanska Matica naj bi bi-bo letošnja letina dobra in da bo ]a nekaka posredovalka med nami pričakovana dobava iz Ukrajine in zunanjim svetom, posredovalka zadostila potrebam. |med nami in onimi odločujočimi faktorji, do katerih je pot. vsake-JUGOSLOVAN8XA MATICA, mu fzmed nas zaprta. i --* | Nadalje si je nadela Jngoslovan- V New Yorku se je pred krat- ska Matica nalogo z raznimi pu-kian vstanovila Jugoslovanska Ma- blikaeijami, predavanji ter članki tiea, to je kulturno društvo, v ka- seznaniti ameriško javnost z na-terem so zastopani Slovenci, Ur- iim stališčem ter delati z vsemi sevati in Srbi. lami na to, da bo začel svet vpo-Vstanovitev Matice je bila v števati želje in hrepenenje treh teh usodepolnih dneh skrajna po- narodov, kateri so zdaj v tem ca-treba. Če smo kdaj potrebovali su, v krempljih Nemcev in Madža-zbliianje, twoest is popolnega m. "a * . • Član Jugoslovanske Matice bi moral biti vsak napreden Slovenec. vsak Hrvat in vsak Srb. Jugoslovanska Matica ima svoja pravila in jasaio začrtan program. Organizacija prepusti vsakomur versko in politično prepričanje. Vsak, kateremu je res do svobode jugoslovanskih rodov lahko postane njjen član. P ne 8. maja se bo vršila oh' osmih zvečer v Srbskem Domu, 443 W. 22. cesta, New York City zelo važna seja. Pri tej priliki bo tudi lahko vsakdo pristopil in postal elan Matice. Želeti bi bilo, da bi se te seje vdeležili Slovenci v kolikor mogoče obilnem številu,___ •___ GLAS NARODA, 6. MAJA, 191S. uOLAS NARODA19 Nemški golob, noseč v kljunu znamenje miru 8 Lo Lv ENre PUBLISHING COMPANY (Slovenian Daily.) Owned and published by th*» (a corporation.j FRANK SAKSER. President._LOTTIS BENED1K, Treasnrer. Pla<-e of Business of the corporation and addresses of above officers: . tC.CurtiattcU street, Borough of Manfratlan. New York C_'lty,JS. _ Za celo lato velja list ra Ameriko Za cel« leto za mesto New York $3.00 in ^anado................... $3.50 Za p<>l leta za mesto New York.. 3.00 Za pol leta.................... ii.00 Za četrt leta za mesto New York 1.50 ZavVtrt leta ................... 1.00 Za inozemstvo za celo leto______ 0.00 "<;LAS NAKubA'; i%haju vsak dan izvzem.ši nedelj iu praznikov. -GLAS NARODA** —— o — Money Order. P«"! spremembi kralja naročnikov prosimo, «la se nam ttidl j^rejšnje bivališče naznaqi. da bltwje najilwao naslovnika.. , . LAS NAROD A" 82 Cortland t St, New York City. Telefon: 2876 Cortlandt. Italija in Jugoslovani * *,; True translation filed wltti the postmaster at New York. N. Y. on May 0. litis, as required by the Art of October C, 1917. Prod nami visi zemljevid, ki nosi napis "La region o Veneta e 1<* Alpi nnstre". Podnaslov se glasi: "Dalle fon-li dell'Ailige al Qiiamoro" (od izvira Adiže ]>a do Kvarne-ra). Ta zemljevid nam kaže nspiracije gotovih italijanskih krogov, ki so ob vstopu Italije v vojno živeli v prepričanju, da se bo nanovir vstanovilo staro rimsko eai*stvo, ko-jega mo<' Itn segala preko južne Tirolske, Istre ter eele dalmatinske1 obali obenem z dobrim delom Kranjske. M«'ja, ki so jo začrtali ti politiki, sega na Tirolskem zel«) visoko v nemško ozemlje preko pristno italjanskega Tmitina, ob slovenski narodnostni meji ob Triglavu in navzdol iztočno čez Idrijo do Vrhnike ter naprej preko Reko skozi eelo Dalmacijo. Oni. ki so izrisali ta zemljevid, so bili še toliko pošteni, da so primerno označili jezikovne in narodnostne meje v tem ozemlju, namreč meje, kjer se stika italjanski ži-velj z našim, slovenskim, hrvaškim in srbskim. Tako je naprimer slovenski del označen s svetlozelc-no barvo, (ločim je nemški z modro. Hrvaški del je označen s temnejšo zeleno barvo in italjanski z rdečo. Staro italjansko državno mejo so istotako označili ter potisnili slovensko narodnostno in jezikovno mejo preko stare državne italjanske meje, kar znači, da Italjani vedo, da živi na njih prejšnjem državnem ozemlju veliko število Slovencev. Ta zemljevid je zgodovinskega pomena, kajti predstavlja. želje Italjanov v časti, ko je stopila Italija v vojno proti centralnim zaveznikom. Velike važnosti pa je prav posebno v sedanjih dneh, ko vidimo, da so se želje odločilnih italjanskih krogov, želje italjanskega naroda v splošnem izpremenile in modificirale v prilog slovanskemu živi ju na ozemljih, ki ga je v pričetku vojne Italija zahtevala nazaj. V Rimu se je vršil sestanek laških ter slovanskih zastopnikov iz Avstrije. Tega sestanka so se vdeležili Čehi, Poljaki in Jugoslovani in prišli so do natančnega sporazuma glede bodočih odnošajev med Italijo in Jugoslavijo v prvi vrsti ter bodočimi slovanskimi državami, ki bodo nastale na razvalinah Avstrije, v drugi vrsti. Italija, neoficijelna, vendar pa Italija, ki predstavlja italjanski narod v njega najbolj pristnem pomenu, je opu stila svoje cilje glede zavajevanja pokrajin, ki niso italjanske in nikdar niso bile. Odločilni možje v Italiji, na čelu jim senator Torre, so prišli do končnega prepričanja, da je edinole v korist Italiji in nje bodočemu blagostanju in procvitu, če pride italjanski narod do sporazuma s svojimi najbližnjimi sosedi, namreč s sosedi preko Jadranskega morja ter sosedi na kopnem, to je Jugoslovani. Ti možje so prišli do prepričanja, daje mogoče nemško in pangermansko nevarnost odstraniti le s tem, če se vstanovi protiutež proti sedanji ekspanzivni sili Nemčije in podrejene ji Avstrije. Koto je bilo izrecno povdarjano v že omenjenem članku, vidi Italija sedaj svoj bodoči varni obstoj edinole v zvezi s slovanskim elementom, ki se bo pojavil ter prišel na površje, kakorhitro bo končana sedanja vojna. Strah pangermanizma je prevzel tudi italjanski narod in edina od pomoč proti temu je zveza z onimi narodi, pri katerih je sovraštvo do pangermainzma prešlo v dušo in kri,— Da je prišlo do tega, da je prišlo do sporazuma in do izbistrenja nazorov, se imamo v prvi vrsti zahvaliti Jugoslovanskemu Odboru v Londonu, ki se je takoj lotil najbolj ranljive točke jugoslovanskega vprašanja, namreč — razmerja med Italijo in Jugoslovani. Naši narodni nasprotniki so od prvega pričet k a jahali na tem ter izrabljali domoljubna čustva naših ljudi s tem, da so izjavljali, da se hoče Italija polastiti jugoslovanskih zemlja ter vzeti našemu jugosovanskemu narodu svojo individualnost. Iz istega razloga je poslala tudi Avstrija vse slovanske polke na laško fronto ter jim vtepla v glavo, da se bore proti svojemu naravnemu sovražniku. Razmerje med Italijo in Slovani v Avstriji je bilo končno edini vzrok nesoglasja v našem javnem mnenju doma in v Združenih, državah. _ t x „ ^ m Jugoslovanska s Katol. uednota Ustanovljena leta 1893 — inkorporirana leta 1900. Glavni urad v ELY, MINNJ * GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Bx 251, Coneiuaugb, Pa. Podpredsednik: L.OUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: JOSEPH P1SHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih iinrtnin; LOUIS COSTELLO Ballda. Colo. VRHOVNIZDRAVNIK: Dr, JOS. V. GBAHEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, ct, NADZORNIKI: JOHN GOTJŽE, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, III. IVAN VAROOA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNINI: GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, WmIl LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa, PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLATJTZ, Jr., 432 — 7th St., Calnmet, M!*h. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W. Duluth, Mian MATT. POGORELO, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago. III. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds, Station RFD. Box 17. Denver. Colo, Vsi dopisi, tikajoči se nradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani Članov se ne bode oairalo. Di-nitveno glasilo: "GLAS NAROD A", Y. f 1 .--nt « Sedaj pa so nazori čisti in vsi vemo, kako stoji stvar. Jugoslovanski Odbro v Londonu je izvojevai sporazumno z merodajnimi laškimi političnimi voditelji naj ve čjo zmago, katere je bila deželna v teh težkih časih naša skupna stvar. Odpravljeni so vsi dvomi in na naši strani stoji sedaj kot močan in iskren prijatelj italjanski narod, ki bo dajal jamstva za prost in svobodni razvoj Jugoslovanov in sicer v isti meri kot ga bo deležen s tem tudi sam. D opisi Collinwood-Clcveland, Ohio. {»Sedaj jo odbor omislil zapet pt-i- 111 kuj'.' Odbor luVre zopet priliko tukajšnjim m-zkažfjo ?<>pH hI bor j>ri- rj , ... .. redit! nekai. Zopet sem j>r.inravl mn siiorocjtii , .. . * . i . i \ .i. preeei visoke. No, i>a nai si potna-1 „ , . „ , 1 t/a sreeke proda lati so odbor in ?aino, leo imamo ixi vsakdanie iz-l . J* . , . . . j vsi poohla«eenei, katere nai b> datke prevelike. -, ..... . *' vv v V diiižabnein življenju vlada med tukajšnjo slovensko naselbino sporazumljenjf. kar je zaizna-movati posebno na društvenem polju. Znano i<\ da 'mamo tuk;ii orga- . , ^ , ... istore svoio clolznost, obenem po-ntzirano skupno akeijo za Sloven-I_______._ ,. u . . . , ski Delavski Dom. društva izTolila iz svoje s rode Srečka stane 50 centov. X;ij ne bo ne enepra izmed nas, da ne bi kupil par srečk. Xa vsa le o društvo bo oddanih nekaj srečk. Tem potom apeliram, da tudi društva mahajo ji, kakor sem infoi bro obstoječih društev; nadalje se je še par društev jasno izrazilo, da pristopijo v najkrajšem času. Pri tem se pobirajo tudi prostovoljni prispevki na vseh veselicah in prostih zabavah, da čim preje pridemo do svojega lastnega Delavskega Doma. V ta namen je tudi nabral Air. John Grošelj £1.80 v veseli družbi na god ovni lan pri Mr. Josipu Strmole. Hvala vsem darovalcem. Kakor je tudi že znano, se je vršil 24. februarja zabavni t večer v korist Delavskega Doma. Pri tej prireditvi se je pokazal zelo lep uspeli: čistega dobička je brio £85.1 .">. Xa tej zabavi se je žrebalo tudi dva zlata prstana, en moški in en ženski; oba na en žrebalni listek. Iv. žreb an a številka je 50-1. Ker pa ravno prizadeta oseba ni bila navzoča in naslov je. nečitljiv, zato se ne ve pravilno izžrebanih prstanov pravi osebi oddati. X<1 tu pritle*. kakor mislim, bolj malo dopisov, čeprav j«' veliko me sto, ali za Slovenec ne vem. Kolikor mi je znano, sva samo dva počlarja. Bral sem dopis v št. 91 G. X". iz Trail, C., Canada, kako je ena gosipiea ali gospa, ne vem. kaj je. povzdignila ta preljubi pečlarski stan. Toda res ni vse najboljše, pa najslabše tudi ne. čeravno nimamo veliko časa za počivati, ker kompanijski gospodje so nam izboljšali delavni čas. Sedaj pa ubogi pečlar dela vsak dan, nima nič prostega časa za zalbavo. Ko pride iz šihta. pa mora zakuriti peč, potem pa v trgovino; ko pride domov. mora kuhati in pozno ponoči je šele prost. Potem pa komaj zaspi. «ra že zopet kliče parna pišSail. Ali to pa moram reči. da ni nič čudno, da je toliko pečlarjov. ker gospodinje so malo pregosposke in pravijo, da se niso omožile, da bi morale delali noč in dan. To- Ruske ječe Trne translation filed with the post nuister :tt X«»w Y«>rk, X. V. on May 0, 1918, as required by tbe Act of Oetober 6. 1917. Stockholm, Švedska, 2. maja. — Prebivalcev ruskih ječ ni treba po-milovati. V mnogih ozirih se jim bolje godi kot mestnim prebivalcem. Šved Axel Carlson, ki se je ravnokar vrnil iz Petrograda, pravi, da jetniki dobivajo, kolikor hrane hočejo in se ž njimi postopa kot z navadnimi stanovalci. '•Xa Sveti večer 1917 je vsakdo lahko videl zunaj Potrograda ob kaznilnici Kresty dolgo vrsto avtomobilov, ko so prijatelji obiskali prebivalce ječe", pirpoveduje Carlson. "V uradih kaznilnice je sedelo kakih 50 kaznjencev, ki so 'imeli pojedino s svojimi prijatelji in sorodniki, ki so prinesli s seboj košare peciva in vina. Nobena straža ni motila te zabave.'' Carlson in nek švedski odvetnik po imenu Hellberg sta se na Sveti večer oglasila v ječi in sta izrazila željo videti nekega klienta in šum je bil tako velik, da je govei* ner povabil oba v svoj urad. Ko je njihov kilent Gumaelius prišel iz eeliee, se je straža umaknila, rekoč, da naj gospodje pozvonc, ako bi kaj želeli. Kaznjenci v Krestv imajo svojo obleko in dovoljeno jim je imeti kovčege in omare, v katerih se nahaja vse, kar si požele v kakem hotelu. Xi zvonenja zvoncev in težkih korakov straž, kar bi mo. glo motiti kaznjenee in jim pri-krajševati jutranji počitek. Vstanejo, kadar se ji mpoljubi. Celi dan jim ni treba nič delati. Čaja dobe. kolikor ga hočejo in kaditi more- jo neprenehoma. Vsak dan po dvakrat se razdele med nje časopisi. Dovoljeno jim je imeti časopis katerega si požele. Kateri kaznjeiu-i se dobro obnašajo, dobe ključe od celic in se smejo med seboj obiskovati tei-smejo s svojimi prijatelji hoditi gori in doli po hodniku. Ako ^e v pondeljek juha slabša kot je bila v soboto, izberejo odbor, ki predloži pritožbo governerju. ki jo mora takoj ml poslat i justienemu ministrstvu in ministrstvo izda potrebne odredbe. Malo dni pred obiskom švedskih odvetnikov je menil governer, da je nek sestanek jetnikov trajal predlogo ter jim je ukazal oditi v njihove eeliee. Njihov načelnik je. rekel, da >«'ja še ni končana in je izjavil, da ni bilo lepo prekiniti po svetovanje. Guverner j<* poklical stražo, kateri je naročil, »la naj strelja po hodniku, da l»i kaznjenci naučili spoštovati njegovo avtoriteto. Kaznjenci so nato odšli v svoje celice, toda zadevo so javili komisarju pravosodnega ministrstva in ma'o minut pozneje bi! governer aretiran. Telesna kazen v ječi ni dovol jena, tudi se kaznjencev ne smo zapirati v temne celice. Največja kazen za uporne jetnike je trdo ležišče in manjše poreijc /;i štiri dni. Odvetnik Ilellberg pravi, da je ruska ječa najprijetnejši in najvarnejši kraj v 1'etrogradu. MOŠKE BOLEZNI NE ZDRAVIM ŽENSK IN NE OTROK. Telefon urada Court 3459 Telefon na domu Seville 1870 R. FRANCIS A. BOGADEK, SLOVKNSKO-HRVAŠKI ADVOKAT VRHOVNI ODVETNIK NARODNE HRVATSKE ZAJEDNICE. soba 193, BakeweM fluilding, vogal Diamond in Grant Sta., rittsfcnrsk, Pa Nasproti Court Hooaa. Dr. Koler najstarejši slovanski zdravnik, špecijalist v Pitts-burghu, ki ima 28-letno »ku5-njo v zdravljenju vseh moikib bolezni. Hydrocele ali kilo zdravim v 30 urah in brez operacij«. Bolezni mehurja radi kata-rib nastanejo bolezni v križu ic hrbtu in ostale bolezni te vrste zdravim z gotovostjo. REVMATIZEM, TRGANJE, ZASTRUPLJEN JE KRVI, BOLEČINE. OTEKLINE, &KRO-TLE IN DRUGE KOŽNE BOLEZNI, ki nastanejo radi ne-Hste krvi, ozdravim v kratkem času, da ni potrebno ležati. Jas rabim 606 in 904 za krvne bolezni. Uradna« ure: Vsak dan od 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer; v petkih od 9. zjutraj do 6. popoldne; ob nedeljah od 9. zjutraj do 2. popoldne. Dr. KOLER, 638 PENN. AVE., PITTSBURGH, PA. Slovenski zdravnik. i Dr. B. R. MULLIN Zdravnik'Specljallst za Slovence. 411-4th Ave., Pittsburgh, Pa. {nasproti pošte, 4. poslopje od Šmithfield St.) Najstarejši gpecijalist v Pitts-burghu, ki deluje že 38 let kot nlravnik. Ozdravil je dosedaj ua tisoče in tisoče oseb, pa tako more tudi vas. Rabi najbolje idravila iz Evrope, Amerike in ostalih delov sveta. Zdravi vse bolezni moških In ženskih uspe-Sno in hitro. Električni pregled s X-žarki, s katerimi vidi vaSe telo kot na dlann. Pridite k tema staremu izkušenemu zdravnika — on vas bo gotovo ozdravit NIZKE CENE, ZNANSTVENA PREISKAVA ZASTONJ. GOVORI SE SLOVENSKO. Uradne ure so: od 9. zjutraj do 5. zvečer. Ob nedeljah samo od 10. do 2. are popoldne. Pri uienl se zdravi veliko Število Slovencev ln Slovenk. Ozdravim vsako bolezen, ki jo prevzamem za zdraviti. Imam veliko isfcustvo ▼ zdravljenj" moških tajnih bolezni. S _ / f: LAS X A RODA, 6. MAJA, 1918. - ZA KRUHOM Nt poti jo jima kupil perila in bleke ter ju k on e-no popeljal \ voje stanovanje, kjer ju je pogo-Nje^ova hiša je bila polna rili ljudi, kajti Viljem in n jeva sestra Ivana sta skrbela zaiti kakor za lastne sorodnike. spodic Viljem se je obnašal roti Marici kakor proti kaki lad\ in onu se je vsled te-ga "■•no sramovala.- Na večer pa je risi o k Ivani nokoliko mladih j*o-mmij.ii 7. lastni v čelo skesanimi, do *;>r.i\ 1 jenih in prijaznih. Tu-Marico so \ypo-1 ubija roke — čemur so se one očuo smejale. Stari gospod se je prehajal med mladino, stres.»l »elo glavo, vedno nekaj znse mr-ir;il, včasih se tudi srdil; govoril le angleški, samo /. Lovretom Marico se je razgovarjal polj-i r. oddaljenih rojstnih krajih; pominjal se ni vsega, aLi spomnil daj t«"in. sedaj onega ill pri em ga je grizel dim tigare često ' oči, ker si jih j«* pogosto obrisani. — Ko no odšli spat. se Marica ni aningla vzdržati koIz, videč, kako i gospodična Ivanka vima pri iravlja posteljo. Ah, kako dobri so 1 i ljudje! Pa ;aj iako čudnega! Saj je bil stari ospod rojak i/. Poznanja! Tretjega dne sta se odpeljala jiivrn in Marina v Little Kock v POVEST. Poljski spisal H. Slenldewitt. (Nadaljevanje.) dalje miren ostati ter je rekel: ! Pri takšnih zartajenjih in pomo i. ii«.:. i) ' . „ i. ,— :.......,«„,„„1. _____ BoljSi kot kiterokoll zdravilo- SPOŠTOVANI GOSPOD :— Pral ptir dnevi sem dobil Bolgarski Krvni C-aj in sem žujim zelo zadovoljen. Prosim |M»šljite mi ga še eno škat-ljo. k<-r je boljši, kot katerokoli zdravilo. V slovo junaškemu Johnu Žlo-garjn, sinu Franka in Barbare Žlogar, ki se je prostovoljno prijavil med vojake in si izbral pomorsko službo, so priredili njegovi sorodniki, prijatelji in prijateljice v ponedeljek 29. aprila ime- Josiji Lopffler. Caps T—tke. Minn .nitno odhodnico, katere se je v de-Ta in na tisoče drugih dopisov priča tmii nekaj gGstov ^ Chiea- o izvanralno dobrem ucintn Bolgar-__, . i , .... skeCT Krvnesa čaja. Vsak bolnik greši'^ aPrlla ob J proti samemu sebi, če ga takoj ne na- dopoldne se je mladi John yflogar odpeljal v Chicago, odkoder ga pošljejo k pomorskemu vojnemu roel. I Veliko ska ti jo. ki zadostil je za pet j mesecev iH.šti za $1.10. šest škatelj 2boru v Sout h Carol ino |m> ix,šti za jH>šlje kamorkoli yw mirila^««!, Maries " !\aj • \ idi*?" *4 Vidim." "In se čudiš?'' "i 'ndim."* Naposled so se prepeljali čez reko, ki je bila trikrat širja kakor V a rt v Poljski, o kateri so pdzne-je i/vedeli, da se imenuje Mississippi. Ivo so pa prišli v Little Kock. je bila že noč. Tukaj bi imela poizvedeti cesto k Horovini. Zapustimo ju sedaj v tem Trenutku. Drugi listek z njihove poti za kruhom je bil s tem končan. Tretji bi se i mol odigrati v lesih, v sredi padanja sekir in težkega dela jia,selniskega življenja. Sta-Ii tam man je solz prolila in man je bede trpela, bomo v kratkem videli. III. Kaj je bila liorovLna? Naselbina, ki je imela ravnokar nastati. Ime je bilo izmišljeno oči-vidno ze poprej, a po pravilu morala bi povstati tudi stvar, čije ime je že obstojalo. Najprej so samo poljske, zatem pa tudi angleške nov »ne, izhajajoče v New Vor-ku, Chicago, Butlalu. l)et roil u, Mihvaukeejn, Manitowocu, Den-verjti. Calumetu, z eno besedo: povsodi, kjer se je glasil poljski jezik, razglašale urbi et orbi .vploh in poljskim naseljencem posebej. , . MAKVFX PRODI'CTS COMPANY. 9 tah so sicer zamogle nastati razne >UrveI Produfts Building, mv:H>9 neprijetnosti, toda te so premimi- penii Ave.. PITTSBI RGII. PA. ile bi-zo, ko je bila železnica dode-j Opomba: e-',ale miin<» vlaka, s katerim sta se »dpeljala v Little Rock. Tu je bilo tovsem drugače kakor v New jforku. Tu se je nahajalo polje in iv ter dalje tam hišice, pri kate-*ih so rastla drevesa; raznolična »etev je zelenela in zemlja postajala enaka Poljski. Pri pogledu na to so se razširile Lov rut u prsi, li I>I bil počel skoraj kričati: lici hej vi lesovi in zeleno polje No lokah so se pasle črede kraV m ovac; po posekanih goli- jesti, dolgo živeti ter po smrti iz-veličiMi biti, zadobil si vsaj delce tega pozeruelj.sK.ega raja. kateremu je ime " llorovina"Oglasi so oznrnjevali, tla je Arkansas, kjer ima Borovina nastati, sedaj res še pusta pokrajina, loda na svetu najzdravejša. V istinitosti je sicer mesto Memphis, ležeče tam na meji proti reki Mississippi, bivališče ali dom žollc mrzlice, toda po naznanilih se je dalo razbrati, da nikakor mogoče, tla bi čez tako reeko, kakoršna je Mississippi, za mogla žolta ali sploh kaka mrzlica dospeti. Pri gorenjem toku reke Arkansas žolte mrzlice sploh ni, in to najbrže zato, ker bi jo sosednji Indijanci rodu C hoctaw brez vsega usmiljeni j a osk.ilpovali (ji potegnili kožo z glave). Mrzlica se pred rdečkasto kožo naravnost trese. Vsled tega bodo pa (Dalje prihodnjič.) rili nenavadno lepi ter se je zato5 vpisalo za naselnike v tfj nastali' n;Lse)bini veliko mnoštvo oseb.! Slovenske vesti. dasii poljskih rodbini po vseh' Dne 29. aprila ob polosmih zju-traj i. katerim je ena izmed njegovih sester, poro-bilo v kraju Gospe Marije v Texa- čena Smith v mestu East Helena, su protoplo. ali oni, katere je vj Pokojni Svete je bil star .">:>> let Ln Minliesoti stiskal mraz, in ti. ki so dom.a f P rese rja. Bil je član dru-v Detroitu tožili o vlažnem pod-jštva Delavec" .sDPZ.. Lovskega •lebju, ali v Riadomi v lllinoisu o]društva in Hr\*. Zajednice. Po-nitoštivu — vsi ti so se pridružili grob se je vršil 2. maja. )i-vim in nekoliko stotin l.judij Ženitveno dovoljenje st:> dobila med katerimi je bilo največ mo- Pavel Praust, .>tar 2!) let, in .losi-ških, — pa tudi žensk in otrok ni'pina Tavčar, stara 24 let. bilo malo, — se je preselilo v Ar-' Nadalje sta dobila ženitveno do-: -t^,;. „ , t.r>, . . , . , ,, , Amerikanca. \ etiko kitajslcih zgo vansas. Ime Bloody Arkansas ,'voljenjc tudi John ^loecral, starj to je "krvavi Arkansas ', našel-'20 let. in AnniT Jernejšič, staraj nike nI dosti strašilo. Dasi tudi ta :}!» let. pokrajina še dandanašnji ni praz-j K vojakom so odšli sledeči ro- na roparskih Indiianeev, daJie • i • i- . i *r ---ti ai , 1 .. , .. . iiaki: 1-rank hovaeic, John skut- takozvanih '•outlaw -ov ah lu- ,t , ^ v , . >.. pežnikov, ki so se le z begom pri- , nu(]' Sikovec, sojene smrti rešili ter pustošili 'Jos- Jančar in Jos. ITenikman. gozde kljub prepovedi vlade ol> Tied River ju v družbi z brezšte-' ' Joliet, HI. vilnimi drugimi postopači in n<>- Helena Strniša je zbolela za maniči. ki so zbežali že izpod ve- pljučnico in tako tudi John Žlogar. Filip Možina je bil operiran na prstu vsled zastrupljene krvi; John Možina je bil operiran na bezgavkah (tonsils). * - Na vy *' F ran k Bošt a n, el i am-pion ali prvak armadnih rokoborcev teže 142 funtov, je prišel v četrtek 25. aprila na obisk svojili sta riše v in številnih prijateljev iz praprot pekoče koprive z osa- ko- loni so kimale s svojimi glavami, kakor bi potnikom nazdravljale. Orli, povznašaje se z mogočnimi krili nad stepo, so zrli pazljivo v Takšnim obljubam m dokazom se je bilo težko upirati. Onim, ka teriin se ni ljubilo sosedstvo Indijancev rodu Choctaw, so zagotav- travo. Vlak je drdral neprestano ljali oglasi, da je to bojevno ple-dalje, kakor bi hotel doleteti tja, me posebno nasklonjem Poljj- kjer se srebrna razprostranost izgublja očem, zlivajoča se tz nebom. Iz vagonovih oken je bilo videti cele čete zajcev in bobrov. Včasih se je pokazala nad travo t\>di rogata glava jelena. Nikjer ni bilo videti cerkvenega stolpa, niti mesta, niti vasi nli hiše; lt> postaje so tu stale in mimo njih nobene žive duše. Lovro. dobro si vse "to ogledavši, je stresal glavo ter ni zatnogel razumeJLi, da toliko ' dobrote" — kakor je on rodovitno zemljišče imenoval — tn še neobdelane leži Minul je dan in noč. V jutro so dospeli v gerjem na glavah in z obrazom kakor baker luja-vim (Indijanci). Pri pogledu na vsa t«, na te lesove, na puste stepe ir;#?.ije, na vsa ta doslej neznana kom, torej je tudi mogo' e pričakovati med njimi najboljš 'ga spo-raznmljenja. V ostalem je tudi znano, da kjer čez lesove m stepe vo/.i železnica ter se razteza telegrafska žica po stebrih, podobnih križem, da tam. stoje ti križi kot na grobišču Indijanceve in tako je vsled todi napeljane železnice izumrtje teh Indijancev v tej pokrajini zgolj vprašanje čara. Zemljišče je bilo resnično last nina železniške družbe, kar je tu di vzbujalo nadejo naselbine mogoči zvezi s svetom, o trgovini s pridelki in o bodočem razcvetu sploh. Oglasi pa so pozabljali do dati. da je bil železniški tir šele dodelan in da baš prodaja posa meznih oddelkov zemlje, od vlade železnici prepuščenih v teh pustili pokrajinah, bi imela družbi povr niti stroške za nje napravo, kate ro pozabljivost pa je bilo lahko odpustiti pri tako na vsa usta hva ILsanem Vabilu. V poročilo o Boro-! vini se je ukraia še druga pomota, namreč, da to zemljišče ni ležalo poleg tira. nego dalee proč od železnice v široki puščavi, kamor se je samo z vozom zamoglo. dospeti V nekem članku v "American Museum Journal'' pripominja Mr. Liberty II. Bailev z oziroui na zmožnost Ktajske prenesti vse udarce, tako od znotraj kot od zunaj, naslednje; — Mi mislimo o sedanji vojni kot o najbolj uničevalni glede Človeškega življenja v celi svetovni zgodovini. Kljub temu pa se mi je povedalo, da je znašala ocenjena izguba življenj v Tai-Ping uštaji ter kot posledica te ustaje več milijonov. Število oseb, ki so bile ubite v veliki kitajski državljanski vojni, ki se je pričela kot versko gibanje, ki pa je hitro razrasla v usta jo proti Mandžu dinatsipji, je znašalo po cenitvi nekaterih zgodovinarjev celih dvajset milijonov. Ko. maj pa more obstajati kak dvom da je bilo zaznamovati vsaj polovico teh smrtnih slučajev ali dvakrat toliko kot jih je povzročila sedanja svetovna vojna. Zanimivo je v zvezi s tem obuditi v spominu, da je prišel konec i te Tai-Ping ustaje v glavnem po ■p^Sfvojnškem žen i ju nekega mladega Jaz zdravim vse kronične bolezni možkih in žensk. Dr. Cowdrlck. Spedjalist z X žarki nudi svojo službo možktm in Ženskam, ki trpijo na kroničnih boleznih. MoJ urad je popolnoma opremljen z najbolj znanstvenimi in modernimi električnimi stroji, katere se lahko dobi. Moj veliki stroj za X-žarke je zelo mogočen ter mi pogosto poka/.e bolezni, ki niso razvidne vsled navadne preiskave. MOJA PREISKAVA. Mnja skrbna in natanka preiskava vsakega bolnika, ki pride k meni. Je eden izmed vzrokov mojega uspeha v moji stroki. MoJe metode so različne od onih, ki se jih, navadno uporablja. Zdravim, vsakega bolnika na podlagi natančnega stanja ln bolezni, na kateri trpi. Če po skrbni preiskavi va9e bolezni najdem, da vam morem pomagati, bom z veseljem storil to. Če vas pa na drugi strani ne morem sprejeti v zdravljenje, vas bom obvestil ter vam svetoval na najbolj prijazen naian. Moja preiskava, vključ-.lo uporaba stroja za X-žarke ter floure-skopa, mi kaže vase resnično stanje in bolezen. Moja konzultacija in- preiskava je zastonj, če se podvržete mojemu zdravljenju. POSEBNO OBVESTILO. Potrebujem vaSega zauparrja, hočem da se oglasite ter govorite z menoj gle.le svojih trublov v vašem lastnem jeziku. Zapomnite si, da nisem navaden zdravnik, temveč gpeoijalist, z leti izkušnje v zdravljenju bolezni kor je vaša. Čim bolj komplicirana je va5a bolezen, tem bolj se zanimam zanjo. Vsa moja zdravljenja so prijetna in nobena stvar ne boli ali povzroča veliko bolečin. Ko se oglasite, boste deležni moje pozornosti z eno samo mislijo, — da se vas spravi zopet k zdravju v najhitrejšem mogočem času. Ne odlašajte te stvari, temveč se oglasite takoj. — Pozneje se boste kljub temu oglasili. Zakaj ne sedaj? Nikake pristojbine za konzultacijo in preiskavo, če se zdravite pri meni. Vafi Jezik tolmačen. CLEVELAND, O. DOKTOR C0WDRICK ŠPECIJALIST 2047 E. 9. cesta. — 4. nadstropje. — Vzemite vspenjačo. zjutraj do 8. zvečer. V nedeljah in praznikih le Uradne ure: — Vsaki dan od lO.zjutraJ do 1. popoldne. kiang, v katerem je bilo 10.000 u 'mov. Predno pa je mogel izvršiti stašev, za svoto $200.000 in cesarska družina Mandžu. ki se je gotovo smejala v svojo pest, mu je rekla, naj le poskusi to. On je dejanski zavzel Sunkiang. Ta zelo značilni pustolovce je sestavljal polke, obstoječe iz domačinov, ki so postali pozneje jedro tega, kar «je bilo znano pol imenom 'Nepremagljiva armada'. Evropski častniki, ki so se sprva držali v primerni razdalji od tega roparja in svoj sklep, je bil ubit, ko je vodil neki napad v bližini Ningpo v septembru leta 1862. Xad njegovim grobom .na kon-fucijskem pokopališču v Ningpo so postavili hvaležni Kitajci mavzolej. '/.n sedaj nam še ni znano, če nosi mavzolej ime H\va ali Ward. Ktajcu Gordonu, ki je prevzel čete, katere je bil sestavil ta ameriški Napoleon, pripisuje zgo tlovina največ zaslug za končanje šal; da. čeprav še sedaj «!ovi za packi a stran te pokrajine po krnili bojih med rdečkastimi in bc-inii lovci bivolov, po strašni pravici ''lynch" (samosodstvo) imenovani, je vendar še mogoče si tukaj pomagati. Ako i m i Maznr (Poljak) drevnico v roki ter o-krog sebe še na vsaki strani dni jdovin ga slučajno omenja kot ' Amerikanca po imenu Ward". Njegovo celo ime pa je bilo Fr*e-deriek Townsend Ward ter je bil rojen v Salem. Mass., v novembru leta 3831. Sprva je bil mornar, nato pa vojak v francoski armadi za časa Krimske vojne, nato pa ropar z nekim Walkerjem v Nicara. gui. Poskusil je tudi miroljubno življenje kot borzni agent v New Vorku, odkoder pa je zbežal na Kitajsko leta 3860, kjer je postal glavar tolpe brigantov, prihajajočih iz vseh mogočih narodov. Stavil je ponudbo, da zavzame utrjeno in 7. zidom obdano mesto Sung- pustolovca, so prišli Tai-Pitig grozot. Bil pa je Ward konečno k njemu ter ga prosili z» j17. Xuv«' Anglije, mrtev v starosti pomoč in nasvet. To pomoč je tudi!*0 ,ot> ki je dejanski pričel delali dal na razpolago, a je medtem!konec «<'.i najbolj krvavi vojni v sprejel kitajsko narodnost ter sij svetovni zgodovini. _ nadel ime II\va. Poročil se ic tudi s kitajsko deklieo ter bil imenn ! > Fanatičnost. van mandarinom najvišjega raz- reda. Mesto šanghai je napravil j So ljudje na svetu, ki mislijo, varnim v okrožju eelih tridesetih Ida se ne motijo nikoli ter da je le milj. Ward je čul o naši Državljanski vojni ter pričel delati načrte, kako zapustiti Kitajsko ter priti do- 'to prav, kar mislijo sami. Taki so navadno fanatiki, ki ne vidijo ne preteklosti in ne bodočnosti, ampak samot sedanjost.- Zelo koristne stvari, — med njimi boste našli več takih, ki jih nujno potrebujete. V zalogi imam, poskrlmjem ter razpošiljam sirom Združenih držav zelo koristna naravna sredstva in pripomočke, kakor: sladno ječmenovo kavo, arnika, brinjevo olje, encijan, grSko seno, hvoSČ, lipov cvet, lapuh, tavženrože, vinska ruta, ter drugo enake stvari ki so obSirno opisane v knjigi "Domači zdravnik" in se vporabljajo zelo vspeSno po celem svetu. Potem imam tudi raznovrstne dišave, ki se priporočajo v knjigah "Dobra kuharica" in "Slovenska kuharica", in se pot rebnjejo za pripravo okusnih jedil, na primer majaron, šatraj, muškatov cvet, paprika (praSek), lorbarjeva peresca, žajbelj, žefrau i. t. d. Post reči vam zamorem tudi z raznimi semeni, kakor: seme za nala t o, peteršilj, fižol, peso, korenje, zeleno, i. t. d. Pišite ik> cenik. MATH PEZDIR P. O. Box 1611 , New York, N. 7. !>ega Mazurja in za seboj tudi še Port Rilev. Kansas, kjer je član enega, ne stopi za karsibodi s po ta vsakemu; gotov je zakrivati nad vsakim: "Hodi k vragu; ne šali se, sicer ti jih naložim, da se več gibal ne.boš!"' Nadalje pa tu- bolniškega oddelka. Njegov brat. ki je pri artileriji ali topništvu v Camp ("irant, Rockford 111., je tudi tu na dopustu. V slovo Johnu Težaku je prire- di vemo. da so Maznr ji najrajše dilo kakih 30 fantov v nedeljo 28. blizu skupaj in se sploh tako na- aprila v hiši Štefana Kočevarja w. s. s. WAR SAVINGS STAMPS ISSUED BY" THE UNITED STATES GOVERNMENT elijo. da bi Matiček Matičku v vsakem hipu Ka mogel pribit eti na pomoč, ako bi to treba bilo. V sliodišče je bilo namenjeno mesto Little Rock, toda iz Little Ročka do Ciarksville. najbližnje naselbine, katera bi imela biti so- prijateljski sestanek in židano od-hodnico. V ponedeljek zjutraj je kakih deset fantov spremilo prijatelja Johna Težaka na kolodvor, med katerimi sta bili tudi gospodični Lizzie Jndnič in Mary Ko-čevar. BB RNftRfK čuua in ljudi, Lovro ni zamogel,in to ne brca. maloga truda. : M Zakaj? Ker niso pravilno zdravljeni. Dr. M F> MANSHIP - pove resnico in zdravi tako, kot bolezen zahteva. Mi rindM upii-m vm kraaiČM. Mf-t*ih, krvae, Inžat Mi i«« u sUla* uln«L MI NE ZORA-VIMO. AKO SPOZkAMg, DA BOLEZEN NI OZDRAVLJIVA. Govorimo vaš jezik Nai aral I«' *ftw-lj«a zrn siravljMga mlift n Uu tak Mialii^g txk prif^aV »*M(i k iaja, x4raviM tmti z elektrik* im mthm ki trn U nflllft Aini- btiatojiMnp^ tchaMl pri ikirljt* ^.mfcMnL PROF. DR. MMSHIP^tSir naaledmik prof. dr. pLdAN-A 4M SIXTH AVENUE, Specialbt MTTSBOtGH, PA. URE: dnevno od 9. do t. mfer; t ItMlo od ».SO do 1. popoL Kupujte vojno-varčevalne znamke! Nikjer na svetu ne morete boljše, bolj varno in bolj obrestonosno naložiti svojega denarja kot v tem vladnem podjetju. Če ste slučajno v denarni zadregi, lpliko vojno-varčevalno znamko vsak hip izmenjate. S kupovanjem teli znamk pomagate sebi, pomagate vladi Združenih držav ter vsem zatiranim narodom k prostosti. Vojno varčevalna znamka stane za mesec april $4.15. Leta 1923 bo vredna $5.00. Kupite jih lahko na vsaki pošti ter pri glavnih in podrejenih agentih. Če se vam zdi bolj primerno, pa lahko tudi nam pišete, in mi Vam jih bomo preskrbeli. tntEDNiSTVO "GLAS NARODA". GLAS NAKOhA, fi. M A J A. llilš. SLOV, DELAVSKA Ustanovljena dna 16. (vguiu* PODPORNA ZVEZA Inkorporirana 22. aprila 1909 ▼ državi Pann Sedež: Johnstown, Pa. GLAVNI URADNIKI f PiCdaMnlE: IVAN PROSTOR, 1098 Norwood &'o ime- j potem ko se j«' t<» in priprosto zla-nu Jewel t je vzljubil povest terjto krono za kraljico posvetilo od stavil ponudbo, da jo objavi v(strani metropolita. je vzel kralj knjigi. Pisateljici pa je ponudil 10 Karol svojo krono v roko ter izgo- voril nasledj\je besede: — .S ponosom sprejemam to krono, izgotovljeno iz topa, ki je bil obrizgan s krvjo naših vojakov ter posvečen od cerkve. Sprejemam jo kot simbol neodvisnosti in sile Rumunske. Moderna industrija in delavstvo. Moderna industrija s svojim mehanizmom, s stroji, ki nadomeščajo roke in razum, je ponižala delavca do navadnega stroja. Vedno enakomerno mehanično, duha moreče delo, ki se. nikdar ne spremeni, Id ne dovoli človeku, da bi utrdil svoje telo in ga proste je gibal. ker mora biti kakor del stroja leto za letom, je uničilo moč telesa in zamorilo duševni razvoj človeka, ki postaja vedno bolj bolečim. nervozen.^ brezkrven", katerega organizem je ralmršen. beden in kateri postavlja na svet novi človeški rod. ki je še slabejši od sem njeca. True translation filed with the post master at New York. N. V. uu May <>. 191S, as required by tbe Act of October 6, 11)17. "Visoki nemški armadni častniki so mi v velikem glavnem stanu zagotavljali, da so nemški ke-niisti iznašli nov strašen strupen plin in pričakujejo, da bodo ž njim pomorili miljon ljudij v Londonu. Ta plin bodo metali i bombami iz velikanskih aeroplanov, katerih vsaki je .opremljen .s šestimi motorji iu plin bo prodrl v najgloblje kleti in podzemske rove. Kavno isti «'-a-stuik mi .ie tudi pravil, da aeroplani. o katerih je irovoril. bodo lahko poleteli do New Yorka in nazaj. Hvalil se je tudi s podmorskimi čolni, ki bodo z lahkoto prišli v Ameriko in bodo nas napadli ter jasno je bilo, da so hoteli napraviti, ko so to govorili, na mene utis, da bodo ti zračni iu -podvodni stroji nekega dne prišli v New York." Dr. A. N. Davis, ki je bil dolgo časi oseh ni zobozdravnik cesarja Viljema, se je pred kratkim vrnil iz Nemčije in je to pripovedoval v četrtek zvečer pred mnogobrojil "nn občinstvom v Carnegie llall v New Yorku. To je bil prvi govor dr. Da visa, odkar se je vrnil iz Evrope. "Ob neki (priliki sem rekel cesarju Viljemu v velikem glavnem st an u r "Vi podcenjujete silo Združenih držav." Cesar je odgovoril: ' * Gospod, jaz ne podcenjujem nikogar." Mnogi so me vprašali, zakaj nisem "nekaj" storil cesarju, ko bii tako blizu njega. Wei1, iz vrniti v Ameriko s svojo glavo na vratu. Zopet pa sem si mislil, da bo nemško ljudstvo o pravem času samo to poskrbelo." Ameriški ujetniki. kake dosedanje preiskave pa jo bilo nezadovoljivo. Ameriška vojna mornarica. Trne translation filed with the post master at New York. X. Y. on May 6 1918, as required by the Aet of October 6. 1917. Sinoči je nadomestni mornariški tajnik Franklin D. Roosevelt v svojem govoru pred 1500 člani V. M. C. A. v Brooklynu rekel, da ima Amerika v evropskih vodah loO bojnih ladij s 40 do 50 tisoč mornarji. "Toda paziti moram, kaj rečeni ker se bojim, tla pridem pred vojno sodišče", je pripomnil. "Toda mislim, da ne povem nikake tajnosti, ako rečem, da malokdaj poteče en dan, da n« dodamo kakfc ladje temu hrodovju v evropskih vodah. Ko smo šli v vojno, smo imeli \t mornarici 75 tisoč mož: danes jih imamo 350 tisoč, koncem leta pa jih bomo imel pol mi-ljona." VlBILO na VELIKO VESELICO, kater® priredi društvo •:Slovenec in Hrvat" št. 151 SSPZ. na Berth St. v Niles, Ohio, v soboto 11. maja t. 1. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina za moške 50 centov. Ženske proste. Na veselico so vljudno vabljena vsa sosedna društva, kakor tudi drugo občinstvo. Za dobro postrežbo, imenitno zabavo in vse drugo bo skrbel Odbor. <3-6—5) Mali domači zdravnik po naukih in izkušnjah župnika Kneippa- Prepotrebna knjiga za vsakega kdor si želi ohraniti ali pridobiti zdravje; obsega 64 strani in stane 25 centov. Naroča se pri: Math. Pezdir, P. D. Box 1611, New York. N. T. True translation filed with the posi master at New York. N. Y. on May ♦». 1918, as required by the Act of October 8, 1917. Washington, D. C., 3. maja. — Državni department je potom španskega poslaništva vprašal nemško vlado glede resničnosti poročil, da Nemčija slabo ravna z ameriškimi vojnimi ujetniki in nemška vlada je danes iz j a vi a, da se postopa z ameriškimi ujetniki na isti način kot z ujetniki drugih narodov. Nemški odgovor na to vprašanje ni zadovoljiv, kajti državni department je prepričan, da se z vsemi vojnimi ujetniki v Nemčiji slabo ravna. O podrobnih odred-11)0(3181 kakrgnekoll lrdelajem 1» .„.. . , , popravljam po najnižjih cenah, a delo bah se prej ne bo razmišljalo do-šaljivo. V popravo «a kler se ne dobe absolutni dokazi j nr jjivo vsakdo pogije, ker aem te nad o posebnih slučajih slabega rav-* nanja z ameriškimi ujetniki. Vsako poročilo o slabem ravnanju španska vlada natačno preišče, kajti nemška vlada dovoljuje špan skiin uradnikom, da obiščejo ujet-niška taborišča. Vsako poročilo HARMONIKE 18 let tukaj v tem poslu ln sedaj t tvojem lastnem doma. V popravo via mem kranjske kakor vse druge harmo nlke. Stare kupim ali sprejmem ▼ wm meno. mi JOHN WEN ZEL, 8L. Cleveland. OUa 644 Peno avenue Pittsburgh, Pa. enega vzroka, "ker sem se hoteli^ pro- pa celi narod izvedel, kako klela stvar je suženjstvo. Mrs. Stowe je odgovorila kot gnana od nekega notranjega nagiba : Vsled tejra se ne smemo čuditi da je poslal predsednik Lincoln po to majhno žensko ter ji dal priznanja plede njenega deleža pri započetku konflikta z besedami: SEHE11BER THF T)£VX SUNDflf rfONMT-TOESMK WEDNBMT QNX M£AL vmuTTB« AIXMEAIS vheaeless ONE HEAL WHEAOZ35 ALL MEALS THURSDAY wsxmm ONE MBIT "VHEAHESJ 00409 ONE flEAX. VHTJffira ONE HEAL VHEAHE» Ali ste bolni? Ako Imate kako bolezen, ne glede na to, kako dolgo ln ne oziraje ■e na to, kateri zdravnik vas ni mogel ozdraviti, pridite k meni. Vrnil vam bo vato zdravje. Oddaljenost ali pa pomanjkanje denarja naj vas ne zadržuje. Vse zdravim enako: bogate ln revne. Jaz sem v Pittsburghu najboljši Specialist za moške in aem nastanjen že mnogo let. Imam najbolje opremljen urad, tudi stroj za X-žarke, s katerimi morem videti skozi vas, kakor skozi steklo. Tmaia svojo lastno lekarno, ▼ kateri se nahajajo vse vrste domačih ln lmortirsnih zdravil. Ne bodite baje« ia pridite k nai kot k prijatelja. Govorim v nSem jeziku. En obisk vas bo prepričal. kaj morem za vas storiti. Imam Erlichov sloviti lnoma razumeti in spoznati vaso bolezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri zdravljenju moških bolezni. Zato se morete poi»oliioma zanesti na mene, moja skrb pa je, da vas poopolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čim-preje. .Taz ozdravim zastrupljeno kri, maznlje in lise po telesu, bolezni v grlu, izpadanje la*. bolečine v kosteh, stare rane, živčne l*>lezni, oslabelost, bolezni v mehurju, ledieah. jetrah in želodeu. rmenieo, revmatizem. katar, zlato žilo. navduho Itd. tir Uradne ure so:"V" ponedeljkih. sre