poštnina plačana v gotovini LetO LV. V LJubljani, ¥ sredo, dne 31. avgusta 1927 Št. 195. Posamezna Številka 2 Din Cene oglasov 1 »tolp. pedl-vrsla moli oglasi po 130 In 2 D, veCJl oglati nad 45 mm višine po Din 2-JO, velUd po 3 ln 4 Din, v urednlSkL-mdeln vrstica po 10 Din □ Pri veCiern o naročilu popust Izide ob 4 z.|ulro| razen pondeljka ln dnsva po proznfloj Uprava le vKopltarlevl ul.St.6 Čekovni račun: Clubllana Stev. lO.BSO ln 10.349 za lnserate, Saralcvošt.7363, Zagieb tt. 39.011, Vrapa tn Dunal SI. 24.797 Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno 35 Din nedel|»ka izdajo celoletno v Jugoslaviji SO Din, M Inozemstvo 100 D Ureamstvo le v Kopitarjevi ulici St. 6//II Rokopisi se ne vračalo, nctranklrana pisma se ne sprelemafo -» Uredništva telefon St. 20S0, upravnlSlva St. 232» S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Političen lisi sza slovenstei narod Bol pašičevcev proti vladi. PROGLAS RADIKALNE STRANKE REDIGIRAN. — VLADNE LISTE PROGLAŠENE ZA DISIDENTSKE. — VLADA IZDA PR0TIPR0GLAS. — OBUPEN POLOŽAJ SAMOSTOJNIH DEMOKRATOV. Pred koncem. Kdor je še kaj verjel tisku SDS, kdor je še imel kaj vere v to stranko, preživlja te dni težko razočaranje. Najprej so iz Belgrada prišle vesti, da dobiva Davidovičeva demokratska stranka nove prošnje za sprejem posameznikov in organizacij SDS nazaj v stranko-matico. Prošnje se utemeljujejo s tem, da prosilcev nihče ni vprašal, ali se sploh hočejo od stranke odcepiti ali ne, da se je izdajstvo izvršilo brez njihovega privoljenja in sodelovanja, ter da so tako organizacije kakor posamezniki vztrajali v Pribičevič-Žerjavovi frakciji le toliko časa, dokler je bil boj proti mogotcem, ki so imeli v rokah organizacijski aparat in časopisje, nemogoč. Sedaj, ko je ta pritisk nehal, je prišlo na dan vse notranje razsulo SDS, ki se kaže v tem, da vse beži s potapljajoče barke in išče zavetja v drugih strankah. Pri nas v Sloveniji je bankerot SDS nastopil v tistem trenutku, ko je SDS vložila kandidatne liste. Organizacije in najuvidev-nejši člani SDS so resno svarili kliko, naj ne dela več eksperimentov. Pozivali so, naj se postavijo na kandidatno listo novi ljudje, ki ne nosijo s seboj strašnih očitkov iz preteklosti in ki uživajo vsaj nekaj priljubljenosti med tako zvanimi liberalnimi volivci. Zahtevali so, da se radi stvari za vselej umaknejo iz političnega življenja dr. Žerjav, dr. Pivko, dr. Kra-mer in njihovo najožje omizje, ki kot zli duh vodi to stranko po najnesrečnejših potih. Vse je bilo brez uspeha. V slepi strasti in samoza-ljubljenosti je klika napravila usoden korak in postavila kandidate, ki jih nihče ne mara. Drugo zunanje znamenje, kako slovenski del SDS poka in se ruši, je bila postavitev Adolfa Rlbnikarja za poslevodečega podna-čelnika stranke. Adolf Ribnikar je pač najboljši eksekutor klike, ki danes v Knafljevi nlici oblači in vedri, je pa najnesrečnejša osebnost, ki si jo je SDS za to mesto mogla izbrati, nekako strašilo za vsakega, ki bi še hotel vezati svojo usodo z SDS. Ta izprememba v vodstvu SDS je izbila SDS dno. Gospod Adolf Ribnikar je postal mesto podpredsednika le še konkurzni komisar stranke. Liberalna mladina je odrekla, v Ljubljani nekdanji volivci SDS odločno izjavljajo, da za nepriljubljenega, vsiljenega kandidata ne ganejo niti z mezincem, na Štajerskem odpadajo najstarejši, najboljši, najsposobnejši vodje SDSarskih organizacij in izjavljajo, da gredo oni in njihovi prijatelji volit radikalno-davidovičevsko listo. To je najpopolnejše razsulo, ki se vrši, ko se je sprožilo, z nepričakovano naglico ravno sedaj neposredno pred volitvami. Kakor rečeno, za človeka, ki je še kaj veroval v SDS, težko razočaranje, za tiste pa, ki vedo za železno doslednost naravnih zakonov, pa je to le nujna posledica vsega nehanja in ravnanja klike, ki šari pod firmo SDS. Odkar jo poznamo, je ta klika samo rušila in ničesar ustvarila. Kar je zgradila, vse je delala iz golih partizanskih nagibov in v svojih strasteh ni poznala nobene meje, tako da so bila vsa njena dela brez trajne vrednosti, z enim samim trajnim učinkom, pogubo za vse tiste, ki so posredno ali neposredno to kliko podpirali. Iz osebnih ambicij se je klika uprla dr. Tavčarju, osnovala svoj list in svojo stranko, razbila liberalne vrste v tri, štiri brezpomembne frakcije, in kadar ji le-te niso klečale pred nogami, jih je strastno preganjala kot blaznež, ki ubija tistega, ki ga hrani, vzdržuje in mu streže. V svoji zagrizenosti je klika vztrajala tedaj, ko se je bilo treba odločiti, ali prestane preizkušnjo in ostane v skupni demokratski stranki, ali pa s Pribičevičem vred izstopi in preide v nasprotni tabor. Takrat se je klika istovetila s Pribičevičem in zapustila Davido-viča. SDS je tedaj z batom udarila po demokraciji. PPŽ-režim je posegel po terorju, ki naj bi z vdovskimi žilami in samoltresi tiral ljudi k volivnim skrinjicam SDS. Pribičevič se je urbi et orbi proglašal za politika močne roke in slavil fašizem, ki da mora biti vzor bojnih čet SDS. Ta vzor je SDS dejansko v najpopolnejši meri posnemala. Javno oblast je SDS zlorabljala, da jc izvajala pritisk na premožne, ki so morali polniti njene blagajne, na javne zavode, ki so morali hraniti njene banke, da o preganjanju in poniževanju urad-ništva niti ne govorimo. SDS je postala izdajavec. Pahnila je slranko-matico s svojim izdajstvom v večletno opozicijo in bivše svoje prijatelje izza vladne mize najhuje preganjala. č Belgrad, 30. avgusta. (Izv.) Ves današnji r "poldan je predsednik vlade Vukičevič prebil v svojem kabinetu in sprejel več ministrov. Vladni krogi so mnenja, da je glavni odbor s svojimi sklepi izrazil željo, da bi se prekinili vsi odnošaji z vlado. Mnenja so, da bo glavni odbor šel najbrž tako daleč in razveljavil vladne liste. Če bi se to zgodilo, pravijo vladni krogi, potem bomo prisiljeni izdati na ljudstvo proglas, ki bi pariral proglas glavnega odbora. Ljudstvo bi pozvali, da v tem slučaju glasuje samo za vladno listo. V proglasu bi razložili delo in program bodoče vlade. Časnikarji so vprašali Vukičeviča, kaj misli o glavnem odboru. On pa se je izrazil zelo rezervirano. »Še nič ne vem, nimam še nobenega poročila. V rokah moram imeti nekaj konkretnega, šele potem vam lahko kaj povem.« r Belgrad, 30. avg. (Izv.) Glavni odbor radikalne stranke je izdal naslednji komunike: »Proglas glavnega odbora radikalne stranke je redigiran. Dr. Ivkovič, glavni tajnik, ga bo nesel šefu stranke v podpis.« č Belgrad, 30. avg. (Izv.) Vodja zemljo-radnikov Joca Jovanovič je dal časnikarjem izjave o poslednjih dogodkih, o katerih pravi: Vedno jasnejše se kaže težnja za ustvaritvijo nove stranke. To kaže na uovo orientacijo v notranji politiik. Govori demokratov in radikalov kažejo, da skušajo merodajni činitelji uvesti režim, podoben režimu 1. 1898. Kakor takrat, tako se tudi danes iščejo ljudje iz vseh krogov, ki bodo poslušali samo starejše in ki bodo glasovali za vse, kar se jim predloži. Neprestano ponavljanje, da Radič in njegova skupina ne morejo v vlado, jasno kaže, da se ustvarja nova stranica, v katero bi vstopili demokrati, radikali in Koroščevi klerikalci. Agitacija in vladni pritisk gresta za tem, da se ustanovi ta nova stranka. 0 proglasu radikalov je Joca Jovanovič izjavil sledeče: Radikali-pašičevci, ki so v Trifkovičevi Med pašičevci je nastalo veliko kolebanje. V glavnem odboru sedi danes 15 pašičevcev, od katerih bo malokateri prišel v parlament. Zato je povsem razumljiva njih borba z današnjo vlado. Vse postopanje glavnega odbora radikalne stranke ne more imeti tistega pomena, kakršnega mu hočejo pripisovati samostojni demokrati, hoteč s tem prikriti razcep v lastnih vrstah. č Belgrad, 30. avgusta. (Izv.) Proglas radikalne stranke je glavni odbor redigiral. Kakor se je v političnih krogih pričakovalo, je glavni odbor zavzel stališče proti vladnim listam. Večji del so se vladne liste proglasile za disidentske, ker da so sc vložile v nasprotju s strankinimi statuti. r Belgrad, 30. avg. (Izv.) Iz provinci je prihajajo vesti o obupnem stanju SDS. Vest o izstopu nekaterih samostojnih demokratov iz glavnega odbora SDS in o njih vstopu v Davi-dovičevo demokratsko stranico je odjeknila povsod. Glavni odbor demokratske stranke je dobil od mnogih bivših sani. demokratov prošnje, v katerih prosijo, da se sprejmejo nazaj v demokratsko stranko. skupini, in ki se nekako čutijo poklicane braniti svobodo volitev in spoštovanje temeljnih pravic, ne dajo jamstva, da tudi tako mislijo ravnati. Ravnotako tudi ne daje tega jamstva Pribičevič. 0 priliki glasovanja v skupščini niso ti ljudje pokazali volje, poiskati krivce volivnega terorja in jih kaznovati. Iz skupščine so celo vrgli tiste, katerim je ljudstvo izrazilo svoje zaupanje. Danes pa, ko so v zagati, kričijo. Kakor so delali, tako plačilo prejemajo. Verjetno je, da se ljudstvo ne bo odzvalo. Če bi bili pašičevci takoj za časa Paši-čevega življenja, ko je Uzunovič prevzel vlado, nastopili v obrambo parlamentarizma, bi se bile njihove postojanke med ljudstvom popravile, sedaj pa nimajo nobenih nad. Proglas, ki ga je glavni odobor poslal volivcem in v katerem pozivajo na boj proti vladi, ne bo imel tistih uspehov, ki jih pričakujejo. Ameriški letalci prispeli v Belgrad. r Belgrad, 30. avg. (Izv.) Ameriški letalci ki potujejo, okoli sveta, so danes prispeli Belgrad, Tu so bili svečano sprejeti. Zvečer jim je minister za vojno general Hadžič priredil svečan banket. Jutri zjutraj ob 4 odplu-jejo letalci dalje. Madjari se vznemirjajo. v Budimpešta, 30. avg. (Izv.) »Pesti Hlr-lap« poroča, da je danes letelo črez mesto Ostrog*, n 8 češkoslovaških letalcev. Ta zračni manever je izzval v madjarskih krogih precejšnjo vznemirjenost, ker ga smatrajo za vojaško demonstracijo. Istočasno sta tudi dve jugoslovanski letali leteli preko madjarskega ozemlja. Eno je celo pristalo pod prev ezo, da mu je zmanjkalo bencina. Neko drugo letalo se je pri pristanku popolnoma razbilo. Neko drugo jugoslovansko letalo se je podalo tudi v prepovedano cono ob Blatnem jezera ter je letelo popolnoma nizko, da je bilo mogoče terenske razmere točno pregledati. Briand pride v Ženevo. v Ženeva, 30. avg. (Izv.) Francoski zunanji minister Briand se bo udeleževal osebno sej Sveta D. N., ker hoče baje tudi sam še soodlooevati. Njegov namestnik bo gotovo Paul Boncourt v London, 30. avg. (Izv.) Diplomatski poročevalec »Daily Telegnapha« javlja iz Pariza, da se bosta Chamberlain in Briand razgovarjala o novih francoskih zahtevah glede evakuacije Porenja. Tudi bosta razpravljala o pogojih, pod katerimi naj bi se vzhodnonemška meja proglasila za definitivno. Nemška delegacija je odpotovala v ženevo. v Borlin, 30. avg. (Izv.) Prvi del nemške delegacije za D. N. je danes odpotoval iz Berlina pod vodstvom zunanjega ministra Streso-manna. Vest, da pride Briand v Ženevo šole 3. septembra, je izzvala v tukajšnjih ]. >gih precej skrbL Ta zakasnitev Briandovega prihoda pa je omilila vest, da pride Briand šele 3. septembra zato, ker se hoče udeležiti osebno neke seje ministrskega sveta. Ker v začetku zborovanja Briand ne bo navzoč, se bo razpravljalo o renski okupaciji šele pozneje. Na prvih zborovanjih se bodo skušali zediniti angleški in francoski delegati. Stresemann bo pripravljal tla za ureditev nemško-poljskih od-. nošajev o čemer je govoril že pri odhodu v Ženevo. Italijanski pohlep do francoski zemlji. v Pariz, 30. avg. (Izv.) O incidentu na franoosko-italijanski meji. o katerem je francoski poslanec Borel vložil v parlamentu interpelacijo. ie sedaj zbran izčrpen material. Ugotovljeno je, dia so se o priliki italijanskih vojnih manevrov, ki se vrše tik ob francoski meji, zbrali pri Malem sv. Bernardu 4 generali in 74 častnikov različnih italijanskih regimentov. Neki general je sklical vseh 74 častnikov ler se vpričo njih izjavil na sledeč ncčln: Pobral ie kamen, aa vrgel na francosko ozemlje ter rekel: »To ozemlje so nam ugrabili 1. 1846. Prisezite, da se boste borili za to, da ga dobimo nazaj.« Častniki so nato prisegli. Kakor javlja poročevalec »Tempsa« je tia dogodek v francoskih obmejnih krajih vzbudil veliko ogorčenje. Po justifikaciji zaklenjena. v Boston, 30. avg. (Izv.) Policija je zaplenila žaro s pepelom Sacca in Vanzettija, ker niso bile redno plačane predpisane carinske pristojbine za odpravo žar v Evropo. v Pariz, 30. avg. (Izv.) Policija je izgnala nekega ruskega žurnalista, ki se je kompromitiral o priliki demonstracij radi afere Sacco in Vanzetti. List poročajo, da. je ta slučaj svarilen zgled za inozemske novinarje, ld so dostikrat poročali netočno in tendenciozno. POSLANIK P0P0VIČ ZOPET V ATENAH. v Atene, 30. avg. (Izv.) Iz Belgrada se poroča, da se je jugoslovanski poslanik v Atenah Popovič po večmesečni odsotnosti zopet povrnil na svoje mesto. To dejstvo se smatra kot dokaz, da je Belgrad pripravljen obnoviti grSko-jugoslovanska pogajanja in znova pričeti vprašanje proste cone, ki jo soli dobili Jugoslavija v Solunu. Lord Kothermere ne odneha. v Iiondon, 30. avg. (Izv.) Lord Rotherme-re nadaljuje v nekem članku »Daily Maila« svojo akcijo v prid madjarskih narodnih manjšin. Pritožuje se, da sedanje meje ne odgovarjajo principu samoodločbe narodov. Ustvaritev češkoslovaške države je po njegovem mnenju umetna operacija. Da se je pridobilo ozemlje za češkoslovaško republiko, so odločilni faktorji podvrgli Češki 3 milijone avstrijskih Nemcev in 1 milijon Madjarov. Šele sedaj uvidevajo veliki aliirani narodi, da je trianonska mirovna pogodba vsled Češkoslovaške in Romunske spačena. Jasno je pravi lord Rothermere v svojem članku, da se politika izrabljanja ne bo rao^la več nadaljevali, krjli Slovaška poinenja novo Alzacijo-Lotaringijo, ki bo vedno ogrožala mir v srednji Evropi. Češkoslovaška in Romunska sta po njegovem mnenju v svojem razvoju navezani na inozemske kredite. V sedanjem položaju pa da ni mogoče tem deželam zaupati posojila, kajti veliki svet ne bo hotel vtikati svojega kapitala v države, katerih meje niso končnoveljavno fiksirane in popolnoma nesporne. Madjarska noče podjarmiti nikogar, kakor so to storile češkoslovaška in Romunska, pač pa ima pravico, da zahteva ona ozemlja, na katerih prebivajo Madjari, zase, čeprav jih je trianonska pogodba odrezala od narodne države. v Praga, 30. avg. (Izv.) Ponovni napadi lorda Rothermera v »Daily Mailu«, piše »Fra-ger Presse«, so pripeljali njegovo akcijo do absurdnosti. List piše, da lord Rothermere Sploh ni lista na zgodovini SDS, ki bi bil politično čist. Je to politična krastača, na kateri zastonj iščeš kako normalno in čedno potezo, sama ogabnost je je. Sedaj pelje voz časa čeznjo, ker je med nami lc še toliko zdravja in poštenja, da tak pojav ne more in ne sme dobiti trajne eksistence. Le v čast bo slovenskim liberalnim volivcem, če pri teh volitvah pokažejo, da so vsi brez izjeme SDS že prav spoznali in jo tudi zavrgli. dela s svojo propagando, s katero skuša zbuditi nezaupanje angleških finančnih krogov v češkoslovaško državo, zelo slabo uslugo angleškemu kapitalu, ki ima ravno na Češkem mnogo prilike, da sc plodonosno plasira. Angleški bančni krogi, na katere apelira lord Rothermere, bodo po mnenju »Prager Presse« pač kmalu spoznali, da razširja Rothermere napačne in izmišljene podatke ter bodo tudi nadalje skušali plasirati svoj kapital v Češkoslovaški. h obtočnih samouprav. č Travnik, 30. avg. (Izv.) Danes se je tu končala več dni trajajoča konferenca delegatov oblastnih skupščin v Bosni in Hercegovini. V komunikeju ,ki so ga izdali, ugotavljajo, da sedanji zakon o samoupravah ne nudi dovolj možnosti za pravilen razvoj oblastnih samouprav, in da je fin. minister v nekaterih oblasteh nekatere oblastne davke odobril, v drugih oblasteh pa odklonil. Sklenilo se je, da se bodo napravljali sklepi v vseh oblasteh Bosne in Hercegovine sporazumno. Končno se ugotavlja težaven položaj kmetov, ki je nastal radi prezadolženosti. Zahteva se pravična cenitev tobaka v Hercegovini in da se bosanskim oblastem prepusti denar takozv. ameriške misije in da se reorganizirajo takozv. bivše okr. podporne ustanove. t Sombor, 30. avg. (Izv.) Odbor bačke oblastue skupščine je danes imel sejo, na kateri se je razpravljalo o težkem gospodarskem položaju v Bački. Napravili so se važni sklepi. Najvažnejši je ta, da ustanovi bačka oblast ! kmetijsko šolo in sicer v Subotici. Nadalje je sklenil odbor, nakupiti v Nemčiji 11 vagonov ' semenskega žila. Zato bo prosil za oprostitev carinskih taks. v Atene, 30. avg. (Izv.) Zbornica je danes ( dopoldne sprejela zakonski predlog, da se Pangalos končnoveljavno izroči sodišču. Joca Jovanovič o pašscevcih in Prihačeviču Za mir s sosedi, delo GOVOR DR. KOROŠCA NA SHODU SLS V MARIBORU, DNE 99. AVGUSTA lfoS? red, prav&ftosf in doma. Država SHS čuvarica miru. Glavna smer naše zunanje politike je, da ohranimo svoji državi mir. Slovenska ljudska stranka Je to politiko vedno naglašala, jo jo podpirala, najsi Je bila v »vladi ali v opoziciji, jo bo tudi v nadalje podpirala, najsi bo v vladi ali opoziciji, bo sodelovala, ker jo to edino pametna politika, ki odgovarja željam in potrebam našega nnrodn in države. Ker je to tudi politika sedanjega zunanjega ministra, ki ga smatram za našega najboljšega zunanjega ministra dosedaj, zato je tudi samoumevno, da ne more biti nasprotja med nami. Vse, kar si izmišljujejo izvestni listi, posebno zadnje dni demokrati v Ljubljani, je iz trte izvito, prosto izmišljeno v uredništvih dotičnih listov. Mi z velikim zadoščenjem lahko pribijemo, dn se je prijateljska zveza Male untante po sedanjem zunanjem ministru zopet uredila in poglobila, da so se napetosti z našimi so-.* sedi omilile, da nnpredujojo prisrčni odnosi s Francosko, da so se naši odnošaji z Nemčijo znatno približali, vse to v smeri miru, ki ga naša država, pa gotovo ludi vsi naši sosedi in cela Evropa tako krvavo potrebujemo. Naša država ima željo, (ln bo nn Balkanu in v Srednji Evropi fuvarica miru in reda. Nn tej poli bo naša stranka rnda z veseljem sodelovala in vse zahrbtnostl, ki jih naši nasprotniki dan za dnevom ustvarjajo, nas no bodo premaknile s te prave poli. To sloji in mi se ne damo potisniti s te ločke, najmanj z intrigami! — Nova vlada za poštenost, rod in delo. V notranji poli I i ki pa hočemo imeti poštenje, red, delo, zakonitost. Da se to doseže, se je ludi razpustil dosedanji državni zbor in so se razpisalo nove volitve. Sedanji minist predsednik nas je vprašal, ako hočemo pri tem sodelovati. In mi smo rekli: Hočemo! To je tajnost takozvanega blejskega pakta med radikalnim klubom in našim klubom. Ta pakt se ni sklenil na Bledu ampak v Mariboru, s sklepom Jugoslovanskega kluba, ki je temu paktu pritrdil in s sporazumom, ki je bil skle-n jen na podlagi tega sklepa med min predsednikom in menoj v Belgradu. Ta pakt nam daje možnost, da bomo v prihodnji vladi po volitvah sodelovali. Konkreten program, po katerem se bo v duhu pošten .n, reda in zakonitosti delovalo, pa je bil priobčen ob priliki, ko je bil sedanji drž. zbor razpuščen. Ni torej na celem paktu in naših bodočih nalogah, ki si jih slavimo, prav nič tajinslvenega. Naši zavezniki. Naša slovenska delegacija je v Belgradu Številčno premala, da bi sama odločevala, sama vladala. Treba je, da se zato ozremo po zaveznikih, s katerimi naj sodelujemo. Očitajo nam. da nočemo s Hrvati. Kdo pravi, cla nočemo s Hrvati? Z Rftdičem nočemo, ker z njim ne more nihče, ker Radič drži besedo komaj en dan ali dva, ker menjava svojo politiko vsakih 24 ur. Saj smo že šli z njim in vsi vemo, kako izkušnjo smo tedaj z Radičem doživeli. Enako so jo doživeli vsi drugi, ki so z njim hoteli sodelovati. Mi bomo s Hrvati sodelovali in ako bo naša hrvatska delegacija dobila svoje primerno število mandatov, bomo znali tudi to upoštevati, in bomo dali zastopstvo tudi tej delegaciji v vladi. Tudi drugim bratskim političnim skupinam bodo vrata v vlado odprta, samo z Radičem ne bo hotel in ne bo mogel nihče sodelovati. In s Prlbičevif em ? Ali naj gremo z njim? (Gromoviti odgovor po dvorani: »Nikdar«!) Torej ne! In ker ie to izključeno, da bi mi šli s tem človekom, ko je znan dovolj, zato bi bila o tem odveč vsaka beseda. Pa zakaj ne z Davidovičem, vprašujejo drugi. Tem odgovarjamo, da smo z Davidovičem že zdaj v zvezi in da bodemo s sedanjo vladino koalicijo itak v bodoče sodelovali. Torej je jasno, da bo Davidovi?, tako moder politik in se ne bo dal zavesti od Pribičeviča v kak demokratsl-.i blok, pač pa da bo sodeloval tudi po volitvah v vladi. — Da gremo z radikali, veste vsi. Gremo, ker poznamo to stranko, ki bo iz sedanjih volitev prišla očiščena nazaj. Oni so nam prožili to čisto roko in mi smo segli vanjo na skupno sodelovanje. Pa ali je to kak greh, če gremo z radikali? Demokrati so do leta 1925 sodelovali z radikali, pa tedaj to ni bil nikak greh. Npm samostojneži in radikali do Mos in tudi to ni bil nikak greh. Zdaj. ko hočemo mi sodelovati z radikali, je pa to naenkrat strašen greh. Z našim sodelovanjem ne bomo stori'' nI kakega greha, pač pa bo slovenski narod po SLS in njenih zastopnikih v vladi veliko pripomogel k redu, poštenju in pravičnosti v državi in državni upravi. Demokratski blok. Takozvani demokratski blok je hlod, na katerega se obešajo potapljajoči. Podoben je mehurčku, katerega izpuščajo iz demokratske injfe. da volivci ne gredo brez vsake nade v borbo. Pravijo, da ga bodo sestavljali Trifko-vič—Davidovič—Pribičevič. To je izmišljotina za tolažbo obupanih demokratskih duš. Trifkovič bo ostal vedno radikal. Davidovič ima boljše kombinacije, ki mu zusigurajo ! udeležbo v vladi in ne bo se se mu treba pnj-j dašitl s Pribičevičem. Snuje se blok, blok demokratov, tocla — brez Pribičeviča. To je blok samih demokratov, ki se odvračajo proč od Pribičeviča ter sc vračajo k Davidoviču, staremu svojemu generalu. To vračanje v matico je najboljši dokaz, da na Pribičeviča ne verjamejo več niti najboljši njegovi pristaši. Kaj pa je demokracija? Menda pa ne to, kar so samostojni demokrati do danes delali? O njihovi demokraciji imamo dovolj žalostnih dokazov. Nasilje so uganjali, kakor nihče prod njimi in nc za njimi: Ali je dokaz demokracije žalostno poglavje propada našega narodnega premoženja? Vzemimo Jadransko banko in Slovensko banko. — Sami dobro veste, kaj smo Slovenci s tema dvema 2avodoma izgubili, koliko premoženja nam jo bilo uničenega. In če vzamemo zadnji in vam najbolj znani slučaj mariborske mestne hranilnice, kjer se zopet govori o milijonih, ki so šli v izgubo? — Ali korupcija, kdo jo jc najbolj uganjal? Kje vidimo toliko ljudi, ki pred par le?i niti za tramvaj niso imeli denarjev, danes se pa vodijo v avtomobilih iu vsakdo lahko pokaže s prsti nanje, ker ve, kako so prišli do denarja. — Ali jo mar to demokracija? — K večjemu kracija — to pride od besede krasti. Niso vsi demokrati, ki se nazivajo demokrati, pa so zopet demokrati, ki tega naziva nimajo niti jim je ta beseda vedno v ustih. Da niso demokratje, niti to ne čutijo, vam je najboljši dokaz, da pri teh volitvah ne stopajo pod svojim pravim imenom pred vas. Nazivajo se Združena slovenska gospodarska lista«. — Ali je upravičeno »združena : — zdelo bi se mi pravilneje : kupljena \ Ali jc mar »slovenska — tudi ni, to ve vsakdo! >Gospodarsko .' ta naziv je še r.aipravilnejši, toda žalibog poznamo njihovo gospodarstvo dovolj dobro, da vemo, kam meri ime Gospodarska —! (Smeh In medklici proli demokratom). N;>le:?«» bodočega j)S"IanwDta. Glavna naloga našega parlamenta je delo, nič drugega kot delo. Malokatera stranka se tega zaveda in to je žalostno. Njim je parlament !e neko za osebno razračuna-vanje. To vidimo tudi pri sedanjih volitvah. Parlament čakajo težke naloge. Dosedn' je silne mnogo grešilo, ker se ni delalo. Zato te lttkllje v naši zakonoda ji, zato pomanjkljivost našega zakonika, ne pridemo nikamor naprej. In če se kaj sklene, se najde vzfok, cla se izvršitev odloži, da ne pride nikoli do nje. Danes ni nihče v naši državi, ki bi bil proti parlamentu, samo če bo znal delati, če bo kos svoji nalogi. Ljudstvo mora sodelovali pri vladanju. Delo parlamenta bo ogromno. Imamo davčna bremena, !Jutro«, drugi vpok. železničar J. Rupnik, namestnik kandidata zn okraj "Radovljica, pa jo udrihal črez radikalo. Druge nesreče ni bilo. Darujte za Ljudski skiari SLS i Preiskava v zadevi mariborske mestne hranilnice. Kakor smo že v nedeljo poročali, je dr. Ravnik, gerent Mestne hranilnice mariborske, izročil revizijo državnemu pravdništvu v nadaljno postopanje. Danes je državni pravdnik odredil preiskavo radi suma hudodelstva po §§ 183, 197, 200 in 203 k. z. Da bo javnosti znano, citiramo ta zakonska določila: § 183. Tudi tisti zakrivi hudodelstvo nezvestobe, kdor razen primerljaja v § 181 sebi zaupano blago, ki znaša več kot 1000 dinarjev, pridržuje ali si prilasti. § 197. 'Kdor z zvitim prigovarjanjem ali dejanjem koga drugega v zmoto pripravi, s katero ima kdo, bodisi država, kaka občina ali kaka druga oseba, na svoji lastnini ali drugih pravicah škodo; ali kdor se s tem namenom in kakor se je ravno reklo, pomote ali nevednosti drugega posluži, stori goljufijo; naj ge je k temu zapeljalo koristoljubje, strast, namemba, komu protizakonito na roko iti ali kakoršna si bodi druga postranska nakana. § 200. Druge goljufije postanejo hudodelstvo, če škoda, katera se je storila ali se je nameravala, znaša več kakor tisoč dinarjev. § 203. Ako pa znesek ali vrednost, ki si jo je storilec s hudodelstvom naklonil ali katero je v mislih imel, presega 10.000 Din; ali če je hudodelec goljufijo s posebno drznostjo ali zvitostjo storil; ali mu je goljufanje prišlo v navado, je kazen težka ječa od 5 do 10 let. Mislili smo, da bodo demokratski listi tudi sedaj tako gostobesedni o tej zadevi, kot so bili zadnji teden. S tem bi nam bilo prihranjeno poročanje o tem, kar vso mariborsko javnost izredno zanima. Da ustrežemo tej upravičeni zahtevi naše javnosti, da je poučena o celotnem položaju, bomo priobčevali o vsakem nadalj-nem pojavu te senzacijonalne zadeve. Četudi sedaj listi SDS molčijo, četudi socijalistični listi ne vedo o celi stvari nič poročati, bo javnost kljub temu izvedela resnico o dejanskem položaju. SDS gospodarstvo se naj pokaže v pravi luči, da bo lista SDS tembolj upravičeno nosila naslov: Združena slovenska gospodarska lista. Nadalinte razkraianjje SDS. DR. BOŽIČ IN REBEK ZAPUSTILA SDS. Poročali smo že o razcepu v štajerski SDS. Iz Belgrad in Ljubljane prihajajo poročila o nadaljnih odpadih prvakov od samostojne dem. stranke. To silno vpliva tudi na prvake demokratov v mariborski oblasti. Zlasti v Celju se opaža proces razpadanja SDS. Stranko zapuščajo najodličnejši pristaši kakor dr. Božič in znani vodja obrtnikov R e b e k. Oba sta odložila mandate v občinskem svetu z motivacijo, da se m strinjata več s politiko SDS. Na celjsko javnost je to uprav Maribor, 30. avgusta, senzacijonalno vplivalo, na demokrate pa porazno. V Mariboru se je med demokrati razkol še povečal, obe skupini sta skoroda že prekinili medsebojne stike. Izvedeli smo tudi še, da so nekateri odlični demokrati prijavili svoj vstop v Davido-vičevo stranko v Belgradu. Baje pa so dobili od tam odgovor, naj se obrnejo na tukajšne Davidovičevcc. Razkroj gre torej nevzdržno naprej. Po volitvah se bo očitno pojavil, to je sigurno. Resnica o vojnem d SDS se strašno trudi, da bi zabrisala očem volivcev zgodovinsko dejstvo, da je bi! vojni davek sklenjen z njenimi glasovi. Malcc sram jih je naših ugotovitev, pa zato pravijo: Ja, ampak pobiral se ni prej. Da se vojnica pobira — tega je kriva SLS! Tudi na to laž je treba odgovoriti, da ljudje do golega spoznajo, kako časopisje te stranke služi le laži. Po morali SDS se vsi davki zato sklepajo, da se potem ne pobirajo. Tak izgovor je glede dr. Zerjavovega davka na ročno delo, glede pod dr. Kramerjem sklenjene zamenjave kron, prav tako pa glede SDS - vojtiice. Glasovali so — pravijo — res (prej so to vedno tajili), a obenem zahtevali, da se sprejeti davki ne pobirajo. Kje je tisto otroče, ki bo kaj takega verjelo? Tak izgovor je res izgovor, ki ga pes na repu prinese, kakor pravijo ljudje. Vojni davek ali vojnica je bil sklenjen 1.1923. z glasovi SDS. V tistem zakonu je vojni minister (nc finančni) dobil pooblastilo, da izda pra-' vilnik, kako naj se ta davek pobira. In vojni minister je tak pravilnik res izdelal in tudi izdal. Izdelan je bil ta pravilnik v vojnem ministrstvu še tedaj, ko je bila na vladi SDS s Pašičem. Ta pravilnik o pobiranju vojnice pa je bil za naše razmere tako gorostasen, da si niti ljubljanska finančna delegacija na podlagi tega pravilnika ni upala pobirati pri nas tega davka! Zato je vojno ministrstvo moralo izdelati drug pravilnik, ki ja bil izdelan in izdan pod vlado, v kateri so sedeli Radičevci z g. Pucljem. Ta pravilnik je bil 1. 1926. razposlan, ter je na podlagi tega pravilnika fin. delegacija v Ljubljani koncem I. 1926. — tedaj pod vlado g. Puclja in Radiča — ukazala vsem davčnim uradom pobirati ta davek, ki je bil sklenjen od SDS 1. 1923. Iztcrjuje se tedaj vojnica na podlagi ukaza vojnega ministrstva ir. odredbe finančne delegacije v Ljubljani, kar vse je bilo izdano prej, predno je SLS prišla v vlado. To je resnica o pobiranju vojnice, za katero je v prvi vrsti odgovoren-tisti, ki jo je sklenil. To pa je SDS. In to dejstvo pobija SDS in jo bo pobilo vkljub vsem njenim lažem! te rp.d&evske »F.vi boj ~rra Radičevci moke, Ali ni bil Ra lic v icm slučaju i-or'; !>•. " k Lorup::io.';-'.ov:? Tja v en daa govco korupciji in pa o dr. Hodžarjevem predlogu radičevska bro;;ura. Pravi, da je dr. Hodžar rešil korupcioniste, zato pa so pozneje v zahvalo radikali SLS vzeli v zlado. Kako nepoučen jc ta Radičev pisar, ki je pisal to brošuro, se vidi iz tega, ker je dr. Hodžar v anketnem odboru stavil svoj predlog, ko jc SLS že skoro mesec dni bila v vladi. Zato Radičevemu modrijanu ne zamerimo, ko niti tega ne ve, kedaj jc bilo glasovanje v anketnem odboru in kedaj je SLS šla v vlado, če ne ve tudi tega, da je dr. Hodžar zahteval, da naj se zasledujejo vsi krivci v aferi Rade Pašiča. In ta predlog je bil sprejet. »Proračun sprejet letos na Svečnico.« — Koliko so vredne trditve Radičeve brošurice, se vidi najbolje po tem, da človek, ki je v tej brošuri pisal tudi o državnem proračunu, istega niti v rokah ni imel. Mož, ki trdi, da je bil proračun sprejet letos na Svečnico, je najbrže zamenjal dve stvari: Na Svečnico na kmetih jedo svinjski želodec ali pa »danko«. Proračun pa se sprejema v parlamentu koncem maica. Tudi letos je bil tako sprejet. Pisec Radičeve brošure jc državni proračun zamenjal s svinjskim želodcem ali danko. Zato je tudi cela brošura temu podobna. »Odločilna moč.« Omenjena brošura hiti zatrjevati, da »so klerikalci imeli odločilno moč« spremeniti izdelani proračun, ki je bil slab, je bil delo vlade, v kateri je Rrsdičcva stranka imela 3 do 4 ministre s Pucljem vred. Za ta slabo izdelani proračun so samostojneži in radičevci glasovali v fin. odboru, kjer so bila vsa ministrstva sprejeta z njihovimi glasovi. Oni so tedaj proračun izdelali, oni so zanj glasovali v fin. odboru. In sedaj se kregajo na SLS, zakaj je v skupščini glasovala za proračun. Kregajo naj se rajši nad seboj in svojo stranko, ki je tak proračun izdelala. SLS ga je le popravila, kolikor je mc'la. In če je še vedno slab, je znamenje, da je delo Radičeve in Pucljeve stranke v vladi bilo res čisto zanič. Da se kaj takega Radičevcem ne primeri več, jim bo ljudstvo vzelo tisto številčno moč, s katero so izdelali tak slab proračun. Liberalna farba. V brošurici samostojnih Radičevih priveskov je nekje rečeno, da so kmetje v Sloveniji dosedaj dajali večino slovenskim liberalcem in klerikalcem. Ne boš, Jaka! Slovenski kmetje so leta 1920. dali ve- čino slovenskim liberalcem Zerjavovo in Puo-ljeve 'farbe. Pa jih od te farbe še danes glava boli. Zato nobena Radičeva brošura slovenskim kmetom ne bo več zmešala glave. Kdo je odgovoren? V Radičevi brošurici, ki čisto po krivem nosi na naslovni strani sliko Motijo tiubca, voditelja slovenskih kmetov, ki ga je tedanja hrvatska gospoda v Zagrebu dala umoriti, je pa povedana tudi ena resnična: >Odgovoren za vse zlo, ki pritiska naše kmete iu delavce, pa ni tisti, ki ima manjšino, ampak oni, ki imajo večino, c L. 1920. so samostojneži skupaj z liberalno »pokvarjeno go-spodo< imeli večino in vlado v Belgradu. Tedaj so skuhali centralizem, za katerega nosijo oni odgovornost. Kajti iz centralizma izvira »vse zlo, ki pritiska naše kmeto in deluvcec. Samostojneži, ko so zlezli pod Radičev klobuk, so od leta 1925. skupaj z radikali imeli večino in vlado. Zato so oni odgovorni tudi za vse to zlo, ki je v letih 1925—1927 pritiskalo slovenske kmete in delavce. Da niste imeli večine in vlade v teli letih — tega menda ne boste tajili. Dnevnico oblastnih poslancev. V Radičevi brošuri uekdo toži, da so dnevnice oblastnih poslancev prevelike. Da ne bo prepira, predlagamo: Če je delo Radičevih oblastnih poslancev na Slovenskem tako malo vredno, da ne zaslužijo teh dnevnic, je njihova dolžnost, da jih nemudoma vrnejo nazaj blagajni oblastnega odbora, da ta znesek porabi v koristnejše namene. Nekaj gnojnih jam se bo iz tega denarja že dalo napraviti. Tedaj, vrnite denar! Velik shod socialistov v Ptuju. V nedeljo so priredili socijalisti v Ptuju shod, menda da bi zabrisali silen utis dr. Ko-roščevega shoda, ki se jc vršil nedeljo poprej. In to sc je socijalistom posrečilo — shod je izpadel tako, da se jim danes smeji ves Ptuj. Z govornikoma, ki sta prišla iz Maribora, je bilo namreč na shodu skupno pet oseb! Razprava o kodificiranju mednarodnega prava. v Pariz, 30. avg. (Izv.) V teku n?daljnjih ! debat v mednarodni parlamentarni uniji o ( kodificiranju mednarodnega prava se je izrazil romunski delegat Telia, da bo to kodificiranje združeno z veliko večjimi težkočami, kakor so nastopile o priliki kodificiranja osebnega prava. Kodificiranje se more po njegovem mnenju izvršiti le v sporazumu med vsemi zastopanimi državami. Montague, predstavnik Zedinjenih držav severne Amerike, je predlagal, naj se v to svrho ponovno skliče konferenca, da bodo imele priliko, udeležiti sc je tudi ostale države. Zastopnik Češkoslovaške | republike Medinger je izjavil, da bi bilo po-| trebno, da so v odboru za kodificiranje mednarodnega prava zastopane tudi narodne manjšine. V nadaljnjem je odgovarjal predsednik madjarske delegacije Berzeviczy na trditve romunskega zastopnika Floiesca glede romunsko-madjarskega spora v zadevi optantov. V nadaljnjem jc trdil govornik, da se Romunija pri svojih zahtevah ne sme sklicevati na to, da je zadevo spravila pred D. N. v svrho nepristranske odločitve, ker je Romunija grozila, . da izstopi, ako se zadeva ne reši v smislu ro-| munskih inteneij. Kritiziral je izvajanja romunskega zastopnika, po katerem "*aj bi Madjarska delala na vojno z Romunijo. Rcsnica jc ravno nasprotna; saj sc Madjarska mnogo manj poslužuje militarističnih sredstev, kakor vsi njeni sosedi. Madjarska je vedno pripravljena, podati svojim sosedom roko v svrho sporazumne ureditve medsebojnih odnošajev. AFERA GAJDA. v Praga, 30. avg. (Izv.) Danes okoli 1 je policija nenadoma poiskala generala Gajdo, ki se je ravno nahajal v nekem kopališču in ga i pozvala, da se javi k ponovnemu zaslišavanju. FRANCOSKO-NEMŠKA TRG. POGODBA, v Berlin, 30. avg. (Izv.) Trgovinsko poli- tiini odsek državnega zbora je sprejel na da- ■ ":>,{• ?rii violino Ircncooko-nemške trgovin- PIt-J.LT A RGPAIL3KA TOLPA, v Carigrad, 30. avg. (izv.) Zandarmeriji se je posrečilo aretirati neko vzhodnoanatol-sko roparsko tolpo. Kolovodja Hadži Sami in več roparjev je bilo pri tej priliki ubitih. Iz ' papirjev, ki so jih našli pri ubitih roparjih, ! je razvidno, da so nameravali izvršiti več aten-j tatov proti nekaterim vladnim osebnostim. TISKOVNA KONFERENCA. v Ženeva, 30. avg. (Izv.) Tiskovna konferenca, ki je včeraj končala svoja posvetovanja, je med drugim sklenila tudi ,da bo uvedla periodična zborovanja in je v tem smislu posredovala pri D. N. V LIV0RNU 18 MRTVIH, v Rim, 30. avg. (Izv.) Reševalno delo pri vojr.šnici, ki se je v Livornu podrla, je končano. Med žrtvami je 18 mrtvih in 32 ranjenih. PLAVANJE ČEZ KANAL, v London, 30. avg. (Izv.) Radi lepega vrenieua so se pričele tekme za preplavanje kanato. Večina tekmovalcev oziroma tekmovalk iz različnih držav je tekom diuiašnjega dopoldneva slartalo. Častna kanonik Škrbec -1 Danes, 31. avgusta, obhaja v Tržiču šest-desetletnico rojstva častni kanonik, dekan in župnik v pokoju g. Matej Škerbec. Naše gore list, rojen v Starem trgu pri Ložu, je deloval jako uspešno v Istri, dokler ga niso pregnali Italijani iz Kerkavc. Kerkavci, komu ni znano to ime v zadnjem času! Saj je ta kraj torišče italijanske nasilnosti nad slovenstvom in posebej še nad slovenskim duhovnikom. Kanonik Škerbec je že prenašal tam velike težave, a zasidranega v srca župljanov, ga niso omajale ne tožbe, ne grožnje, nc napadi, dokler ga ni slednjič zadel izgon. Gimna~'jo je dovršil g. jubilant v Ljub-Ijani, bogoslovje pa v Gorici. Prvo službo je nastopil kol kaplan v Rojanu pri Trstu. Plačo je prejemal tedaj rojanski kaplan od tršjr.ške občine. Ze iz tega ozira in vsled uljudnosti se jc šel mladi kaplan predstavit na tržaški magistrat. Uradnik, ki ga je v županovem imenu sprejel, ga je ob tej priliki skušal prepričali, da v rojanski župniji prevladujejo Ital jani. A odločni in zavedni g. Matej mu jc odgovoril: »Ne, nasprotno! Ze prve dni sem sc prepričal, da prevladujejo Slovenci in kot duhovnik se moram zavzemati za vse vernike, tudi za Slovence!« Posledica odločnega na- i Sliko velezaslužnega g. jubilanta priobčimo v jutrišnji številki. stopa je bila, da je posebna občinska seja odklonila rojanskemu kapianu »kot panslavistu« plačo, neplačani rojanski kaplan je pa z vso vnemo pričel delati na verskem in narodnem polju. Kot goreč duhovnik in zaveden Slovenec se je že to in naslednje leto vpisal v vsa verska in v vsa tedanja narodna društva. Po enoletnem kaplanovanju je prišel v istrske Korte, kjer je bil naj prvo župni upravitelj in potem župnik. Korte so spadale tedaj v občino Isola, ki jo je vodila italijanska večina. A po prizadevanju g. Škerbca se je zgodilo, da jc ta občinski odbor dal sezidati v Kortah krasno poslopje za slovensko ljudsko šolo. Ustanovil je tu tudi posojilnico, eno prvih v Istri. S posojilnico je vzgajal zavedne može in reševal mnogotere gospodarskega propada. Po fcstnrjstictneni cJclo v Korlah jc poslal župnik in de' an v Kc>-'-:ave'i. 14 ict je tu deloval, trpel in sa res "rtvoval ?.a svoje župljane. Lepe slovenske šole tu pj bilo; italijanska legina šola je lovila otroke slovenskih staršev že tedaj. Stalno slovemko šolo je bilo kar nemogoče priboriti, zato je priče! delovati žtinnik-dckan v zasilni slovenski šo'i. Uspehi so bili naravnost sijajni. Olrok jc prihajalo v to šolo vedno več, tako da so zadnja leta sedeli učenci v prcnapo!n:eni sobi še cclo po oknih. Verouk jc poučeval goreči duhovnik kar v cerkvi in tc^a so hodili prostovoljno in z veseljem poslušat tudi otroci leginc šole. Kljub obilnim poslom jc vodil še posojilnico v dve uri oddaljenem Pomjanu. Ta po- | sojilnica je imela velik delokrog kar štirih ; župnij. Tudi versko življenje je napredovalo, vsepovsod so se kazali znaki vnetega duhovnika. Leta 1914., tik pred vojsko, jc bil naš 60-letnik izvoljen tudi v istrski deželni zbor. Z navdušenjem ga je ljudstvo volilo, saj je v njem videlo odločnega in požrtvovalnega vo-| ditelja in branitelja slovenstva. Vojska je pa ; preprečila njegovo udejstvovanje na tem polju. Leta 1915. so mu ponudili kanonikat v Trstu. Odklonil ga je, da jc mogel ostati med preprostim ljudstvom. Postal pa je istega leta častni kanonik koprskega kapitlja. Značilno je to, da je naš jubilant edini Slovenec, ki je kdaj dosegel to čast pri koprskem kap.itlju. Polno mero žrtev jc p-crašal g. 1 ancn;Ic med vojs!;o. O icm bi zr.aii govoriti točno le > erk'j. čani. Po prevratu so Italijani Kerkavcc izbrali tako rekoč za prvo. točko potujčevanja v Istri. Italijanska šola, številni karabinjerji, fašisti, par domačih janičarjev, vse to je imelo nalogo iztrebiti slovenstvo, če treba tudi s •:;'o. A dobro ljudstvo se jc držalo svojega duhovnika, naše;'a jubilanta. Zato so pritiskali Italijani predvsem nanj. Izvršili so napade v župnišče, prepovedali so mu slovensko pridigo, a tudi v življenjskih nevarnostih je govoril: »Da, v državi smo italijanski in to priznavamo, a po rodu smo Slovenci!« Ko so ponovno zahtevali, naj razobesi ra cerkvenih poslopjih italijansko zastavo, jc odvračal: »V. ] Avstriji nikdar nisem dal obesiti samo državne zastave, ampak je vedno poleg plapolala tudi slovenska. Če tudi sedaj lahko dam obe-j siti poleg državne slovensko zastavo, bo to takoj storjenol« Tega pa mu niso dovolili. Nc v sovraštvu, ampak v ljubezni do župljanov in v ponosu, da trpi kot zaveden duhovnik, je preživel v Kerkavcih marsikatero prav bridko uro. Leta 1923. so ga Italijani pregnali. Dekret izgona je podpisal sam g. Mussolini. Karabinjerji so ga spremila prav do Postojne. Za spomin so mu dali tudi dekret, da brez posebnega dovoljenja italijanske vlade ne sme nikdar več v Italijo. Hvaležno istrsko ljudstvo mu jc pa zadnje dni izkazovalo tako hvaležnost in ljubezen, da so strmeli tudi Italijani. Naselil se je kot izgnancc pri svojem nečaku, župniku v Tržiču. Tudi vpokojen ne miruje. Z veseljem pomaga v dušnem pastirstvu in je tako rekoč še vedno dekan duhovnikov-izgnancev iz Istre, katerim spretno urejuje vse zadeve. Tržičani ga vsled izredne ljubeznivosti visoko cenijo in kar splošno ga nazivajo ^gospod stric«, kar jc v polnem pomenu besede ne samo svojim nečakom in nečakinjam, ampak vsakemu, ki pride z njim v dotiko. Gospod kanonik, ob šestdesctlctnici želimo, da ljubi Bog blagoslovi vaše požrtvovalno delo v preteklosti in Vam nakloni 5e mnogo lepih jubilejev! A. V. Kaf se 0ocfi dtoma Nekaj o gradbi železnice Rogatec-Krapina. Toroj vendar enkrat!, tako se glasijo vzikliki številnih radovednežev, ki hodijo gledat dnevno začetek del na gradnji že cela desetletja obljubljene železniške zveze Rogatec—Krapiua. Proga je velikanskega gospodarskega in atrategičneg« pomena in je bila že bogzma kolikokrat premerje-:na. Podrobna merilna dela vrši sedaj še en inže-ner strokovnjak, ki ima že 25 let službe pri gradbi železnic in mostov. Ta inžener je po rodu iz severno Slovaško in je zelo priljubljen pri svojih sotovariših in delavstvu. Proga bo šla od Rogatca 8 km 540 m ob Sotli in po štajerski strani. Tunel bo pod Lupinjakom in ko bo prišla železnica iz predora, bo Ze tekla po hrvaških tleh. Pri delu so zaposleni sami domači siromašni Štajerci in Zagorci. Podjetje, ki gradi progo, se je postavilo strogo na stališče, da zaposluje samo domačine. Gradba proge se vrži zelo solidno in se žc lahko v naprej trdi, da bo spadala ta vele-vožna železniška zveza med prvovrstne. Železniška zveza Rogatec—Krapina je zasluga SLS 10 tedensko soudeležbe na vladi in to dobro znajo vsi obmejni Štajerci in Zagorci. Ker je delo v polnem teku, ni v kraje ob tej železnici nobenega Radičevega agitatorja, se ne upajo niti blizu, ker tc zasluge SLS pač nc morejo > tajiti, uiti nc zmanjšati. Mariborski sanatorij - oddelek za porodništvo lin ginekologijo - pridobitev SLS. Maribor, 30. avgusta. Včeraj smo poročali na kratko, da je kupil mariborski oblastni odbor od Kreditne banke sanatorij v Petrovem selu. Sanatorij se bo adaptiral takoj za oddelek za porodništvo in ginekologijo. Pred prevratom ni imela mariborska bolnica zgoraj omenjenega oddelka, ker sta tozadevno prišla v poštev Gradec in Celovec. Ko je pripadel Maribor Jugoslaviji in je postal Maribor središče cele mariborske oblasti, se je. vsa leta do d;uies bridko čutilo pomanjkanje porodnišnice pri tako veliki prvorazredni bolnici kakor je mariborska. Tudi zdravniški naraščaj je bil glede praktičnih študij v ginekologiji navezan na Celje, ki pa tudi ne zadostuje potrebam, in na Ljubljano. Že leta in leta se je govorilo ter pisalo o nujni potrebi porodnišnice v Mariboru, a faklično je ostalo le vse pri načrtih in razgovorih. Največja nasprotnica oddelka za porodništvo in ginekologijo jc bila SDS. Da bi lahko opravičevala pred javnostjo svoje nazadnjaštvo, so pustili v SDS odločujoči gospodje izdelati poseben načrt za porodniški oddelek in so ga preračunali nalašč na 8 milijonov Din, dobro vedo?, da država te vsote ne bo prispevala. Ko je šlo za to, da sc kupi pred leti sanatorij v porodniške svrhe in je tedanji šef zdravstvenega ministrstva pristal na to, so bili mariborski SDS generali in na čelu jim tedanji veliki župan, ki so preprečili nakup sanatorija. Sanatorij je banka v »adnjem času opustila in ga je nameravala zopet spremeniti v stanovanja za s*aje uradništvo. Treba omeniti, da jo poslopje, v 'katerem je sanatorij, popolnoma adaptirano za bolnico, ima višinsko solnce, terapevtičnj rentgen, pnntostat in velik ter prvovrsten instrumemtarij. Izguba sanatorija glede zdravstvenih svrh bi pomenila velikanski nedostatek za Maribor in celo oblast. Moral je priti mariborski oblastni odbor, ki je kupil sanatorij, bo takoj odprl oddelek za porodništvo ter ginekologijo in bo s to pridobitvijo izpolnjena ena glavnih žalitev SLS in cele oblasti. V novo kupljonem oddelku bo 50 postelj ln med temi 12 razrednih. Prenapolnjena splošna bolnica bo razbremenjena, zdravniški naraščaj se bo lahko vežbal v ginekologiji v Mariboru in cela mariborska oblast dobi bolniški oddelek, za katerega je> prosila in zahtevala kol eno najnujnejših potreb celih 7 let. Več nego 5 let je imela SDS priliko, da omo-gofi nakup sanatorija, tega ni storila — nasprotno ovirala je ter onemogočala udejstvitev te ljudske zahteve, a komaj je začel delovati mariborski oblastni odbor, v katerem so sami odlični pristaSi SLS. jo dobila mariborska oblast oddelek za porodništvo in ginekologijo. Na zgoraj omenjeno pridobitev je SLS lahko ponosna in jej bo (ozaderao hvaležno prebivalstvo celo mariborske oblasti. Sam se Je ujel. Pleskarski mojster Franc Rebernik in njegov družabnik Ivan Brunčič sla že delj časa opažala, da jima nekdo neprestano krade iz delavnice v Kari Kotnikovi ulici 3 pleskarske potrebščine kakor barvo, finiež, lake in drage čopiče, vmes pa tudi manjše denarne zneske, vsled česar jima je narasla škoda že okoli 20.000 Din. Zadnji čas sla se odloČila, da v delavnici postavita nočno stražo. To sta poskrbela v noči na 20. avgusta 1927. Do polnoči je stražil Brunčič, po polnoči pa Rebernik. Proti pol 3. uri zjutraj je Rebernik zaslišal pred delavnico nekak ropot. Takoj nato se je zunaj pred vrati pojavil neki moški, ki je z žico odrinil zapah od znolraj na vratih ter vstopil v delavnico. — Ko je začel hoditi po delavnici, je posvetil z električno svetilko in pri tem zagledal Rebernika. Tega se je seveda ustrašil in zbežal na prosto, Rebernik pa za njim. Ker je bil storilec bos, gS ni bilo lahko dohiteli. K sreči pa je prihitel na pomoč službujoči stražnik Pucihar, ki je storilca ujel in aretiral. Je to 32 let slari delavec Peter Šparovec, stanujoč v isti hiši, kot sc nahaja delavnica oškodovancev, ki je že več let presedel za kazniluiškim omrežjem radi tatviue. Pri hišni preiskavi se je pri Šparovcu našla večja množina ukradenih barv, lakov, firneža in čopiče v, ki so last prej navedenih družabnikov. Šparovec je kradel že okoli leta dni in je blago prodajal raznim obrinikom v Ljubljani, nekaterim celo za več tisoč dinarjev. Da Šparovec pri tem ni gledal na ceno, je samo ob se'«i razumljivo. Oškodovana pleskarja bosta dobila škodo deloma povrnjeno, Šparovec bo pa za enkrat moral zopet v ječo in se zadovoljil z ričelom o o O* Vsi slovanski Usti morajo izginiti. Ne mine teden, da bi eden ali drugi slovanski list ne bil zaplenjen. V zadnjem čas-u so pričeli primorski prefekti deliti tudi dobrohotna »posvarila« kar na debelo. Njihovo očetovsko srce je očividno v velikih skrbeh za slovenske in hrvaške malčke. — (Italijanski tisk naziva slovanske liste, ki so radi revščine manjšega obsega, »orga-netti« — lističi.) Njihovih zaplemb in posvaril v resnici ne moremo več vzeti za resne tudi pri najboljši volji ne. Pri tem mislimo na motivacije zaplemb in posvaril; kajti ukrepi sami na sebi imajo pač resne posledice v kolikor pripravljajo konec štiriletni agoniji primorskega časopisja. Vsak teden lahek vbod i a j. ae preveč ne premalo, da ne živiš, a da tudi no umrješ, toliko da umi-Taš, tako nekako, kakor tc znajo istrski skvadristi. In komaj si zopet malo prosto zadihal, že se ti zaTeži smrt v obraz: Posvarilo! še eno posvarilo in po listu je! Tako g-re dalje mesec za mesecem, leto za letom od leta 1923. Kaj mislimo ml o zaplembah in o onih, ki jih odrejajo? Citatelj si lahko sam odgovori. Kaj bi mislil, ako bi bil naš list zaplenjen, ker je napisal: »S Sredozemskega morja pošiljajo pozdrave 1« gredo s trebuhom za kruhom« (zaplemba »Edinosti«) — »S tuje zemlje« pošiljajo pozdrave vojaki (zaplemba »Goriške Straže«) — »Dekletom visijo svileni trakovi okoli vratu mesto lepa narodna noša« (zaplemba »Pučkega Prijatelja« — »Iz daljnih krajev pošiljajo pozdrave naši fantje«... Bog živi!« (zaplemba »Malega listat)? Podobnih motivacij zaplemb bi lahko našteli najmanj petdeset. Na Primorskem danes ne smeš več reči: Ker mi domača zemlja ne moro dati več kruha, poj-dem s trebuhom za kruhom. To je za fašistovsko čudodelno gospodarsko politiko žaljivo. Pač pa lahko spraviš isto misel tako-le: »Res je, da jc auša vse uničila v Istri, na Krasu, ros je, da je toča grozovito oklestila Brda; res pa je tudi, da so neumorni primorski prefekti, ki so vrgli raz sebe smrdljivo lenobo rnzkrajajočega se demolibera-lhrnfl. ukrenili vse potrebno, da se nesrečnemu ljudstvu zagotovi kruh: odpisani bodo stari in novi davki, gradili se bodo vodovodi, ceste, eloktrič- ne centrale Itd., itd. Zaslužka ne bo manjkalo. Kljub temu pa pojdem v svet, da zanesem v daljne kraje ideje fašistovskega imperija.: V »faši-stovskem stilu : je treba govoriti in pisati. Svet naj ne briga, ali jc to pametno ali smešno. »Italia (faseismo) fara da sb~, Italija si bo sama pomagala. Vsi slovanski listi morajo izginiti. Diuies je za posvarilo na vrsti »Mali list«, glasilo slovenskih kmetov, ki se hočejo boriti za uveljavo načel krščanskega socializma. V dekretu našteva tržaški prefekt stare grehe uredništva; da lahko motivira svoj ukrep, je moral prefekt seči daleč nazaj. Iz 1. 1923. je vzel dve zaplembi, da jih je z letošnjimi skupaj pert. List je obdolžen, da ostro in tenden-ciozno kritizira ukrepe javne uprave, da tenden-ciozno komentira ukrepe glede vojaških dolžnosti Slovencev v Italiji in druge državne naredbe ter da zvijačno opisuje dogodke, kar lahko razburja duhove; list po vsej svoji vsebini vztraja na stališču, ki je protivno državnemu redu in državnim koristim. Radi vsega tega se odgovorni urednik posvari. Motivacije tržaškega prefekta so torej za vse liste enake: sama gola fraza. Prefekt ima pač lahko delo; odgovorni urednik ne more nikamor rekurirati. Mislimo pa, da bi prefekti vendar morali malo boljše čuvati ugled italijanskega naroda pred svetom. istrskih fašistov. Iz Kopra je prejelo glasilo primorskih fašistov ta-le dopis: Koper, 27. avg. Že dolgo smo imeli na peresu vprašanje, ki se ga danes drznemo napisali v upanju, da nam pride cd katere s'rani dobroholen in vljuden odgovor. Zakaj in s katerim namenom se poučuje hrvatski jezik v deškem semenišču v Kopru? Ko prejmemo odgovor, bomo dodali svoje pripombe. V deškem semenišču v Kopru, ki ga vzdržujeta tržaško-I.oprska in poreŠka škofija, torej ne fašistovski reži m, jc tudi interna gimnazija. V zavodu je okoli 30 Slovencev in Hrvatov, ki se pripravljajo na duhovski stan. Res sc na gimnaziji poučuje tudi hi-vaški jezik. Fašistom noče iti v glavo, da k zi duhovnika, ki bo pasti-rovai v Istri in na Ira škem, potrebno, da pozna vsaj enega izmed dveh slovanskih jezikov v de- želi. Poleg vsega pa jo hrvatski tečaj tako prikrojen, da ga obiskujejo lahko Slovani ln Italijani; umestno je, da j«- tak Učni načrt, kar se tiče slovanskih dijakov, pač nepopoln. In še tega ne morejo trpeti fašisti, ki bi radi imeli tudi pri vzgoji duhovnikov svoje prste. Ne bo odveč, ako omenimo, da je oficielni dopisnik tržaškega fr.šistovske-ga lista tisti gospod, ki je položil roko na župnika Luxo. Taki ljudje naj bi potem delili nauke škofom! * * • Krn se govori. Poročali smo že, da je dne 9. t. ni. udarila strela v kočo pod vrhom Krna, v kateri je bila zbrana skupina tržaških skavtov, ter ubila prof. Jellersitza iz Trsta. Te dni so našli na Rdečem vrhu v krnskem pogorju truplo nekega Režij ona, ki jo nabiral vojni materija!. V nesrečneža je udarila strela in mu šla skozi teme v telo in izstopila na peti, kjer je pustila veliko rano. To so pač nove priče, ki neizpodbitno dokazujejo, da je tudi v krnski spomenik, ki je stal čisto na vrhu Krna, udarila strela in ga razrušila. Zdi se, kakor da bi hotel Krn sam popraviti krivico, ki se je zgodila slovenskim pastirjem in slovenskemu narodu. Žriov vojaških vaj. Te dni so se vršile v okolici Berma v Istri vojaške vaje z ostrim streljanjem artilerijskega polka v Puli. Po končanih vajah sc je 23 letni mladenič Liberat Ladavac iz La-davcev podal v gozd, da naseče drv. Tam je našel neeksplodirano granato in jo pričel ogledovati. Granata se je nenadoma razpočila in mladeniča razmesarila. Drugega dne zvečer je bil pokopan v Bermu. Omenimo naj, da je artiljerija streljala s starim avstrijskim strelivom in prav tej okolnosti je treba pripisovati težko nesrečo, ki je zadela nesrečno družino. Avstrijsko strelivo je pač že pokvarjeno in ne odgovarja več. Težka lahkomiselnost treh karabinerjev. Posestniku Sirotiču z Vrha pri Buzetu so tatovi v soboto ukradli dva vola ter jih odpeljali skozi Grdeselo proti Brestovici, kamor so prispeli proti večeru. Tu so jih skrili v nekem gozdu, da bi naslednjega dne prišli po nje. V nedeljo je prišel v gozd njegov lastnik iz Pazina ter našel vole. Ta je takoj obvestil pastirje ter jih prosil, naj gredo klical ljudi v bližnje seio dpri. Med tem se je vest Preprečite zobobolja! Ne čakfi.t, da to prične mučiti zobo-liol. Že danes moraš uporabljati za »voje zobe PEBECO zobno pasto. Ista ae le dolgo vrsto let pokazujb kot najbolj nftiikovtto sredstvo za nogo zob. P»Ba po nizkih cenah nudi damam m - Ljubljana. Celje V ponedeljek, dne 5. septembra, ob 8 zvečer govori načelnik Slovenske ljudske stranke g. dr. Anton Korošec na voiivnem shodu SLS v vrtni dvorani hotela »Beli vol«. Somišljeniki! Že danes agitirajte med našimi pristaši v mestu ter okolici, da se tega shoda kljub delavniku udeleže v obilnem številu in manifestirajo svojo trdno voljo, da hočejo tudi preko žrtev na delo za porast svoje stranke. Akcijski odbor SLS v Celju ima svojo sejo v petek, dne 2. septembra, ob osmih zvečer v običajnih prostorih. Člane akcijskega odbora pozivamo, da se te važne seje polno-čtevilno udeleže. S seboj prinesite poročilo o uspehih nalog, ki ste jih prevzeli na zadnji seji. -er Železničarjem! Čujemo, da neki agitatorji še vedno hodijo med vas in vas o delu Slovenske ljudske stranke za železničarje poučujejo tako, kakor da je SLS sovražnica vaših teženj. Večina železničarjev je prečilala knjižico »Železničarjem« in sedaj ve, kaj mora takemu brezvestnemu in po večini dobro plačanemu agitatorju odgovoriti. Kdor knjižice še ni čital ali mu je pomotoma nismo dostavili, naj sc v dopoldanskih urah zglasi v tajništvu SLS v Celju, Cankarjeva 4, kjer knjižico dobi brezplačno. S! Sprejemne ure pri g. županu. Gospod župan celjski dr. Al. Goričan sprejema za enkrat stranke vsako sredo in soboto med pol 12. in pol 1, uro v sobi štev. 3 na mestnem magistratu. •0" Vpisovanje v glasbeno šolo celjskc Glasbene maticc se vrši dne 1. septembra med. 8. in 11. uro dopoldne. Zglasiti se je v pisarni Glasbene matice na Slomškovem trgu št. 10/1. Ta dan naj se zglasijo tudi vsi stari gojenci šole, ki nameravajo v novem šolskem letu na tem zavodu nadaljevati s šolanjem, zlasti še, če hočejo ostati pri svojih dosedanjih učiteljih. Redni pouk se prične v ponedeljek, dne 5. septembra. Se^a celjskega občinskega sveta. Za ponedeljek ob šestih zvečer je bilu sklicana redna seja občinskega sveta za mest d Celje z edino točko dnevnega reda: Konstituiranje odsekov. Sejo je vodil župan g. dr. Goričan, ki je uvodoma sporočil, da je odložil mesto občinskega svetnika obč. svet. g. Rebek in da je na njegovo mesto vpoklican šolski vodja g. Vogla r. Podžupan g. dr. Ogrizek je nato kot referent večine poročal o reorgunizaciji odsekov. Meti drugim je predlagal, da se osnuje tudd |>oseben socialno-j)olilični odsek, kar je cbč. svet soglasno odobril. SLS je s tem dobila zadoščenje za svoje iskreno hotenje, da se občinska uprava sistematično posveti tudi rešitvi socialnih vprašanj kot eni najvažnejših komunalnih zadev. Ključ, po katerem se volijo člani odsekov iz i posameznih klubov, ie večina sprejela. Zastopnik kluba SDS prof. Mravljak se jc pri tem brez po-i trebo razburil in očital, da večina no vpušteva dovoli nieimvera kluba in ne želi resnoga sodelova-j ilja. Podžupan dr. Ogrizek je protest energično za-| vrnil in dem okra'e opozoril na metode, ki so se jih napram opoziciji posluževali v bivšem občin- skem svetu kjer opoziciji kar v treh odsekih sploh niso dali zastopnika. Sedanja večina daje opozjciji vso možnost stvarnega sodelovanja in resno kontrole. V posamezne odboro ozir. odseke so bili nato izvoljeni: Fiminčuo-gospodarski odsek: Obč. svetniki gg. Janič, Možina, Dobovičnik, dr. Vrečico, 2umer, Posavec, dr. Wolf iz kluba večine, prof. Mravljak in Ravnikar iz kluba SDS, Felicijan iz kluba SSJ m Lah iz kluba JSDS. Odsek ia vodstvo občinskih podjetij in pokopališča: Obč. svetniki gg. Janič, Hohnjec, Žumer, Posavoc, Košir in Rebeuschegjr iz kluba večine, dr. Ilrašovec in Sirec od SDS, Lah od JSDS. Pravni in personalni odsek: Obč. svetniki gg. dr. Ogrizek, dr. Voršič, ravnatelj Zupan, Koren, dr. Skoberne 6d večine, dr. Kalan od . SDS in Ko-mavli od SSJ. fcolsko-kultiimi odsek: Obč. svetniki gg. dr. Voršič, Možina, Brinar, Lečnik in R^beuschegg iz kluba večine, dr. Hočevar od SDS in Fflicijan od SSJ. Stavbeni in vodni odsek: Obč. svetniki fjg. Dobovičnik, Hohnjec, Brinar, Lečnik in dr. \Volf iz večine, Prokoršek od SDS in Lah od JSDS. Tržni in obrtni odsek: Obč .svetniki jjj;. Dobovičnik, Hohnjec, Žumer, Lečnik in Rebeuschegg iz kluba večine, Bernardi iz SDS in Lah iz JSDS. Sorialno-politični odsek: Obč. svetniki gg. dr. Ogrizek. Cvirn, Posavec, Koren, dr. Škoberno in Košir od večine, Voglar od SDS, Komavli od SSJ m Lah od JSDS. V krajevni šolski odbor so bili izvoljeni gg. prof. Kardinar, prof. Brafko, dr. Sernec O vido ter občinska svetnika gg. dr. Skoberne ter Komavli. V reklamarljsko komisijo, ki ji predseduje vedno župan ali podžupan, sla bila imenovana obč. svetnika gg. dr. Voršič (SLS) in dr. Kalan (SDS). Kot zaglopnika mestne občine v upravnem odboru Borzo dela sta izvoljena obč. svetnika gg. Posavec (NRS) in Potrata (SDS). V volimo komisijo za predstoječe skujfflčin-ske volitve so bili izvoljeni: za namestnika predsednika na 1. volišču g. župan dr. Goričan, za na-ines'nika predsednika na II. volišču g. podžupan dr. Ogrizek, za člana komisije na I. volišču obč. svet. g. Možina, za člana komisije na II. volišču obč. svet. g. Brinar, za namestnika na 1. volišču obe. svel. g. Dobovičnik, na II. volišču p« obč. svet. g. Lečnik. Z izvolitvijo članov odsekov in odborov je bil dnevni red seje izčrpan in jo g. župan sejo zaključil. Prihodnjo sejo bo sklical pismenim potom. Kamnite Načelnik 8LS, dr. Korošoc, prid« v nedeljo, dno 4. septembra v Kamnik, kjer bo prvič javno I govoril. Zjutraj ob 7. uri bo imel shod v Moravčah pred cerkvijo, ob 10. uri dopoldne pa v Kamniku v dvorani »Kamniškega doma«. Vabimo vso naše. somišljenike, Kamničane kakor (udi okoličane, da so shoda lidelcžo in slišijo našega prvoboritelju, ki uau za dnom z novimi uspehi vodi slovenski narod r lepšo bodočnost. Pokažimo svojemu voditelju tudi Kaniničaui, da znamo ceniti njegove zasluge in pri-dimo poslušat njegovo besedo! Prireditev orlovskega odseka v nedeljo, dno 28. t. m. je zelo lepo izpadla. — Veliko pozornost jo vzbudil štafetni tek skozi mesto prvič v Kamniku. Zmago na približno 2400 m je v lejiem času 4.53 min odnesla štafeta orlovskega odseka iz Homca, ki si je priborila lej)o prehodno darilo g. poslanca Stercina. Druga jo bila štafeta domačega kamniškega cdseka in tretja ona vodiškega. V teku na 1000 in je zmagal načelnik kamniškega odseku, br. Vlado Stergar, drugo mesto si je priboril Kamnl-čan br. Lah, tretjo Mekinčan, br. Lukun. Prireditev, ki so so je med drugimi udeležili tudi: g. kanonik Lavrenčič, okrajni giavar, vladni svetnik dr. Ogrin in mestni župnn g. Kratnar ter podžupan g. Stergar, je prinesla lep gmotni uspeli, še lepši pa jo mora-| lični. Poboj. V nedeljo zvečer so si fantje skočili se ve, da v vinjenem stanju v lase, in je neki Rado-mcljčan s sekiro udaril po glavi nekega p. d. Dolenčevega s tako silo, da mu je presekal lobanjo. Poškodovanega so takoj prepeljali v deželno bolnico v Ljubljauo, toda ni mnogo upanja, da bi okreval. ^Jesenice Nenavadna živahnost je vladala preteklo ne*-deljo v in okoli društvenega doma. Z vsemi |ki-poldanskinii vlaki so prihajali okoličani, pripeljali so se na vozeh, prišli peš in celo avtobus Brezje se je prišel na Jesenice pokazal. Že pred pričel -kom Koncerta je bila dvorana do zadnjega kotička razprodana, znamenje zavednosti Gorenjcev kot prijateljev slovenske pesmi. Takoj po koncertu se je pričelo žrebanje loterije kat. del. prosv. društva. Prostor pred Domom je bil natlačen radovednega občinslva. Člani društva so pisali izžrebano številke na veliko tablo. Okoli osme zvečer je bil izžreban glavni dobitek, katerega je zadela številka F. 7(Ufi. Drugi glavni dobitki pa so: II. B. 13S0, III. C. 8008 in IV. A :I285. Vso druge izžrebane številke bodo objavljene v eni prihodnjih številk .Slovenca in v »Domoljubut od H. septembra. Zanimivo je, kako muhasta je dostikrat sreča. Srečka, ki jc zadela glavni dobitek v vrednosti 25.000 Din, je bila poslana orlovskemu odseku v Radovljici. Ta pa je blok vrnil neprodan. Nalo jc srečka romala v Slov. gorico in bila izžrebana kot glavni dobitek. Srečk*, ki je zadela tretji glavui dobitek, je bila pa poslana v št. Vid nad Ljubljano, u .jo je dotičnik vrnil. Sreča, ki se je prišla uaslovljencu nasmohljat v hišo, je bila pahnjena proč radi 6 Din in ti« par. Radi teh dveh velikih dogodkov ni bilo prav nobenega zanimanja zu dr. Kramerjev shod pri »Mesarju«, katerega se je udeležilo komaj (30 poslušalcev. Odkritje spomeniku Brinšku na Golici, koncert Pevske zveze in loterija so imeli mnogo več privlačne sile kot pa takle liberalen shodič. Bivša ekspozitura Slavonske banke polog kolodvora je silno zgovoren opomin. če«a se moraš ogibati. Novo mesto Dr. It«, f-osnik. odvetnik v Norem mestu Ie presolil svoje pisarniške |>ro!>tore iz hotela »llnion« v poslopje Ljudske po6ojilaice ua trgu Kraljeviča Petra, pritličjo. Citifa f Komunistična polomija. Z velikim pompom in rdečimi plakati so vabili naši socialisti na svoj shod v nedeljo ob pol 10 dopoldne v gostilni >pri j Frankotu v Gradcu. Naznanjen je bil dr. Lemež iz Ljubljane. Toda dr. Lemeža ni bilo. Volivcev je ob pol 11. uri bilo skoro samo za eno omizje. Ko je g. komisar dr. Snoj čakal eno uro, je odšel. Da je bilo vsaj nekaj, je nastopil neki sodrug Bratuž iz Zagorja in je krepko zabavljal čez dr. Korošca, deloijia tudi čez dr. Žerjava, preklinjal klerikalno avtonomijo in priporočal svojo samoodločbo. Ljudi se je nabralo ločno 23, večinoma iz drugih strnnk. Hmeljevi nasadi v Litiji. Nekaj posebnega in zanimivega je letos obiranje hmelja v Litiji in v okolici. Letos so v nekoliko večjem obsegu začeli trnka j gojiti in saditi hmelj. Največ ga ima g. veleposestnik Fr. Slane. Zdi se, da bo podnebje in kraj ugoden za hmeljevo kulturo. Treba pa bo vse-kako, da se ustanovi hmeljarska zadruga za Litijo in okolico, d:i sc postavi velika mor'srna sušilnica in da se uvedejo strokovna predavanja, da se ljudje pouče o pravilnem ravnanju s hmeljem. Morda čaka ta kraj še lepa bodočnost. Prav pa bi bilo, da bi i vzel vso to zadevo energično v roke g. Slane, ki bo že letos pridelal do 400 kilogramov prvovrstnega hmelja. Usoda gimnazije t M. Soboti. Komaj se je nekoliko poleglo veselje, ki ga je zbudil odlok, da gimnazija v M. Soboti dobi letos tudi sedmi razred, je prišel sedaj tik pred začetkom šolskega leta drug odlok, glasom katerega se ukinjata na gimnaziji peti in sedmi razred. Sam Bog ve, kaj vodi gotove kroge, da se tako igrajo z usodo našega najvišjega inštituta, ki ima nalogo, da vzgoji bodočo prekmursko inteligenco, gotovo pa je, da je to igračkanje nedopustno. Preselitev delavnice. G. Franc Šloser je preselil svojo krojaško delavnico v lastno hišo >Vila sreča«, ki je bila od loterijskega odbora Društvenega doma zidan kot glavni dobitek in ki je ■sedaj po nakupu njegova last. Šž Vodovod v Planinski vasi. Prošli teden je bil ta vodovod oddan vaščanom v uporabo. Deluje brezhibno. Korito za napajanje živine. V nekaj dneh se začne z zidavo korita za napajanje živine pri gostilni Logarjevi. Obenem se napravi tudi izlivek in tako pride tudi ta okolica do dobre pitne vode. Razdelitev volišč. I. volišče: občinska pisarna: Trbovlje, Planina, Planinska vas, Gabrsko, Knezdol, Sv. Marko, hiš. štev. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 9 10 11 12 22 47 49 54 14 Ojstro hiš. št. 1 2 3 4 o 6 7 8 9 10 11 12 16 20 21 23 35 in volivci iz kraja Loke z začetno črko »A«. — II. volišče: deška šola Trbovlje: volivci iz kraja Loke z začetno črko »B« do inkluzivno G«. III. volišče: dekliška šola Trbovlje: Loke z začetno črko »II« do Inki. »L«. IV. volišče: Delavski dom Trbovlje: Loke z začetno črko »M : do inkl. >R<- V. volišče: deška šola na Vodi: Loke od začetne črke »S« do črke ;Ž«. VI. volišče: Čakalnica zapadnega obrata: volivci iz kraja Retje od začetne črke »N« do vštevši črke »Ž«. A II. volišče: dekliška šola Vode: Retje od črke »A« od inkl. »M<. VIII. volišče: deška šola v Hrastniku: Hrastnik, Ojstro, Studence, Praprotno, Plesko, Sv. Katarina, Sv. Lenart in Sv. Marko od črke »A« do inkl. črke »L«. IX. volišče: deška šola v Hrastnika: Sv. Lenart, Ojstro, Studence, Prapretno, Plesko, Sv. Katarina in Sv. Marko od črke »M« 'do črke »Ž«. — Skrinjica SLS je prvo. yy Vestfalci. Danes ali jutri obišče nekaj nemških duhovnikov, med njimi velik prijatelj vestfalskih Slovencev Tensundern naš kraj. Dobro došli! , . Začetek šolskega poduka. Na vseh tukajšnjih osnovnih šolah se p-ične pouk v ponedeljek, v soboto je pa ob 9. uri šolarska sveta maša. Zao2> S€žvi Shod SLS se bo vršil dne 4. sept. po prvi ev. maši v Zadružnem domu. Govoril bo naš drž-posfanec g. Kremžar. . Gerentski sosvet je imenovan po proporcu, ki so ga pokazale državno priznane stranke pri občinskih volitvah; gerenta ima — kakor je prav — najmočnejša lista. »Jutrov« dopisnik toži, da ni komunistov v gerent skem sosvetu. Ali misli, da smo že pozabili, kako je »Jutro« hvalilo famozno Obzna-no, ki izključuje komuniste iz vseh javnih poslov? G. dopisnik, primite za ušesa vse vaše poslance, ki so glasovali za Obznano! SLS .je vedno bila proti Obznnni in bo še v bodoče. Ko se bo posrečilo našim poslancem Obznano odpraviti, bomo imeli zopet v Zagorju župana. Pri prevzemu občinskih poslov in blagajne so konstatirali vpričo okrajnega glavarja primanjkljaja 86.000 Din. Sejem v ponedeljek je bil zelo slab. Blaga zlasti živine dosti, kupcev pa zelo malo. Demokrati imajo sejem šele danes v sredo, kakor poroča dopisnik v »Jutru«. Prodajali bodo na tem sejmu samo pri raznih volitvah padle kandidate, ker bodo 11. septembra dobili zopet dovolj novega blaga te vrste. Laži naših nasprotnikov. Na shodu kornun-bernotovcev preteklo nedeljo je znani Pencl iz Trbovelj rekel, da so morali vsi, ki so bili na članskem sestanku, na katerem je govoril dr. Korošec, podpisati izjavo, da ne bo nobeden nič vprašal ali medklica naredil ter da so bili zunaj pripravljeni žandarji. To poročamo zato, da bodo vedeli udeleženci dr. Koroščevega sestanka, s kakimi lažmi farbajo ti ljudje svoje volivce. 1'rosvcta. Prihodnjo nedeljo priredi >Krekova mladina« v dvorani g. Al. Logerja gledališko predstavo »Turški križ« ob pol 4. uri pop. Vstopnina je 8, 6, 4 in 2 Din; med odmorom igra društveni tamburaški zbor. Umrli so vpok. rudar Jos. Kačiž in vpok. tovarniški delavec Kralj, ki je živel v veliki bedi. Začetek šolskega pouka. V četrtek se vrši vpisovanje otrok na obeh šolah v Hrastniku, v petek pa na dolski šoli. V soboto bo ob 8. uri zj. šolska maša na Dolu. Otroci hrastniških šol naj se zberejo ob 7. uri pri šoli, odkoder korakajo skupno na DoL MogašMa Slatina Te dni je doseglo število gostov zdravilišča rekordno višino. Od začetka sezone do sedaj jih je bilo 6000, kar pomeni v primeru z lanskim letom velik napredek, ker jih je bilo v celi prejšnji sezoni 6000, letos pa se lahko računa še na kakih 1500 gostov. Pred vojno je bilo mnogo, če jili je statistika naštela 5000. Takrat je dobil vsakoletni pettisoči gost lepo nagrado. Spričo letošnjega velikega obiska namerava ravnateljstvo počastiti sodemtisočega gosta s tem, da bo dobil v zdravilišču brezplačno stanovanje, kopeli in zdravnika, poleg tega pa še posebno dragoceno darilo. Pričakovati je, da bo do konca septembra t. 1. prišlo v Rogaško Slatino skoraj Se 2000 gos.ov. Sloven&H&a terafina Obisk gospoda velikega župana. Koncem preteklega tedna je g. veliki župan mariborske oblasti obiskal Prekmurje. Bil je v vseh večjih krajih in se povsod zanimal za razmere. Obiskal je tudi g. nar. poslanca Jožeta Klekla v Creneovcih in se z njim razgovarjal o vseh važnih zadevah. Ljubezniv na-§top g. velikega župana je na ljudstvo zelo dobro vplival. Begunje pri Cerknici. Odkritje vojnega spomenika. Preteklo nedeljo (Jernejevo) smo imeli v naši občini zelo lepo slavnost: po deseti maši smo se v ogromnem številu zbrali na pokopališču okoli cerkve, kjer smo prisostvovali odkritju vojnega spomenika, vzidanega ob vhodu v cerkev v zunanjo steno stolpa. G. župan Anton Meden nam je v uvodnem nagovoru podal zgodovino spomenika ter statistiko padlih občanov. Na bojiščih je padlo ali pozneje umrlo vsled ran in bolezni, v vojni dobljenih, 32 fantov in mož iz naše občine. Nato nam je domačin g. prof. J. Debevec, skušal razložiti simbolični pomen reliefa na spominski ploči. Gospod župnik M. Ježek pa je, prevzemajoč spomenik v svoje varstvo kot upravitelj pokopališča, dodal nekaj zelo lepih misli, zlasti to, da v Begunjah vsak dan gledamo italijansko predstražo tam vrh Javor-nika in spomenik nas bo vsako nedeljo, ko pridemo v cerkev, spomnil, kaj se godi tam onkraj meje ... Pevski zbor domačih fantov je prav lepo zapel tri pesmi, med njimi pretresljivo »Oj Doberdob«. Slavnost je na vse navzoče napravila globok vtis. — Ploča z reliefom (v padajočega vojaka gleda mati ozir. žena ali domovina) je delo kiparja g. Lojzeta Dolinarja. Vsem zelo ugaja. — Občinskemu odboru, posebej g. županu, se za lepo delo prisrčno zahvalimo: v žalosti bo materam, vdovam in sirotam ta spomenik ob župni cerkvi vedno v veliko tolažbo. Prosveža. »Moderna Galerija«. Dne 25. avgusta se je vršil v Ljubljani ustanovni občni zbor »Moderne Galerije«. Potreba po ustanovi, ki bi nudila živečim umetnikom vso zaslombo v moralnem, pa tudi v ■malerielnem pogledu, je rodila misel za ustanovitev Moderne Galerije. Obča potreba po javnem forumu za pojave sodobne umetnosti dovoljno utemeljuje eksistenčno upravičenost Moderne Galerije. Ona je tedaj hraniteljica vrednot, ki jih je sodobna umetnost dovršila, pa tudi propagandistična organizacija za umetnostne pojave, ki sproti nastopajo. Podpisanemu odboru je čast in dolžnost opozoriti javnost na to prepolrebno ustanovo ter prositi za vsestransko podporo Vsako pojasnilo v zadevah Moderne Galerije daje tajnik, gosp. dr. Lav. Vavpetič, odvet. konc., Ljubljana, Kralja Petra trg 2 (dr. Kandare), kjer se sprejemajo tudi prijave članov ter poverjenikov. — Odbor Moderne Galerije v Ljubljani. POLJSKA KRITIKA O NAŠI GRAFIKI. Razstavo jugoslovanske grafike, katero je bila priredila v Lvovu j agoslovanslco-poljska Liga v Lvovu skupno z društvom prijateljev lepih umetnikov, so ocenjevali poljski kritiki v raznih listih. Posnemamo iz ocen priobčenih v poljskih listih nekaj odstavkov, ki bodo predvsem zanimali naše občinstvo. Dnevnik »Staro polskie« prinaša oceno izpod peresa Wladyslava Kozickega. Po uvodu, v katerem opisuje presenečenje nad raznolikostjo in temperamenlnostjo razstavljenih del omenja posamezne avtorje, med katerimi posveča posebno paž-njo MeštroviSu in Tomislavu Krizmanu. Med Slovenci omenja Šantla, ki ga imenuje solidnega realista brez kristalizirane individualnosti. O S. Cu-dermanu pravi, da so njegovi lesorezi polni Goyov-ske fantastike. Imenuje tudi ekspresijoniste Ma-leša in Pilona, a o Jakcu, ki dosega vizijonerske efekte, pravi, da jo nekak jugoslovanski Skoczjias. Justinove lesoreze imenuje estetične igračke. V »Ch">vilk je napisal feljton o jugosl. grafiki Artur Lautenbach. Pozdravlja prireditev razstave, ker se v grafiki najbolje spozna umetniška tehnika kake dežele; grafika nam odkriva, tajnost risbe, a risba je okostje vsakega umetniškega dela na polju likovnih umetnosti. Med najsposobnejše naše grafike šteje Jakca, MeštroviSa, Postružnika in Trepšeta. O Jakcu pravi, da je reprezentani jugoslovanske moderne. Pri njem se staplja v eno celino mirnost in lepota linije, diskretna igra svetlobe, asketična vzdržljivost in umerjenost v iskanju efektov. Imenuje tudi Cudermana, Justina in Maleša. Drugi listi so prinesli članke o zgodovini jugosl. grafike od prvih naših grafikov Meduliča, Klaviča, Martina Kalunič-Kolte (roj. Sibciičana) do danes. Razstava je torej uspela zelo dobro: upoznala je Poljake z delom naših umetnikov na polju grafike. Združenje oblikujoiih umetnikov nam javlja: Kakor znano, je priredilo združenje oblikujocih (likovnih) umetnikov razsi.avo jugoslovanske grafike v Ziiricku, pozneje v Lvovu in v Firenzi. Razstavi v Lvovu in Firenzi sta se vršili istočasno. Lvovska razstava, ki je bila prva izmed serije razstav, ki so se imele vršiti v Poljski, je prenešona sedaj v Varšavo. Firenška razstava še traja. O tej razstavi, ki je mednarodna in na kateri tvorijo Jugoslovani samo en del, bo izšla posebna luksu-rijozna knjiga v italijanskem in francoskem jeziku ter bo opremljena z mnogimi reprodukcijami. To-čnejši podatki so interesentom na razpolago pri tajništvu združenja. O zuriški razstavi še manjkajo podatki. Dela, ki so bila tam razstavljena, so bila priključena poljskim razstavam. Na drugem mestu objavljamo poziv k udeležbi pri reprezentativni razstavi jugoslovanske grafike, katera bo v jeseni v Pragi. Reprezentančna jugoslovanska umetniška raz-stava v Pragi. Na poziv umetniškega društva »Hol-lar« v Pragi bo priredilo združenje jugoslovanskih likovnih umetnikov v Pragi veliko umetniško razstavo jugoslovanske grafike, na katero bodo pri-puščene tudi risbe in po možnosti tudi akvareli. Ta razstava bi se imela vršiti že septembra meseca, a je odložena na november, da bo vsem našim grafikom omogočeno sodelovanje. Vabijo se k udeležbi vsi člani združenja, a istotako tudi nečlani brez razlike smeri. Prijave naj se dostavijo do 15. septembra ljubljanski sekciji združenja (U. O. U. Tehn. sredria šola). Rok za pošiljanje umotvorov objavimo pravočasno. Na razna vprašanja moremo pomiriti gg. umetnike glede sesiave juryja v tem ! smislu, da sigurno ne bo sestavljen iz neumetnikov. Koncert v Rogaški Slatini. Pretekli četrtek se je vršil v veliki zdraviliški dvorani koncert v prid priljubljenega Jazz-terceta. Na koncertnem programu so bila zastopana imena D'Alberta, Puc-cinija, Maniuszka, Brueha in Raehmaninova. Vari anladi izvajalci so rešili svojo nalogo s takim umetniškim razumevanjem in zanosom, da so zbudili najžavahnejše zanimanje med odličnim občinstvom. Gdč. Ovsenikova je odpela nekoliko arij iz Pucrinijevo »Toece«, D'Albertovih »Mrtvih oči« in Moniuszkove »Halke«. s tako toplino, kakor jih človek ni vajen često slišati tudi v naših boljših gledališčih. Mlada pevka, ki je bila za čaea svojega študija na ljubljanskem konzervatoriju učenka ge. \Vistinghausenove, razpolaga z glasom, ld je v vseh legah enako zvočen, enako ugoden in lep. Ni čudno, da je bila zaradi svoje iskreno muzikalno izražene interpretacije od navdušene publike nagrajena z burnim aplavzom. Nič manj pažnje ni vzbudil stavek Bruchovega »koncerta v G-molu«, ki ga je z vrlo lepo tehniko prednašal na vijolini gospod F. Stanič, konzervatorist v Ljubljani. Mladi umetnik je žel za svoja izvajanja, ki pričajo o njegovem velikem talentu in globokem razumevanju, živahno priznanje. Gosp. B. Cvetko, ki se je izkazal kot zelo diskreten spremljevalec, je odigral na gla-soviiru lepi Raehmaninov »Preludij« in dosegel afekt, ki ga delo samo zahteva. Pevski koncert na Jesenicah. V nedeljo, 28. t. m. je priredila »Pevska zveza« za radovljiško okrožje pevski koncert na Jesenicah. Nastopilo je sedem pevskih zborov, vsak posamezen zbor je zapel po dve pesmi in končno so vsi zbori skupi j — 170 pevcev — zapeli dve pesmi. Za prvenstvo so tekmovali Radovljičani in Jeseničani. Po točni izgovorjavi, preciznem prednašanju, so bili na vrhuncu Radovljičani. Nobena gesta dirigenteva ni bila zastonj. Pri tempu tudi ni motilo, da je moški zbor pri pesmi »Še ena« v sredini Allegretta pri besedah sdrobne ptičke« itd. pel Allegro. Tudi v dinamiki so se izkazali mojstre, le pri fortissimu so zaostajali za Jeseničani. Težke pesmi je proizvajala Kot. Bela; vendar bi bilo svetovati, da gie ne izbira pesmi s spremljavo klavirja, če ni na razpolago vsaj srednje dober instrument. Tako pa izboren sopran in alt nista prišla do prave veljave; sopran bo še bolj simpatičen, če bo nastop bolj miren. Begunci so posebno dobro pazili na dirigenta. V Mošnjah imajo lepe basove; solista je le tu in tam spremljajoči hotel zatemniti. Tudi Kranjska gora ni zaostajala za drugimi. Dobre moči so bile zakopane v vseh glasovih. V Gorjah se prav marljivo vežbajo. Precej številen zbor bo s pridnostjo še mnogo napredoval. Zelo pametno je pevovodja po par taktih še enkrat intoniral, ko mu zbor, kar se utegne zgoditi tudi pri najboljšem zboru — ni prvič poprijel prave Lntonacije. Prav krasno so se pevci ujemali pri skupnem nastopu. Da bo sedem pevskih zborov od različnih strani, po eni sami kratki skupni vaji, tako enotno ubogalo takti ran je pevovodja, nismo niti oddaleč pričakovali in moramo pevcem le častitati k takemu uspehu. Dr. Žagar Jakob. Št. 3emeiu. pri m reau/e Ženska ročna dela. Pravkar je izšla zelo važna knjiga, po kateri si bo vsaka gospodinja lahko sama narisala kroje, ki jih potrebuje. Knjiga ima naslov ■Prikrojeuanjc perila po živolni merU. Knjigo je ! spisala Eina Arkova, učiteljica na tehniški srednji šoli v Ljubljani. Knjiga ima na vsaki strani več risb in krojev in bo služila vsaki skrbni gospodinji posebno pa učiteljicam ženskih ročnih del in gojen-kam na vseh zavodih. Izšla je v založbi »Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani« in velja Din 40.—. O tej važni strokovni knjigi bomo še obširneje poročali. Od Novega mesta proti Št. Jerneju se razprostira menda najlepši dollnjski svet Meriti se dia z Gorenjsko. Krasoto mu dajejo zelena brda in starodavni gradovi. Gospod sodnik iz Celja, dr. L., ki je že tu doli znan in s katerim sva se sešla na potu, je rekel: Vse premalo znan in obiskovan je ta kotiček dolenjske zemlje; hvaležna naloga »Ilustro-vanega Slovenca« bi bila, da bi ga sistematično pokazal širši javnosti. Tod vozi tudi avto, a ker gre le enkrat na dan, mi je kazalo prehoditi peš onih 17 km do Št. Jerneja. Odtod je pa še tričetrt ure do pleterskega samostana. Marsikdo še ne ve, kakšna krasota in veličina j 3 ta kartuzijanska samota. Kar gledal sem; uslil sem, da bom našel kaj malega, | a tu je bila tako velikopotezna zgradba. Skozi j glavni vbod pridem it a p; ot-ioren vrt (dvo-I rišče) in na vse štiri sireni gre stavba v dve nadstropji. Od zadaj se razširi v prostorno cerkev in za cerkvijo se nadaljuje stavba spet v mogočnem četverokotu. Okrog in okrog vodi mogočen hodnik. Tuda tu je vrt. V enem delu stoje visoke ciprese in res tam je pokopališče, a ni jih še dosti pokopanih, ker povprečno dosegajo vsi zelo visoko starost. Brat je rekel: Pred petdesetimi pri nas ne umirajo. Spel. dokaz, da post zdravju ni škodljiv, ampak koristen. Postijo se tu dosti in mesa in masti ne poznajo. Vem, da ne vidijo radi, če prihajajo k njim tujci, ker jih nekoliko motijo v njihovi zbranosti, a če pride kdo. jih je sama prijaznost; tako ga sprejmejo. Prav kakor Gospoda. Ker imajo vsi večinoma molit, imajo zato posebnega gostovskega patra (le pšre des etrangers), ki govori z obiskovalci in jim s tako naravno vljudnostjo in plemenitostjo razkazuje vse, da človeka kar gane. Pater mi je rekel: »Tu smo žrtve m Boga. Bog namreč hoče žrtev in molitve za podivjanosti sveta « Vedel sem to in tudi videl, kako je poslal pater ginjeii skoro do solz. Pa je še rekel: »Živimo kot sem slišal o nekaterih jezuitskih patrih. Eden na Nemškem je živel tako trdo, da se je zdelo predstojniku že par preveč, pa mu je prepovedal. A pater mu je rekel: Bog hoče imeli take žrtve od mene in če leh ne bom imel, mi bo poslal drug križ. In res je postal bolan, tako da je mnogo trpel. Največ seveda zato, ker ni bil za nobeno rabo. Bog hoče prostovoljnih žrtev za Sodome sveta.« Patri so večinoma Francozi in Nemci, a tudi en Slovak in en Slovenec sta tam. Vseh je 23 in nekaj več laiških bratov, ki hodijo ob delavnikih napravljeni kot kapucini, ob nedeljah pa se preleve v bele halje kot drugi . kartuzijanski patri. Vseh kartuzijansluh sa-j inostanov po celem svetu je kakih 24, v Nemčiji eden, na Angleškem eden, v Švici eden, i v Španiji trije, a »vsi so polni«, je živahno pristavil č. o. prdor, »naš slovenski ima pa še prostorai«. Obstoja v Pleterjah že od 15. stoletja, a tako veličastno razširjen je bil šele leta 1900. Blagoslovljen je bil leta 1903. Prior, ki ga je zidal, je rekel: Sedaj bi bilo nemogoče ziidati kaj takega. Mislil sem, da so ga zidali bratje sami, a prior je rekel: »Lahko bi ga; ravno takrat smo imeli tri tehnike in inženerje kot brate v samostanu, a če bi sa-mi vse izvršili, bi šlo prepočasi.« Tudi sedaj bratje (redovniki-neduhovniki) ne izvršujejo vsega poljskega dela, ampak imajo zato številno družbo, to je hlapce. Bratje se pa zelo udeležujejo duhovnega življenja s palri. Uganka md je bila, kako morejo živeti, ko jih ljudstvo ne podpira z milodari in ko morajo dajati hlapcem tako visoke plače, da jim kmetija nese le malenkost. Tudi brat mi ni mogel povedati, odkod dobijo pomoč. Rekel je: To je skrivnost predstojnikov. Krasni oltarji z reabarijami v številnih kapelah, klopi in knjige so prišle s Francoskega. Ze sami oltarji v kapelah sv. Cirila in Metoda, presv. Srca Jez. in sv. Frančiška Asi-Škega so umetnine zase. Ko sem bil tam, sta bila naivno tudi dva plemenita Švicarja, Francoza, ki sta prišla obiskat svojega brata duhovnika, ki je tukaj živ pokopan (kot žrtev Gospoda^. Vse tu diha ubranost, tiho veselost in svetost. Kaka točnost je tukaj. Do minute natančno — vsak dan enako — se zbirajo v cerkvi k tihi molitvi in prepevanju psalmov. Skoro vsako uro zazvoni mali zvon v stolpu in jih kliče ali v cerkev ali k drugemu bogoslužnemu opravilu. Tudi na sredi hodnika ali sobe pokleknejo in pozdravljajo Marijo z angelovim češče-njem. Tudi ob 11. uri ponoči jih pokliče zvon. (Preje morajo spati 4. ure.) Bil sem navzoč pri polnočnem prepevanju brevirja za praznik Marijinega Vnebovzetja. Kako navdušeno, ka-->r iz nadnaravnega miru in vzhičenja, so mestoma doneli glasovi: Assumpta est Maria in coelum, Marija je bila sprejeta v nebesa... Ob dveh gredo zopet k počitku. — Pravila jim večkrat dovoljujejo skupen, medsebojen razgovor (rekreacija) in celo izprehode v bližnjo okolico. Ker veliko študirajo, sem menil, da bi tudi kaj pisali za naše ljudstvo, a pater mi je rekel: »Preje že, ko ni bilo drugih, a sedaj Kartuzija ne piše. Ni to njena naloga. Njena naloga je žrtvovati in moliti za svet Vse torej", kar pošlje med svet, pošlje z brezžičnim brzo-javom, je menil šegavo. Kako razumno in velikodušno. Njih trud in žrtve gredo v prid vsega sveta. Tu so transmisije one duhovne sile, ki gibljejo svet k dobremu (kolikor je še dobrega na svetu); tu je velesila samožrtvovanja in molitve, ld vlada svet; kaka izžarišča blagoslova in prerojenja za ves sve tso taki tihi samostani, se je razo delo v novejšem času na Lizijeju in Tereziji Deteta Jezusa. — Kot oaza miru, kjer se je nebo sklonilo k zemlji, da posluša in blagoslavlja, take so Pleterje in tako oznanja dan na dan, uro za uro samostanski zvon nad tabernakljem velikega oltarja. -t- Obnašanje živali v vremenu. Kadar pada qiočan dež na vaš vrt, bo prvo, kar boste opazili, da bodo prileteli kosi in druge ptire ter pobirr.le črve, ki so vsled deževja p:ile/'i na povrJje. Race imajo posebno ve-seJj:>, kadar dežuje, nasprotno pa je s kuro-tino. Ta se, če le niogcče, skrije, ali postavi pod streho ter se čemerno drži. Divji zajec se nič ne zmeni za dež, izmed vse divjačine je edini, ki si ne poišče v dežju strehe, razen ako je dež posebno mrzel. Domač zajec pa ne prenese mokrote. Skrije se v skrajni konec hleva in ako je stalno mokro vreme, kadar ima mladiče, mu navadno poginejo. Lisica ne mara za dež in gre rada v brlog, kadar je zunaj mokro. Jazbecu pa je poletni dež po volji, kajti v mokrem se lažje nasiti z žuželkami, kadar se ponoči potepa okoli. Jelen, srna in tem podobne živali dobro prenašajo dež, toda ako je trajno deževje, jih mnogo pogine. Ne morda radi mokrote kot take, pač pa vsled vedno mokre hrane. Želodci jim ne prebav-Ijajo in posledica je obolelost in pogin. + Uboge ptico. Civilizacija v mnogih slučajih pomeni za ptice smrt. Ni še dolgo, kar so pričeli nekatere prekooceauske par-nike kuriti z oljem, a že se pozna, da je v pristaniščih manj galebov. Od olja umazana voda jim ne prija in na tisoče jih pogine. Koliko tisočev ptic pogine vsako leto, ne samo kadar se selijo, ampak vedno in vsak dan, ko se na poletu zaleti jo v brzojavne in druge žice. Ker ptica prileti navadno z največjo brzino, je udarec ob žico tako silen, da takoj pogine. Istotako nevarna je bodeča žica, kakršno uporabljajo za plotove in druge ograje. Tudi prijatelj ptic je včasih nevede ubijalec, ko po svojem vrtu škropi s strupeno tekočino, da s tem uniči razen mrčes, pri tem pa zastrupi ptice. Sicer rešilni žarki morskih svetilnikov so tisočim pticam smrt, da, prava klavnica je tu zanje! Ptica sicer nima nič skupnega z veščo, vendar trdijo učenjaki, da silna luč svetilnikov ptice zmoti, da smatrajo luč za solnce. Mnogo se jih ubije s tem, da se zaletavajo v steklo svetilnika, druge pa so nekako odrevenele ter popadajo v morje. Na nekaterih svetilnikih so napravili palice, na katere se utrujene ptice vsedejo. Mnoge s tem ohranijo pri življenju. Gospodarstvo Bodočnost našega izvoza Sesa. Kakor je iz poročil o letošnji žetvi razvidno, imamo računati z znatno manjšim izvozom žita, zlasti pa koruze, kar pa je največjega pomena za našo zunanjo trgovino. Zato moramo gledati, da ta zmanjšani izvoz agrarnih produktov nadomestimo s povečanim izvozom drugih produktov ln tako poskrbimo, da se naš izvoz ne zmanjša in a tem poslabša naša trgovinska in plačilna bilanca. Tu pride v poštev v prvi vrsti les, ki je zlasti za Slovenijo največjega pomena. Zato bomo morali napraviti vse potrebno, da sc naš izvoz lesa čimbolj razvije in si obdržimo stara tržišča in si osvojimo nova. Seveda bodo morali tudi naši producemti in izvozniki storiti s svoje strani vse, kar je potrebno, da se bo naš Izvoz dvignil. Že večkrat smo poudarjali, da so že zdavnaj minuli časi, ko je kupec iskal blago in vzel vsako blago in ko so bili prcducenti gospodje. Ti časi so že zdavnaj minuli. Danes je narobe. Producent mora ugoditi njegovim željam, če hoče prodati blago. Sedaj je kupec gosped. Neštetokrat smo že opozarjali producente, da izdelujejo blago, kakor ga želi kupec, ker le v tem slučaju bo kupec plačal zahtevano ceno in ne bo cen zniževal. Obdelava lesa mora biti prvovrstna, ker le tako bomo vzdržali konkurenco Avstrije, ki nas v obdelavi zelo prekaša. Priznati je treba, da se je že marfiikak producent akomodiral temu, teda velika večina se raje drži gesla: »Kakor je delal moj oče, tako bom delal tudi jaz.t Toda to nazi-ranje vodi naravnost v neizbežen gospodarski pogin. Na drugi strani pa bo treba tudi našo železniško tarifno politiko usmeriti tako, da bo pospeševala izvoz lesa. Za lesno trgovino je izrednega pomena železniška tarifna politika. Danes Avstrija veliko ceinejo lahko nudi blago v Italiji, ker ima z njo direktne železniške tarife. Naši prevozni stroški od meje do n. pr. Milana znašajo pri kubnem metru 10—15 lir več kakor pa avstrijski. To pomenja milijonske večje stroške za nas. Nadalje so znatni carinski manipulativni stroški, čeprav ni izvozne carine. Tudi o višini najemnine za leiarmske prostore bi sc dalo marsikaj govorili. Že sedaj, ko je mrtva sezona, sc opaža pomanjkanje vagonov. In glavno železniško ravnateljstvo opozarja izvoznike, da v jeseni ne bo vagonov I Kako si mislijo, da se bo mogel v jeseni razvili izvoz drv, ko bodo morali vagoni iti za izvoz drugih, agrarnih produktov. V trgovini pa ni kar i tako:, kadar bo dosti vagonov, bomo pa izVaža lil Stara, .-zahteva je rcekspedicija iz zbiralnih skladišč. S tem bi se omogočilo boljše sortiranje in bi se kvaliteta dvignila, kar bi bilo lo želeti. Velika napaka pri našem iavozu lesa jo tudi la, da gre blago v ogromni večini v Italijo, ki ga prodaja dalje. Naši izvozniki so se v vedno večji meri začeli zanimati za izvoz tudi v druge države, vendar pa dosedaj nimajo sijajnih rezultatov, kar je čisto razumljivo, ker je težko uvesti se na trgu, a ne v začetku imeti izgubo. Res je tudi, da bo še vedno gros našega izvoza absorbirala Italija, toda vseeno je boljše, da imamo več tržišč kakor pa samo eno, lei lahko odreče, kar je že bil slučaj. Splošno se presoja sedaj položaj bolj pesimistično: cene se še vedno niso ustalile i« tudi ne kažejo tendence navzgor, pač pa še vedno nazadujejo. V naslednjem podajamo cenitvc strokovnjakov o izgledih za izvoz lesa od 1. septembra lelos do 1. septembra 1928. Seveda so to le cenitve, ker je količina pa tudi ceaa izvoznega blaga odvisna od mnogih momentov, od katerih sta najvažnejša: stanje lire in s tem položaj v Italiji ter železniški tarifi, katerih napovedano povečanje hvala Bogu nI stopilo v veljavo. Izvoz drv: 5000 vagonov v vrednosti ca. 10 milijonov Din, gradbenega lesa 80.000 vagonov v vrednosti ca 300 milijonov Din, bukovih in hrastovih pragov 150.000 komadov za 6 milijonov ter oglja 3.500 vagonov za 26 milijonov, skupaj za 352 milijonov Din. Tržno poročilo. Fižol. Kakor smo že v nedeljo omenili, so nakupne cerne narasle. Sedaj so prišlo za ribni-čana in prepeličarja že na 4 Din za kg, za manda-lon na 3.50. Plačujejo so za velike količine in prav dobro blago žo višje cene. Mast. Cone masti so nekoliko poskočile prošli teden. Notira sedaj na somborski borzi: svinjska fko vel. novi sodi za kg 20—22 (19—21 pred 14 dnevi), srednji novi sodi 20.25—22.25 (19.25—21.25), mali novi sodi 20.50—22.50 (19.50 —21.50), v posodah b-n 20—22 (19—21), prekaje-na slanima fko zaboj 18- 20 (18 -20), soljena slanina brez glave in trebuha 17.50—18.50 (17—19). * * * Dvii/ cen hmelja. Žalec, 30. avg. (Izv.) Hmelj- I ska kupčija so počasi razvija. Včeraj je že prišlo do večjega zaključka po ceni 80,— Din za kilogram, 1 iz česar se da sklepati, da je tendenca navzgor. Avstrijska Narodna banka kupuje zlato. Z Dunaja poročajo, da je avstrijska Narodnn banka kupila v Angliji za 23 milijonov šilingov zlata, ki je že prispelo na Dunaj. S tem so bo kovinska podlaga in kritje bankovcev znatno zvišalo. A-rjantinija se vrača k zlatemu standardu. Od leta 1914. zaprti urad za konvertiranje se na podlagi odloka predsednika republike zopet otvori, kar pomeni vrnitev Argentinije k zlaiemu standardu. Dne 30 avgusta. DENAR. Današnja borza ni bila živahna. Promet je bil slab. Italija je bila zaključena po 3C8.625, v Zagrebu, po 309.50 in se je tudi v Curlhu približala starim kurzom 28.21. Ta dvig je pripisovali italijanski intervenciji v korist lire. Promet v devizi Trst jo bil minimalen. V Ljubljani so je nudila Praga v začetku po 168.525, potem po 168.50, pa brez interesa zanjo od strani povpraševanja kakor tudi Ne\vyork i>o 56.75. V Curihu se je Praga zopet učvrstila, v Zagrebu jo bila zaključena po 168.50. V Ljubljani je Narodna banka dajala Curih in London ter deloma krila potrebo v devizi Dunaj. Promet jc bil največji v devizah: Curih, Dunaj in London. Ljubljana. Devize: Berlin 13.513—18.543 (13.52—13.58), Curih 10.935—10.965 (10.95). London 275.85—276.65 (276.25), Dunaj 7.99—8.02 (8.005), Ne\vyork 56.75 bi., Pariz 223.50 den., praga 168.523 (50 bi.). Trst 307.625-309.625 (30S.625). Zatrrcb. Berlin 13.515—13.545, Curih 10.935— 10.065,. Dunaj 7.99-8.02, London 275.85—276.65, Newyork 56.656—56.856, Pariz 222.25—224.25, Praga 168.10—168.90, Trst 308.50—310.50. Curih. Belgrad 9.13, Amsterdam 207.75, Berlin 128.41, Budimpešta 90.70, Bukarešt 3.20, Dunaj 78.07, London 25.21125, Ne\vyork 518.50, Pariz 20.33, Praga 15.375, Trst 28.21, Sofija 3.755, Varšava 58, Madrid 87.32. Dunaj. Devize: Belgrad 12.48, Kodanj 189.90, London 34.48, Milan 38.51, Ne\vyork 709.30, Pariz 27.80, Varšava 79.20. Valute: dolarji 707.10, francoski frank 27.80, lira 38.60, dinar 12.48. češkoslovaška krona 21.02. Pra?a. Devize: Lira 183.50, Zagreb 59.40, London 164.07, Ne\vyork 33.75, Dinar neizpremenjen. Trst.- Belgrad 32.38—32.40. Curih 350—358.50, Dunaj 255—265, London 89.35— 89.45, Ne\vyork 18.35—18.38, Pariz 71.90—72.10, Albanija 356—360. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana, Celjska 197—199, Ljublj kreditna 140 den., Merkanlilna 90 bl„ Kred. zavod 160 den., Praštediona 850 den., Vevče 135 der.., Kranjska ind. 883 bi., Rute 260-270. Stavbna 56 den., šešir 101 efen. Zagreb. 1% invest. posoj. 86, agrari 50—50.50, vojna odškodnina sept. 355—336 den., okt 358— 359, Hrv. esk. 91—92, Ilipobanka 55—56, Jugoban-ka 91—92, Praštediona 850 den., Ljublj. kreditna 140 den., Šečerana 500—510, Drava 570—590, Slavonija 15—16, Trbovlje 460—470, Vevče 135 den. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 78.50, Hrv. esk. J 11, Alpine 46.60, Oreinilz 6.50, Leykam 12.40, Tr- j bovlje 57.90, Kranjska ind. 47, Dušik-iiuše 34.50, Slavonija 1.81. ' Trst. Adria 170, Assicurazioni Generali 4460, Cosulich 182, Riuniono adriatica A. 2170, Riuniono adriutica B. 2160, Tipcovich 264, Split ceuieut 190, Trž. Lloyd 735, Oceania 107. BLAGO: Ljubljana. Les: Drva bul«m t in dolga, z 10% okroglic, fko vag. naklad, posl, 30 vag. po 22, trami merk. po noti kupca, fko vag. meja, l vag. po 300; zaklj. 31 vag., tendenca neizpremenjena. — D e ž. pridelki: Vso samo ponuaba slov. p., plač. 30 dni, promptna dobava: pšenica bačka 78-79 kg, ?/% ml. tar. 342.50-345, pšenica bačka 78—79 kg, 2% ml. tar. za september 345-347.50, sremska 78—79 kg, 2% ml. tar. 335—337, slavonska 78—79 kg, 2% ml. tar. 332—337, koruza bačka, nav .vozn. 250—255, koruza bačka, ml. tar. 245— 220, moka pšenična, fko Ljubljana, pri odjemu cel. vag., plačilo po prejemu 490; zaključkov ni bilo; tendenca neizpremenjena. Novi Sad. Pšenica bačka 78—79 kg. 2% 297.50 —300, sremska. 2% 295—297.50, ječmen 260—265, sremski 250—265, oves bački 220—225, sremski pariteta Belgrad 220, koruza bačka 202.50—203, sremska 202.50-208. moka 0 g bačka 437.50—110, št. 2 bačka 417.50—422.50, št.' 5 bačka 387.50—392.50, št. 6 bačka 340—315, št. 7 bačka 275—280, otrobi bački 175—190, sremski 172.50—175, tendenca neizpremenjena. Prome1: 7 pšenice, 33 koruze, 2 moke, 1 otrobov, skupaj 44 vagonov. Spori PERESNI DVOBOJ .VIE D NURMIJEM IN PELTZERJEM. lilede svojega lanskega poraza v boju s Pel-tzerjem priobčuje Nurmi v nekem časopisu iz Rigo članek in trdi v njem: »Dr. Pcltzer uporablja razna sredstva iu medikamente, ld ga trenutno poživijo. Tudi tedaj v Berlinu so jih je poslužil in je s tem dosegel večji uspeh. A to ni naravno in se zmeraj maščuje. Pravkar se jo Peltzer popolnoma zrušil (lu misli Nurmi na zadnje Peltzerjeve neuspehe). Veliko vprašanje jc, če se bo mogel spet popraviti.« Peltzer jo nato odgovoril: »Kdor ino dobro pezna, ta ve, da taka sredstva kar najstrožje zatne-tujem. Večkrat že so mi maserji in managerji drugih atletov kar najprijetneje nasvetovali uporabo takšnih sredstev, a sem jih zmeraj brez pomisleka zavrnil, tudi če je bila tekma še tako važna. Nurmi pa pravi, da sem se sedaj iz navedenega vzroka zrušil. Predlagam mu, naj pride vendar spet enkrat v Nemčijo in naj se revanšira nad zrušenim tekmecem. Čisto nič ne čulim, da bi bil tak, kot pravi on. Rana na moji nogi je ozdravljena, in ko bom imel par hudih tekem za seboj, upam, da ne bom v prav nič 6labejši formi, kot sem bil lani. — In res je Peltzer zadnjič v Parizu pokazal, da je spet boljši. Dočim sta ga v teku na 800 m Martin in Englelhardt z lahkoto potisnila na tretje mesto, jo bil v vrsti 1 X 400 metrov v boju proti Martinu kot zadnji mož vrste že precej boljši. Morda je bila prejšnjih neuspehov res noga kriva. Sicer smo pa brali; da bo prišel Nurmi še lelos v Nemčijo. In tedaj se bo pokazalo. Ce pa takrat ne, pa prihodnje leto v Amsterdamu. ZIMSKA OLIMPIADA SE BLIŽA. Tako malo mislimo nanjo, samo poletni šport nas zanima, in vendar se bo vršila že v dneh od 11. do 19. februarja prihajajočega leta. Generalni tajnik francoskega olimpijskega odbora Frantz-Reichel je pred kratkim pregledal svet, kjer se bodo tekmo vršile, in se je hkrati že natančno domenil glede nastanitve francoske ekspedicije. Ledeni stadion, kt so ga zgradili leta 1924. in ki so ga lani otvorili, bo po splošnem zatrdilu zadostoval vsem zahtevam. I Drsališče je 400 metrov dolgo, in stojijo ob njem | pokrite tribune za 8000 gladalcev. Krasne so na* prave za smuške tekme — bomo prinesli osnutek — za hockey ild. Olimpijsko skakalnico so temeljito l>opravili in prenovili. POSEBEN REKORD NOGOMETAŠA. Nekoč smo že pisali o njem. Sedaj jo pa svoj rekord zopet povečal in ga bomo spet omenili. To je francoski nogometaš R. Briez, kojega častihlepje jo rekord v prenosu krvi. 181 krat si je dal odpreti žile, da duruje svojo mlado zdravo kri bolnikom, naprivll je rekord, ki mu ga nihče no bo odvzel, in sicer v kratki dobi dveh lot. Na leto torej 90 krat, vsak četrti dan enkrat. V juliju so mu desetkrat vzeli kri; ljudje, v kojili žile so jo prenesli, so bili izraziti kandidati smrti; vseh niso mogli rešiti, veliko so jih pa. »Delam kri kot drugi verze,< jo dejal. »Naj dam še toliko krvi, v enem mesecu jo imam spet nazaj. Sem pač tako narave.< Ta športnik je res športnik, pravi dobrotnik človeštva. 'Porota CELJSKA POROTA. Jesensko porotno zasedanje sc je začelo z razpravo zaradi uboja. Na zatožni klopi sedi 20 letni Franc K o z o 1 o iz Senovega pri Rajhenburgu. Dno 29. maja so je vračal iz Zagorja, kjer jo bil pri | sveti maši, v družbi zakoucev Franca in Frančiške ; Kranjc. Ko so prišli mimo nekega drevesa, je veja potegnila Kozoletu klobuk raz glavo. »Poberi mi klobuk, dekle<, je dejal obtoženec sestri Kranjčeve žene, ki se je sklonila, da pobere klobuk. To je dalo povod za prepir, ki se je kasneje nadaljeval v gnslilni in končal s pretepom, v katerem jo Kranjc obležal mrtev, njegova žena pa je dobila lažjo pokodbe. — Obtožene« so je ves čas razpravo zdel pobit, govoril jo hripavo ter se zapletal v protislovja. — Priče so obremenjevale i obtoženca i pokojnega Kranjca, ki je bil baje prepirljiv. Porotnikom je bilo stavljenih pet vprašanj. Potrdili so vprašanja uboja, prekoračenja silobrana in lahko telesne poškodbe. Kozole je bil obsojen na 10 mesecev težko ječe s postom in trdim ležiščem vsakih 14 dni ter v povračilo sodnih in pogrebnih stroškov. Predsedoval je višji sodni svetnik dr. Levičnik, vo-tanta sta bila dr. Lenart In dr. Stepančič. Obtožbo je zastopal dr. Rus, zagovarjal pa je dr. Kalan. Druga razprava je bila tajna. Obtoženi A. M. jo obložen nasilnega nenravnega dejanja nad neko poročeno žensko. Porotniki so edino jim stavljeno vprašanje potrdili, nakar je bil A-. M. obsojen na eno leto težke ječe s postom in trdim ležiščem vsak mesec. Obtoženca je zagovarjal dr. Klrschbaumer, senat isti. Nasznanila Zveza slov. vojakov podružnica Moste priredt v nedeljo dne 4. septembra 1. veliko dobrodolno veselico v korist vojnih sirot pri ge. .štor v Novem Vodmatu. Začetek ob 4. uri popoldne. Ker ima prireditev blag namen, vabi k obilni udeležbi — odbor. 'PoisvetHovanfa Zatekel sc je kanarček. Naslov pove uprava lista. iO Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 30. avgusta 1927. Višina baromolra 308'Sm Opazovanja .3aro-| meler Toploto | T C Rel. vlann ' V.ler tn brzina t m Oblačnost 0-10 Vrsta padavin [F. i" j čii [17 III krni I ob opazoviinju v mm do 7t, 7 765-4 12-0 96 minno 0 26-2 10-5 LJubljana {dvorec) 14 761-9 25-0 53 S 4 8 21 762*7 20-9 74 S\V 3 8 Maribor 763-5 !8'0 8S NVV 5 0 23 13 Zagreb 763-5 180 72 SW 4 8 23 15 Belgrad 8 759-5 16-0 98 mirno 10 dež 34 18 15 Sarajevo 763-0 13-0 97 W 4 10 dež 13 _ 13 Skopljc 760-5 16-0 74 mirno 10 dež 8 21 13 Dubrovnik " 759-8 24-0 43 NVV 3 6 __ 15 Split 760-0 21-0 55 S 6 7 26 21 Praga 7 7G9-3 120 SE 2 0 21 10 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračui tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajsko vremensko poročilo za 31 avgusta 1927: Na severovzhodnih obronkih Alp deloma oblačno, sicer pretežno jasno. 55 Nikolaj Ljeskor: Začarani Dolgo sem mislil o teh apostolovih besedah. Od kraja nikakor nisem razumel: kaj je hotel apostol razodsti s temi besedami svetniku? A potem sem čital v no-vinah, da neprenehoma in z zgovornimi usti povsod pri nas in v tujih deželah govorijo vsi o vesoljnem miru. V tem trenutku je bila moja prošnja uslišana. Takoj sem začel razumevati, da se bliža, kar je bilo napovedano: »Jegda rekut mir, napadajet vnezapu vsegubiteljstvo.«8 Napolnil me je strah za naš ruski narod. Pričel sem moliti in tucli s solzami prigovarjal vsem drugim, ki so me obiskovali v jami: Molite, naj bodo podvrženi pod noge našemu carju vsi nasprotniki in sovražniki.4 Ker se nam bliža splošno klanje. Dobil sem tudi dar solza, čudno obilne solze!... vedno sem se jokal za domovino. To so javili očetu igumenu. Rekli so mu: naš Izmajil se milo joče v jami in prerokuje vojno. — Oče igumen so odredili radi tega, naj me namestijo v prazni hišici v zelniku in mi poslali sveto podobo >Blago Molčanje«-. Na tej podobi je bil naslikan Kristus z zloženimi krili, v angelski podobi. Namesto venca je imel Sabaotove znake5 in roke so mu bile mirno prekrižano na prsih. Naročili so mi, naj molim in vsak dan pokleknem pred to sliko, dokler mi ne obmolkne preroški duh. Zaprli so me samega s to sveto podobo. Do pomladi * Cerkvenc-sloransko: Če bodo govorili o miru, preseneti jih nenndno splošno klanje.: ' Besedilo nekdanje molitve za carja. * Sabaot — poveljnik angelov je eno izmed imen Boga v slari zavezi. sem ostal zaprt v oni hišici in stalno sem molil k »Blagemu Molčanju«. A čim sem zagledal človeka, se je duh zopet v meni obudil in sem zopet govoril. Igumen so tudi takrat poslali k meni zdravnika, naj pogleda, ali sem pri pameti in če nisem umobolen. Zdravnik je dolgo s-del pri meni v hišici, poslušal je — kakor vi sedaj — vso mojo povest in končno pljunil: — No ,prijatelj, — je rekel, — ti si pa kakor boben. Bili so po tebi in bili, a te še niso mogli ubiti. Rekel sem: — Kaj hočem? Menda mora biti tako. Zdravnik me je poslušal do konca in rekel igumenu: — Sploh ga ne morem razumeti in ne vem, kje ga tišči: ali se mu je, dobričini, nekoliko zmešalo ali pa je resnično prerok. Stvar itak spada v vaše področje, jaz nisem vešč v tem. Po mojem mnenju bi bilo najboljše, če bi ga poslali kam bolj daleč na sprehod. Menda je predolgo sedel na enem kraju. Zato 80 me zdaj poslali na pot. Dobil sem dovoljenje za romanje na Solovkc, k svetima Zosimu in Savatiju, in zdaj romam tja.' Povsod sem že bil, samo tega kraja še nisem videl. Opraviti hočem pri teh svetnikih molitev, preden nmrem. — Zakaj pa pravite: Preden umrom? Ali ste bolni? — Ne, gospod, nisem bolan. Mislim zopet na isto stvar. Kmalu bom moral odriniti na vojno. 1 Veliki šamostau Smuvki na Belomoiskelii otočju jo bil ustanovljen I. 1429. in širil rusko kolonizacijo ob tečajnem krogu. Sloveči vrtovi, oceanografska postaja in drugo so Kdaj propadli. Boljševiki so uničili samostan in izrabili surovo podnebje opustošenega otočja za najstrašnejšo izmed svojih ječ. — Dovolite vendar: že zopet govorite o vojni? — Da, gospod. — Potemtakem vam ni Blago Molčanje« nič pomagalo? — Toga ne vem, gospod. Silim se in molčim, a duh me zopet premaguje. — Kaj pa je z njim? — Napoveduje mi vedno tisto svoje: Podvizaj se v boj.« — Menda se ne boste sami vojskovali? — Moram se, gospod. Na vsak način se bom vojskoval. Imam vročo željo, dati življenje za uboge ljudi. — Kako pa boste šli na vojno v meniškem klobuku in halji? — Ne, gospod. Odložil bom tačas svoj klobuk in se bom preoblekel v vojaka.1 Po teh besedah je začarani romar menda zopet občutil, da je napolnjen s preroškim duhom. Zatopil se je v iiiio premišljevanje, ki si ga ni dovolil motiti nobeden iz družbo s kakim novim vprašanjem. Kaj bi ga tudi še vprašali? Izpovedal je povest svoje preteklosti z vso odkritosrčnostjo svoje preproste duše. Njegove napovedi pa ostanejo do svoje ure v roki Onega, ki prikriva svoje skrivnosti modrim in razumnim ter jili razodene lo včasih malim.3 1873. ' Povesi je spisana 1. 1878., torej pred ono vstajo v Bosni in Hercegovini I. 1875., po kateri je odrinilo na Balkan več tise« ruskih, prostovoljcev. L. 1877. je napovedal car Aleksander II. Turčiji vojno, katere posledica je bilo politično vstajenje Srbije, čine goro. Bolgarsko in Romunske. * Mat. XI, 25. Konec, \ ■u O P a aj > t-« o » • s-j 2 ^ 2 to a c- & g? S c £ > M. p <• v. 3 22 " 'j* S. ž r" 2 - ■g- " S- is> ' S "O I 2 >• I T3 < 2 8 K- g * H < to <* -t S M hS ® n> " SI a g« ^ g — o. «T O ? a <° « E 3 f n 2. = 2 o S ~ to N O (*> g g £ o 31- g o | n> o i 5 — i I S t- »< f1 g S ^ S £! I S- — 3 5 < S3 S B' S rs CD s.» F*' i ■* t-> ^ 4* tv-ll S. ° a • ti ^ a< 2: > £ ŽSE5 s i s a ? m F SPEČIMI NA MEHANIČNA DELAVNICA IIIP. DARAOA SSgKiSft MALI OGLASI Vsaka drobna vrstfca t-SO Oln ali vsaka besedo SO por. Najmanjši on'as 3 a!l 3 2>In. Oglasi nad dcvo8 vršile se reeuncjo vlie. Za odgovor znamko! Na vpraian.'a brez znnmke nc odoovariemo! Učenec 2 mizar, pomočnika se sprejmeta v delo, vajena pohištva in politira-nja. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6772. dober raču-nar in z lepim nastopom, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom in dež. pridelki Fr. Kovačič, Vojnik pri Celju. 6710 Mes. pomočnik se sprejme takoj; izurjen mora biti tudi v razpro-dajanju mesa. — Alojzij Brecelcik, mesar, Sp. Šiška 93 — Ljubljana VII. MEDIČARJA- (slaščičarja) - prvovrstno moč, poštenega in zanesljivega, iščem. Naslov se izve v upravi pod: 6759. Sijajno bodočnost nudimo uradniku ali uradnici, ki vloži v dobro idoče podjetje v Ljubljani 50.000 Din ali več Zadostuje tudi jamstvo. Ponudbe prosimo upravi lista pod »Resnost« 6472 ----- MIZARSKI POMOČNIKI za fino pohištvo se sprejmejo takoj v delo. — ERMAN in ARHAR, Št. Vid nad Ljubljano. ki je izurjena v strojnem vezenju, ima nastop in veselje do trgovine, naj pošlje lastnoročno spisane ponudbe na oglasni orldelek »Slovenca« pod: »Vezenje«. 6717 dobro ohranj., prodam. Naslov v upravi: št. 6760. odpadki od žage in parket zopet na razpolago po najnižji ceni pri Ivan ŠIŠKA, parna žaga, Ljubljana, Metelkova 4. Pre-skrbite si pred zimo dobro kurjavo po ugodni cenil HOLESABia! Znižane cene. Oglejte al zalo-sro dvokoles na)fine!Sega tipa Tribuna, Rekord, Senamplon, Stvrla, Blankl, Fafor, Por.a, Diamant 4e od Din 1300 -napre). Pneumatlka Dunlop, Mlchelln. Ceniki franko. Prodaja na obroke. .Tribuna f. B. L LjaDljana Tovarna dvokoles ln otrofik vozičkov. Zaradi smrti se ugodno proda JlijOJJ 2 lepim SalvtCI zemljiščem v prijaznem gorenjskem mestu. Hiša je oddaljena nekaj minut od kolodvora ter pripravna za vsako obrt. Kupnina po dogovoru. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ugodna prilika 6657«. Pri večjem stavbenem podjetju v Ljubljani se sprejme izurjen stavb, tehnik. Ponudbe na upravo lista pod: »Stavbeni tehnik« štev. 6646. ZASTOPNIKE in ZASTOPNICE za razprodajo srečk na obroke, išče Bančna poslovalnica B3ZJAK v Mariboru. 5512 Posestvo se proda iz proste roke. Obstoji iz 5 oralov koše-nine, 4 mernike posetve in 3 oralov zaraščanega goze-a. - Natančni pogoji se izvedo na Hruševem št. 10, p. Dobrova p. Lj, Stiskalnice in mlini m sadje in grozdje, mm za Igaitfe po najnižjih cenah pri tvrdki Fr. Stupica, LJubljana, Gosposvefska cesta štev. 1. Za (lijake! Dobro hrano nudi po izvanredno nizki ceni Brezalkoholna restavracija »Pri Zvezdi«, v bližini državnega mostu — MARIBOR. Mirna gospodična se sprejme na posteljo, dobi tudi zajutrek. Naslov pove uprava »Slovenca« v Mariboru. Krušno moko n ršKeiuo moko vedno btc.žo, kupite zelo ugodno pri A. VOLN. LJIiBIJANJl Ilcoljevii cesta 24. Volna - bombaž za strojno pletenje in ročna dela. dobite po ">®f- najnižjih cenah ori PRELOGU. LJUBLJANA. Stari trg 12 • Židovska 4. Elektro instalacije izvršuje ALOJZ ARHAR, Sp. Šiška, Celovška cesta 80. Solidno delo, ce ne zmerne. - Istotam se sprejme VAJENEC. Velezanimio je ilustrirani, popularni » Radio i-časopis „Ha€fi®w@St" (bakrotisk). Poleg vseh evropskih programov zanimive aktualnosti in dragocene tehniške razprave. Posamezni izvodi po 8 Din. Številke na ogled brezplačno. V/iener §JacSiovcr?ag, Wien I., Pestalozzigasse 6/14. Glavna reprezentanca neke slovite svetovne tvrdke DS}?- odda okrožna zartoprtva gospodom, ki imajo prav dobre zveze z oblastmi, industrijo, stavbenimi tvrdkami itd. — Ponudbe pod: »Vertretung« 278-1. na »Interreklam« d. d., Zagreb, Moravska 30. 6643 Sadje v gospodinjstvu. Konzerviranje sadja in zeienjadi. Spisal M. Humek. Cena Din 24'-. Jugoslovanska knjigarna y Uubllani. Staro železo in kovine kupuje FR. STUPICA, železnma v Ljubljani. 6744 Priporoča se trgovina i železnino A. SUŠNIK, Ljubljana Zaloška ccsta. Na letošnjem Zagrebškem velesejmu bode cenj. gg. obiskovalcem in naročnikom razstavila na vpogled o3nito?3na zvenfifffla cerSivcsiin zrorcov, Zagreb Selška cesta 21 svoje prvovrstne zvonove, ki se odlikujejo po glasu in izvršitvi od ostalih zvonaren. Zvonovi so izdelani umetniški, z močnim, milim in sonornim glasom ter so priznani kot najboljši v državi. Jarmi so izdelani iz železa najpraktičnejšega in najmodernejšega sestava. Cene zmerne! Hitra dobava! Ssgumo si ustvarite s prodajo drž. papirjev po deželi. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Velik zaslužek« štev. 6724. Pouk na daljavo (Fernstudien) v vseh inž. oddelkih, tudi trgovina in kolnijalno blago. Acadč-mie Polytcchnique: Quai Amercoeur, 51 Ližge — Belgija. Prospekti 10 D. Nemščino poučuje strokovna učiteljica učence in učenke osnovnih šol v tečajih do deset, 2 uri tedensko za 40 Din mesečno. Naslov v upravi pod štev. 6771. DVA DIJAKA se sprejmeta na stanovanje z ali brez hrane. — Gosposka ulica 6/L 6756 Sprejmem 2 DIJA.KA z vso oskrbo. - Naslov v upravi lista pod št. 6755. NA STANOVANJE sprejmem 2 dijaka. - Ka-stelic, Ks.rlovska cesta 15. Dijak aH dijakinja nižjih razredov srednjih šol, se sprejme na stanovanje in vso oskrbo. Evt. se jih tudi instruira. — Smetanova ul. 46 (No. 1), MARIBOR. Trgov, prostori se oddajo v najem na prometnem kraju v Zagorju ob Savi. - Natančneje se izve pri Jos. Si-Sfvcnčič—, posest, na Bregu pri Litiji. 6713 za velesejme v Gradcu, na Dunaju in v Zagrebu z ugodnostjo polovične vožnje se dobe pri »Put-niku«, Tourist Office — Ljubljana, Dunajska c. 1. — Istotam se dobe vse podrobnejše informacije, kakor tudi vozovnice. DVA GOSPODA ali gospodični se sprejme na stanovanje. Alaiibor, Aleksandrova c. 44-111, nepričakovano naglo, po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti, ločil nocoj ob 1. uri od nas in v 80. letu starosti odšel po plačilo k Bogu, kateremu je zvesto služil v življenju. Pogreb ljubljenega pokojnika bo v sredo 31. avg. t. 1. ob 18. uri na mestno pokopališče pri sv. Križu v Idriji. — Nepozabnega pokojnika priporočamo blagemu spominu in molitvi znancev in prijateljev. Idrija - Ljubljana, dne 29. avgusta 1927. 2alu;oča soproga in rodbine: Goli, Vogelnik, Prijatelj, Biibler. zdrav 5000 3000 1000 -1000 1000 1000 150 100 Dobavni četkom. e, ravne, brez skorje — in sicer: komadov ... po 8.50 m dolge komadov . , , po 9.— m dolge komadov ... po 9.50 m dolge komadov ... po 10.— m dolge komadov ... po 11__m dolge komadov ... po 12.— m dolge komadov ... po 13.— m dolge komadov ... po 14.— m dolge rok tekom 4 mesecev, a s takojšnjim po- Plačilo takoj. Ponudbe na lesno veletrgov. Franz Mumelter - Bozen (Bolzano) — Alto Adige, Italia. Za Jugoslovansko tiskarno ? Ljubljani; Karo! Ccč. Izdajatelj: dr. Fr. Knlovec. Urednik: Franc Tersc£la?.