Pavlami franke v drtavl SNS. 269. Ithaja rasen poi.c^^ka In dneva po prazniku vsak dan opeltisn. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska uiiea št.6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise trankirati in podpisati, sicer se jih nc priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Euostolpna petit-mtica K 1'50, osmrtnice in zahvale po K 2'50, razglasi m poslano vrstica po S 2; večkratne obtave po O0OVOI n primeren popust. V Llubllani, v nadalje 28. decembra 1919. I,#t» III. Posair.ezna Stav. stane — 80 vinarjev. —— Nar očn i n a : Po pošti ali z dostavlionietn ne dom za ceio eto n 96, za pol lota K 48 zn četrt leta K 24, zn mesec f» 8. Za Nemčijo celo leto K 114, za osi i!o tujinoin An cn«a K 120. — Reklamne je za list so poštnine prosta. Upruvnifttvo ,e v L ubijaoi, Frančiškanska ulica št.6 L. Ufiteliska tiskarna. Glasilo jugostov. socilaEno-demokratične stranke. TM«.aa. »*. Kako naf se regulira valuta — in na čigav račun. Učenjaki In neučenjaki razpravljalo o valutnem vprašanju ter prihajalo vednu do istega /ikliučka. vsaj večinoma, da treba krono razveljaviti na četrtino ali celo na petino v primeri s srbskim dinarjem. Mnogo računov smo čitali do časopisju, ki so nam s Številkami dokazovali. kako temeljito bi se dala izvesti ta operaciia in s kakšnim uspehom. Računi so se seveda nanašali večinoma na odpis krožečega denarja in le deloma tudi na odpis Imetja vojnih dobičkarjev in verižni-kqv. ki so s pomočjo obilice denarja in dobre »konjunkture« nagromadili v svojih rokah mnogo denaria in z niim mnogo blaga in hnetia vobfe. Plodovi oderuštva in slabe valute niso več v denariu. marveč v imetju. v bankah, industriji in tuji valuti. Kdor ima papir, kdor dobiva papir za plačo, ta Je siromak, ki mora še vedno večati bogastvo in imetie tistih. ki imajo že v rokah posest, s papirjem pa pitajo ljudstvo, ki nai v primeru resulaciie valute izgubi šti .. 5 .aISua Ir) rluAn 1*1 r\ tmfi ri petine denarja, ki ga slučaino uua. če se izvede regulacija valute po tem načrtu, kakor hoče gospoda, ki računa drugače kakor mi. S tako regulacijo valute se vredost krone in dinaria ne dvigne znatno, ker dinar itak nima mnogo večje vi ednosti kakor krona, vrhutega pa se mora s ta- g ko vegulaciio draginja znatno' povečati, ker cena blagu, čeprav se potegne štiri petine kron iz prometa v Jugoslaviji, vendar ne bodo padle. To leži v naravi trgovine. Pripovedujejo nam. da krona nima veliave. ker io je mnogo preveč na svetovnem trgu. To le nedvomno resnica. S temi kronami pa regulacija valute v naši državi nima dosti opravka. Krona, ki le zunaj v prometu, je deloma tudi naš dolg. in ni v nikakšni zvezi s tem odpisom. Pri nas se odpiše štiri petine kron, dasi je razlika med krono in dinarjem le maihna; kaj pomeni ta malenkostni znesek k splošnemu dolvu. In vrhutega pa ta odpis ne zmanjša mednarodnega dolga, marveč zmanjša le število kron v primeri z dinarji v državi. Ta odpi9 ie potemtakem nekaka vojna odškodnina za srbsko državo, oziroma sedaj za Jugoslavijo. k j Jo plača stara avstro-ogrska vrednotica na Slovenskem. Hrvaškem, v Bosni in Dalmaciji. Mi smo stali vedno in stojimo še danes na stailšču. da se nal zamenja krona z dinarjem al pari, to ie. kot enaka vrednost. !n za to stališče Imamo tehtne razloge. Omenili smo že, da le razlika vrednosti med krono in dinarjem v državi navidezna, umetna. -Domači pridelki imaio skoro isto ceno v kronah ali dinarjih. Razlika ie nastala šele na podlagi uradno določenega kurza, ki seveda vpliva tu J na zunanji trg. Napravila se je tore! razlika doma. ki ni potrebna, ki ne sanira gospodarske razmere. Z odpisom se odtegne trgovski pomoček iz prometa in s tem povzroči le še več-io gospodarsko krizo. Povsem napačno ie mnenje, da ie valuta vzrok razmeram. Gospodarska kriza le svetovni poiav, te posledica vojne. Švicarski frank ima izredno veliko vrednost, a tam imaio kHub temu ogromno draginjo in veliko brezposelnost. Bogataši irnaio udobno življenje. ljudstvo pa slabo. Amerikan-ski denar ima veliko vrednost, le dežele so delale med vojno velike dobičke. Nasprotno pa opažamo, da vrednost francoskega franka in italijanske lire pada. In sociialne razmere so vendar povsod slabe. Vzroki slabih razmer torei očividno ne tiče v posameznih valutah, marveč, kolikor ne prihajajo v poštev valuun verižniki. edino v zmanjšani produkciji. Ker se ie produciralo meu vojno nepotrebno blago, blago uničevalo in se gromadilo imetje v rokah špekulantov, ki deloma iz tehničnih vzrokov, deloma pa zaradi rdarske nesposobnosti niso vzpostavili produkcije, smo prišli v se-, danjo svetovno krizo, ki se jo pa ne da odpraviti s trenutno lokahto operacijo. kakršno nameravajo v Jugoslaviji izvesti na kroftski vrednosti. Ta operacija zadene najbolj industri-talni del Jugoslavije, najbolj produktivni del in obenem v prvi vrsti neimovite sloje; s tem pa se odtegne prometu denarne pomočite, ki s saniranjem valute, če presojamo stvar realno, nima nikakršnega stika. V narodnem gospodarstvu imamo danes imetje, posest in denar, produkcije pa ni. Svetovna vojna le ukinila produkcijo, razdrla in ugonobila mnoga dobra in če hočemo vse to nadomestiti, moremo to storiti z delom, s produkcijo. Ce razveljavimo nekaj milijard kron v nekal dneh. s tem še nismo dvignili ne produkcijo in ne blagostanje, marveč smo zadali narodnemu gospodarstvu le sunek, ki ga spravi še boli iz ravnotežja, kar ne more mkomer koristiti. Če hočemo sanirati valuto, ne samo Dri nas. nego tudi v svetu vobče, tedaj mora biti delo. produkcija tisto, ki Jo bo saniralo. Z naraščanjem produkcije postaia gospodarska enota, za življenje sposohnel-ša. uvedelo se posebni davki na vojne in oderuške dobičke in na orive- rižena imetia v dpmači in tuji valuti. S takim ohdavčeiem bi zadela država prave izsesavalce liudstva v vojni in sedanji dobi ter bi utegnila vsako leto na račun davčnih prejemkov od vojnih dobičkarjev in verižnikov potegniti nekai papirnatega denarja iz prometa. Regulacija valute na tak način bi ne bila občutna, gospodarsko katastrofalna, a dosegla bi namen in bi šla res na račun pravih krivcev. Pri regulaciji valute na ni važno samo odpisovanje kronske vrednosti. Zlasti važna ie tud' produkcijska sposobnost tega ali onega dela države. Če sta Hrvaška m Slovenila produktivnejši kakor Mace-doniia notem nosita ta dva dela Jr* žave tudi več sanacijskih stroškov. Pri urejevanju takozvane notranje valute bi bilo potrebno upoštevati tudi ta moment. Sanacija valute Je svetovno vprašanje in se da stanovitno urediti le z delom, rroduhciie v teku daljše dobe in na račun tistih, ki so imeli ogromne dobičke v teh nesrečnih letih. Trenutna operacija ne more uspeti ter bo povzročila še slabše razmere in bo zadela nekrivcc. Re-eulaciia valute le gospodarski problem. ki se ne sme reševati na diletantski način, kakor hočejo to v Be-lemgradu. Narod le žrtvoval že mnogo, nal žrtvuie še kapitalisti o socijalizaciji v Nemški Avstriji. (Od našega posebnega poročevalca.) Dunaj. 24. dec 1919. V prvem svolem pismu sem po* vdaril stum-iienie nemško - avstrijskega delavstva, videti nekal od praktičnega s.ocifalizma Ne’ bo tore! odveč, če opozorim naše slovenske, sodruge na delo »komisije za socializacijo« v .tukajšnjem narodnem predstavništvu. Predsednik te ko-misiie le sodrug dr. Oton Bauer, ena naibistreiših glav dunajske socijalne demokracije. Dr. Oto Bauer le bil za časa ruske revolucije uietnik v Rusiji in pozna> torei vse oe'o ruskega boljševizma. Kot predsednik komisije za socifatizirante .ie tedat tudi za naihuiše kritičarie na svojem mestu. Te dni ie izdal v založbi strankine knjigarne Ignac Brandt et Co. v se-ziii brošuro »12 November«, knii/ien »Sozialisierunasaktion im ersten Jahre der Republik«. Brošura >e zelo zanimiva. Podala čitateliem delo komisije za socijaliziranie. (Opozarjani one sodruge. ki so zmožni ntmšči-ne. da si knjižico naroče ter io pazljivo prečitaio. ker je zelo poučna in obenem silno zanimiva.) Dve veliki akciji »socijaliziranja« sta se izvršili dosedu’ Prva je: ustanovitev »Združenih usnjarskih in čevljarskih tovarn«. Država io ie ustanovila s pomočjo velenakuone družbe za avstrijska konsumna društva kot zastopnice delavstva ter s oonsočio kute II« k e blagovne centra* le kot zastopnice kmetovalcev. Država ie novi družhi oddala dve svoji tovarni, in sicer: čevljarsko tovarno v Brunu am (iebireg ter naprave iz čevljarske tovarne v MiUerdorfu. Obe družbi (velenakunna in kmetijska) sta dale potrebni kapital. Vodstvo obstoji iz zastopnikov države obeh družb in sosveta uslužbence^ tovarne same. Dobiček podjetja se razdeli na štiri dele: na državo, na obe družbi in na delavce oziroma uslužbence tovarne. Zaenkrat bodeta deiali dve tovarni, pozneje pa nal se jim pridružijo vse ostale čevljarske in strojarske tovarne. Pod kontrolo pride tudi vsa mala čevljarska in strojarska obrt. Z ustanovitvijo tega socializiranega nodietia se hoče približati kmetovalca delaven. .*— Druga ustanovitev ie tzv. »Deutsch-dstcrreichische Heilmhtelstelle«. Država ustanavlja ta zavod skupno z dunajskim fondom bolniških blagain. Država ie dala vse naorave in zaloge iz voiaške zaloge medfka-mentov, dunajski fond bolniških blagajn pa odda svoje naprave in zaloge. Vodstvo zavoda tvorijo pooblaščenci države, bolniškega fonda, bolniških blagajn in zavod, uslužbencev. Zavod bo naipreje nabavila) za vse bolniške blagalne in vse bolnišnice leke in zdravniške potrebe, občne..! bo izvrševal kontrolo nad tovarnami. ki izdeluieio leke in potrebe za zdravljenje. Farmacevtična industrija more preiti v roke družb, ki imaio splošno gospodarsko in splošno koristno tendenco lz navedenega razvidite, da smatra iz Rusije došli dr. Bauer, da je treba d e 1 a 11. in sicer smotreno na gospodarskem polju, in to v kooperaciji z državo ter onimi činitclii. ki pridejo pri vsaki akciji kot najbolj internirani v poštev. Te dni le dr. Ellenbogen v parlamentu tudi še prav posebno povdar-ial važnost socijalizaciie. »Neue Freie Presse« in podobni časopisi seveda vpijejo; Eto Fiasko s socijaliza-ciio! Seve: v enem letu se da prav malo napraviti. Bodočnost pa le naša. ' 82 LISTEK. GLAD. Spisal Knut Hamsun. V- Poslovenil Fran Albrecht. (Dalje.) Tudi to uro sem še hotel ostati zunaj; bilo Je svetlejše nego doma; razuntega se mi ie dozdevalo. ko da mi zunaj v svežem zraku ne kljuje tako hudo v prsih; saj pridem še vedno dovoli rano domov. Io sanjal sem in mislil in trpe! strahovito Vzel sem majhen kamen, ki sem ga oznažil z rokavom in vtaknil v usta. da sem imel v-sai nekai. kar sem lahko glodal: drugače pa se nisem ganik niti oči nisem premaknil. Ljudje so prihajali in odhajali, ropot voz, topot konj in glasovi so polnili zrak. Z gumbi bi pa vendar lahko poskusil? Se-\ eda bi nič ne koristilo in razentega sem bil močno bolan. Ako sem preudaril, sem moral Itak na poti domov skozi ulico, kjer je stanoval »stric«— moj nravi »stric«. — Slednjič sem vstal in se vlekel počasi preko ulic. Nad obrvmi me je žgalo, zbiralo se je v mrzlice in laz sem sc podvizal, kolikor sem mogel. Spel sem Šel mimo pekarije, kjer so le- žale žemlje. Tako. zdaj pa ne obstanemo tukai. sem dejal z afektirano odločnostjo. Kai. ko L stopil v prodajalno in prosil kot berač za košček kruha? Samo oplazila me ie ta misel, zablisnila se. V resnici mi ni niti paia na um. Fuji sem zašepetal in stresel z glavo. Nato sem šel naprej. Tik skladišča je stal zaljubljen parcele v veži in šepetal: dalje tam Se stezalo dekle glavo skozi okno. Sel sem počasi in premišljeno, bilo je videti, ko da nekaj razglabljam — deklo Je prihitelo na cesto. — »Kaj pa Je s tabo, stari? Kal? Ali si bolan? Bog me vari, kakšen obraz!« In s temi besedami ie dekle spet naglo odbežaio. Ampak jaz sem hipoma obstal. Moral sem biti neverjetno suh. In oči so mi bile na poti nazaj v glavo. Kako sem moral pravzaprav izglodan? Bilo je pa ipak tudi, da bi se človek udrl v zemljo, ko se je mora! dati pri živem telesu tako zdelati od stradanja! Začuti! sem. kako je še enkrat vzbruhnila v meni besnost, poslednje vzplapolanje, mišični drget. Bog te vari, takšen obraz, kajne? Tako sem torej nosil na svojih plečih glavo, kakršne ni bilo v celi deželi, dvoje pesti, ki bi — odpusti mi, oče — zmlele lahko v ričet poljubnega postreščka — jn s tem sem sredi Krištija/nije preganjal lakoto, da Je bilo fejl Jeli tičal V tem kak smisel in razum? Noč in dan sem bil robota! kot konj. oči sem si izštudira! iz lobanje in razum izstradal iz glave — in kai za vraga sem Imel za to? Celo poulične dekline so hotele biti proste pogleda nšme. Zdaj pa velja reči: stoj! — raz-tumeš?) stoj, jaši me satan ... Z vstrajno rastočo besnostjo, škrtanjem z zobmi in v zavesti svoje izčrpanosti, med solzami in kletvami., sem divja! še dalle. ne da bi se brigal za mimoidoče. Pričel sem se zopet mučiti, se zaletaval z glavo ob svetilniške drogove. si zasekaval z nohti globoko v roke, ugriznil se v blaznosti v jezik, ako ni dovolj razločno spregovoril in sern se kot brezumnež vsakokrat zasmejal, ako je posebno močno zabolelo. »Da, ampak kaj naj pričnem?« sem sc vprašal nazadnje. Pri tem sem udaril parkrat z nogo in ponovil: Kaj naj pričem? V tern hipu je prišel mimo človek Jn opomnil smehljaje: »Pojdite in dajte se zapretil« Oledal sem za njim. Bil Je eden naših znanih ženskih /dravnikov, »vojvoda« imenovan. Niti ta ni umel mojega stanja, mož, ki sem ga poznal, čigar roko sem bil stisnil. Pomiril sem se. Da, bil sem blazen, saj je imel prav. čuti! sem blaznost v krvi, čutil kako mi je plala skozi Iobanio. Tako torej naj se konča z mano? Dr. I. Rožman: K demonstracijski stavki državnih nastavljeticev. V št. 248. »Slov. Naroda« je gosp-prof. dr. Fr. Ilešič priobčil čland- t vsebino, naperjeno proti občni i ro-testni stavki državnih nastavllen-cev. torej tudi profesorjev in učiteljev, zaradi zavlačevanja ureditve prejemkov državnih nastavliencev. Akoravno ie stavka radi obvestila, da se le zahtevam državnih na-stavliencev v Belgradu ugodilo, večinoma izpadla, vendar zasluži članek. ki vsebuje težke očitke speel-ielno napram prof. stanu, resen m odločen odgovor. Zanimalo bode tudi delavstvo zvedeti resnične vzroke nroiektirane stavke državnih nastavliencev. Da le našla stavna državnih nastavliencev tudi Dri delavstvu popolno simpatijo, kaže delsTvo. da le hotela neka celiska deiavsKa organizacija že na prvo poročilo biti solidarna z državnimi nastavlienrj, Premotrimo celo zadevo s štirimi vprašanji. Ali ie bila protestna stavka državnih nastavliencev 1. potu b-na. 2. moralno sredstvo, 3. državnemu ugledu škodliiva in 4. slabega vzgoievalnega pomena. K 1. Državni nastavljene! vseh kategorij prav dobro vedo. da ie bit niihov gospodarski položai v zadnlih mesecih že naravnost obupen. Uradnik nai dela ter strada, med tem ko živi uiegov sosed trgovec, gostilničar, odvetnik«, recimo samo udobno. Ako bi bil celotni gospodarski položaj že takšen, da bi morali vsi sloji svoie telesne in duševne potrebe omeiiti. tedui bi tudi državni nastav-Ilenci svoiiii zahtev ne stavili, stradali bi naprej. Cc se že mora stradati. vdajmo se v trdo usodo, pa stradajmo vsi. a ne da bi uekaterniki na škodo drugih blagoslavljali pozemeM-sko življenje in ostali čakali na boljše čase na onem svetu. Nočemo več potrpežljivo gledati, da bi v državi še nadalje obstajale take velike gospodarske diference med posameznimi sloji. Gotovo ima država dolžnost. da te razlike po svoii možnosti ublaži, a če tega pravočasno ne sUk ri, je dolžnost in pravica državnih' nastavliencev, io na ta nedoštatek opozoriti, četudi z demonstracijsko stavko, ako drugi koraki ne pomagalo. • K 2. Kakor pojem »dem. stavka« šam pove, ie stavka imeia le namen, vlado opozoriti na obunen soeilalett položai državnih nastavliencev. nikakor pa ne ogrožati obstoja države; torej je bila stavka popo’noma moralno sredstvo, seveda iz vidika državnih nastavliencev. ne pa meščanskega sloja, ki samoumevno ob-soia vsako stavko. Državi mora biti JCTrWTOT»T»ir VC»» Da, da! Pričel sem zopet svojo počasno, žalostno pot! Tu torej nal pristanem! Namah sem stal zopet tiho. A ne zapreti! sem rekel, tega ne! In bii sem malone hripav, od groze. Prosil in prosjačil sem kar v zrak, da bi me vsai ne zaprli. Potem bi spet prišel na rotovž in bil zaprt v temno celico, v kateri p.l bilo niti najrahlejšega svita luči. Le tega ne! Saj Je bilo vendar še drugih izhodov, ki »ih nisem bil poskusil. Poskusili setn lih hotel! hotel biti tako priden, si dati časa za to in neumorno iti od hiše do hiše. Tu Je bil na priliko še trgovec z muzikaliiami Eisler. pri katerem Še niti niseni bil. Nekak vsaj nekaj se bi še kako -utslo... Tako sem si govoril in jedva da nisem iokal od ginjenosti. Lc ne biti zaprt! Eisler? Jeli bil to nemara prst od zgoraj?, Njegovo ime mi je prjšlo na um brez povoda, stanoval pa ie tako daleč proč: poiskati pa sem ga Ipak hotel: sai lahko grem počasi in se k dal medpotoma odpočijem. Poznal sem pot; v dobrih časih sem bil često pri niem in kupil dostt not. Ali nai bi ga prosil za pol krone? To bi ga nemara ženiralo; torej moram že zahtevati celo. Stopil setn v prodajalno in vprašal po. šefu; pokazali so mi v njegov bureau. Tam ie sedel mož. zastaven, po najnovejši modi oblečen, in pregledava! račune. (Dalje prih.) Stran 2. N A P RT* 8tev. 269. vendar na tem ležeče, da nudi državnim nastavljencem trdno gospodarsko podlago .ker moreio oni le na ta način vršiti svoje posle vestno in nemoteno. K 3. Državi tudi ne inore biti v škoctai- če ima zavedne in samozavestne nastaviicnce in ne cmereče se osebe, ki ob vsakem sunku in sledečem valu zastokalo. Dandanes le rnaio Sokratov, ki bi pili strup in slavili domovini a mnogo več le tvst:‘i Nesokratov. ki sicer tudi liuhiio domovino. M bi pa strup sovražnikom treščili na glavo. Medsebojno tekmovanje stanov in borba po bolišem so-cilalnem položaju le državi le v prid Čim mani mililonariev in popolnih revežev bo imela država, tem trdnejša bode na znotraj in na zunaj. Da ie e. prof. dr. Fr. Ilešič s svojo profesorsko plačo shaial in da še shaia. se ima zahvaliti svoiemu izredno olodovitemu pisateljskemu delovanju. ki ga ie že večkrat gmotno podprl Večina državnih nastavljen-cev oa tega talenta nima. in drugib postranskih zaslužkov se uradniku (-profesoriu) v malem mestu le mak. nudi. V prostem času lahko študira in eventualno opravlia domača dela: to vse ie sicer produktivno delo. pa glede na materiielno stran precej indiferentno. Principiielno stališče duševnega in manuelnega delavca st glasi; delodajalec delo dostojno plačaj. imei pa tudi pravico zahtevati od delojemalca pošteno delo. Ad 4. Stavka bi bila obsojanja vredna, če bi se bila vršila iz političnih vzrokov. Ne bi ie bilo mogoče Zagovarjati. ne napram občinstva, še rnunie pa nanram mladini ki Je nosl-teliica visokih idealov v domovini In! bi torej vdela v takem slučaiu v profesorji li le oskrunjevalcesvoSh vznesenih idej. Ker pa le bil motiv pro- \ testu stavke zgoll beda in nevzrdž-IHv gospodarski položaj, le bila stavka tuui napram mladini že v prvem trenutku popolnoma utemeljena. Zanimivo je še to. da g. dr. Fr. Ilešič v »Slov. Narodu« in zopet drugi gospod ie v katoliškem časopisju tako radi omeniaio »temne elemente«. So li to mogoče jugoslovanski premožni sloji. ki cmokalo od same sladke domovinske ljubezni, ali le to proletarilat. ki za domovino trpi to dela. — jotialo. o kateri je rekel da je edina zmožna rešiti vsa vprašania, ki so ostala nerešena po sklepu mirovne pogodbe. Istotako je priporočal ustanovitev buržoaziiske republike v Italiji, o kateri je delal da le potrebna el na, po kateri bo se došlo do zmage sociialistične republike. Nitti ie izkoristil to priliko, ter je posredoval fa stavil koncem svoiega govora vprašanje zaupanja. Na ta način ie uspel, da ie dobil glasove tudi onih skupin, ki bi glasovale dru • gače proti njemu. Vlada }e dobila 242 glasov proti pa 216. Akoravno ie ta večina zelo msihna. bi vendar zadoščala Nittiiu. da se v?drži na vladi in da se ie more posluževati tudi bodoče v boju proti socialistom . Glose. Razočaranje v Italiji do govoru Sdaloje. italijansko Časopisje opisuje, da Je govor Scialole vzbudil v Italiji ne samo globoko razočaranje, nego pravo bojazen. V javnem mišljenj u so se vzbudile Iluzije, da Francoska in Angleška podoirata TittOiliiev predlog s pomočjo Zedinjenih držav in da zavzemaio tudi drugi zavezniki isto stališče, aied tem ko dokazuje nota. ki ie bila izročena Scialofl da sta Francoska in Angleža na strani Zedinjenih držav In da svetujeta Italiji. aa1 nadaljuje diskuzilo o jadranskem in reškem vprašanju, kako bi se došlo do pomirljive rešitve, ki bi dala zadoščenje obema strankama In zagotovila varstvo interesov tako Italiji, kakor tudi naši kraljevini. »Epoca« piše: Zgodilo se le ono^kar smo predvidevali. da namreč zavezniki zavzemajo ameriško stališče. »Journal d’ Itafta« se vprašuie, kaj bi bilo v sedanjem času najbolje za ftaJIto. ali nadaljevati pogajanja z zavezniki, ki Jo hočejo prHeti za vrat. ali pustiti reško vprašanje brez kake rešitve, »Pondlo Romano« konstatira, da Je bila iziava Scialole sprejeta brez na-vdtifienia v italijanskem narodu, ki bo nezadovoljen, ako ne bodo Italijanski in dalmatinski Italiiani pod zaščito Iflije. »Oiotnale d’ Italia« piše na dragem mestn. da se ie razočaranje italijanskega naroda povečalo z odkritjem, da se odpušča popolna nevtralizacija dalmatinske obale in ostavHa kraljestvu SHS pomorske baze v Kotoru, Šibeniku in drugih mestih. To razočaranje, ki ga izražajo italijanski listi, vlada tudi v parlamentarnih krogih, ki očitajo vladi, da le dovedla stvar tako daleč, da se ne more previdetl. kai bodo sklenile Francoska. Angleška in Zedinjene države v jadranskem vprašanju. Istotako zamerijo tudi vladi, da nima dovoli vpliva na velike sile. ki so li pač dovoli znane. Ta položaj skušalo izrabiti socijalisti, ki hočejo vreči vlado. Poslanec ModigHani ie ime! dolg govor, ki le bil naperjen proti Zedinjenim državam. Francoski in Angleški radi njihovega držanja nanram imperijaHsfičnim Italijanskim Dretenzilam in v katerem Je kritikova! slabosti in nedelavnost zunanje politike, ki jo vodi sedanja vlada. Ver le to Je. da ie bila vlada v zelo neprijetnem položaju, ko je ta govornik tudi poveličeval Jntemacl- lri®Jawne ¥#sti. Jugoslavija. SANACIJA VALUTE. LDU. Belgrad. 2,5. Na zadnji seji ministrskega sveta ie vlada finančnemu ministru pustila svobodne roke za rešitev valutnega vprašanja. Med tem so tozadevna dela sama za čas božičnih praznikov ustavljena. Finančni minister ostaia ttidl nadalje ori svoiem prvotnem stališču, da se krona mora zameniatl le z dinarskimi novčanicami emisijske banke. In sicer 4 krone za en dinar. V finančnem ministrstvu se živahno dela na tem. da se zamena izvede še v mesecu januarju. Dosedai so prepeliaH v Belgrad eno m pol milijarde dinarjev. med tem ko Je v Pariza izdelanih še dve in pol milijarde bankovcev. Včeraj ie radi tega odpotoval v Pariz dr. Jovanovič, načelnik proračunskega oddelka državnega računovodstva, da prepelje te bankovce y Belgrad. Ministrski svet LDU. Belgrad. 23. Ministrski svet ie na včerajšnji seji sklepal o predloga ministra Bnkšega gfede sodelovanja države pri akciji za znižanje cen blaga in živil. Vprašaje še ni rešeno in se bo « njem še raz-pravllalo, ko se vrnejo v Belgrad vsi ministri. Na tej seji je bilo sklenjeno. da se sprejme posojilo 25. milijonov dolarjev, ki ga je ponudila America. , Za preureditev srednjih šol. LDU. Belgrad, 23. Načelnik oddelka za srednješolski ponk v ministrstva za prosveto Je pozval ravnatelje gimnazij na konferenco radi razgovora o preureditvi srednjih Sol. FosoešHev lavnih del. LDU. Belgrad. 25. V svrho pospeševanja te razširjenja Javnih del po vsej državi ie odtočeno, da se osnujejo za posamezne pokrajine direkcije. ki bodo podrejene direktno ministrstva za Javna dela. Te direkcije za Javna dela se bodo osnovale v Zagrebu, Ljubljani. Dubrovniku, Novem Sadu. Sarajevu, Belgraduu Kraševcu in SkepUn, Po sveta. Italijanska zbornico. LDU. Rim. 24. (DanKU. — Brez-žično.) Ministrski predsednik Nitti ie v zadnji seji poslanske zbornice izjavil, da se vlada strinja z n a žirant em parlamenta, po katerem mora samo parlament in ne več samo kralj napovedovati vojno ln sklepati mir. Vlada bo v kratkem predložila primeren zakonski predlog. Poslanec ModigHano je v imenu socialistične skupine v zbornici predlagal, da se uvede za ženske volilna pravica. D’Annunzio mora zapustit! Reko. LDU. Berlin, 24. (DunKU.) »Ber-liner Tageblatt« poroča iz Bazh: Kakor se javlja iz Londona. le D'An-nunzio izjavil, da s svojimi prostovoljci ne bo prej zapustil Reke. dokler se ne odveže svoje prisege, da hoče braniti mesto do skrajnosti. Vrše se pogajanja med D’Annunzl-jem in zastopniki italijanske vlade, ki so dospeli na Reko. Zdi se, da bo D’Annunzio prisiljen odnehati, zakaj general Badoglio mu Je za sprejetje pogojev vlade stavil ultimatnm, ki je poteke! v torek zvečer. Avstrijska socHalno - demokratska stranka proti smrtnim obsodbam ne Madžarskem. LDU. Dunaj. 23. (CTU.) Vodstvo avstrijske socijalno - demokratske stranke se obrača na socilalno-de-mrikratske stranke vseh dežel s pozivom. naj protestirajo proti izvršitvi smrtnih obsodb na Madžarskem Ustanovitev nemške svobodomiselne stranke za Štajersko. LDU. Gradec. 23. (CTU.) Tukaj se Je ustanovila nova nemška svobodomiselna stranka za štajersko, pod imenom velenemške ljudske stranke. Program nove stranke Je priklopitev k Nemčiji kantonalni sistem. boj proti židovskemu vplivu Jn izenačenje razrednih nasorotstev. Pod tozadevnim oklicem stranke je med drugim podpisan tudi dr. Wntte. Demcntl. LDU. Lyon, 23. (Brezžično.) Z ozirom na poročilo bruseljskega lista »Le Soir«, da je nizozemska vlada naznanila zaveznikom, da ne bo Izročila nemškega cesarja in da se glede tega vprašanja poživile na azilno pravo. Javlja »Nederiand-sche Telegraf«, da holandska vlada ni naredila nobenega koraka v tem smislu. Volitve Jzvrševttlnega odbora v Moskvi LDU. Berita, 23. (Cm) Ruski listi poročajo, da ie bila 20. decembra nova volitev izvrševanega odbora na kongresu združenih sovjetov v Moskvi pri kateri Je bil izvoljen Kalinta za predsednika. Ljenln pa za drugega predsednika. S tem Je moč LJenina v Rusiji dejansko oslabljena. Črna knjiga slovenskega klerikalizma. Obljubili smo v eni izmed zadnjih številk. da bomo začeli priobčevati pod gornjim naslovom vso snov, povzeto po Izvirnih »Slovenčevih« številkah te leta 1914. do leta 1918., ki nam bo najmarkantnejše orisala črno in naravnost gnjusno polit delovanje slovenskih klerikalcev in razsvetlila v dno duše nepošteno klerik, hujskanje in zavijanje ljudstva na eni demogoštvo, hinavsko klečeplazenje, korupcijo ia denunci-Jantstvo na drugi strani. H podatkoj bo tudi lasno razvidno, da le klerikalizem naikuiše sovražil Meto združenja vseh Jugoslovanov v eno državo. Klerikalci se bodo morda izgovarjali. da Je temu bila kriva Šuster-šičeva politika in da se'Je pravo mišljenje SLS šele po njegovem padcu moglo pokazati v pravi luči. Temu seveda ni tako. Tok časa m višje sile so bfie marveč tisti faktor, ki Je ob času prevrata potegnil s silo tudi SLS s seboj, ker Ji je drugače pretila nevarnost popolnega poraza. Tako je torej SLS v letu 1918. stopila naenkrat v modro-belem-rdečem plašču na Javni oder, da s tem prikrije svojo črno-rumeno polt, ki Jo Je v vsej svoji nagoti tako ponosno kazala ves čas vladanja Habsburžanov. Ne bo torej škodovalo, da M pokličemo v spomin one žalostne čase. ko Je triumfiral na višku svoje kla-verue slave avstrijski klerikalizem, ki Je na Slovenskem žalibog imel eno izmed svojih najtrdnejših postojank. Časi se izpreminjajo. Po njih seveda obrača klerikalizem svoj plašč, ne IzpremenI pa svojega mišljenja in stremljenja. Ta posebni karakterlsti-kon klerikalizma, ki napravlja klerikalizem najhujšim reakcionarnim struiam. opazi lahko vsak na prvi pogled. Ker Je torej Jedro klerikalizma še vedno isto. kot Je biU> svol-čas skozi dolga stoletja, nam bodo podatki, ki jih bomo odslej redno priobčevali v »Napreju«, podajali mnogo podučne in semtertja tudi mnogo zabavne tvarine. Na Slovenskem životarilo v blatu klerikalizma še mpgi nevedneži. životarilo pa tudi še tal i ki bi ob dani ugodni priliki takoj zopet prav r^ril 811 na svoje delo za staro Avstrijo, m ni še dolgo od tega, ko so »e take vrste ljudje celo Javno upali s takimi namigavanji na dan in pokazali, da Jim Je mnogo na tem. da rehabilitirajo mučenika avstrijsko-katoliške ideje, slavnega dr. Šušteršiča, »velikega voditelja slovenskega naroda, ali z drugo besedo staro, novo Avstrijo. Na tihem si kličejo: Živela katoliška Avstrija« — in debele solze jim polže po licu .,, Da je temu res tako, nam Je prav lepo pokazal tudi združeni reakcionarni blok treh večjih strank v Jugoslaviji — Protič — Laginja — Korošec. Protičeva radikalna strank« sanja o Veliki Srbiji — Laginia o Ve-likf Hrvatski — slovenski klerikalci svojim Korošcem pa © večni katoliški Avstriji in dr. Šušteršiču. Zato te blok, ko le bU oa vladnem krmilu ni ukrenil za državo ničesar koristnega. Razumljivo, tla je rušil celo uiedinienje samo. Za klerikalizem Je bila Avstrija pač nalboil skibna mati in pod njenimi perotmi ie bilo tako gorko ... Jedro klerikalizma le staro in ne-izpre/nenljivo. Ogiejmo si ga še enkrat! KLERIKALIZEM NA VIŠKU SVOJE SLAVE. I. 1. Ob atentatu na Franca Ferdinanda v Sarajevu.* Žalovanje SLS. Ko se je razvedelo za vest o umoru v Sarajevu, je »Slovenec« hi ž njim vsa SLS besnela ogorčenosti, prekliniala in klicala smrt in božje maščevanje nad vse. kar ni bilo klerikalnega. škof ljubljanski le takoJ izdal ta le svol ukaz: — »Vsem p. n. častitim gospodom duhovnikom ljubljanske škofije! Pretresla nas je grozna novica o sarajevskem umoru. Moramo moliti za pokornega nadvojvodo in niegovo soprogo, moliti za presvitlega našega vladarja naj bi ga Oče nebeški potolažil in ga nam še dolgo ohranil, moliti za našo ljubo Avstrijo, naj io vsemogočna božja roka vodi do popolne zmage nad njenimi hudobnimi sovražniki. Zato za-itkazuiem. da se po vseh cerkvah tri dni zvoni, kakor se zvoni za mrličem I. razreda, naj se vsi verniki poučijo o groznem umoru in vzpodbujajo ra presvetlega cesarja in njegovo rodovino in za vso Avstrijo«.. . — Krščansko socijalna zveza, bojna predstraža klerikalizma ie tisti čas razglasila: — »Žalovanje SKSZ. Doba žalovanja v društveni organizaciji SKSZ se je določila za vsa pri niej včlanjena društva po nepozabnem prestolonasledniku na 20 dni. Društva nai povsod prirejajo predavanja o žalostnem dogodku«. Ni še bilo dosti, klerikalci so tudi lavno morali pokazati svoie mišljenje. Sklicali so v Ljubljani veliki manifestnem shod in klicali: — »V nedeljo. dne S. iuilia 1914. vsi na veliki «hod. da damo duška ogorčenju nad podlim atentatom in izrazimo ne omulno udanost habsburškemu prestolu in našemu sivolasemu vladarju Francu Josipu L ! Shoda ae udeleže državni in deželni poslanci SLS. župani občinski zastopi itd. Vs! na shod. da damo duška svojemu ogorčenju in pa zvestobi do presvetle habsburške dinastije!« Klerikalcem ni bilo všeč vedenje slovenskih časopisov. Napasti so Jih morali, zato so napisali v »Slovencu« to-le notico: — »Slovenski socialisti in sožalniea ljubljanskega občinskega sveta. Kakor smo čuK. se je zastopnik socialnih demokratov v občinskem svetu ljubljanskem odlikoval * tem. da ga niti ko je občinski svet imel žalno sejo o pokojnem prestolonasledniku zraven ni bilo. Pa, da bi bil vsal opravičil svojo odsotnost Tako pa Je smatrati njegov« odsotnost kot v« obsodbe vredno, šaljiva grdo netaknost in demonstracijo. Ko (e pred par leti umri na Dunaju socialistični vodia Schuhmayer kot žrtev atentata. Je slovenska socijalna demokracita plavala v solzah in so-žalnicah. In če se prav spominjamo, le Etbin Kristan odo pri pogrebu na Dunalu zastopal slov. socialiste. Sedaj pa, ko Je umri prestolonaslednik, pa netaktno demonstrirajo!...« Najbolj patrijotični pa so se pokazali klerikalni avstrijski hlapci ob času prevoza trupel Franca Ferdinanda in soproge skozi Ljubljano. »Slovenec* namreč poroča: — »Prevoz trupel skozi Ljubljano.. .« Na ljubljanskem Južnem kolodvoru so se na peronu zbrali načelniki uradov * uradniki na čelu jim deželni predsednik, ekscelenca baron Schwarz, duhovščina v cerkvenem ornatu, na čelu ji prevzv. gospod knezoškof dr. A. B. Jeglič, deželni odbor, častniki ljubljanske garnizije, ljubljanski občinski zastor, mnogoštevilne depu-taclje itd. Ko je dvorni vlak privozil po s cvetjem posutem tiru. so se vs; odkrili . . . Ljubljanski knezoškof Je krsti blagoslovil, bogoslovci pa so zapeli »Beati mor tul«. V -posebni voz za vence so potožili vence: deželni zastop venec s trakovi v deželnih barvah, občinski zastop dva venca * belo-zel enimi trakovi Slovenska krščansko socijalna zveza velik, krasen .venec s cesarskimi in slovenskimi trakovi, črno ovitimi ter naplso.u: Zvesta slovenska katoliška organizacija — žrtvama avstrijske in katoliške ideje. Ko Je prestolonaslednikov višji dvorjanik zapazil ta veliki venec. Je vprašal, kdo je poslal te venec. Na odgovor, da * Izvlečki h *§ls&9G** od J, 00 fe talita 19H slovenske katoliške organizacije, jte ganctia ihtel in — mi ž njim Ob Martinovi cesti so stale gojenke Lichtenturma s črnimi flori na rokavicah, gojenci marijanišča z rožami v rokah, — Ob progi pri Mostah Je bil zastopan tudi celokupni občinski odbor, na čelu mu župan«. (Se razume!)... (Da!Je prih.) Novice. — Velika avtomobilna nesreča na Zgornil Pollskavi pri Praeer* skem. V petek, dne 19. t. m. Je peljalo iz Maribora več avtomobilov drug za drugim. Na ovinku državna ceste pred Zgornjo Poljska vo se ta prvi avto radi ledene ceste naenkrat obmi! in se trikrat prekopicni. Ljudje so iz bližine takol prihiteli n« pomoč ponesrečenim potnikom ter iih skušali spraviti k zavesti. Naenkrat pa je pridrvel novi avtomobil in butnil v prvega ter pri tem povozil šoferja prvega avta. čez par trenutkov pa le v ta prva avtomobila butnil še tretji avtomobil, smrtno pa le pri tem ponesrečil samo prvi šofer, katerega so zanesti v mrtvašnico na Oomji Poljskavi. Avtomobili so vsi pokvarjeni in so jih zavlekli nazaj v Maribor. — Poskusno ljudsko glasovanja na Slovenskem Koroškem, v coni A, se je izvedlo nedavno. Nad 80% glasov le bilo oddanih za Jugoslavija NamcL Id so oddali glasove za Nemško Avstrijo, izjavljajo seda), da bodo pri pravem plebiscitu tudi oni glasovali za Jugoslavijo, ker je Avstrija pred razpadom. — Izvoz živine Iz celjskega gla* varstva prepovedan. Iz aprovizacij-skih in veterinarno-varstvenlh ob-zirov se prepoveduje do preklic« vsak izvoz parkljaste živine {goved« ovac. koz in prašičev) iz območja okrajnega glavarstva Celje, bodisi za klanje, bodisi za daljno držanje. — 60 k« tobaka ie zaplenila mariborska policiia kapelniku liinter-kirchnerju in medicincu Stočirlu li Zagreba. Oba sta aretirana in ka« zoovana z globo 4000 kron. H hiter« kirchner se bo moral še zagovarjaj! zaradi poskusen ega podkupllenja stra-Je med aretacijo. — TJStatiorttCT difarne oMažtt« nlce v Beleradu. Minister za prehra* no ie odredil, da se v Belgrad« otvori -trgovina oblek, blaga, kako® tudi drugih potrebščin, ki bi se mo« gle prebivalstvu od države dobavljati direktno. Dnevne vesti. Konstatacija. V svoji božični Številki je prinesel »Slovenec« tudi tole notico: Zakaj se Izvaža v ItalijoV Oofc Prepfluh in dr. Friolja sta tekoči teden tz Jugoslavije preko Logatca tl Trst, kakor se nam pravi na račug Vojne zveze izvozila: 16 vagono« prešičev, več vagonov volov in fi* žola teT 1 vagon kož. Mi vprašam^ kako kompenzacijo se je dobilo zat* in kdo razpolaga * njo? Nerazumljivo nam je pa na vsak način, kako s« morajo izvažati kože. Ml trpimo n* pomanjkanju obutve, socialisti pa nam izvažajo kože In še to v — Ita^ HJo! Treba bo tudi nadzorovati nai Izvoz lesa v Italijo in s« vprašati zakaj vlada za kompenzacijo ne preskrbi manufaktumega blaga za obl«, ko!« Če sem danes še živ, potem vettfc da občinstvo »Slovencu« prav nla ne veruje in čisto pravilno sodi da ji notica zlagana. Zakaj, kdor danes izvaža ali pomae« Izvažat! iz nase dežele kože, resnično zasluži, da se g« linča. »Slovenec« prav dobro \t, d« njegova vest ni resnična ln v dani< razmerah tudi biti ne more, pa vcn>» dar prinese za Sveti dan takšno za* vedno, hujskajočo icž. Isto velja gl*» de »več vagonov volov In flžohu« Same laži! Moje naziranje, da je namreč temena blaga med posameznimi deželami potrebna, ta znano. Veliko in dnevno naraščajoča povpraševanje pc oblačilih, ki jih pri! nas ni, dokazuje, da je njih uvoz nujno potreben. Vsakdo pa tudi ve, df se uvoženo blago ne more plačati i našo sedanjo valuto, ki je nihče spre* Jeti noče, temveč da se mora za spr* jeio blago dati drugo, In sicer le tak* šno, ki ga imamo dovolj ati vsaj Vj zadostni meri. Sem zato, da se vei Izvoz monopolizira in da tujo valut« zanj pTejme država ali posamezne 'njene institucije. Trgovci se temu upirajo, kriče in zahrbtno intrigfrajo, In »ljudski« »Slovenec« jim poraag| z lažmi ta Izmišljenimi pripovedka* uri. Stev. 269. NAM K*J. Stran S. O priliki, ko ujamem par trenot-kov sato, se hočein razgovoriti o tem. kdo se je briga! in tepeS zato, da dobimo za ljudstvo vsaj nekaj oblačil in obutve in kdo se ni brigal in tretjič kdo ie temu nasprotoval. Za danes konstatiram le eno: Da se ie »Slovenecna Sveti dan zavedno zlagal, zgolj iz namena, da oblati političnega nasprotnika. Ali se to izplača? Ali ima časnikarski boi. kakor Ra zadnje čase vodi »Slovenec« prot5 posameznim osebam, še kaj skupnega z bojem idej in načei med pol. strankami^ Toda čemu vpraševanje, gospodje, kajne: saj cilj je v — mlaki! Albin Prepeluh. Kadar se bllžaio volitve. Le škoda, da Slovenci nimamo dobrih satirikov, humoristov in poetičnih ilustratorjev. Posrleiie. kako lepa ilustracija bi bilo volilno kliuse naših, recimo samo slovenskih me ščanskih strank, če bi ea narisali in razstavili v izložbenem oknu Gričar & Meiačeve trgovine ali pa v »Katoliški bukvami«. Tam ie naivečia Pasaža in pravi kritičarli »Kopitarieve baže« hodijo tam mimo. Kljuse, pravimo. da kliuse. to ie star, nemaren konl ali pa kobila, ki ima vse vrline neotesanega bitia na sebi in nekako čudno hipnotično silo. da oremaga s svojo mahadravo. malomarno zu-aanjostio časih celo trdne znaia-Je. zavestne osebnosti. Ne. ker Una tako spiritistično sito to kljuse v sebi. se prav nič ne čudimo, če ca klerikalci ob vsakih volitvah privlečejo na političen podil. Ra oblečejo v svilo in žamet ter ga n©de po volilni poljani. Žamet, svilal Lep prteor. prikupna zunanjost! Toda rezgetanje, škodoželjno ihahanje stare ko.-Me. to }e ogabno, za vsakogar, ki toči leo glas od grdega, laž od resnice. Kliuse se ne zmeni za vse to. Rezgeta in rezgeta, blati in blnti. obrekuje in se smeje svoji vesti, misleč, vest, poštenost — Budalr.st. Kamen! Nima idealov, star k oni je. Mara kobila, zato izrablja svoje stai-nie moči v dosego namenov. To kliuse gafa že stoletja — zato 1e idluse. * Potovanje na Koroško. Poverje-cišvo za notranje zadeve objavlja: Za potovanje na Koroško (območje okrajnih glavarstev Borovlje, Velikovec in občine Dravograd, Leger-buoh, Labud in Ojstrica okrajnesa glavarsva Slovenjigradee) le razen predpisane izkaznice za »ofcraifii promet, oziroma rednega potnega lista, potrebno še posebno dovoljenje. To dovoljenje je pismeno zaprositi % dokazom o potrebi potovanja pfi •oltraj-item glavarstvu, oziroma policijske oblasti rednega bivališča stranke. Kolektivno vldlranle dijaških oot-«ih listov. Visokošolcem, ki potujejo po Božiču v Avstrijo ali na Ge-ško, preskrbi tukajšnje itig. a. p. d. sekcija fcrialnj Savez« vidiranie njih potnih listov. Visttm v Avstrijo stane 30 K. Visurn za Cehoslovašlo le brezplačen. Jugosiov. pristojbina znaša 2 K. Potne liste sprejema v imenu navedenega društva do inki. 30. julija vsak dan od 1C.—12. are tovariš Zupančič Vekoslav, Zabjak štev. 7. Drnžtvo lueoslovanskih dobro* voTjcev za SloveHo v Ljubljani poživlja svoje člane, ki so potrebni podnore, da nemudoma vpešitejo prošnje za čevlje in koce na tajništvo društva. Prhnariiske službe v Sloveniji. N Uradnem listu deželne vlade, so s vtožfsnn terminom do IS. jaguarja 19 20 razpisane službe ordi-nariiev odnosno primarijev na kirur-gičnem oddelku obče javne bolnišnice v Cdia in v Ptuja in na inter-mm oddelku občne javne bolnišnice v -Slovenjem Gradcu, dalje sluf-ba pomožnega zdravnika - ginekologa na bolnišnici v Celju. Zdravnikl-■strokovnjaki se s tem opozarjajo «a ta razpis. Služba ginekologa v eCHu je za sedaj še razpisana z letno re-uauneracijo, kakor jo le določil bivši Štajerski deželni odbor in s pripadajočo draginjsko doklado državnih nameščencev, vendar ie pričakovati, da se ob priliki regulacije zdrav- niških služb v Celju ustanovi pose- ben oddelek" za ženske bolezni. _ Prireditve. Ustanovni občni zbor društva žena javnih nastavljene«v ia Javnih rsastavlienk se vrši dne 29 decom-bru oh 5. uri popoldne' na magistratu. Ker gre za lastno korist, udeležite se vsi polnoštevilno! Podporno društvo uslužbencev elektr. cestne železa, v Ljubljani vabi k plesnemu venčku une 27. grudna 1919 v dvorani Mestnega doma. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 3 krone. Spored: Prosta zabava in ples, K obilni udeležbi vabi — odbor. Ker ie čisti dobiček namenjen skladu podpornega društva se preplačila livalažno sprejemajo. iz stranke. Shod za mladino se vrši v nedeljo. dne 2b. t. m. točno ob 9. uri dopoldne v Mahrovi hiši, nasproti »Mestnega doma«. Dnevni red: 1. Obrtna šola.. 2. Mladinsko /prašanje. 3. Raznoterosti. — O važnosti shoda ui treba govoriti in se pričakuje obilne udeležbe. Zdravo! — Odbor. Kultura. Združenje gledaliških Igralcev Srbov, Hrvatov in Slovencev, čigar cilj je, da brani interese svojih članov, da skrbi za svobodno razvijanje gledališke umetnosti, da omogoči stalno zvezo med srbskimi, hrvatski-mi igralci za skupni sporazum o napredku gledališke umetnosti da omogoči stalno zvezo med srbskimi, hr-vatskimi in slovenskimi igralci za skupni sporazum o napredku gledališke umetnosti, da osnuje fond za pomaganje onemoglih in obolelih članov in njihovih rodbin itd. pododbor združenja v Ljubljani priredi v pondeljek 29. tm. v korist svojega fonda predstavo »Lepo Heleno« v opernem gledališču s sodelovanjem ptileg stare zasedbe z novo zaposlenimi mJogami: Kallias — g. Povhž; Ahil —- g. Osipovlč-Šuvalov, Orest — g. Juvana* ključavničar — gosp. Danilo itd. Pri predstavi svira popolni orkester pod vodstvom kapelnika g. tfngerja. Cene navadite operne. Predprodaja vstopnic v opernem gledališču od nedelje 28. tm. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Ste preveč občutljivi za mrzli zrak? Vsakovrstne bolečine se takoj pojavljajo? Slabost? Oj. kako tu tiblažuiejo bolečine in utriuielo telo masaže s FeBerjevim pravim Efza-fltmloml 6 dvojnatih ali 2 veliki špe-cljalni steklenici 30 K. Potsebovali bi odvajajoče, želodec ©krepčajoče sredstvo? Postu-žite se le Fellerjevilf pravih Elza-fcnogii:c, 6 škatlic 12 K. Omot in poštnina posebej, a najceneje. — Engen V. Feller. Stubica donia, E!za-tfE št. 2S2, Ifirvatsba.) 930 —F—-. — ww nwii—■— u— im»whj..iiiwiiiiw»m i■ ■■■ n■ mrmnunTani Gospodarstvo. Občni zbor ljubljanske kreditne banke. Dne 2L decembra t. 1. se *e vršil v Ljubljani pod predsedstvom predsednika Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, dr. Ivana Tavčarja, župana ljubljanskega izredni občni zbor delničarjev, katerega se ie udeležilo 29 delničarjev z 2.292 glasovi ki so zastopali 22. .935 delnic. Na obutem zboru se je soglasno sklenilo, zvišati delniški kapital banke od K 20.000.000 na K 30.000.000, ter pooblastiti % prevedbo tega povišanja upravni svet. Slednji Je v svoii seji dne 21. decembra 1919. sklenil, provesti zvišanje takoj in določiti subskripcijski rok za novo izdajo delnic v času od 15. do 31. januarja 1920. ter dodeli« od 25.000 novih delnic po X 400 nam. 20:000 novih delnie^dosedanjim delničarjem, Id lahko subskrlbiraJo kot imetniki vsakih 5 starih delnic po 2 novi delnici po K 700 tel quel za delnico ter reservirati ostalih 5.00Q delnic novim interesentom po K 900 tel quel za delnico. Kot subskripcijska mesta je določil Ljubljansko kred. banko v Ljubljani in njene podružnice v Spli- tu, Trstu, Sarajevu, Gorici. Celju. Mariboru in Borovljah. Hrvgtsko trgovinsko banko v Zagrebu in njeno podružnico v Osijeku. Živnostensko banko v Pragi in njene podružnice v Čehoslovaški in Podružnico Zivno-stenske banke na Dunaju v Nemški Avstriji. 1051 (Vesti LDU. NEMŠKA VZHODNA AFRIKA. Berlin, 24. (ČTU.) Iz Berna poročalo: Vrhovni zavezniški svet le odobril načrt, ki stavlja Nemško vzhodno Afriko pod nadzorstvo zveze narodov in poverja mandata Angliji in Belgiji. PROCES J1RAK RADI POD-KUPLJEVAN.IA. Praga, 24. (CTU.) V procesu proti bivšemu sekeiiskemu načelniku Jiraku in ravnatelju Praške kreditne banke Tumi radi podkupileva-nja. je bila danes dopoldne proglašena sodba. Sekciiski načelnik .lirak le bil radi zlorabe uradne oblasti obsojen na 8 mesecev poostrenega zapora s štirikratnim trdim ležiščem in na izgubo volilne pravice Nastop kazni mu je bil odgoden za pet let. Ponudeno vsoto 2 miliiona kron so mu zaplenili. Ravnatelj Praške kreditne banke Tuma Je bil oproščen. P. ZAHRADN1K IZSTOPIL IZ KATOLIŠKE CERKVE Praga, 24. (CTU.) Bivši državnozborski poslanec tn železniški minister čehoslovaške republike p. Izidor Zahradnik je izstopil iz katoliške cerkve in se včeraj poročil. NOVA EKSPEDICIJA NA JUŽNI TEČAJ. Haag, 24. (CTU.) V Londonu se Je včeraj osnoval odsek za novo ekspedicijo na južni tečaj, ki naj bi odpotovala meseca junija prihodnjega leta. Ekspedicija namerava preleteti ledene gore, ki oklepajo južni tečaj, in ostati pptem brezžičnega brzojava v ?.vezi s civiliziranim svetom. Podjetje bo vodil John Čope, ki se je udeležil Že Shakletove ekspedicije. Aprovizaeija. Prodaja kruha. Od sobote, dne 27. decembra 1919 naprej se preseli prodaja krulia iz Poclbojeve prodajalne na Sv. Petra cesti v M. Štravsovo prodajalno v Škofji ulici št. 17, Stranke, ki bodo hodile kupovat v to prodajalno, naj prroeso legitimacije s seboj: brez legitimacije se ne bo dobival kruli. um—— I — mr IIII n ■ II Ul———p—M—»—" —» Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni tu-ednik: Rudolf UcJonh, Tisk »CčiL tiskarje« v l.inhHam. 3E Sak«! ntta------------ wrio«n v btižnii okotiet Ljubljane (v Rožni dolini, Ši&kl ali Udm*tu). Ponudbe pod „Ti$ko]žen jakup* n« upravo .Naprej«®. ]0»1 (fnninrietittis b(,Kuulca »SCe primerno slnibe SlUlilUllilutifl v Jiaki trgovini ali pisarni: vešča slor»nS?lise in neaišSns in v»eh oisar-niških del. Prijave upravi Napreja. OSI mi u Mfa® Ljubljana, VaKasorjev trg St. 7, nasproti Kri- 8» Ljubljana, Sanske cerkve. Hrs^r^aianer w sprejme pri F. gudoi Si«, Ul Dl im l{ywH5l nasproti glavne poSte v Ljubljani. 646 fmlnfl t^nin rabljena, dobro ohranjeno is ilValliS SlfOjB, stojala kupuje (franko Ijubljana) Josip ji cent .jubljana. m Priporoča se Mamiti Id mtlniiiti klobukov m Jamnikov zb tlame in gospod«. P. BarfeoriČ, Mestni trg7 __ vLib _ftE3KaHlftLlCfia m*,* ^ Ljubljana ~ Rimska cesta 16 naznanja, da še vedno dela 8 prbtiiim blagom. Izvršitev točna. Zmerne cene. Za vsa izvrSena dela jamčim dve leti. o« iz trpežnega sukn* in moderno izdelane za moške po K 880. za dečke K 4fi, /a moSktf ^ukitje K IhO, Z8 dečke K 90, moS-ke pelerine K 108, deSke K 72, ženski kostume K 240, ženska krila K 90, žen-*ke vrhnje jope ( »-leto) po K 108, žeu-ski ulaiči K 117 rasfiošlljs po celi Jugoslaviji Trgovski dom R. Stermeeki, Celje BI4. Kar ne iuja}a, se zaruenja ali vrne denar. Pl<e po ilustrovanl cenik 1 Spomnite se na Tiskovni skladi Jugoslovanski poslovni koledar izide vsled n: stalih težkoč šele zad« nje dni tega meseca. Radi zvišanih tiskarskih stroškov je založništvo primorano zvišati ceno koledariu na K 10’—, p«» posti K ll'—. Naročila, ki so dospela do 16. t. m., bodo izvršena po prvotnih cenah. Jugoslovanski poslovni koledar, ki ustreza nemškim „Gesch&?tsvor« merkblfitter“, ima obliko trdovezane knjige, 24X18 cm, in je potreben pripomoček za redno poslovanje uradov, pisaren, obrti itd. Da si zagotovijo nakup in točno dopošiljatev, naj ga radi omejene naklade p. n. uradi, pisarne in posamezniki takoj ’n? Stran 2. NAPREJ. Stav. 269. Ljubljana Fran Iglič Kolodvorska elita | Izdelovanje oblek za gospode, dame, vojake in otroke po konkurenčnih cenah. - Obračanje in popravila oblek. Zaloga raznovrstnega blaga. Za uradnike, učite c in delavce znižane cene. —-- Točna postrežba. H. Tičar Lfubliana Sv Petra ces a štev. 26 in , Sefenburgova ulica štev. 1. Priporočam veliko izbiro primernih daril za Belil In Novo leto. fcteir.e se leta lasgttcr.fc. (žaansasi 4sekk®bH Pašlni čekovni iatun ll. 11.323. Teklca St. 54. m m maam. Krznarska moda 1920. Nemoderni mufi, 1 oe itd. se moderni/irajo in izgotavljajo v najkrajšem času. V zalogi lastno izdelane garniture ter speci-jeino damske kožuhovinaste čepice. Prevzamem vsakovrstne kože v stroj ter jih popolnoma izgotovim v najmodernejše garniture. Lcdovfk Mg?, krznar, Gradišče 7, nasproti Dramskega gledališča. razpošilja v ikatljicah In odprto na debato ========== BALKUN Colonlalc Maribor. Špirit 95 odstotni, dokler v zalogi. t. 93 t < 05 Q * •«=* a 9 6 Rezan les (smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukov) T gin les (smrekov, jelkov, borov) Okrogel res (smreka, jelka, bor, mecesen) Bukov les (hlode od 25 cm debelosti naprej) Drva (trda in mehka) Stoječi les v gtzdu Smrekovo skorjo kupi vsako množino “ ln timska in toMilia Ma It. L v Mariboru. 883 S •3 O > < > t £ §. cr o kupuje po najugodne šib cenali : Mii Guštanj-Ravne, Koroško. Proda se pisalni stroj, sistema Remington,- za ceno od 3000 K. Ogleda se lahko istega v Knafljevi ulici št. 18, pri-— tličje na levo. 1046 e>sck ,Hif-krema‘ | „Altese“ Jakobi ! •- in druge vrste cigaretnega S papir a in stročnic ter m do, vaselino, ličilo, pisemski papir itd. nudi po najnižjih cenah 888 s ra s Kraut V Ljubljana, Resljeva cesta št. 20. itsBgcesapgMispcgcBsapfli BOODBflDEOOOBDBCBDBOOBDDOBDEO Karbid Fi Z. Z O* Z* Marijin trg 8, v Ljubljani Wolfova ul. 1, spre me hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje čistih brez odbitka po pr 4 °io. -m Izvenljubij. vlagatelji dobe poštne položnce. Inka so faktur in trgovske informacije. Izdala čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inoz. mesta. Daje poso ila na vknjižbo, poroštvo, vrednosti ie papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Trgovski krediti pod na jugodnejšimi pogoi. Neposredno pod držav, nadzorstvom. 534 16-6 Inajtni min: JUGOSLOTARSKl KSENI MUM. Zajčje kože od divjih in domačih kupuje po najvišjih cenah Ivan Smfgovc, Šoštanj, izdelovalnica klobukov, zameniava tudi klobuke vseh vrst za kože __________ [ Ustanovljena v letu 1885. Stanje vlog koncem leta 1918 K 16,687.828'61. Izplačani darovi K 1,618.468 89; Rezervni zaklad, naložen v mestnih hišah, glasom knjig koncem leta 1918 K 851.431:82. Cenilna vrednost K 3,000.000, prevzema Hiill! Mil I vloge na knjižice z dnevnim kakor tudi krasne — Hočete obdržati svojo lepoto? Hočete imeti kakor baržun mehko kožo? Nočete solnčnih peg, mozoljev in ogrcev ? Uporabljajte Fellerjevo pravo Elza obrazno, koŽQ obvaruiočo pomado I Občudovani bodete t Zavidani I 1 lonček 6 K, It. lu. močnejše vrste 9 K. K temu Fellerjevo najfin. ljiljanovomlečno milo 15 K. Hočete imeti lepe zdravelase ? Elza Tsnncchina pomada za tast las doseže bujne lase! Zapreči prhaj, prerano osivenje. Zabrani plešo! 1 lonček 6 K, n. 111. 9 K. K temu močno terovo milo za Umivanje glave 8 K. šampon 1 K. Mazilo za brke 1 K 80 vin. ln 2 K 50 vin. Mučijo Vas kurja očepa ? ™*rie£ ristovaki cbl z učinkuje brez bolečin, hitro In m-^ "Sl nesliivo I Nobenih žuljev 1 Nobene trde kože 1 Mala Ikatljlca 3 K 50 vin, velika žkatlja 5 K 50 vin. Želite še kaj? VimTitv umivali.■ prašek proti poteniu 1 Skatlja 5 K. Fellerjev mentolni črtnlk zoper glavo- in zobobol 1 škat-llica 3 K 50 v. Fellerjev Elza Hu d 6 dvojnatib ali 2 veliki steklenici špecijalni 24 K. Najboljši parfum z najftaejšim etri tun covl.a v steklenicama po 6 K ln ln K. Omot in poštnina 930 posebej a najceneje »t EuaeR V. Feller, llehnn. Slabita M Diatn IM. 51 (Mti). | razpošilja vsako množino po tovarniški ceni tovarniška zaloga Janko Andrašič v Mariboru, 0000000009000000000000000000 Več Čevljarskih pomočnikov se sprejme samo za fino delo od 1. januarja 1820 dalje. Ponudbe na Maribor, Grajska nlica 20. 972 r brestov antem po 3 °10 in v tekočem računu (konto-korent) istotako s 3°lo brez provizije, zaračunajo se je lastni stroški. Rentni davek se ne odbije od obresti. Vlagateljem so na razpolago brezplačno poštne položnice. 684 Miši, FOdsftrte, <* stenice, ščurki!"^ Izdelovu-in raz-poiiljatev preizkušenega radikalno učinkujočega uničevalnega sredstva, za katero vsak dan dohajajo zahvalna pisma. Za podgane in miši K 6; za ščurke K 6-; posebna močna tinktura za stenice K 6’—, uničevalec moljev K 3-—: prašek proti mrčesom K 5*—; mazilo za človeške uši K 3; mazilo proti ušera pri živalih K 3; prašek za uši v obleki in perilu K 3; prašek proti pernltn ušem K 3; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadl (uničev. rastlin) in mravljam K 3; Pošilja po povzetju: Zavod za pokončevanje mrčesa M. JUnk®r, Jt««r®b 40, Petrfnjska ulica 3, III aa takojšnji nastop proti dobri plaži ter prostemu stanovanju in hrani sprejme „Dom“, deln. družba za lesene stavbe v Zagrebu, Zrinjski trg 17. osa mastim i — bttlmlšha glavnic« —- k 30.&ee.«60. Sprejema vloge na knjižice in tekoči ra Sun proti ugodnemu obrestovanim asssKaesssBfcS Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. ~ Pcdrulnice: v Splitu, Cdiotrtu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Culju in Harib®ru. Rezervni fondi ekrogic K 8.6C8.000. vrednoatnib^^papl^^^firr^^^iii erarične dobavo in" dovoljuje — aprovfaaeiifibe bredite —* SBSEE3Wn mm