Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 212. V LJUBLJANI, brek, 20. septembra 1927. Posamezna številka Din 1,-LETO IV. T' Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din BO'—. Headvisan političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UrRA VNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. c TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Kam naj to privede! Stara resnica je, da je jeza slab svetovalec. Na to resnico pa je menda pozabil g. Ljuba Davidovič, ker drugače si ne moremo razlagati dejstva, da hoče ponuditi roko onim, ki so ga v najusodepol-nejšem trenutku izdali. Razumemo sicer, da ima g. Ljuba Davidovič dosti vzroka, da je v odločni borbi z radikalno stranko in zato tudi razumemo, da hoče na vsak način zrušiti sedanjo vlado. Ne razumemo pa, da bi mogla zapeljati g. Davidoviča strast tako daleč, da bi pozabil na vse dogodke in iz jeze do radikalov pomagal na konja noim, ki so v slabih metodah radikale še stokrat prekosili. Zato bi bilo dobro, da bi bil gospod Davidovič v tej stvari j?.sen, ne da bi bilo treba biti mnogim njegovim čestilcem v Sloveniji v strahu, da jih bo razočaral tudi — gospod Ljuba Davidovič. To razočaranje pa je neizogibno, če sprejme g. Davidovič v demokratsko stranko esdeesarje in zlasti, če sprejme one voditelje SDS, ki so svoje dni tako kruto preganjali one, ki so bali zvesti g. Ljubi Davidoviču in njegovim idejam. Politika ima v resnici čisto svoja pota in zato je v politiki marsikaj mgooče, kar je povsod drugod čisto izključeno. Toda tudi v politiki mora vladati morala, ker je ona osnova vsega življenja — in tudi političnega. . v Sloveniji je pa stvar takšna. SDS Je zagrešila besedolomstvo, SDS je zagrešila težke polome, SDS se je posluževala metod, ki so ogorčile celo vrsto njenih naidealnejših pristašev, da so iz nje izstopili in vstopili v Davidovičevo demokratsko stranko. To so storili zlasti oni, ki so se strinjali z nastopom Ljube Davidoviča na zagrebškem kongresu in ki so bili proti izdajstvu, ki je bilo tedaj zagrešeno proti Ljubi Davidoviču. Ti ljudje so nato leta 1925 nastopili Pn volitvah proti SDS in za kandidata ratskega sporazuma, g. Božo Markoviča, osebnega prijatelja Ljube Davidoviča in uglednega člana demokratske stranke. Zaradi tega svojega nastopa so bili kruto preganjani in mnogi se še danes niso finančno opomogli od tedanjih perseku-cij. V najvecjo bedo so zašle familije teh preganjancev, na mehkem pa so sedeli oni, ki so jih preganjali in se smejali njih idealizmu. Toda pravica mora zmagati in ta vera je držala te idealne ljudi, da so ostali tudi po preganjanju ravno tako zvesti člani demokratske stranke, kakor so bili pred tem. In niso verovali zaman, ker pravica je res zmagala in njih sovražniki so izgubili moč, na vlado pa je prišla stranka, zaradi katere so trpeli. Vse je aza o, da pride doba pravičnega obra-< ima in ljudje so spoznali, da se izplača za pravico trpeti, ker pripade končni triumf njej. Pa ni bilo tako. V Maribor je prišel odposlanec demokratske stranke in govoril tem od SDS preganjanim ljudem, da se treba združiti s SDS, ker ima ta mogočen tisk, ker je torej v materiel-nem oziru močna. Ogorčeno so davidovi-čevci v Mariboru ta predlog odklonili, ker je pač konec vsake morale, če grehi ne veljajo kadar jih zagreši materielno močna stranka. Če bi obveljalo to stališče, potem mora zavladati v narodu prepričanje, da je bogatinom- sploh vse dovoljeno in da more zagrešiti greh le revež. Da nismo več daleč od tega, da bo mnenje splošno zavladalo, je menda znano tudi že šefom demokratske stranke m zato je dvakrat nedopustno, če bi obveljalo stališče demokratskega delegata 12 Beograda. Ne more se nobena stranka bolj pre- Vlada ima v vsakem sluftju večino. Beograd, 20. sept. Včeraj se je v Beogradu presojala politična situacija jako resno. V vladnih in opozicionalnih krogih se opaža velika nervoznost, ker vlada še vedno precejšnja negotovost glede daljnjega razvoja političnega položaja. Novi dogodki kažejo tendenco, da se ustvari dvoskupinski politični sistem. Zaradi akcije Ljube Davidoviča je v vladnih krogih zavladala precejšnja skrb, kako naj obrezuspešijo delo svojih nasprotnikov in uresničijo svoje ideje. Med dr. Marinkovičem in Vel jo Vuki-čevičem se je vršil včeraj daljši sestanek, na katerem se je govorilo o načinu, kako naj se obrezuspeši delo, ki ga vrši Ljuba Davidovič in ostala opozicija. Dr. Marinkovič je zahteval od Vukičeviča, da se najprej urede odnošaji med demokrati in radikali, nato naj se v krogu vladnih strank urede vsa druga vprašanja in šele/ potem naj se reši vprašanje dr. Korošca. Dr. Marinkovič je tudi zahteval, da se za vstop SLS v vlado dajo demokratski stranki nekatere kompenzacije. Velja Vukičevič bi moral na svojo škodo prepustili SLS nekaj resorov. Zato so nastale nove težave, ki jih je treba premagati, če naj se odnošaji v vladi v miru urede. Dr. Marinkovič je imel potem sestanek s poslancem Milanom Grolom, ki je znan kot eden najožjih sotrudnikov in pristašev Ljube Davidoviča. Do tega sestanka je prišlo, kakor sodijo zato, da bi Grol posredoval med dr. Marinkovičem in Davidovičem. Radikali pričakujejo, da bi Marinkovič, če se razcepi demokratski stranka, potegnil za seboj vsaj 35 poslancev. To bi bili tisti poslanci, ki so bili izvoljeni na listah demokratskih ministrov. Od skupine pašičevcev bi radikali izključili šest poslancev. Tako bi vladna skupina z dr. Marinkovičem in dr. Korošcem štela 161 poslancev. Če bi bilo treba, bi vzeli v koalicijo Nemce. Vendar pa taka koalicija iz toliko raznih strank ne bi bila niti potrebna. Radikali mislijo, da bi prišlo, če se demokrati razcepijo, do uresničenja ideje, ki se je razširila v javnosti o priliki razpisa novih volitev, to je, da se osnuje četrta stranka, ki bi izvedla nove volitve, na katerih bi dobila najmauj 180 poslancev. Tako bi se ustvarila možnost za delo v narodni skupščini. Če pride do sestave parlamentarnega bloka opozicio-nalnih strank, potem bo po mnenju radikalov, delo na tem bloku jako počasno. VPRAŠANJE VSTOPA SLS V VLADO BO V KRATKEM REŠENO. Beograd, 20. septembra. Po sinočnji avdienci Vel je Vukičeviča na dvoru so dobro poučeni politični krogi trdili, da je bila ta avdienca v zvezi s prizadevanjem Velje Vukičeviča, da se reši vprašanje vstopa SLS v vlado. Kakor se do-znava, je Velja Vukičevič obljubil SLS, da ji odstopi en portfelj. To pa je v vrstah SLS izzvalo veliko nezadovoljstvo. Poslanci in bivši ministri SLS, kolikor jih je sedaj v Beogradu, povdarjajo, da so tudi oni oproščeni svoje obveznosti, stopiti v radikalsko zajednico, ako bi Velja Vukičevič ostal pri svoji odločitvi in jim mesto dveh dal samo en portfelj. Potem bodo šli v vlado kot poseben parlamentarni klub. Vukičevičeva rekonstrukcija kabineta bi se imela izvršiti v enem ali v dveh dneh. — Iz krogov SLS se pa ne potrjuje vest, da bi Vukičevič ponudil SLS le en mandat. VUKIČEVIČ PRI KRALJU. Beograd, 20. sept. Sinoči je bila politična konferenca radikalskih ministrov. Po tej konferenci je Vukičevič ob pol 8. odšel na dvor, kjer je ostal do 10. zvečer. Ko je odhajal z dvora, ni hotel Vukičevič dati nobenih izjav. PO POVRATKU DR. SPAHE — ODLOČITEV V DEM. KLUBU. Beograd, 20. septembra. V demokratskih vrstah pričakujejo prihod dr. Spaha danes dopoldne. Ko dr. Spaho pride, bo { imel takoj sestanek z dr. Marinkovičem in Davidovičem. Kot podpredsednik »Demokratske zajednice«: bo dr. Spaho obveščen o vsem, kar je napravil prvi in drugi prvak Demokratske zajednice. Zdi se, da Davidovič pri rešitvi vseh vprašanj čaka na dr. Spaha, ker smatra za potrebno, da je dr. Spaho kot podpredsednik Demokratske zajednice o vsem informiran in da noče, da bi se karkoli reševalo mimo dr. Spaha. ZEMLJORADNIKI IZGUBE EN MANDAT. Beograd, 20. septembra. Sinoči je bil Vasa Jovanovič v predsedstvu vlade. Ko je odhajal od tam, je povedal novinar- jem, da so pri ponovnih volitvah v občini Sokolovo v bihaškem okraju radikali dobili večje število glasov kakor 11. septembra. Glede na to so v bihaškem okraju dobili raidkali enega poslanca več. Tako bi imeli sedaj radikali 113 poslancev, zemljoradniki pa samo 8. IZ NAŠE AVIATIKE. Solia, 20. sept. Neki jugoslovenski aeroplan, na katerem sta se nahajali dve strojni puški, je na potu iz Skoplja v Zemun zaneslo na bolgarsko ozemlje, kjer se je letalo zaradi neke napake moralo spustiti na tla. Podčastnik Grgič, ki je vodil aeroplan, pa je kmalu popravil aparat, se nato dvingil in odletel proti Zemunu. ITALIJANSKI OFICIRJI V RUMUNIJI. Temišvar, 20. septembra. Sem je dospela italijanska častniška deputacija, ki se bo zaradi študija dalje časa mudila v Rumuniji. Deputacija je bila svečano sprejeta. ARBITRAŽNA POGODBA MED LITVO IN ITALIJO PODPISANA. Rim, 20. septembra. Mussolini in Val-demaras sta včeraj podpisala arbitražno pogodbo med Italijo in Litvo. grešiti proti lastnim idejam in proti sebi, ko kdor zavoljo bogatinov žrtvuje one, ki so vsled nje trpeli njihovim preganjalcem. Kajti ves svet se mora smejati tem ljudem, da so se žrtvovali za stranko, ki ne zna ceniti njihovih žrtev. More imeti demokratska stranka nad vse tehtne argumente, da ustvari blok proti vladi, ne more pa imeti niti enega tako tehtnega argumenta, da bi se smela izneveriti svojim najzvestejšim! Naj se bori g. Davidovič proti vladi, naj bo pogumen in odločen borec proti n olivnim nasiljem, toda ves ta njegov boj bo brez vsakega pomena, če bo žrtvoval one, ki so se zanj žrtvovali. Kajti s tem bo ubil javno moralo in zavoljo materialistov izdal idealiste. Samo ta moralen moment je vzrok za naš apel in samo obžalujemo, če demokratska stranka tega ne bi razumela in če bi bil boj za oblast važnejši od ozira do javne morale. Prepozen' kes gospoda Ptibitevita., Beograd, 20. sept. Opaža se, da stoji Pribičevič v jako ozkih stikih s skupino pašičevcev. Imel je s pašičevci več sestankov, na katerih jim je razlagal svoje stališče glede razmer v radikalnem klubu. Izjavil je, da smatra za nenaravno, da bi ostal Nastas Petrovič v stranki, v kateri je Velja Vukičevič. Kakor se trdi., pledira Pribičevič za pregrupiranje stranke in se trudi pridobiti pašičevce za akcijo, ki se vodi sedaj v krilu opozicije. Zanimivo je, da je Pribičevič v razgovoru s pašičevci večkrat izjavil, da mu je danes žal, ker je svojčas glasoval za zakon o zaščiti države. Žal mu je pa zato, ker se ta zakon danes izkorišča ne samo proti njemu, temveč proti vsem demokratskim elementom. Sedaj; vsak, ki pride na vlado, izkorišča ta zakon proti onim, ki so v opoziciji. On ni nikdar pričakoval, da pride do takega boja med demokracijo in med reakcionarji. Kakor je poudarjal, je po njegovem mnenju tudi Marko Trifkoviču žal, da je glasoval za ta zakon. On misli, da Marko Trifkovič tudi ne bi bil glasova® za zakon o tisku, če bi bil vedel,' kakšne posledice bodo iz tega nastale. — Akcija, ki se vodi za dvostrankarski sistem„ se po njegovem mnenju razvija jako> ugodno in da bo prinesla zelo koristne rezultate za daljnji razvoj razmer. STRESEMANN BRANI MADJARSKE INTERESE. Ženeva, 20. septembra. Sinoči se je Briand vrnil v Ženevo, da bo sodeloval na seji Sveta Zveze narodov, ki se b» bavila z madjarsko-rumunskim sporom. Kakor se dozuava, bo seja tajna. Posebno se pripravlja Stresemann, ki ga podpirata kanadska in finska delegacija, da zavzame ostro stališče proti predloga odbora trojice in da brezpogojno zahteva* naj se spor med Madjarsko in Rumunijo izroči haaškemu mednarodnemu sodišču. Nemogoče si je zamisliti, da bi Svet Zveze narodov, ki je eminentno političen forum, reševal čisto pravniška vprašanja. NEMŠKI LISTI OBSOJAJO HINDENBURGOV GOVOR. Berlin, 20. septembra. Nemški listi so jako malo zadovoljni z govorom predsednika Hindenburga v Tannenbergu. Listi sprašujejo, ali je bilo sploh potrebno, da se Hindenburg izpostavlja napadom. Vzrok svetovne vojne je bila splošna mržnja med narodi. Predvsem je bilo potrebno, da ta mržnja izgine. Patriotič-no zasluži Hindenburgov govor priznanje, toda politično in psihološko je bil la govor velika napaka. (Hindenburg je namreč pri odkritju spomenika na Tannenberško bitko nad vse ostro zavračal trditev, da bi bili Nemci povzročili vojno. Op. ured.) ZOPET ZAROTA NA PORTUGALSKEM. London, 20. septembra. Policija v Li-ssabonu je prišla na sled novi politični zaroti. Prejšnjo noč je bil ustavljen neki avtomobil, s katerim so se prevažali ustaši. Izvršena je bila preiskava v vefi klubih in hišah. Na podlagi tega so aretirali več častnikov in meščanov. SOVJETI SE PRIBLIŽUJEJO ANGLIJI. London, 20. septembra. Listi javljajo^ da je ruska vlada službeno poslala angleški vladi pismo, v katerem sporoča, da je pripravljena skleniti z Anglijo pogodbo za vpostavitev diplomatskih od-nošajev. Stran 2. »NARODNI DNEVNIK«, 20. septembra 1927. Štev. 212. Kdo je teh razmer kriv? Tako vprašuje uradniški sotrudnik »N. D.« in priobčuje pol strani obsežno tabelo o uradniških plačah, v kateri je s številkami resno in slc-vesno ugotovljena vsa mizerija današnjih javnih nameščencev. Primerja jo z avstrijskimi plačami in končno ugotavlja 8 Din — 1 šiling, da ima najvišji avstrijski uradnik 150.160 Din ondi, kjer ima naš samo 65.000 Din letno. Poskusimo torej odgovoriti na stavljeno vprašanje. Ko je stara Avstrija pogorela, jo je zadela taka sreča, kakor kmeta, če pride na boben.'' Kolikor mogoče neprimerno zemljo je odrinil za dolgove, odslovil posle, kolikor jih je postalo preveč, in cstal je na prepuščenem svetu sam s svojo družino, s katero bo mirno in zadovoljno obdeloval to, kar si je še obdržal. Tudi Avstriji se je ob prevratu tako zgodilo: nezadovoljneže je odslovila, in kakor Babilonci, ko so se jim zmešali jeziki, so šli eni preti severu, drugi proti vzhodu in tretji proti jugu; ostalo pa je prvotno jedro, ki je v svojih ozkih dolinah bolj zadovoljno, nego prej na obširnih ravninah. Poleg tega je Avstrija obdržala večino industrije in kakor so se spočetka norčevali iz velikega Dunaja, vendar to polje samih hiš in cesta vendarle živi in bolje in zadovoljneje živi — ker namreč »stna in hoče živeti —' kakor njegovi odstavljenci sredi zemeljskih darov in bogastev. Med inteligenco po pisarnah pa so ostali stari, preskušeni in razumni upravniki brez onega nezadovoljnega balasta, ki je delal pri vsaki priliki samo zgago in zmedo. Teinu nasproti je prevzela mala, povsem agrarna Srbija, velikansko pezo teritorija, ki gospodarsko in upravno* nikakor ni spadalo v malo področje. Srbija je imela resno in zvesto prebivalstvo, ki je voljno storilo in delalo po ukazih od zgoraj; zakonodaja je bila priprosta, uradništvo pa povečini slično našim starim dacarjem, ki so se vselej menjali, kadar je užitnino zlicitiral nov gospodar. A gospodarji so bile razne ugledne družine, v novejšem uradnem jeziku »familije« imenovane. Tem familijam ni prišlo na um, kaj je moderna uprava; a tudi niso imele pojma, kaj je razvajeno in po raznih -izmih pokvarjeno ljudstvo. Mislili so, da pojde po stari poti tudi v novih, razširjenih mejah, in tudi delali so tako, ker jim je manjkalo dobrih pisarničarjev v mejah stare države; v razširjenih mejah nove države pa je hotel ostati vsakdo v ožjem krogu svojega obzorja in ako je država premestila takega možica iz Ljubljane v Karlovec, je bil hujši stok, kakor čs je Anglež poslal svojega človeka iz Londona v Honolulu. Iz Ljubljane mimo Škofje Loke ■v Kranj in preko Kamnika v Ljubljano, na sredi s šmarno goro, Slovenskim Narodom in priljubljeno kavarno, zvečer sempatja kak teater (v novem jeziku): to je bilo zemeljsko veselje za naše nove pisarniške ljudi. tDa je n. pr. ob prevratu zmagal naš sovražnik, bi bil Italijane zapodil do Apenina, in Turka do Libanona; cele jate uradnikov pa bi bile sledile takoj za vojaštvom v nove kraje, bile bi se ondi udomačile ponosne in vesele, da morejo zaostalemu ljudstvu v zaostalih razmeram vcepiti nekaj pojma o snos-nem, modernem življenju. Pri nas bi bili morali delati tako, toda mesto dela smo se kremžili in vsak uslužbenec je napel vse poslance svoje in tuje stranke, ako je moral n. pr. iz Kamnika v Macedonijo zato, ker ga država ondi potrebuje in tudi zato plačuje. Mesto dela za državo, so pri nas jeli sanjati o starih kraljestvih, starih postavah, ljudo-vladah. človečanstvu in mogoči in nemogoči odrešeniki so begali.ljudi z idejami prevrata in nezvestobe; mesto modeme uprave se površno in z neveščo roko na vso naglico pokopali stare cunje, ker času primernih, lastnih idej pri nas nismo imeli, kar svet stoji, četudi za vsakim vogalom nekateri kriče o naši prosveti, našem napredku in naši mogočnosti. Ker torej ne srbsko, ne prečansko razumništvo ni bilo kos svoji nalogi, jih je prekosilo ljudstvo samo, prevzelo vodilno ulogo in delalo po svoje. Toda, kjer vleče vol brez gospodarja, bo slabo oral in zavozil in zvrnil. Tudi pri nas so slabo orali in še dandanes slabo orjejo: otročje-naivna zamenjava de- * Pač pa narodno! Gospodarsko in upravno zato ne, ker smo bili stoletja ločeni. narja s štampilijami iz Gradca; prepiri za grb in ustavo; nesloga v porazdelitvi države; vsakoletne sleparije pri ujmah in poplavah z nezasluženimi podporami; neprimerni odstotek dovoljenega dobička; lažnjivi podatki o večno slabih letinah; previsoki tarifi za razne obrti in stanovanja; tuj (vnanji) kapital za domača podjetja; selitve tujih tvrdk v meje države; indoienca za rudarstvo in plavžarstvo; tuja posojila za železnice in nepravilno (za tuje svrhe) porabljene svote; drag parlamentarizem z nedelavnimi in nesposobnimi člani; nepotrebno število ministrstev; razni »pomočniki« ob nezmožnosti šefov; razmeščanje uradništva pri najnepo-trebnejši .priliki; pomanjkanje smisla za skupno gospodarsko delo ob domačih ljudeh, domačem gradivu in domačem denarju; — a Vsled tega velja njegov nauk vseeno «i še nismo v tem srečnem položaju, da bi tu’di za nas in naloga naših gospodarskih imeli tudi svojega Brafa. A zlasti danes bi krogov je, da tudi oni sami izvedejo gospo- ga potrebovali. Po preobratu je bila noša tjarsko osamosvojitev slovenskega naroda In uajvečja naloga, da po političnem osvoboje- ,(a k vsem svojim zaslugam dodajo še glavno nju dosežemo gospodarsko osamosvojitev. , najlepšo! Ko so prišle nacionalizacije, je vse upalo, da | se pričenja doba slovenske gospodarske osa- i = »Narodni demokratski blok?« Dočim smo še pred kratkim slišali le o »demokratskem« bloku, ki naj bi bil ustanovljen iz vseh naših strank proti NP.S in SDS, se sedaj govori že o narodno-demokratskem bloku. Gc-ipodje osnovatelji očividno v toliko napovedano svojo demokracijo sami ne verujejo, zato so smatrali za potrebno, da svoj »demokratski« blok utrde še z dodatkom »narodni«. Zdi se pa nam, da vse to uporabljanje visokih besedi nima dosti zmisla. V skupščini odloča samo prosta aritmetika in kdor ima večino, temu ni treba dosti ugibati, kako bo svojo večino nazval in tudi mu ni treba dosti kombinirati, ker je večina v skupščini močnejša od vseh kombinacij. Če torej opozicija samo kombinira in če nima te moči, da bi pripravila demokratske ministre do ostavke, potem mora stati njena večina na presneto slabih nogah. Vse to pa dokazuje tudi to, da so vse nade opozicije, da bi večina demokratskih poslancev hotela reševati obupano opozicijo, samo prazne želje, ki nimajo nobenega upanja na uspeh. — Naravnost smešno pa je govoriti, da dobimo v Jugoslaviji dva bloka in sicer blok demokracije in reakcije. Predvsem treba pripomniti, da v Jugoslaviji še dolgo ne bomo tako daleč, da bi odločevala v prvi vrsti načela. Naše stranke se ne bore za prav nobena načela, temveč samo za oblast. Kdor dobi vlado v roke, to je vsa modrost naše notranje politike, ne pa da zmaga demokracija ali reakcija. V tem oziru so vse stranke enake in med demokrati in radikali ni v tem oziru nobene razlike. — Sicer pa: Na kaj pa naj zavlada pri nas reakcija? Morda na tisto žalostno demokracijo, ki smo jo imeli? Kdaj pa je še pri nas vladala prava demokracija, da bi že kričala po reakciji? — Pri nas ves narod kriči le po poštenju v upravi in političnem življenju, pri nas zahteva vse šele vpostavitev demokracije in enakopravnosti in reakcija bi bila mogoča pri nas le če bi kdo hotel nadaljevati s korupcijo in drugimi grehi. — Pri vsaki priliki se ponavlja stara pesem, da so pri nas visoke besede tako zastonj, ko nikjer na svetu. Nobene kritičnosti ni in zato je mogoče, da se nekateri navdušujejo za esdeesarski »demokratski« blok, drugi pa se križajo pred reakcijo, ki jo dejansko ustvarjajo sami. = SDS pripravljena na svojo likvidacijo. Da bi mogla tudi malo slavna ŠDS sodelovati v demokratskem bloku in tako priti v vlado, so po časopisnih in drugih vesteh samostojni demokrati pripravljeni likvidirati svojo stranko in vstopiti v demokratsko stranko. Kaj voditelji SDS ukrenejo, ali likvidirajo svojo žalostno stranko ali pa jo vodijo še naprej, nas malo briga, ker slej ali prej bo do likvidacija te stranke itak moralo priti, ker nima nobene idejne podlage, razven v »To in onem« »Jutra«. — Pač pa mora javnost zanimati, kako bodo pristaši SDS vzeli na znanje to nameravano izpremembo. Leta 1924 so vsi kot en inož smatrali za dobro, da izstopijo iz demokratske stranke, sedaj pa naj bodo zopet kot en mož pripravljeni, da vstopijo nazaj v demokratsko stranko. Mi se pred to doslednostjo samo z občudovanjem odkrijemo, še bolj pa seveda pred demokratskim blokom, ki na tak način nastane. = Prva seja novega Sveta zveze narodov je bila v soboto. V nejavni seji, s katero je bilo otvorjeno 47. zasedanje Sveta, je kitajski delegat Sveta Wang, najprej izjavil, da sledi primeru Stresemanna in se odpoveduje pred-sedništvu in prosi dosedanjega predsednika, da bi vodil še nadalje sejo. Nato je pozdravil predsednik nove člane Sveta in ministra in poslanika kluba v Berlinu, g. Aguero y Betancourta, finskega zunanjega ministra Vojauna in kanadskega ministra Dauduran-da. Po sprejemu dnevnega reda je prosil Chamberlain, da bi bilo odloženo sklepanje o njegovem predlogu, da se zniža število letnih zasedanj Sveta od štiri na tri, na december, čemur je Svet pritrdil. Enako je bila odložena razprava o grški ladji »Salamis«, ki je bila naročena med vojno v Nemčiji in vsled vojne ni mogla biti dobavljena v Grčijo. Nato se je pričela javna seja o rumunsko-madjarskem sporu in je Svet Zveze narodov usvojil predloge juridične komisije in tro-članskega odbora. — Sovjeti se hočejo sporazumeti z Anglijo? Po informacijah »Westminster Gazette«-e skušajo v najkrajšem času pričeti pogajanja sovjeti z Vel. Britanijo za obnovitev normalnih stikov. Podlaga za pogajanja naj bi bilo sovjetsko priznanje dolgov angleškim dobaviteljem, nakar naj bi dobili sovjeti potrebne kredite za obnovo svojega gospodarstva. V tem oziru so sovjeti že izvršili potrebne priprave. Pogajanja sama pa bi se pričela šele po končanih proslavah desetletnice boljševiške revolucije. — Ne bo preloma med Francijo in Rusijo. Na seji ministrskega sveta je zmagalo stališče Brianda da ostane Francija še nadalje v diplomatskih odnošajih z Rusijo. Ni pa mogel preprečiti Briand, da ne bi prodrla zahteva desničarjev po odpoklicu Rakovskega. Na isti seji je francoska vlada sklenila, da ni nobenega vzroka, da ne bi mogla razpravljati s sovjetsko vlado o njenem predlogu za sklenitev pakta, po katerem se obe državi zavezujeta, da se ne bosta medsebojno napadli. = Kakšen političen značaj pripisujejo komunisti proslavam devetletnice revolucije. Te dni se v Rusiji vrše velike priprave m proslavo devetletnice boljševiške revolucije, ki pade na dan 7. oktobra. Vladni sovjetski krogi pripisujejo tem proslavam zelo velik pomen. Te proslave naj rešijo te tri naloge: 1. Objasnijo naj bistvo in značaj revolucije leta 1917 — kot proletarska revolucija. 2. Pojasnijo bistvo prehodne dobe od kapitalizma k socializmu in 3. pridobe za aktivno udejstvovanje čim širše mase prebivalstva in posebno kmetijskega ljudstva. Najbolj važen pomen pa pripisujejo drugi točki, t. 'j. pojasnitev bistva prehodne dobe od kapitalizma k socializmu. Vsakomur je namreč znano, da to, kar so komunisti obetali in obljubljali pred 10. leti še dolgo ni izpolnjeno. Tedaj se vo- ditelji komunistične stranke s pomočjo »vojnega komunizma ' poskušali z nasilnim po^ toni uvesti komunizem. Ali ta poskus jim ni uuspel, in Ljenin je bil primoran objaviti NEP (novo ekonomsko politiko). S tem pa se je stranka oddaljila od komunizma. Sedanji voditilji sovjetske Rusije, Stalin in njegova grupa, pravijo, da se sedaj nahaja sovjetska Rusija v tisti »prehodni dobi«, ko kapitalizem pojenjava, kar je prišel pod državno nadzorstvo. Vodilni krogi bodo posebno ta šlager propagirali ob priliki proslav nad prebivalstvom in bodo na ta način razlagali krizo v sovjetski Rusiji. Ideološko pripravljanje prebivalstva za predstoječe proslave se je že danes pričelo. Časopisi prinašajo velike članke o tem jubileju in o njegovem značaju. Proslava bo spojena z vojaško kampanjo, ki je danes tako v modi. Velike agitacije za to stvar pa so se pričele ž“ 4. septembra ob priliki mednarodnega mladinskega dne, a se bodo v največjem razmahu ponavljale 10. oktobra. IZ TAJNIŠTVA NARODNO-RADIKAlif STRANKE. Mestni odbor NRS sklicuje članski sestali za okraje Kolizej, Kolodvor, Št. Peter, Poljane in Vodmat, koji se bo vršil v sredo, do® 21. septembra ob 20. uri v salonu hotela »Lloyd«. Na sestanku bodo govorili kandidati Napredne gospodarske liste za ljubljanske-občinske volitve. Vljudno člane vabimo, da se zanesljivo i udeležijo teg setanka. Narodnoradikalni pozdrav! Mestni odbor Narodno-radikalne stranke r . Ljubljani, dnel9. septembra 1927. Dr. Vladimir Ravnihar, predsednik. — Ivan Petrič, poslevodeči tajnik. IZ GIBANJA PRIVATNIH NAM#' ŠČENCEV. Trgovski nastavljene! na svojem sestani1 zahtevajo enotno odpiranje in zapiranje 'r' govin v Ljubljani. — Resolucija na g. velikega župana ljubljanske oblasti. — Sestanku je prisostvovalo okoli 300 trgovskih nameščencev. V petek, dne 16. t. m. se je vršil v prostorih restavracije pri »Levu« članski sestanek trgovskih nastavljencev članov »Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije«. Sestanek je v imenu pripravljalnega odbora za ustanovitev »Krajevne sekcije trgovskih nastav-ljenoev v Ljubljani« otvor.il g. Vladimir Pfeifer (Ljubljana), kasneje je bil izvoljen kot predsednik g. Vekoslav Vrtovec, ki je sestanek dalje vodil. Po prvi točki dnevnega reda: Odpiranje in zapiranje trgovin v Ljubljani, je govoril g. Lojze Jamnik, predsednik ljubljanske podružnice »Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije«. Ostro kritizira škandalozne razmere, ki vladajo pri odpiranju in zapiranju trgovin v Ljubljani in ugotavlja i očividnost kaosa in anarhije. Naglašuje, da J podaljšanje delovnega časa, preveliko število vajencev in današnje nadvse mizerne plače trgovskih nastavljencev le še povečujejo brezposelnost, ki je že tako v vrstah trgovskega nameščenstva zavzela ogromne dimenzije. Z druge strani neenotnost pri odpiranju in zapiranju trgovin potencira ral' mah umazane konkurence. Omenja, da je tudi pri trgovcih, zlasti pri velikih -trgovcih, najti uvidevnih elementov, ki zagovarjajo ureditev enotnega odpiranja in zapiranja ti-govin dobro vedoč, da so se edino na ta na-cin zavarujejo 'pred umazano konkurenco drugih manjših trgovcev ter upamo, da nas i bodo tudi oni pri naši zahtevi podpirali. Na koncu svojega referata predlaga sledečo resolucijo: Trgovski nameščenci, zbrani na članskem sostanku »Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije« v Ljubljani, dne 16. septembra 1927 ugotavljajo : a) Da pri odpiranju in zapiranju trgovin v Ljubljani vlada popoln kaos in anarhija ter da je s tem poedinim trgovcem dana možnost samolastnega postopanja in neome-jenega izkoriščevanja nameščencev \ u' b) da za reguliranje in enotnega odpira-n ja in zapiranja trgovin v Ljubljani ne obstoja nobena naredba, pač pa so vse dosedanje tozadevne naredbe razveljavljene; c) da tašno brezpravno stanje omogočava razmah umazane konkurence med pc-edmimi trgovci s tem, da se delovni čas od dne do dne podaljšuje na škodo interesov trgovskih nameščencev; d) da se s podaljševanjem delovnega casa povečuje število brezposelnih in da se na ta j način ogrožava eksistenco zaposlenih; i e) da se z nobene strani ni podvzela resna akcija za reguliranje odpiranja in zapiranj*1 trgovin ter da je vsled tega kaos in an*r' hija zavzela tolike dimenzije. Zahtevajo: Da g. veliki župan ljubljanske oblast izda naredbo za enojno odpiranje in zapira^ie trgovin v Ljubljani na bazi 8-urnega delovnega časa ter povzame vse mere, da se bo ta naredba striktno izvajala. KRATKE VESTI. O težkih nemirih v Italiji poročajo francoski listi. Nemiri so se dogodili predvsem v južni Italiji vsled velike gospodarske krize. Vest o bolezni grofa Bcthlcna je popolno-ir.a izmišljena, kakor pravi dementi madjar-$ke vlade. Stresemann je izjavil, da bo zahteval kolonialni mandat za Nemčijo, toda ne še sedaj, (cer ni čas za to ugoden. Z ezirt- ii i’a Rothermerovo akcijo piše glasilo Švehle, da je mogoče češkoslovaške mej'? izpremeniti le z orožjem-Med poljsko vlado in sejmom je prišlo znova do ostrega konflikta, ker hoče sejm ustavo spremeniti v tem smislu, da ima pra oco razpusta sejma samo sejm sam. Štev. 212. ttinassm* »NARODNI DNEVNIK«, 20. septembra 1927. 1 ———-——mrm—mrTiTTrriimnniMTn^Tinn Stran 3. IDatevaie vesli- — Kraljica in prestolonaslednik odpotovala y Topolo. Kot poročajo iz Beograda, sta odpotovala kraljica in prestolonaslednik z;i par dni v Topolo. Najbrže se pc-da ija tudi kralj. ;I — Ministrski predsednik na lovu. Ministrski predsednik Velja Vukičevic se mudi te dni v Rogaški Slatini, kjer liodi na lov. — Prenos poslov na oblastne samouprave. V finančnem ministrstvu je izdelan predlog prenos dela državnih poslov na samouprave. Predlog je bil predložen v soboto ministrskemu svetli. — Redukcija šolskih nadzornikov. Z ozi- državni proračun se izvede redukcija šolskih nadzornikov. Število šolskih nadzornikov se reducira od 130 na 60. ,T ‘’0V pravilnik za odkupovanje tobaka. ^ prava državnih monopolov je .izdelala nov Plaviinik za odkupovanje tobaka. Finančni je pravilnik usvojil. Pravilnik je ■ ojavljen v »Služb. iNovinah« ter je stopil s tem v veljavo. — Nova radio - postaja v Zagrebu. Prihodnji mesec prično graditi v Zagrebu novo radio postajo. Za zgradbo radio postaje je dovoljen kredit 220.0C0 Din. Instrumenti so ze nabavljeni. ~ ^Prejem gojencev v konjeniško pod-oncirsUo šolo v Nišu. V konjeniško pod-encnsko šolo v Nišu se sprejme večje šte-vuo novih gojencev. Pouk se prične dne 1. oktobra. — h sodne službe. Imenovani so: za kanc-lista v področju višjega dež. sodišča v Ljubljani sodni kanclist v pokoju Ivan Pupis; za pisarniške pripravnike v 4. skupini III. kategorije v področju viš. dež. sod. v Ljubih ^IS' °^c'jan^ Alojzij Figelj pri okrož. sodišču v Mariboru, Ignacij Tekavc pri okr. sodišču v Slov. Bistrici; Ljudmila Župančič pri okrož. sodišču v Novem mestu, Alojzij ozme pr; okraj, sodišču v Mokronogu in sčah ^rič pri okraj, sodišču v Vel. Lani' ~.Upokojena sta: Franc Vogrinc, viš. nri ? yal Adolf Grom, pis. ofic., oba Jj>krož. sodišču v Novem mestu. I~ Iz gozdarske službe. Okrajni gozdar l«ijen'>r0Vniku Anton Abram je trajno upo- Novo imenovani učitelji in učiteljice. ‘I osnovi čl. 5. in 16. zakona o urad. ter !’es®£!a min. sveta ON br. 30.089-27 od 9. ma-»1 odnosno od 29. junija 1927 ON br. ia <27 v smislu čl. 328. fin. zak. za leto 1927-28 so imenovani: Karl Škerge, ud. abit. Pri Sv. Trojici v Slov. goricah, v Dolino, srez Dol. Lendava; Deneš Hari, učit. abit. v Ponovcih, v Dobrovnik, srez Dol. Lendava; Stanko Horvat, učit. abit. v Mariboru, v Ma-renberg, srez Dravograd; Maks Pirnik, učit. abit. v Žičah, v Čadram, srez Konjice; Jožei Uran, učit. abit. v Ptujski gori, v Serdice, srez Mur. Sobota; Ivana Gabrejn. učit. abit. na Uncu, v Gornjo Ponikvo, srez Celje; Fra-Šušteršič, učit- abit. v Hrušica, v Malo oijano, srez Dol. Lendava; Otilija Rus, učit. na Bledu, v Tišini, srez Murska Sobota; Antonija Božič, učit. abit. v Ljubljani, v Negovo, srez Ljutomer; Anica Novak, učit. ‘abit. v Vel. Poljani, v Zavrče, srez Ptuj; Marija Pr«, učit. abit. na Jezerskem, v Gor. Radgoni; Elvira Žlindra, učit. abit. v Kostanjevici, v Sladki vrh, srez Maribor; Antonija Kunčič, učit. abit. na Dobravi-Vintgar, v Pecite, srez Šmarje. — Nastop službe takoj in m^treba čakati na dekret. svetnik k0mi'Sii? Pro" možne d, !? f 11 PrlPray|jalnih v po-UP*ne. v izprasevalno komisijo za kratkim knjigo, ki vsebuje ljute napade na prostozidarje. Voditelji prostozidarske lože so objavili zoper knjigo protest in zagrozili, da bedo objavili vse dokumente o Luden-dorffovih grehih. — Polet Dublin—Nevv.vork. Iz Londona poročajo: Irska .oficirja Mackintosh in Fitz-Maurice sta poleiela z letalom »Princess Xe-nia« iz Dublina v Newyork. Letalca nimata brezžičnega brzojava. Edino varnosino sred-sivo, ki ga imata na aeroplanu je pištola za svetilne rakete in rešilni čoln. Letalo ima 200 km bizine na uro. Letalca upata, da bosta absolvirala polet v 26 urah. — Po zadnjih poročilih sta se letalca vsled viharjev na oceanu vrnila. — Smrt Puškinove vnukinje. V Londonu je umrla te dni soproga ruskega velikega kneza Mihaela, grofica Tordy. Grofica Tordv je bila vnukinja Puškina. — Smrt predsednika bavarske akademije znanosti. V Miinchenu je umrl te dni v 75. letu starosti predsednik bavarske akademije znanosti Max Gruber. — Nesreče pri gradnji železniškega predora skozi Ivan-planino. V soboto sta se pripetili pri gradnji tunela skozi Ivan-planino dve veliki nesreči. Pri Rašteliei se je približal delavec Sime Stokič predčasno mini. Mina je eksplodirala. Kamenje, ki je zletelo pri -teni v zrak je delavca zasulo. Takoj nato je ponesrečil pri Bračiči delavec Petar Stanojevič. /Stanje obeh ponesrečencev je smrtno nevarno. — Peklenski stroj v Gjevgjeliji. V petek na večer je naenkrat eksplodiral peklenski stroj v hotelu »Novi Beograd«. Istočasno sta bila v plamenih tudi hotela »Solun« in »Prestolonaslednik«. V hotelu Beograd se je nahajal v času eksplozije novoizvoljena demokratski poslanec Ignaoij Stefanovič. Eksplozija k sreči in zahtevala smrtnih žrtev, pač pa je več ranjenih. Med ranjenci sta tudi upokojeni major Jančič in profesor Dedin. Pri gašenju nastalih požarov je sodelovala poleg policije tudi vojska. Vzrok atentata je neznan. Najbolj verjetna je verzija, da je atentat delo makedonstvujuščih. — Ponoven potres v Beogradu. V soboto ob 14.45 so čutili v Beogradu 49 sekund trajajoč srednje močan potres. Bili so troje sunki. Epicenter je bil oddaljen od Beograda 89 km, pod goro Rudnik. Seizmografični aparati zaznamujejo še vedno cele serije potresnih sunkov. — Eksplozija na italijanskem parniku. Te dni je eksplodiral v bližini morske obale pri Almery-u na italijanskem parniku »Arman-do« kotel. Drugi poveljnik ladje, 14 mož posadke in 6 potnikov je bilo ubitih. — Od gladu umrl. V litijskem okraju je umrl vsled lakote berač, ko je prosjačil. Potrkal je na marsikatera vrata, a ni dobil kruha. Našli so ga mrtvega sredi ceste. — Silua nevihta na italijanski Rivieri. Te dni je besnela po vsej ligurski Rivieri silna nevihta. Vihar je bil tako močan, da je zrušil fasado nekega predmestnega gledališča. V Imperiji je udarila v neko kmetsko hišo strela ter ubila kmeta. V Piacenzi je ruval vihar drevesa. Vsled silnega naliva je električna razsvetljava začasno odpovedala, tako da je bilo mesto pol ure v temi. — Težka letalska nesreča. Kot poroča agencija Havas, je padel v bližini Ne\vyorka velik potniški avtomobil na zemljo. Pilot in pet potnikov je mrtvih, trije potniki so težko poškodovani. Mrtveci ob albanski obali. Potniki, ln itipKiacvamu aviiusiju iici J .m v i vvt «" so irr u,aIn-imnsigeant« poroča iz Moskve, da SO izzvale govorice o vojni nevarnosti in mobilizacijski poskusi zadnjih tednov med prebivalstvom ■■''■vjetske Rusije paniko ter povzročile porast cen zivljenskih potrebščin za 75 do 150%. brezposelnost neprestano narašča. — 4501etnica vseučilišča v Upsali. Skandinavsko vseučilišče v Upsali obhaja te dni 4o01etnico svoje ustanovitve. — Pred veliko stavko v nemškem premogovnem ozemlju. Kot poročajo iz Berlina, utegne priti v kratkem v nemškem premogovnem ozemlju do velike stavke. Že od začetka tega leta se vrše med zastopniki delavstva in zastopniki delodajalcev pogajanja radi zvišanja mezd. Delavci zahtevajo 10 odstotno zvišanje, lastniki premogovnikov v začetku so vsakršno povišanje odklanjali, končno so bili pripravljeni pristati na 3 odstotno^ povišanje. Ker vztrajajo delavci kategorično pri svoji zahtevi, utegne priti v kratkem do stavke 80 tisoč delavcev. — Danska zoper alkoholno prepoved. Iz Kopenliage.na poročajo: Takozvani »Treznost-ni komite««, ki je sestavljen iz vsakovrstnih voscakov, je podal po 10 letnem študiju izvedeniško mnenje o vprašanju prohibicije. V * »Treznostnega odbora« so predlog gie-ae uvedbe prohibicije na Danskem z d večinsko večino odklonili. n^^dendorff in prostozidarji. Iz Berlina roča jo: General Ludendorff je izdal pred vitbe« v Dubrovnik pripovedujejo, da so videli pod milje od albanske obale plavati po morju tri gola, strašno razmesarjena človeška trupla. Ker se v poslednjem času niti tam, niti v bližini ni pripetila nobena večja nesreča, gre najbrže za zločin. To je tembolj verjetno, ker so v Albaniji v zadnjem času politični umori takorekoč na dnevnem redu. — 900 potnikov poginilo. Japonski parnik ;>Wuzun« je te dni ponesrečil. Pri tem je utonila vsa posadka in 900 pasažirjev. — Ponovni potresni sunki v južni Rusiji. Na krimskem polotoku se je potres ponovil. V bližini Sevastopola se je celo odlomila ogromna pečina. Na morski gladini pa so se istočasno pojavili ognjeni stebri. Vzrok je treba iskati v tem, da se je morsko dno vsled potresa preoblačilo. — Velik požar v Palestini. Kot poročajo »limes«, je izbruhnil te dni v nekem skladišču materijala v^bližini glavnega kolodvora v Jeruzalemu požar, ki je povzročil 25.000 funtov šterlingov škode. — Bomba v tunelu londonske železnice. Kot poroča »Daily Mail« ,so našli te dni v tunelu londonske podzemske železnice pri Cha-ring Crossu bombo. Vžigalna vrvica je bila nekoliko odgorela, nato pa ugasnila. Domnevajo, da je stvar v zvezi z akcijo glede Sacco-a in Vanzetti-ja. — Aretacija dveh nevarnih vlomilcev. Na železniški progi Vebra—Reichenberg so bili izvršeni v zadnjem času številni vlomi v tovorne vlake. Storilci so metali na strmem kraju, kjer vozi vlak počasneje, ukradeno blago ob progo, kjer jih je čakal neki kom-plic z voze-m. Te dni se je posrečilo policiji, da je aretirala kolovodjo tolpe, 2l-let-nega trgovca Pfarra in enega od njegovih komplicev, tretji lopov je zaenkrat pobegnil Na Pforrovem posestvu so našli zakopane cele sode vina in cele zaboje raznovrstnega drugega blaga. — Napad na vlak v Parizu. V Parizu se je vršil te dni mednarodni kongres lastnikov kovinskih livarn. Ko se je vračala skupina nemških delegatov z D-vlakom iiz Pariza, so n p znani storilci, takoj ko je zapustil vlak severni kolodvor na vlak streljali. Krogle so prebile šipe oken vagona, v katerem so sedeli nemški delegati. Črepinje so enega od Nemcev in nekega Francoza lahko poškodovale. — Prvi ženski odvetnik v Grčiji. Grška je debila prvega ženskega odvetnika. Gospodična odvetnica, ki je stara komaj 22 let je dobila pri nekem natečaju, kjer je sodelovalo 165 doktorjev prava, najboljšo oceno. Odlična dama se imenuje Marija Tsimbu-rakiv. — Škandalozna afera v Budimpešti. V Budimpešti je bila te dni aretirana bivša igralka Marija Pesti, ki je prisilila svojo llletno hčerko, da se je prodajala moškim. V stanovanju so se vršile za zastrtimi okni dan na dan divje orgije. Sosedi so slišali mlado deklico večkrat vpiti na pomoč in bridko .jokali Vsled tega so jo nedavno vprašali, kaj se v stanovanju godi. Deklica ni hotela ničesar povedati. Kljub temu pa so avizirali sosedje policijo, ki je ugotovila, da je vodila brezvestna mati svojo hčerko vsak dan elegantno oblečeno na promenado, kjer jo je seznanjala z elegantnimi starejšimi gospodi. Včasih je pustila otroka z gospodi samega v sobi, včasih pa se je orgij udeležila tudi ona. Zaslišana, je Marija Pesti vse priznala. Na podlagi njenih izpovedb so bili aretirani trije obiskovalci njenega salona, in sicer neki univerzitetni asistent, neki trgovec z usnjem in neki višji železniški uradnik. — Zločin 151etnega pobiča. V Lille-u so našli te dni v vodnjaku truplo Sletne deklice. Preiskava je ugotovila, da je vrgel deklico v vodnjak loletni frkovec. Zaslišan, je fant cinično izjavil, da je vrgel deklico v vodnjak za zabavo. — Tudi v hipnozi ni priznala. Te dni so napravili v Berlinu zanimiv jjoizkus. Kot smo svoječasno poročali, je umorila neka Neumannova profesorja dr. Rosena, oziroma vsaj nujno sumljiva je, da ga je umorila. Te dni so hoteli izvleči iz nje priznanje v hipnozi. Neumannova je zelo dober medij, vendar pa je trdila v hipnozi popolnoma isto, kar trdi sicer. Poizkus se je torej ponesrečil. — Papež dobil nov avtomobil. Te dni je dobil papež drugi avtomobil. Zdi se, da se papež odslej ne bo več posluževal svojih za- ! starelih kočij, ko ima na razpolago kar dva j avtomobila. — Poizkusno oranje. V sredo 21. t. m. ob 2. uri popoidtie se vrši na travniku za velesejmom poizkusno oranje z raznimi plugi, ki so razstavljeni na Kmetijski razstavi. Kmetovalci se vabijo, da si to oranje ogledajo in se prepričajo o temeljitem preobračanju zemlje z novimi plugi. — »Higijena na deželi« je naslov novemu obsežnemu oddelku Higienske razstave na ' Velesejmu. Obiskovalcu se nudi prilika pre- ! motriti preskrbo zdrave pitne vode, napra- i vo domačega kopališča itd. Oddelek vzbuja ■ splošno pozornost tako kmetskega kot mesi- ’ nega ljudstva. — Opozarjamo na pristni malinovec tvrdke Alko. Več glej v oglasu zadaj. — »Novi čovjek«. Izšla je 14. letošnja številka revije »Novi čovjek«. List izhaja v Sarajevu ter ima zelo pestro vsebino. POSILSTVO. Prva razprava, ki je bila za javnost nepristopna, se je vršila proti dvema kmetskima fantoma Jenezu Merku in Pavlu Bogataju radi hudodelstva posilstva. Fanta sta drugače na dobrem glasu. Porotniki so stavljeno jim vprašanje o krivdi zanikali z 10 glasovi, nakar sta bila obtoženca oproščena. TATVINA TOBAKA IZ VAGONA. Prvi razpravi je takoj sledila razprava proti 30-letnemu delavcu Francetu Kosu iz Spodnjega ^Kašlja in Rudolfu Dobnikarju iz Zaloga. Ta dva sta namreč dne 6. maja t. 1. ponoči ukradla iz plombiranega vagona na vožnji med Zalogom in Lazami 80 kg zetske-ga tobaka, vrednega 16.000 Din. Inicijativo za tatvino je dal Kos, pri katerem so policijski organi tudi našli na domu nekaj ukradenega tobaka. Tobak jima je razpečeval neki Habič ,proLi kateremu je tudi uvedena kazenska preiskava. Oba obtoženca sta na zelo slabem glasu ter že večkrat kaznovana. Tudi kot družinska očeta sta bila skrajno brezbrižna. Pri razpravi valita krivdo drug na drugega. Porotnikom so bila stavljena štiri vprašanja, ki so jih potrdili. Franc Kos je bil obsojen na pet let, Rudolf Dobnikar pa na eno leto težke ječe. PRVA ZMAGA ALJEHINA. V petek se je začel v Buenos Airesu match med Capablanco in Aljehinom za svetovno prvenstvo v šahu. Pred pričetkom matcha so bila še enkrat pregledana in potrjena vsa pravila matcha. 1 o oficielnem banketu je predsednik argentinske republike potegnil žreb in sicer belega za Capablanco in je zato dobil Aljehin črne kamne. V 17. uri zvečer (argentinskega časa) sta nastopila oba velemojstra k machu ter igrala do polnoči. Po 44. potezi je tula igra v neodločeni poziciji prekinjena, vendar v neugodni situaciji za Aljehina. Capablanca je otvoril s francosko otvoritvijo in nastopil zelo ofenzivno, da je bil Aljehin prisiljen k previdni defenzivi. V sredi igre se je posrečilo Aljehinu preiti v protinapad, s čemur se je pozicija za črnega zboljšala. Drugi dan sta Aljehin in Capablanca ob 19. nadaljevala igro in Aljehin je zmagal. ■ Njegova zmaga je izzvala v vseh šahovskih J krogih pravo senzacijo. Ljubljana. 1— Pred nunsko cerkvijo. Pred nunsko cerkvijo stoji vsak dan ob vsaki uri kaka večja ali manjša gruoa ljudi, ki z napeto pozornostjo gleda stroj za mešanje tiste mase, s liatero zalivajo tiste pravokotnike, v katere bo razdeljen Kongresni trg. Delavci mečejo v neko zrelo kamenje in pesek z veliko naglico, na sprednjem delu stroja se suče boben, v katerem se dela nova masa. Tudi jaz sem se včeraj mimogrede ustavil pred nunsko cerkvijo in poslušal razne strokovnjaške razlage o tem, kako stroj dela in kaj. Ali so bile vse tiste razlage točne ali ne, ne vem povedati, ker nisein strokovnjak za take stvari, prav všeč pa mi je bila opazka ljubljanskega politikarja, ki je rekel svojemu tovarišu: »Vidiš, tak-le stroj bi potrebo-vaJ1 sedaj za občinske volitve v Ljubljani. v 111 kaj od zadaj v inašino pometali vse ljubljanske liberalce in klerikalce, kaj praviš? To bi prišla tam spredaj lepa godla ven!« 1— Vpisovanje v umetniško šolo »Prehuda« je podaljšano do konca septembra t. 1. Vpisuje se ob torkih, četrtkih in petkih od 18. do 19. ure v pritličju soba št. 6. Natančnejše je objavljeno na razglasni deski umet- ! niške šole »Probuda« v vestibulu tehniške j srednje šole. Dohod po 18. uri iz Gorupove ! ulice št. 10 čez dvorišče. j _— plani »Društva za narodovo zdravje v Šport. 10. 0K0TBER 1927 OLIMPIJSKI DAN. Po sklepu Medsaveznega odbora za IX. olimpijado v Zagrebu, se vrši dne 16. oktobra t. 1. v celi državi Olimpijski dan, ki naj bo mogočna propaganda za olimpijsko idejo in manifestacija napredka celokupnega športa v Jugoslaviji. Dogovorjeno z vsemi državnimi športnimi savezi prirede se na ta dan v vseli krajih, kjer obstoje športne organizacije, dopoldne veliki manifestacijski sprevodi, katerih se morajo obvezno udeležiti vse športne jianoge, ostali dan pa je namenjen raznim športnim tekmam, katerih čisti dohodki pripadejo izključno državnemu olimpijskemu fondu. Za Olimpijski dan bodo določili pristojni savezi za posamezne športe obvezne tekme in so vse ostale tekme, v kolikor niso prirejene izključno na korist Olimpijskega dne, za ta dan prepovedane. Ker bo Slovenija brezdvomno morala zastopati ‘jugoslovenski zimski šport 'že na zimsko-sportni Olimpijadi meseca februarja 1928 v St. Moritzu v Švici, je naša dolžnost, da kar v največji meri podpremo olimpijsko akcijo in ji damo z resno športno manifestacijo in tekmami moralno in gmotno oporo. Poživljamo vse športne organizacije in društva v Sloveniji, da v krogu svojega članstva intenzivno agitirajo za čim večji uspeh Olimpijskega dne. Odbor za propagando IX. OLIMPIJADE v Sloveniji. KOTURAŠKI SAVEZ KRALJEVINE S. H. S. Poodbora Ljubljanska razpisujeta za ne-j deljo, dne 25 t. m. dirko za »Kolesarsko gor-I sko prvenstvo Slovenije« za Vrhniki. Za-1 jedno se praznuje ta dan 40 letnica obstoja | slovenskega kolesarstva ob katerej priliki j podarijo tačasni Člani »Kluba slov. kolesar-, jev Ljubljana« ustanovljen 1887 prehodni po-kal. Pozdravljamo ta hvalevredni korak ta-| časnih članov in ustanoviteljev prvega slo-i venskega kluba, kar bo gotovo v največjo j spodbudo sedanjim dirkačem Slovenije. Po-| roedo o obstoju in delovanju slovenskega ko-; lesarstva sledi. Ljubljanska Pododbora Kotu raškega Saveza S. H. S. Lacoste zopet premagal Tildena. V pred- /lnii pnn /-J J n IVI ^ _ i____. __ . , j. , — ----- —---------------------- ' t |>i 1 Hliclla V PreSooialne Misli«. Vsebina je sledeča: Članke iin razprave: Lokvar A.: Naše učiteljstvo na novih potih. — Dr. Valenčič V.: Fašistovska »ustava dela«. (Konec.) — Žebot Franjo: Viničarsko oprašanje. (Konec.) — Dr. Goršič Fr., O strokovnem pouku vojnih invalidov v Sloveniji. (Konec.) — Pregled: Politični pregled: Volitve v narodno skupščino. (Fr. S.) — Kulturni pregled: Še k naši umetnosti kritiki. (Dr. St. Vurnik.) — Socialni pregled: Socialni problemi Dalmacije. (B. Bulibič.) — Revije. — Bibliografija. Stran 4. NARODNI DNEVNIK«, 20. septembra 1927. Štev. 212. Pokrajinska razstava »Ljubljana v jeseni**. Foset pokrajinske razstave je dosedaj prav dober, v nedeljo je bil celo rekorden. Po povprečnih cenitvah je obiskalo razstavo v nedeljo 15 do '20.000 oseb, v ponedeljek pa preko 5000. Vsi razstavni prostori, tako vrtnarski paviljon, kmetijska, higijenska, gledališka razstava ter drugi oddelki so deležni vsestranskega zanimanja občinstva. Da uspevajo tudi zabavišča, vrtiljaki in kar je takega na razstavi, je umevno samo ob sebi. Poleg omenejnih oddelkov naj omenimo še esperantsko in radio-razstavo ter razstavo osnutkov stanovanjskih hiš mestne občine. Veliko zanimanje vlada za razstavljeno sadje, ined in posebno za izborno izbrana vina na vinarski razstavi. Tudi na pokrajinski razstavi se sklepajo znatne kupčije. MLADINSKI DAN NA RAZSTAVI. Dogovorno s šolskimi oblastmi organizira vodstvo razstave skupen obisk šolske mladine na razstavi. Mladina vseh ljubljanskih in okoliških ljudskih in meščanskih šol obišče razstavo v petek popoldne. Zbirališče mladine je ob ‘2. uri popoldne na Vodnikovem trgu, odkoder odkoraka korporativno z godbo na čelu na razstavo. Vstopnina za vsakega otroka znaša le 3 Din, revni otroci so vstopnine prosti. Spremljajoči sorodniki p!;V čajo 5 Din vstopnine. V veseličnem oddelku v »Malem Pratruc bo vstopnina povsod znižana za 50 do 75 odstotkov. SREDNJEŠOLCI IN VIS0K0Š0LCI imajo pravico do polovične vstopnine na razstavi, če se izkažejo z dijaško legitimacijo. LEPOTNA IN DRUGA TEKMOVANJA. Na razstavi »Ljubljana v jeseni« se vrši ta teden več lepotnih in drugih tekmovanj. V sredo ob pol 9. uri zvečer se vrši v Dolni-čarjevem paviljonu tekmovanje najlepših bubi glavic in najlepših dogih kit. Zmagovalki v obeh konkurencah dobita lepi nagradi: v prvi mani ki rno garnituro, v drugi pa česalno garnituro. V petek zvečer se vrši tekmovanje najtežjih moških, dalje tekma najdaljših moških nog in tekma žensk, katera ima najmanjšo nožico. Za zmagovalke v vseh tekmovanjih so določena lepa darila. V soboto popoldne se vrši tekma lepotic za naslov najlepše ženske v Ljubljani. Vse, ki pridejo tu v poštev, opozarjamo tem potom na omenjene tekme. VRTNA RAZSTAVA. Ljubitelj lepot bo gotovo z zadoščenjenl ugotovil, da so ljubljanski vrtnarji prekosili letos takorekoč sami sebe. Toliko čudovitih krasot, bogastva cvetja, pestrosti v barvi in zlasti okusnih aranžmanov je letos na vrtnarski razstavi, da gledalec niti ne ve, kaj bi občudoval bolj, ali morda nežne dolije in krizanteme, ali temačne begonije, ali morda gosposke tuberoze ali pa kakteje tvrdke Korzika. Tvrdka Korzika se odlikuje predvsem z umetniškim, arhitektskemu okusu odgovarjajočim aranžmajem razstave. Bogastvo te razstave čuva srdit ranjen lev, delo umetnika Dolinarja, namenjen za mariborski spomenik padlim žrtvam. Rdeče dolije ob levovem podnožju naznačujejo kri, curljajočo iz levove rane. Specijaliteta tvrdke Korzike so kahteje, te čudovite rastline, ki so ši znale ustvariti zunanjost v takih geometrijskih likih, kakor se dobe drugače v naravi kvečjemu še pri čebelah. Od 103 vrst kahtej, ki jih goji tvrdka, jih je razstavila 38. Omenjamo naj le 2.80 m visoki cereus, dalje razne mamilarie, opum-tie in posebno redkost — škofovo kapo, vrsto kaktej, ki nastavlja cvet sredi štirih debelih grb. 0(1 ostalih redkih rastlin, ki jih je razstavila tvrdka Korzika naj omenimo eksotično cvetje lilium iaponicuni, razkošne krizanteme, vrtnice Georg 'Arendsin Goldemblem, razne gladiole, encian, mirtiro drevesce itd. Posebno priznanje gre tvrdki za njene aranžmaje, kakor n. pr. poročno mizo, ki je radi komoditete pri naloženem cvetju in servisu vzbudila splošno občudovanje, tvrdki pa dosegla zlato kolajno. Okusno je tudi tihožitje v japonskem slogu, umetniški aranžmaji v lovorju, vrtna uta in ženska miza. Pri tvrdki Bajc vzbujajo splošno zanimanje čudoviti domači nagelj i, ki obdajajo Kosov kip »Doječa mati«. Posebno pažnjo je tvrdka posvetila cvetlicam begonia semper florens. V posebnem oddelku stoji Kosov »Sejalec«, obdan od nageljev. Tvrdka je dalje razstavila krasne ciklame, vanilil in primule. Tudi njeni aranžmaji so prav posrečeni. Tvrdka II e r z m a n s k y se odlikuje v cvetličnem vezenju, kar spričuje poleg dru- I gega na primer tudi holandski mlin v cvetlicah. Omenjamo naj ljubko otroško mizico v holandskem slogu. Od aranžmajev sta zelo posrečeni miza za srebrno poroko in posebno miza s sadjem. Od rastlin stopajo v ospredje razkošne dolije in apartni žametasti coleusi. Tudi umetno gojene vrtne solnčne rože tvorijo svojevrstno posebnost. Tvrdka Fe ran t se odlikuje z velikim in izredno razvitimi begonijami in z žarkimi ciklonami. Tvrdka Ferant je edina, ki je razstavila mladike sadnega drevja. Tvrdka Šimenc je razstavila deviško nežne in vonjajoče tuleroze. Belota teh cvetic si osvaja srce vsakogar. Med drugim naj omenjamo še njene begonije s čebulcami ter razna cvetlična darila ter umetno vezene pahljače iz cvetlic. Lutka, predstavljajoča vilo sreče, je sredi cvetljic prav ljubka. Tvrdka Šimenc je uvedla idejo, predočiti na istem prostoru floro vseh štirih letnih časov, kar se ji je spretno posrečilo. Od redkosti naj pri tej tvrdki omenjamo še njene krasne mačehe in cvetlično vezenje. Le nerad se loči obiskovalec iz tega hrama lepot in čudes narave. Vsaka najmanjša rastlina priča tu o ambicijoznosti in podjetnosti naših vrtnarjev, katerim moremo le čestitati k tako sijajnemu uspehu njihove razstave. Radio razstava. Izid ocenjevanja razstavljenih radio- aparatov. Stroga ocenjevalna ko-' misija gg. inž. Kolarič, prof. Andree, inž. ! Eržen, Jakopič Evald, prof. Nardin in Kan. ing. Stegu je prisodila prvo nagrado gospodu g. Vojku Zeleniku iz Ljubljane za njegov štiricevni aparat »Brovvning Brake«. Od 60 dosegljivih točk je dosegel 49.64. Drugo nagrado je dobil g. Milan Grosičar, tehnik iz Ljubljane za njegov štiricevni aparat »Neu-lrovox«,doseženih točk 48.31. Tretjo nagrado s 40.65 doseženih točk je komisija prisodila g. Benjaminu Lenassi iz Logatca za dvocevni aparat »Audion z reakcijo«. Četrto nagrado je dobil g. Omota Rudi iz Ljubljane za štiricevni aparat, doseženih 40.31 točk. Peto pa g. Bajc Bogomil iz Rožne doilne za njegov aparat »Autodyne«, doseženih točk 36.39. Priznanje je komisija izrekla g. Vladu Babnik-u, tehnik iz Dravelj za njegov dvocevni aparat »Reinartzt«, dosegel je 32.89 točk. Poleg denarnih in materijalnih nagrad dobe odlikovanci še srebrne in bronaste kolajne. Vsi premirani aparati so razstavljeni na razstavi in so deloma tudi na prodaj. Sploh je letošnja radio-razstava v vsakem oziru mnogo boljša cd lanske, kar dokazuje, da so naši gospodje amaterji korakali sporedno z razvojem moderne radio-tehnike. 20% popust na gledaliških predstavah k vsem predstavam za čas II. Pokrajinske razstave od 17. do 26. septembra imajo posetni-ki kulturne razstave »Gledališče — Ljudstvo — Družba ki se nahaja v paviljonu »K* na sejmišču. Vsak pcselnik te kulturne razstave dobi pri vhodu v paviljon listek, ki naj ga dobro shrani. Na podlagi tega listka ima pravico, da zahteva pri gledališki blagajni 20% popust. Borze Devize in valute. Ljubljana, 19. sept. Berlin 13.5025—.13. 352 (13.5175), Curih 1094—1097 (109.5), Dunaj 7.9925-8.0225 (8.0075), London 275.95—276.75 (276.35), Ne\vyork 56.64—56.84 (56.74), Pariz 222.5—224.5 (223.5), Praga 168.02-168.8? (168.42), Trst 309—307.75. Zagreb, 19. sept. Amsterdam 22.77—22.8SS, Dunaj 7.991125—8.02125, Berlin 13.52—13.55, Budimpešta 9.945—9.975, Italija 308.639— 310.639, London 275.95—276.75, Pariz 221.38 —223.38, Newyork ček 56.633—56.833. Praga 168—168.8, Švica 1094—1097; dolar 56.175 —56.375. Curih, 19. sept. Beograd 9.13, Berlin 123.46, London 25.2225, Newyork 518.50, Pariz 20.32, Milan 28.25, Zraga 15.37, Bukarešta 3.21, Dunaj 73.10. Eickti. Ljubljana, 19. sept. Celjska 164—O, Ljubljanska kreditna 140—O, Praštediona 850—0, Kred. zavod 160—0, Strojne 0—80, Vevče 135—0, Ruše, 260—270, Kranjska industrijska 400—0, Stavbna 56—0, šešir 104—0. Ljubljanska blagovna borza, 19. sept. Les: zaključenih je bilo 5 vagonov, in to 1 vagon tramov merkantilnih, 7-9, 8-10, 10 in M m’ fco vag. meja po 330 ; 3 vagoni bukovih P'°' hov, naravnih, ostrorobih paralelnih pra1'0" kotno očeljenih, suhih 38 mm, od 2 m naprej (do 10 odst. od 1—1.90 m), od 15 cm šir. naprej, fco vagon meja la po 025, II a I>° 725; 1 vagon desk, paralelnih, jelka 28 mm, 4 m, mon-te, 10—16 cm, fco vagon meja po 400. Deželni pridelki: Zaključkov m bilo. lija Erenburg: 37 Ljubezen Jeanne-e Ney. (Iz ruščine prevedel S. L.) Ena ječa bo zamenjala drugo. Človeška glupost je nesmrtna. Zažigali bodo tisoče leščerb in bodo s praznimi salvami tešili nove akademike. A ljubezen? Ljubezen, nežno in prekrasno, pozna Jules Lebon. Res je, da on nikdar ni nikogar ljubil. Opisal pa bo tako ljubezen, da 'bo zaplakal še ta komunist, podoben človeku-stroju iz amerikanskih utopij. Samo, kje bi našel besede za tako n j igo? Utrujeni Jules Lebon je legel na divan in se je pokril s plaidom. Bilo mu je hladno in neudobno. Bil je namreč star in življenje je z vsako uro zapuščalo njegovo žoito, nagubano telo. Ah, te ure! Izginjale so hitreje, kakor pa franki gospoda Rajmonda Ney-a in jih ni bilo mogoče skriti v veliko, ognja varno blagajno! Sirotno je stisnil pod sebe svoje noge. Bil je v ogromnem kabinetu sam z belimi in črnimi bogovi, ki so krivili ustnice in bulili oči. Jules Lebon je posegel z roko pod telovnik in začutil gorkoto svojih prsi. To ga je malo potolažilo. To je bila vsekakor človeška toplota. Druge toplote nima. Njoga je ljubil ves Pariz. Njega ni nihče ljubil. Še celo 111-lIe Faillet se je že zdavnaj naveličala prinašati mu ogrevalo. Bil je sam. Za to knjigo mora najti besede ... Ko bi vedel da je ravnokar sedel poelg njega človek, do vrha poln ljubezni, da ga je bilo treba posaditi ne samo bližje kaminu, ampak tudi bližje srcu starca, da bi slišal toliko nežnih in prekrasnih besed, da bi jih imel dovgolj za več knjig! Ko bi vedčl, da gre zdaj ta človek po ulici Sans-potir, kjer je mnogo bukinistov in starinarjev, kjer v izložbah učita ljubezen Ovidij in Dante, kjer o ljubezni pričajo tablice Florentincev in miniature Perzov — da gre med njimi, ne ozirajoč se po njih navaden človek, v plašču iz konfekcijske trgovine, suh človek, ki je tik pred tem zatrjeval, da o Ljubezni prav nič ne misli, da gre in ponavlja dekliško ime! Ko bi on le vedel, da je njegova, Jules-a Lebon-a knjiga o ljubezni ne bo nikdar napisana, da pa je ta človek svojo že napisal z edino, kratko besedo Jeatine ! 16. Danes imamo mlado — vino! Na šipah male restavracije je bil s kredo narisan grozd. Napis pod njim je pojasnjeval: »Danes imamo mlado vinoc. Andrej je pogledal — ali se ni mogoče zmotil? V Parizu je namreč toliko raznih gostilnic in so vse podobne druga drugi. Ne, zdi se, da se ni pomotil: ulica Campagne premiere, četrta hiša od vogala; napis: »Srečanje prijateljev in kočijažev.« Lep napis! Ta Andreju ni govoril samo to, da je ta kraj ravno tisti, ki ga išče, ampak tudi to, čemu je prišel sem. Samo, da novi prijatelj, s katerim naj bi se Andrej takoj srečal, ni 'bil kodijaž, ampak šofer. Zakaj naj bi pa tako pedantično jemal ta mili, stari napis! Tudi knez ali pa dimnikar bi lahko zašla v ta pošteni lokal pojest ragont po tuluško in popit vre mladega vina. Andrej si ga je naročil kozarček. Vino je bilo motno in lahko, kakor kvas*. Andrej je bil vesel vsega, tudi vina. Ne, vino je bilo za stvar brez pomena! Andrej bi lahko napisal sebi na čelo: ./Danes imamo mlado vino.« Gospodinja, ne glejte tako hudomušno! On pije lahko tudi vodo, pa se bo ravno tako smehljal. On je star petindvajset let. Ali veste, kaj se to pravi? Pa to še ni vse! Gost * Ruska hladilna narodna .pijača iz ržene .-jutri", moke (Op. pr.) se zdaj peča tudi z nekim zelo veselim delom. Ali boste vprašali: s kakšnim? Tega vam pa ne smemo povedati, če ne, se vam bo zvalil iz rok vrč in boste najbrže stekli po brkatega policaja. Saj se vi tako bojite stavk: takrat ni ne plina, ne vode. Kar poslušajte, tudi to še ni vse! Vaš veseli gost je tudi zaljubljen. Moj Bog, v koga pa vendar? Tudi tega ne boste zvedeli. Vi imate to slabo navado, da radi klepetate s staro vratarico. To pa tudi ni važno: one vi itak ne poznate. Ali zdaj razumete, da ni vzrok veselosti vase vino, pa naj bo kakršnokoli? Nežno in lahko mlado vino pa igra v ozkem kozarcu v septemberskem zlatu. Ka' ko prijetno diši! To je duh grozdja, ki se ga je nalahko dotaknila slana, to je boder duh jeseni, požetega polja, škripajočih vozov, visokega, jasnega neba. Vsi radi pijejo to mlado vino. Saj ni na razpolago vsak dan! Pije ga gospodinja, pozablja na neizterjane od gostov franke in pritrkuje z nogami plešoč: pijte, prijatelji! Napis, ki visi nad pultom, laže: »Danes za denar, jutri na upanje*. Kdo neki si je to izmislil? Ne, čitajte drugače: danes je vino mlado, jutri pa...« S Če je danes mlado vino, ni pa nobenega (Dalje prih.) A Malinovec zajamčeno pristen, izborne kakovosti, izdelan samo iz pravih gorskih malin, prodaja v vsaki (množini po zmernih cenah tvornica Carinsko poiredniiki in Spediciiiki bureau »GROM« ALKO €€ družba as o. as. Ljubljana, Kolizej MALI OGLASI. Za vsako besedo se_ plač* 50 par. Za debelo tiskano pa Din 1.—. W E C K fvvECKj ln aparati za uknhovanje bo najcenejSi, ker so najbolJSi. Znatno znižane cene. Ugodni pogojil Tovarnlika zaloga: Krekov trg 10 pri tvrdki Fruktns^jubljana. Akumulatorske naprave svinčena usedlina in pepel, stara med, baker, cink. Kupuje se vsaka množina. »Calint k. d. Zagreb, Mandaličina 1. Odda se velika, zračna soba » električno razsvetljavo in posebnim vhodom. Naslov pove uprava lista. Prodam salonsko suknjo. Naslov v upravi Usta. LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41 Naslov brzojavkam: „OROM“. Telefon 2454. Podružnice: Maribor, Jesenice, Rakek. Obavlja vse v to stroko spadajote posle najhitreje in pod kulantnimi pogoji. Zastopniki druibe spalnih vo* S. O. E. za ekspresne pošiljke. Gospodinje, šivilje, krojači, ki nimate časa v skupne tečaje in se želite izobraziti v izdelovanju oblek, za Vas je pouk v popoldanskih ali večernih urah. Pričetek 19. t. m. Izdelovanje krojev! Zasebno krojno učilišče, Ljubljana, Stan trg 19- Dr. Krekova meščansko gospodinjska šola v Zgornji Šiški pri Ljubljani- (Pod vodstvom Šolskih sester iz Maribora.) ITeoretično-praktični ^mesečni tečaj za vse panoge gospodinjstva. Prilika za izobrazbo v petju, glasbi in tujih jezikih. Lasten dom v adravi legi z ekonomijo in obsežnim vrtom (vrtnarstvo). Internat za notranje učenke (vnanje ostajajo v domu čez dan). Pravica javnosti. Pričetek 15. oktobra t. 1. Priglase sprejema, prospekte pošilja vodstvo (ZgoT-nja šiška pri Ljubljani) ali kuratorij šole (Ljubljana, Mestni trg 8/IIL). „ . . .......... tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Se^er. Vri v Ljubljani. Udajatelj: Aleksander Železnikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Z« Hanarno >»