t Leto II«i štev. 105 V Ljubljani, sreda dne 4. mala 1921 Posamezna 4tov« 1 K Izhaja ob * zjutraj. Stane celoletno , . 180 K mesečno« .«••«• IS * za zased, ozemlje. 300 , za inozemstvo •« 520 « Oglasi h vsak mm višine stolpca (68 mm) . 3 K "stolpca (58 mm) . 1 ■ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko IHdo&Sem «cta tt.mt Tolcfos fit»72» U»v Sodna din. K. C Takta It* KIČBB kr. p4t2(KiVf Ljubljana, 3. maja- Klerikalne trdnjave se podirajo. Slovenska občina Je bila v zadnjih desetletjih najjačja opora klerikalizma. Vpliv duhovnika na občinske posle je njegovo moč v zadevah splošne politike še presegal. V občini je mogel klerikalizem preprostemu ljudstvu ad oculos dokazovati, kako milo zna ravnati s tistimi, ki se mu vdinjajo in kako uničujoče udari njegova brezobzirna pest one, ki se mu upirajo. V Ljubljani je sodel dr. šusteršič, pozneje v deželni vladi njegovi epigom in avtonomija samoupravne celice države je bila prazna beseda. Klerikalizem ni izbiral sredstev, da utrdi svojo moč in .vzdrži svoje posestno stanje. Korupti-v«n po svojem bistvu in po svojih metodah, kriči sedaj na obrambo »slovenske avtonomije*, medtem ko je med slovenskim ljudstvom skoraj ubil vsak smisel za zdravo samoupravo. Še o pravem času je spregledal tudi slovenski človek. Volitve v konstituanto s o prizadejale klerikalizmu prvi strašni udarec. Z njemu lastno spretnostjo je spoznal, da je vera, katero je zlorabil, da iz nje skuje verige za napredek naroda, izgubila svojo politično moč. In hitel' je kovati novo orožje: težkoce mlade nacijonalne države je porabil za brezprimemo hujskanje ljudstva. Klerikalni voditelji, ki so nekdaj maliko-vali službeno čepico avstrijskega uradnika, so revolucionarni junaki pred jngoslovensko domovino. Mnogi so se bali, da se bo klerikalizem z novimi metodami zopet ojačil. Kar je mogla demokratska storiti, da se ga vrže na tla tudi v občinah, je nesebično storila. Reči moramo, da jc skoraj ni občine, "v katero ne bi bila posegla s svojim nasvetom, s svojo agitacijo. Ni ji bilo r.a tem, da doseže strankarskih uspehov, šlo je za glavni cilj: tolči sovražnika domovine in ljudstva, klerikalizem. Danes so se vršile prve volitve po deželi. Niso nam še znani vsi rezultati, toda vesti, ki smo jih prejeli do 1. ure zjutraj, dokazujejo, da ni bila opravičena bojazen, ali bo začela zmagovati zdrava narava našega naroda. Klerikalizmu se vdirajo tla. Slovensko ljudstvo ga žene iz občin. Naravnost krasen dokaz, kako rapidno propada klerikalna politična ideja, nam nudijo občine ljubljanske okolice. Tu je bila nekdaj glavna trdnjava klerikalnega irospodstva. Vseh 34 občin so imeli iclerikalci v svojih rokah. Danes jih jim je ostalo ie še 11! Nič manj razveseljiva poročila prihajajo iz drugih okrajev. Navzlic goljufijam s kandidatnimi listami, navzlic skrivanju za tuja imena, povsodi Jia brzem umiku. Na Štajerskem ponekod naravnost ekrasirani! Dobro so se držala naša mala mesta. Kranj je ostal napreden, pridružila sta se mu danes Kamnik in Črnomelj. Vrhnika se je osvobodila klerikalne večine. Na Štajerskem so mesta iu trgi, ki so danes izbrali nove občinske uprave, energično odklonili klerikalne vabe. Bled in Jesenice sta zapustila klerikalni tabor. Bitka je v polnem teku. Res kali ceselje, da si je tu in tam še komunistična demagogija osvojila nekaj pozicij. Toda tudi komunizem že popušča in ozdravljenje pričenja. Prvi dan za -lovenske občine je že pokazal, da je zmaga gotova. Slovenska občina ne i jo več slepo orodje v rokah klerikalne brezdomovinske politike. KLERIKALNO NAZADOVANJE NA CEU ČRTL — UNJČU.IOČ KLERIKALNI PORAZ V L.nJBLJANSKI OKOUCI. - LEPI NA-PREDNI USPEHI NA ŠTAJERSKEM. LJUBLJANSKA OKOLICA. Udmat-Moste: Združ. gospodarska stranka 150, klerikalci 204. komunisti 278, socijalni demokratje 67. Zgornja Šiška: samostojna kmet&ka in demokratska ISO, klerikalci 78, soeijaL demokr. 166. Vič^ospodarska stranka (napredna) 172 ^S^S St g—g Prvi dan bitke za slovenske občine dem. 7, JDS. 2 mesta. Žetimi]*: od 188 glasov klerikalci 77. Dobili so klerikalci 7, SKS. 9 mest. GORENJSKO. Kamnik: Demokrati 166 glasov (10 mandatov), z demokrati vezana go- PTUTSKI OKRAJ. Ormož: Združena napredna lista 107, klerikalci 78 glasov; napreanjaki dobe 9, klerikalci 7 mandatov. Izvoljeni so sledeči demokrati: dimnikar Rakuša, notar dr. Strelec, trgovec Veselic, sodni svetnik Žemljic, industrijalec in trgovec Kuharic, progov-ni mojster Toplak, kmet Kovačič, obrtnik Horvat in trgovec Polak. Središče: Volfleev 369, volilo 248. SLS 94 (6), SKS 92 (6). napredna stranka 62 (4). Sv. Anton v Slov. goricah: Volilcev 69, oddanih glasov 36. Dobili so: klerikalci 16 (3), napredni 40 (7). Šartinci: Klerikalci 51 (8), SKS 16(2). Jablonce: SKS 19 (8), SLS 52 (7). Korenja: Kompromisna, lista. 16- glasov. Osek: Klerikalci 37 (5), naprednjaki 35 (5). Senareka: Klerikalci 22 (S), naprednja-ki 3? (5 mandatov), scc. dem. 116 (4), komu nisti 222 (7) in klerikalci 254 (8). Št. Vid nad Ljubljano: samostojna kmetska 102 (5 mandatov), gospodarsko-delavska zveza 121 (6). klerikalci 242 (13). Devica Marija v Polju: SLS. 101 (4), delavska zveza 108 (5), SKS. 118 (5), napredna gospodarska stranka 39 (4), komunisti 158 (6). * Borovnica: Od 283 oddanih1 glasov klerikalci 136 (8), komunisti 78 glasov (4), SKS 69 glasov (4). slednji pod imenom « Dobro občinsko gospodarstvo*. Brezovica: Od 204 glasov klerikalci 90 Dobili so SLS 7, JSDS 5, SKS 4. ČernuČe: Od 154 glasov klerikalci 99 (10). SKS 4 odbornike, JSDS 2 odbornika, SKS in JSDS sta nastopili skupno kot Kmetska delav. stranka. Črni vrh (brez volitev): klerikalci vseh 16 odbornikov. Dev. Mar. v Polja: Od 378 oddanih' glasov so dobili klerikalci 101 glas. 9 mest je pripadlo klerikalcem, 5 SKS, 3 JSDS, lf -JDS, 6 komunistom. Dobrova: Od 313 glasov klerikalci 157 glasov. 12 mest je pripadlo klerika! cem. 8 SKS, 3 JSDS, 1 JDS. Dobrunje: Od 732 oddanih glasov kle- s rikalci 397. Klerikalcem je pripadlo 11 mest, .JDS 3, komunistom 3, SKS 2, JSDS 1. Grosuplje: Od 274 oddanih glasov klerikalci 133. Pripadlo je 8 mest kleri kalcem, 4 SKS, 4 JSDS. Iška loka: Od 80 glasov klerikalci 38. Dobili so klerikalci 5 in SKS 5 mest. Iška vas: Od 78 glasov klerikalci 51. Klerikalci 10 mest, SKS 6. Ježica: Od 304 glasov klerikalci 114. Dobili so klerikalci 6 mest, SKS 4, JSDS 6. Lipljenje: Brez volitve klerikalci 5 mest, SKS 11. Log: Od 99 glasov klerikalci 39. Klerikalcem pripade 6 mest, 6 komunistom, 4 SKS. Medvode: Od 369 oddanih glasov klerikalci 237. Pripadlo je 15 mest kle rikalcem, 6 SKS, 2 JSDS. 1 NSS. Moste: Od «94 glasov klerikalci 204 Pripadlo je klerikalcem 7 mest, 10 komunistom. 2 NSS, 2 JDS, 2 JSDS, 1 SKS. Blagovica: Brez volitve SKS vseh 16 mest. Podgorica: Od 107 glasov klerikalci 66 Pripadlo je 10 mest klerikalcem, 3 SKS, 3 JSDS. Polhovgradec: Od 258 glasov klerikalci 170. Pripadlo je klerikalcem 11 mest, SKS 5. Preserje: Od 242 glasov klerikalci 87. Pripadlo je 15 mest SKS, 9 SLS. Raena: brez volitve klerikalci vseh 16 mest. Rudnik: od 129 glasov klerikalci 74. Pripadlo je klerikalcem 9. SKS. 7 mest, Slivnica: brez volitve vseh 16 mest SKS. Šmarje: od 218 glasov klerikalci 89 glasov. Pripadlo je klerikalcem 7, SKS. 5, NSS. 4 mesta, Studenec-Ig: od 188 glasov klerikalci 76. Pripadlo je SKS. 10, klerikalcem 6 mest. Šmartno pod Šmarno goro: od 318 gla oem 5, soc. dem. 8. SKS. 3 mesta. glasov. Pripadlo je SLS. 10 mest SKS. 6 klerikalci 242" SLS. 13. soc. dem. 6, SKS. 5 mest. Tomišelj: od 120 glasov kleripalci 47. SLS. 6, SKS. 10 meat. Vič: od 764 glasov klerikalci 222. Pripadlo je SLS. 8, komunistom 7. soc. dem. 4, JDS. 3. NSS. 1, SKS. 1. Vrbljenje: vseh 10 mest SKS. brez .volitve Zgornja šiška: od 374 glasov klerikalci Št S, Dob® so Hsrifeilci 3, SKS. 4. sms (2), klerikalci 153 (9). Mestna občina je bila dosedaj popolnoma v klerikalnih rokah. Klerikalni občinski odbor je občinsko gospodarstvo popolnoma zanemarjal in nekdaj cvetoče in snažno letoviško mesto spravil na rob propada. Naloga novega naprednega župana bo zato silno težka. Škofja Loka: JDS 132 (10), SLS 173 (14). Gozd pri Kamniku: Volilcev 136, oddanih glasov 104. SLS 78 glasov (12) napredna stranka 26 (4). Bohinjska Bistrica: Združena gospodarska stranka 116 (7), SLS. 154 (10), komunisti 111 (7). Bled: Samostojna kmečka stranka 66, obrtna 53. nar. soc. 126. klerikalci 144. Koroška Bela: Volilcev 642. Oddanih glasov 504. Dobili os; SLS 128 (6 odbornikov), soc. - dem. 60 (3), združene napredne stranke 51 glasov (2) komunisti 265 (13 odbornikov). Kranjska gora: Volilcev 365, oddanih glasov 243. Dobili so: Gospodarska stranka 122 (8), skupina posestnikov in delavcev 58 (4), gospodarska in obrtniška stranka 63 (4). Lesce: Volilcev 187, oddanih" glasov 133. Združena gospodarska stranka 76 (9), delavsko h kmetskas kupina 57 glasov (7). • • Jesenice: Volicev 1239. oddanih glasov 1005. SLS 362 (11). JDS 118 (4), komunisti 400 glasov (13), NSS 125 glasov (4). DOLENJSKO. Šmartno pri Litij: klerikalci 14 odbornikov, združene stranke 10 odbornikov. Črnomelj: SLS 61 (3), JDS 47 (S), SKS 61 (5), "soc. - dem. 35 (3). Debliče pri Črnomlju: SKS 77 (10), SLS 50 (6). Stari trg pri Črnomlju: SKS 06 (7), Kmetska zveza 72 (9). Talčji vrh: SLS 66 (10 odbornikov), SKS 37 (6 odbornikov). Suhar: SKS 112 (10 odbornikov), klerikalci 64 (6). Šolai^:^draze^^iarodne strani i08 (9 mandatov, odteh 7 demokratov), soc. - dem. 81 (7). Okolica Šoštanj: SLS. 178 (13 mandatov), soc. dem. 147 (11). Topolščica: SLS. 112 (8 mandatov), SKS. 63 (4), soc. dem. 62 (4). Velenje: SLS 10 mandatov, socijalni demokrai 14. Šmartno ob Paki: SKS. 88 (6 mandatov), SLS. 160 (10). Sv. Florjan pri Šoštanju: JDS. 33 <6 mandatov), SLS. 25 (4), napredna, kmetska stranka 36 (6). * Slovenjgradec: NSS. 4, ^LS. 1, soc. dem. 4. JDS. 7. Vuzenica: soc. dem. 6. mali obrtniki 3. SKS. -i. Muta: JDS. 3. NSS. 3. *oc. dem 10. Vuhred: SKS. 2 mandata, JDS. 1, N*SS. 3. soc. dem. 4. Legen: SLS. 11 mandatov, soc. dem. 5. Šmartno ob Paki: SLS. 10 mandatov, JDS. 1, SKS. 2, soc. dem. 3. Ribnica na Pohorju: SKS. 5 mandatov. SI,S. 1, soc. dem. 10. Rasfcor: SKS. 5. soc. dem. 2. JDS. 2 in SLS. 7. Brez volitev so prišle v napredne rok« občine: Sv. Anton (JDS. 10. SLS. 2, SKS. 4); Kaplja (JDS. 4, SKS. 10. SLS. 2); Sv. Primož (soc. dem. 10), Trbonje (ŠKS. 16). Volitve v obmejnih občinah Marenberg in Zg. Vižinga so bile odložen?. MARIBORSKI OKRAJ. Slov. Bistrica: SLS 72 (5), napredna obrtna 84 (7). napredna meščanska 49 (4). Sv. Lenart v Slov. Goricah: SLS 60 (9). napredna gospodarska 47 (7). Sv. Trojica: Klerikalci 26 (5), gospodarska stranka 29 (o). Radohova: SLS. 24 (6), SKS. 15 (4). Pacinje: volilnih upravičencev 239, volilo jih je 170. SLS. 86 (8 mandatov), SKS. 84 (8). Sv. Andraž v Slov. Goricah: Volicev 280. volilo 150. SLS. 98 (11), SKS. 52 (5). Št Janž na Dravskem polju: volilcev 274, volilo 201. SLS. 93 (7), SKS. 108 (9). Sv. Lovrenc na Dravskem polja: volilcev 551, .volilo 306. SLS. 80 (6), SKS. 92 (7), soc. dem. 86 (7), zveza malih po« sestnikov in delavcev 48 (4). Slovenja vas: volfleev 287, volilo 196. SLS. 108 (»), SK8. 30 '(2). zveza malih posestnikov in delavcev 68 (5). Cirkovct: Volfleev 317, volilo 177. SLS. 104 (9). SKS.'78 (7). Gornja Goličina pri Maribora: SKS. 25 (4), SLS. 71 (12). Zukarce pri Maribora: Gospodar*, stran« k* »napredna) 32 (4), Kmetska zvez* 50 (6). BREŽIŠKI OKRAJ. Buče: SKS 10. SLS 6. Kozje: SLS 65 (9). SKS '49 (f). Podčetrtek: JDS 39 (6), SLS 22 (4). Planina: SKS 7, SLS 1 JDS 2. Podsreda: SLS 16. Zabuk^ie: SKS 14, SLS 2. Bizelisko: SKS 19. SLS 2. JSDS 3. Veliki Obrež: SKS 14. NSS 1, JSDS 1. Radoljica: SLS 6. SKS 3. Obrtna 2. NSS 5. Podčetrtek: JDS 6 mandatov. SLS S Poljske usta je v Gornji Sleziji UPORNIKI ZASEDLI VELIK DEL OZEMLJA. — BOJI Z ANTAN-TNIMI ČETAMI. — OBSEDNO STANJE. Berlin, 3. maja. (Izv.) V Plebiscitni Šleziji je izbruhnila oborožena poljska vstaja. Močni oddelki dobro oboroženih vstašev so prišli tekom noči iz Poljske. Pridružili so se jim številni domači Poljaki. Vstaši so zasedli Bstom, Katovice, T ar novice in celo vrsto drugih mest in krajev. Vstajo vodi Korfanty. Na mnogih krajih je prišlo do krvavih bojev med vstaši in Nemci, ponekod celo med vstaši in antantnim vojaštvom. Razstreljenih je več železniških mostov, telefonske in brzojavne žice so pretrgane. Opolje, 3. maja. Wolfov urad poroča: Medzavezniška komisija je proglasila obsedno stanje nad okraji By-tom mesta in okolica. Ples. Katiwice, Rvbrrik, Zabrze, Tarnovice in Rati-bor. Bytom, 3. maja. Iz Tartiowic javljajo: fnsurgenti so zadnjo noč vkora- kali v mesto. Pričelo se jc divje streljanje. Francoska konjenica, ki je kmaht stopila v akcijo, jc razpršila insurgente. se doznava, sta dva mrtva in več ranjenih. Bytom, 3. maja. Davi so dospel! oboroženi vstaši semkaj, zasedli javne trge in ustavljali pasante. Francoski vojaki korakajo po mestu. Cestna križišča so zasedli tanki. Na hotelu »Lomnitz* vihra belo-rdeča zastava. Katowice, 3. maja. Ne brigajoč s* za nastavljene tanke so proti 8. uri začeli vstaši po vsem mestu divje streljati. Navzlic proglasu obsednega stanja se streljanje nadaljuje. Pri Gornjem Glogowu sta razstreli ena dva železniška mosta. Ketrin je v rokah vstašev, katerih .ie v okolici zbranih 3000. Vsi so opremljeni za vojno. Novi pogoji za Nemčijo London, 3. maja. Posvetovanja vrhovnega sveta so se vršila v popolnem soglasju. Dosegel se je sporazum v vprašanju pogojev, ki naj se predlože Nemčiji. Baje se je sklenilo, du sc obveznost za Nemčijo v znesku 6.600 milijonov funtov šter-lingov pripozua z izdajo Sodstotrih bonov. Nemčija naj vsako leto plača 100 milijonov funtov in razen te"g 20odstotno takso na svoj izvoz. Ako bi to znašalo več kakor vsota, ki je za obrestovanje že izdanih bonov potrebna. bi mogla reparacijska komisija zahtevati izdajo nadaljnjih bonov, da se absorbira nrebitek, ki nastane po odnlačilu 100 milijonov funtov in 25 odstotkov takse. Pariz, 3. maja. Posebni poročevalec • Ageucc Havas* javlja iz Londona nastopne podrobnosti o gospodarskem delu zavezniških zahtev: Nem- čija bo morala privoliti v to, da bo vsak oleto na račun svojega do:ga potom amortizacije plačala dve milijardi zlatih mark in 25 odstotkov od do'-'-1'-"-- '>v.446 (50'4#.y dn:-;:1, narodnosti 499 (-2'7%). Leta 1910 je bilo Slovencev le 4.689 (261%), Nemcev pi 13.291 (7o'9%). * Izboljšanje položaja srednješolskih profesorjev. Minister prosvete je zastopnikom profesorskega društva izjavil, da bo pri urejevanju skupnega uradniškega stanja z ozirom na kvalifikacijo izvršil potrebno izenačenje Ljubljana, dne S. maja. plač in draginjskih doklad in da re bo pri tej priliki ugodilo izraženim že-i ljam zastopnikov profesorskogi društva glede izboljšanja položaja .srednješolskih profesorjev. Z ozirom na to izjavo jo glavni odbor društva stljniJ, da se zaenkrat opust« nameravani odločni koraki in da se počaka na rezultat posvetovanj ministrskega komiteja v tem vprašanju. * Cvetlični dan za Koroško s koro. škimi cvetkami, ki jih pošljejo Korošci sami, priredi »Gosposvetski zvon* na binkoštno nedeljo v Ljubljani b promenadnim koncertom v Zvezdi.j—< Prosimo druga društva, da to upoštevajo. — «Gosposvetski zvon*. * Cvetlični dan za akademike. Komu niso znane razmere v katerih žive ljubljanski akademiki, ona naša mladina, ki naj bo voditljica jugoslovenskega naroda! Žalostno in naravnost obupno je življenje akademika. Dan na dan ubija svojo mladost, svoje moči in zmožnosti. Današnja draginja ga spravlja v položaj, iz katerega mu ni izhoda. Večina akademikov je primorana služiti' si denar v službah, da si more na ta način nabaviti potrebne obleke, obuvala, učna sredstva, da more plačevati stanarino itd. Nezadostna hrana mu ubija duha in č gre po tej poti še naprej, nam bodo namesto svežih, zdravih moči, mladostnih lic, zijali nasproti le izmozgani, izžeti, čemerni, nezadovoljni skeleti, za nobeno delo sposobni. Edina podporna akademska institucija »Podporno društvo jugoslovenskih akademikov v Ljubljani* ne zmore odpomoči tej bedi. Zato priredi gorenje društvo dne 8. maja 1921 v Ljubljani cvetlični dan, da zbere na ta način neobhodno potrebna sredstva. Pričakujemo, da bo sleherni, komur je ležeče na akademski omladini. radevolje priskočil na pomoč in da bo Ljubljana dokazala- da se zaveda svojih dolžnosti. * Izlet akademikov v Trbovlje. Slušatelji zagrebške visoke šole za promet in trgovino so pretečeni četrtek napravili naučno ekskurzijo v Trbovlje, da si ogledajo tamkajšnji premo-gokop in tovarno cementa. Bilo je v resnici vredno proučiti to ogromne podjetje, ki je eno največjih v Jngosla Kugh Conway: 47 Iz teme v luč Roman. Njegovo popolno poznanje vaše-šega jezika nam je bilo v veliko korist; in boril se je — resnica, nekdaj se je boril kakor možak. Zakaj je zdaj postal izdajalec?. Zakaj me vse to vprašate ?» »Prišel je k meni in mi zatrjuje, da je Pavlinin brat.» Ko je Ceneri slišal to vest, mi je že sam njegov obraz pregnal iz duše laž številka ena. Srce mi je kar poskočilo, ko sem uganil, da se bom tudi številke dve enako izlahka otrese!. Ampak predno sem vprašal o tej reči, je bilo treba nekaj strašnega razodeti. «Pavlinin brat!» je jecljal Ceneri. «Njen brat! Ona nima nobenega.» Nekak bolesten izraz se mu je prikazal nan obrazu, ko je govoril — izraz, čegar pomena nisem mogel razbrati. , «Trdi, da Je one Anton March, njen brat.» . , _ « Anton March!» je zasopel. «Ta-fcega človeka ni na svetu. Kaj pa noče — kaj je njegov naxnen?» je mrzlično nadaljeval sDa bi z iaim eknoai predložila italijanski vlad spomenico s prošnjo, da bi povrnila kakošen del premoženja, ki ste ga vi izdali.» Ceneri se je bridko nasmejal. «Zdaj se mi jasni,» je rekel. «Izdal je zaroto, ki bi lahko prevzela celo vlado samo zaradi tega, da se me iz-nebi. Lopov! Zakaj ni umoril mene in samo mene? Zakaj je še druge z menoj vred pahnil v tako bedo? Anton March! Moj Bog! Ta človek je lopov!» «Ali ste prepričani, da vas je Macari izdal ?» «Prepričan. Da. Prepričal sem se, ko mi je človek v sosednji celici s tokanjem po zidu to sporočil. Le-ta je vedel.» «Ne razumem vas.» « Jetniki lahko govore med seboj s tokanjem po zidu, ki loči njihove celice. Človek zraven mene je bil eden od nas. Dolgo predno je zblaznel vsled dolgotrajne samotne ječe mi je nepretrgoma trkal: Macari nas je izdal. In verjel sem mu. Bil je pre-pošten človek, da bi brez dokazov koga kaj obdolžil. Ampak vse do sedaj nisem mogel uvideti vzroka njegovega izdajstva* S tem je bil najlažji del moje naloge pri kraju. Macarijevo sorodstvo s Pavlino ie bilo s tem odprav- ljeno in ovrženo. Zdaj pa sem moral zvedeti, samo če bi nn Ceneri hotel povedati, kdo je bil žrtev tistega zločina, ki se je bil izvršil pred leti, in kaj je bil vzrok temu zavrženemu dejanju. Izvedeti sem moral, da so bile Macarojeve besede največja laž, ki ga je z njo navdala zloba, sicer bi mi vsa moja dolga pot nič ne koristila. Ali je čuda, da so mi ustnice trepetale, ko sem skušal omeniti to zadevo? «Zdaj pa, dr. Ceneri*, sem rekel, «imam vprašanje vse večje važnosti. Ali je imela Pavlina kakega ljubinca, predno sem jo jaz poročil ?» •Privzdignil je obrvi. «Pa vendar niste prišli semkaj, da me kaj takega vprašate — da se ozdravite ljubosumnosti ?» «Nisem», sem rekel*; pomen teh mojih besedi izveste malo pozneje. Za zdaj mi odgovorite». «Imela je nekakega ljubimca, zakaj Macari je trdil, da jo ljubi in je prisegal, da bo njegova žena. Ampak jaz popolnoma gotovo lahko rečem, da mu nikdar ni vračala ljubeznih «Tudi ni nikogar drugega Iju-bila?» «Ne, kolikor je meni znano. Ampak vaše vedenje, vaše govorjenje je že tako čudno. Zakaj pa vse to vprašujete? Morda sem vam storil krivico, gospod Vanghan, ampak razen v enemu oziru, glede duha, je bila Pavlina popolnoma vredna, da postane vaša žena». «StoriIi ste mi krivico — sami veste Kakšno pravico ste imeli, da ste me nagnili poročiti se z žensko, čegar duh je bil poškodovan? Okrutno je bilo to od obeh». Bil sem resnoben in govoril sem resnobno. Ceneri se je nemirno premikal na stolu. Če bi se hotel maščevati, bi se lahko zdaj. S tem da bi pasel oči na tem bednem, razcapanem, potrtem človeku, dobro vedoč, kaj ga je čakalo, ko odide od mene, bi si dal zadoščenje, kakor bi si ga zaželelo najbolj maščevalno srce. A mene ni bila volja maščevati se nad njim. Njegovo vedenje je pričalo, da je govoril resnico, ko je zanikal, da bi bila Pavlina kdaj zaljubljena Macarija zlobna laž je bila ovržena, kakor sem se zavedal že takrat, da bo, ko sem se ji zadnjikrat ozrl v lepi obraz. Pavi i na je bila nedolžna kakor angelj. Toda vedeti sem morai, kdo je bil človek, čegar smrt jo je za nekaj časa oropala razuma?. (Dalje prihodnjič.) Prosvefa NARODNO GLEDALIŠČE. Drama: Sreda: Zaprto; Četrtek: Shaw: »Androklup in lev*. Po znižanih cenah. Popoldanska predstava ob 3. uri. Izven: Opera: Sreda: Hervč: «Mam'zelle Nitouche*. Go. stovanje gospe Irrne Polakove. Izven; Četrtek: Hervž: »Mam'zelle Nitouche*. Gostovanje ge. Irme Polakove. Izven; p- Društvo slušateljev filozofske fakultete v Ljubljani priredi na univerzi v zbornici javno predavanje v četrtek dne 5. maja ob 10. dopoldne. Predava g. stud. phiL Albin Zalaznik: »Napoleon Bona-parte. Ob lOOletnici njegove smrti* • Vstopnina običajna p- «Novl Rod». Vsebina št. Stani Kosovel: Bog je rekel: France Bevk: Piruh; Čika Jova-Gradnik: Zajček v snegu; Cika Jova-Gradnik: Anka-ciganka; Fran Milčinski: Zgodbe kraljevima Marka. (Kraljevič Marko in Filip Madžarin); Fran Pogačnik: Car in mužik; Marija Kmetova: Velika nedelja; Karel Širok: Kolo; C. Golan Kristalna gora, Slika; Fran Ločniškar: Umrlemu bratcu; Anton Batagelj: Na Rušnah, Pouk in zabaTa; Kotiček malih. — Mladinski mesečnik »Novi Rod* izhaja v Trstu in stane za celo leto 12 lir. Uredništvo in uprava £ Trstu, ujiea Ruggero Kaosa 3CV3, Vi ji. v podjetjo Je atpoeteDffl oSflifŠičocIo n« SS&Sb ]WS®cJ, an&K fiffif 5000 delavcev, ki delajo neprestano v treh partijah, vsaka po 8 ur na dan. Skupna dolžina vseh rovov znaša pri bližno 50 kilometrov. Dnevna produkcija se ceni na 200 vagonov. Premogovnik je moderno urejen. Ogledovanje je trajalo vel dan. Zvečer so se akademiki vrnili v Zagreb. * Dunajski brzovlaki vozijo »pet Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja: Glasom poročila iz Beograda se carinska revizija pri mednarodnih brzovlakih Dunaj - Trst, Dunaj - Zagreb in Praga - Trst, Praga - Zagreb olajša ter ostanejo ti vlaki še nadalje v prometu. Brzovlak št. 8 vozi prvikrat z Dunaja dne 4. maja, češkoslo vaški brzovlak št. 7/505 pa iz Prage dne 5. maja. V obratni smeri vozi zopet prvikrat brzovlak št. 4 iz Ljubljane dne 5. maja, češkoslovaški brzovlak št. 506/8 pa iz Zagreba dne 7. maja. Dokler traja železničarska stavka v Julijski Benečiji, vozijo ti brzovlaki samo do Ljubljane, odnosno iz Ljubljane. * Splošnega slovensk. ženskega društva redna seja je danes v sredo ob 16. v društvenih prostorih. * Odbornice Narodnega ženskega saveza SHS. vabijo zastopnice vseh slovenskih ženskih društev na sestanek, ki se vrši danes v sredo ob 5. uri popoldne v prostorih Splošnega slovenskega ženskega društva. Na dnevnem redu je posvetovanje glede kongresa jugoslovenskega ženstva v Ljubljani, dne 1., 2. in 3. septembra t. 1. * Češ ka obec porada due 5. t. m. v Testauračni mistnosti Ndrodniho Domu zabavni večirek. Začetek o 8 h večerni. Vstup voIny. Hoste vitani. * Dražbi sv. Cirila in Metoda v Ljub-fjani je poklonila rodbina gospoda deželnega predsednika dr. V. Baltiča v poča-ščenje spomina pokojne gospe Amalije Zerjavove znesek 500 kron. — Gospod Anton Virant je daroval mesto cvetja na grob pokojnemu bratu g. dekanu Ivanu Virantu C. M. družbi 100 kron. — Član- j stvo kamniškega učiteljskega društva je naklonilo vsoto 810 kron, zavedajoč se važnosti n zanuščenosti C. M. družbe, katero je zbralo v počaščenje spomina bla-gopokojne gospe Tomanove v Moravčah. Darovalcem iskrena hvala! * Rodbina deželnega predsednika gospoda dr. Baltiča je darovala v počaščenje spomina gospe Amalije Ze rjavo ve Družbi sv. Cirila in Metoda 500 kron in Podpornemu društvu jugoslovanskih akademikov v Ljubljani 500 kron. * V Semiču v Beli Krajni nastopa pri občinskih volitvah proti klerikalcem, ki so imeli dosedaj občino v rokah in gospodarili ž njo. kot svinja z mehom, neodvisna kmečko-obrtniška skupina. Za cilj in program si je postavila ozdravljenje od klerikalcev temeljito zavoženega občinskega gospodarstva. Domači klerikalni prvaki bruhajo seveda ogenj in žveplo na neposlušne volivce, a vse jim nc bo nič pomagalo. Ljudje so siti klerikalnega terorja in bodo to pokazali tudi pri volitvah. * Umrli Invalidi. V državnem zdravi-fišču za bolne na pljučih v Golniku na Gorenjskem so v zadnjem času umrli na- država sama. * Nepoboljšljiv hajlovec je vsekakor Rihard Weber v Mariboru, bivši tajnik Heimstatta in Hausherrenvereina, se daj tajnik evangeljske občine. Na dan plebiscita na Tirolskem glede zedinje nja z Nemčijo se ni mogel umiriti in je ponovno dajal duška svojemu navdušenju za Tirolce s hajlanjem. Možakar je bil obsojen na 8 dni policijskega zapora. Značilna za tega hajlovca je sle deča resnična dogodbica: Nekega dne da je policijski višji komisar dr. Sen. kovič pozval k sebi in ga opozoril, da je hajlanje prepovedano, ker se smatra za izzivanje. Weber je nato obljubil da se bo poboljšal in upošteval nove razmere. Ko pa je odhajal iz sobe g. komisarja, 6e je poslovil z besedami Heil, Herr Doktor! * Umrl je v Zagrebu Dragutin H i r Š, znani profesor botanike in zoologije in pisatelj potopisov. * Tatvine v Mariboru. 'Josipu šeguli učiteljiškemu maturantu je neznan tat v noči na soboto ukradel v stanovanju vse perilo in obleko. — V kirurgični sobi so dne 1. maja izginile vse odeje Sumi se, da je izvršil tavtino kak pacijent. * Samomor. V torek se je v svojem stanovanju v Gregorčičevi ulici v Ma riboru iz dosedaj še neznanega vzroka ustrelil lesni trgovec Lippert. * Prodani dekleti. V Varaždinu se je produeiral neki advokat, ki se jc izdajal za ameriškega kinoglumea Harrvja. J?o srečilo se mu je premotiti dve deklici, stari okrog 15 let, da jih povede s seboj. Na nepojasnen način so dobile pri mestnem poglavarstvu potne liste. Dosedaj so ju roditelji zaman iskali. V Zagrebu se je dognalo do sedaj samo toliko, da je pravo ime glumea Slavko Draganič. Sumi se, da je deklici prodal v kako javno hišo. ker sta obe krasotici. Poizvedbe se nadaljujejo. slednji invalidi: pravnik Poris Kukar Ljubljane, Anton Rome iz D. M. v Po Jju, Anton Turk iz Polhovega gradea in Ivan Hragoljnik iz Celja. * Smrtna kosa. Dne 1. maja je umrl v Celju bivši posetnik in gostilničar v Gledališki ulici, Ferdinand Krona-weter. * Celjski mestni fizikat je dne 3. ma-,fa razobesil belo zastavo. Ta dan namreč v Celju ni bilo več nobenega slučaja kužne bolezni Tudi v celjski bolnici ni več nobenega za- kozami obolelega meščana, pač pa so še 4 bolniki iz okraja. * Poročil se je dne 2. maja g. Franc Lebar, učitelj v Hrastniku z gdc. Marijo Lipovšekovo, učiteljico v Trbovljah. Čestitamo! * Mariborski klerikalci so sedaj v stlni zadregi, ker se glede županske volitve noče nikdo več z njimi pogajati. Tudi sicer nimajo več poguma za pogajanja-, ker so jih komunisti in narodni socijalisti tako strašno blamira-li. Pogodu bi jim bil vsak in celo komunističen župan, samo da ne bi bil izvoljen kak demokrat. * Lojalni Srbi so na svojo prireditev gradnjo pravoslavne cerkve v Ma riboru povabili tudi klerikalce in jih naprosili, naj imenujejo v odbor svoje zaupnike. JToda nelojalni klerikalci ■ koli »Straže* so smatrali to za navadno provokacijo in odklonili sodelovanje. Sicer pa jih ni nikdo pogrešal. * Na naslov,mariborske carinarnice. Maribor je za našo državo, posebno pa za Slovenijo, velike važnosti zaradi tranzitne trgovine in kot obmejno mesto, ki ima vse pogoje za uspešen razvoj. Vsa njegova bodočnost je zgrajena ravno na teh dejstvih. Človek bi zato pričakoval, da se bo promet čim bolj pospeševal, ne pa oviral, kar je žalibog dejstvo. Sikane carinarnice so namreč že tako neznosne. da groze odvzeti mestu ta edini pomen. Vsled novih carinskih odločb o preiskavi potnikov in carinjenju, morajo posamezni vlaki in celo brzovlaki čakati kar po več ur. Tuje države, ki si lahko^ pomagajo z drugimi progami, so že večinoma sklenile, da se bodo izogibale Maribora. Tako je že prenehal brzovlak iz Avstrije v Italijo, od česar ima Peskov boj proti kapitalizmu v teoriji in praksi Znano je, kako jc g. Pesek poročal v svoiem listu o shodu, ki ga je imela NSS dne 19. marca 1.1, v Uni-onu. Tedanji urednik »Jugoslavije*, g. Kosovel, se je proti temu pristranskemu, neobjektivnemu neresničnemu poročanju v listu, ki si je nadeval naslov nestrankarskega dnevnika, upravičeno uprl in vstavil list notico, da za poročilo o manife-stacijskem shodu NSS uredništvo ne odgovarja, ker ga ni uvrstilo iz lastne inicijative. hoteč s tem preprečiti, da bi javnost ne sumničila uredni kov, da pod krinko neodvisnosti, ne-pristranosti, objektivnosti in infor-mativnosti. katere je « Jugoslavija* vsak dan naglašala, namenoma va-rp''o javnost. G. Pesek pa je to notico, ki je hotela varovati objektivno stališče redakcije, samolastno, kot pravi »kapitalistični gospodar*, kateremu so uredniki le služabniki, dal odstraniti iz stavka. Da bi se nad g. Kosovelom, ki je skušal ščititi --ojo in svojih tovarišev žurnalistično svobodo in dostojnost, maščeval, ga je g. Pesek kot lastnik »Jugoslavije® dan kasneje kratkomalo odslovil iz službe, ne da bi plačal odpravnino, ki mu po zakonu gre. Organizacija novinarjev se je proti temu brez primernemu izkoriščanju svojega člana s strani njegovega delodajalca seveda zavzela in storila po svojih odbornikih pri g. Pesku primerne korake, da ga pouči o novinarski dostojnosti in pripravi do tega, da popravi g. Kosovelu storjeno krivico. G. Pesek je ostal nedostopen. Vsled tega je proglasilo novinarsko društvo, v katerem so zastopani novinarji vseh političnih strank nad uredništvom »Jugoslavije* delno zaporo, dokler se spor med g. Peskom in g. Kosovelom ne uredi. G. Pesku se jc sedaj pobunil čut podjetnika in gospoda. Vložil je vri državnem pravdništvu proti g. Kosovelu in odbornikom novinarskega društva kazensko ovadbo zaradi hudodelstva izsiljevanja. Ta korak g. Peska popolnoma ka-rakterizira. Ni se zadovoljil s tem, da je uslužbenca, ki jc ugovarjal njegovi samopašnosti, vrgel na cesto, lotil se je celo stanovske organizacije, ki se je za svojega krivično pre ganianega člana zavzela. G. Pesek, ki ob vsaki priliki rohni proti kapitalističnim maliinacijsm drugih strank, kliče nolicaje in žandarjena pomoč proti svojim izkoriščanim uslužbencem, in ovaja državnemu pravdništvu stanovsko organizacijo, ki svojega člana vzame v zaščito. G. Pesek, ki je kot voditelj NSS nekak oficijelni branitelj absolutnega koalicijskega prava, g. Pesek, ki je v »Jugoslaviji* rohnel proti «rcdu in radu», kliče oblasti na pomoč, kadar se koalicijska pravica obrne proti njemu. V Sloveniji menda še ni bilo tako žalostnega slučaja. Stvar jc sedaj pri sodišču, kjer se bo narodnosociiain/) mišljenje in de-ovanje g. Peska že temeljito pojasnilo. G.Kosovel je vložil proti gospodu Pesku zaradi krivično pritrga-ne mu odpravnine pri sodišču tožbo. O stvari bomo še podrobneje poročali. ČEŠKOSLOVAŠKO PREMO* J - Beograjska borza. Na 21. redni. skup-OOVNO GOSPODARSTVO. Praga, 1« -iAja, (nju tečajev tekom pretočenega leta in o Vded splošne Industrijske krize ir notranjem poslovanju borze same. V vseh delih republike se kaže tudi v (Beogradu posluje zaenkrat samo efektna premogovni produkciji in gospodarstvu I borza. Upravni odbor je sicer sklenil u-gotova stagnacija. Tudi mali konem-1 stanovih tudi produktno borzo, vendar mentje se v pričakovanju znižanja cenita še ni mogla začeti z delom, ker manj-zdržujejo večjih nakupov. Premogovno kajo skladišča, poslovni prostori itd. gospodarstvo je treba oživeti, ker jr (Promet na borzi je iznašal y preteklem z njimi v tesni zvezi ruroj vse druge letu, če računamo nakup in prodajo sa-industrije. Vedno močnejše so zahteve mo po enkrat, 642 milijonov dinarjev, po znižanju cen premoga, dasi nekateri lin sicer promet v devizah 322 milijonov, premogovniki, zlasti manjši, zahtevajo promet v valutah 311 milijonov dinarjev, zvišanje, češ da so pri dosedanjih niz- Drugo odpade na državne papirje, na kih cenah vsake nove investicije iz- delnice denarnih zavodov, Industrijskih ključene da imajo previsoki produkoij- in drugih podjetij. Glede valut se je naj-ski stroški za posledico odpuščanje več kupčevalo v markah (v vrednosti 109 delavstva ali omejevanje obratovanja, milijonov dinarjev), najmanj v švicarskih Premogovno gospodarstvo povzroča frankih, v devizah pa največ v francos-republiki velike skrbi in sitnosti. Med Mh frankih (v vrednosti 119 mili jonov delavstvom zveni klic po socializaciji, dinarjev), najmanj pa v grških drahmah, vlada pa se radikalne rešitve tega V primeri s prometom leta 1919. se je problema boji radi negotovih gospodar- promet preteklega leta več kakor potro-skih posledic. Morala in inteligenca jil. Čisti dobiček iznaša po odbitih amor-celo razmeroma na visoki stopnji sto- tizacijskih zneskih 349.383 dinarjev, ječega češkega delavstva, še ni na — Družba «Humanic», industrijska in tako visoki stopnji, da bi v socializira- trgovska družba s kožami in čevlji se nih rudnikih prevzelo z vso zavestjo snuje v Sarajevu. Delniška glavnica zna-in resnostjo tudi riziko gospodarskega Sa 10 milijonov kron. Glavnica se bo v prospevanja rudnikov. Skušnje, dob- kratkem povišala na 20 milijonov. Ustaljene v Nemčiji, kjer je delavstvo go- novitelji so razne sarajevske banke, tovo zreleje za socializacijo, ne mikajo = Električna zadruga se ustanavlja v posebno k takojšnjim radikalnim- re- Skoplju za eksploatiranje potoka Treska formam. Vrše se resne ankete, ki sku- za industriske namene, šajo težak problem socializacijo rešiti «= Nova šnmska banka. V Sarajevu se na način, ki bi zagoto\-ilj)rodukti»nost ustanovi banka za šnmsko industrijo. socializiranih rudnikov, Zlasti jc nego- Glavnica znaša tri milijon«. Delnice se glase na ime. Ustanovitelji so organiza- tov finančni efekt. Ministrstvo za javna dela razglaša, cija lastnikov žag, Srpska kreditna, Hr- da je ukinjenje dav^a na premog radi vatska centralna- Srpska centralna, mu- državnih fiuai.c nemogočo. Mogočo je slimanska centralna in Srpska pnvredna »amo znižanje davka, katero bo zna- banka v Sarajevu, šalo 12'8%, ka- znaša pri vagonu ru- = Ponudba železniških pragov. »Trgo- javega premoga približno 150 Kč, pri vinski glasnik* prinaša vest, da je en vagonu črnega premoga pa ca 350 Kč. konzorcij ljudi, ki so se že preje bavih Istočasno se zniža cena koksu na ta z lesno trgovino in ki jim ne manjka niti način da se bo davek pobiral od pre- izkušnje niti kapitala, ponudil prometne- motra, določenega za predelavo v koks mu ministrstvu oddajo 10.000 kubičnih in ne od že gotovega koksa, kakor je metrov specijalnega gradbenega lesa m bilo dosedaj. Poleg tega se določi ce- 1,230.000 železniških pragov. Večji del na koksu po natančnih novih kalku- pragov namerava konzorcij izdelati v ladjah, s čimer se tudi računa na Srbiji, ker je ravno na sibijanskih pro-zmanjšanje cene. Novo določene nižje gah največja potreba restavracije pro cene koksu in premogu bodo v krat- govne podlage. kem objavljene. Z novo upravo premo-1 = Čebelarska razstava v Osjekn. Osnovnih cen se hoče za daljšo dobo sta- I ješko čebelarsko društvo namerava po-bilizirati premogovno gospodarstvo in vodom 401etnico svojega obstoja prirediti s tem povspešiti razvoj ostale industri- od 25. do 28. junija veliko čebelarsko raz-je in odstraniti krizo brezposelnosti. stavo v Osjekn. Istočasno bo priredilo Na ta način bo dan nov impulz k zni- tudi osješko gospodarsko društvo svojo žanju cen industrijskih produktov. razstavo. Ministrstvo si pridržuje še v naprej = Volitve za trgovske zbornice. Mini-ndeskrajšano kontrolo premogovnega ster trgovine in industrije je odredil, da gospodarstva. Prosta trgovina s pre-js0 jzvr^. volitve za vse trgovske in obrt-mogom je šc nemogoča. Gotove olaj-|n;gj-e zbornice v naši državi do konca Save nastanejo samo v tuzemskem meseca jflija; t. 1 prometu. Prosta trgovina bo mogoča = G<,gp(>dar8ka ^tava v Pragi. Go-samo s prebitkom, ki nastane po bitju I ^arska ra„tava v Pragj, ki bo otvor-konsuma splosno koristnih poletij 12 ter ^ trajala do 17. maja, bo (elektraren, plina-ren. vodareu itd) Iz-Leliko trži5Ce kmetijskih strojev, a za-voz v inozemstvo ostane pod kontrolo. miajcna j* tudi kot bogat vir za nakup Izvozni davki bodo urejeni tako,_ oa -taDe pcnitnine jn kuncev. Raz- bo tudi slabsemu premogu in manjšim *tava bo Ta7.deijena po strokah in bo ob-podjetjem omogočena konkurenca. lH la več velikih oddeikov. Krepka češ-voz kvalificiranega premoga bo sploh koslovaška industrija kmetijskih strojev izključen« j ie pripravila za gospodarsko razstavo (veliko izbiro izvrstnih strojev najnovej-_ Lesni trg. Razvoj naše lesne tr- šega sistema, izdelanih specialno za to govine odvisi od rešitve vprašanja pzstavo. ki služijo tako za obdelovanje baroške luke. Ker se zavlačuje deri-1kakor tudi ™ predelovale po-nitivna rešitev, zastaja velik del les- Ijedelskih produktov. V dveh velikih pa-ne trgovine, posebno v Gorskem Ko- Hjonih bodo razstavljeni laneni produkti taru in Sloveniii. — Delnice gozdnih — od semena do izdelanih proizvodov — poduzetij padaio. Na zagrebški bor- a ž v zvezi bo tretji paviljon, v zi se je oovpraševalo edino po del- katerem ho razstavljeno srbsko narodno nicah »Slavonije*. Previsoka obrest- vezivo in različna srbska narodna dela, na mera za vloge in velika potreba To razstavo prireja *Kolo srbskih sesta-po gotovini, rušijo konstantno cene ra* v Beogradu. V keramičnem oddelkn tudi drugih efektov. — Večje povpra- |hodo razstavljene zlasti neke novosti v sevanje vlada -- vsled visokega te- tej panogi češkoslovaške Industrije. Vi-čaja italijanske lire po mehkem lesu. delo se bo tamkaj peči. pločnike, kopal-Znaten je eksport v Grčijo. Egipt in niče. razne predmete za opremo kuhinje Vlalo Azijo. Bosensko in hrvatsko in pekarne kakor tudi stroji za produk-jlago najde vsled povoljilih dimenzij I eno opeke najnovejšega modela. Meliora-veliko iažie kupca kakor pa sloven- cijska skupina nam bo predočila vse, kar sko. Trgovina v hrastovim zastaja se je na češkoslovaškem v tem oziru sto-še naprej, ker stagnira inozemska rilo. Demonstrirala se bo regulacija, su-industrija, ki predelava naš hrastov šenje in namakanje tal. rekultivacija, les. Inozemski kupci sicer povprašu- zbiranje in odvajanje vode, izkoriščanje jejo po železniških pragih, vend .r (vodne sile itd. Za nastanitev in sprejem Stavijo tako nizke ponudbe, da red-1 gostov se vrše najobsežnejše priprave. (O pride do sklepa. Les in lesni pro-(Kakor znano, so odpravlja iz .Tugosla-dukti So imeli v perteklem tednu sle- vije velika ekspedicija na to razstavo, deče cenc: hrastova debla I. razred | Vlada jc v to svrho odobrila podporo 1800 do 2800 kron. II. razred 800 do 200.000 dinarjev. Iz Ljubljane, Beograda ii kot zastopnici rudarskih delavcev, da zniža a 1. majem temeljne rudarske plačo od 72.50 na 58 kron, oziroma od 64 na 40 kron. Delavci znižanja plače niso vzeli na znanje in odklanjajo odgovornost za slučaj, ako bi delodajalci ostali pri svojem diktatu. Delodajalci so pozvali delavce za jutri na razgovor. =*= Prosta trgovina z žitom na Madžar« skem. Madžarska vlada je izdala naredbo, ki dovoljuje trgovanje z žitom, katero je bilo dosedaj monopol delniško družbe za blagovni promet, vsem poklicnim trgovcem z žitom .v; prostem prometu. = Pomorske zveze. Francosko paro« b rodno društvo »Les Affreteurs Rennis» bo uredilo redno zvezo med Marseilleom, Dubrovnikom ,Splitom in Senjsko Reko. — Holandsko parobrodno društvo »Konin-lyke Nederl. Stoomb. Mj> pa vzdržuje redno paroplovno zvezo med Amsterdamom in Senjsko Reko. Prva ladja Irene je žo odšla iz Amsterdama. ParaiB Ma- = Nemško jeklo najceneje. Iz Ne-wyor-ka poročajo: Kralj jekla Schwab je imel na banketu, ki ga je dala trgovinska zbor niča govor, kjer je med drugim dejal, da bo Nemčija v boju za nove cene nad krilila Zedinjene države in zaveznike, ker more jeklo za 20 dolarjev pri toni ceneje! izdelovati, in sicer zaradi nižjih mezd. Razlika je iskati edinole v nižjih mezdah ker so plače v Nemčiji veliko manjše kot drugod na svetu. Sohwab je izrazil prepričanje, da se bo produkcija dvignila, čim se znižajo mezde. Borza 3. mala 1430 588 1080 770 410 9625 750 445 101. 1200 kron. hrastove deske do 5 cm (in Zagreba odide pod vodstvom ministra 3000 do 4500 kron. preko 5 cm 4000 Puclja v Prago več sto kmetovalcev iu do 5000 kron, bukova debla I. razred članov raznih gospodarskih korporacij. 450 do 600 V-— javorova debla 1200 Cene za železo. Ka Nemškem so po do 2000 kron, mehko tesano blago dolgih debatah odpravili maksimalne ce-600 do 800 kron. vse za kubik, brzo- ne "za nekatere vrsto železa. Posledica javni drogi, hrast 12.-> do 180 kron temu je trajn0 padai1je cen tem produk-za komad, železniški hrastovi pragi {om. Povpraševanja je jako malo, mno-130 do 200 kron lil bukovi pragi 9o ga podjetja so zmanjšala ali celo ustavi-do 130 kron, oboji za Komad, lesno la svoje obnite. Dana5nje cene so napram oglje za v—^n 15.000 do 17.000 K (zadnjim za 15 do 30 odstokov nižje. Ta-za vagon. ko Btan9 železo v palicah 2100 do 2000 = Hmeljarji In somteresentl imajo 5. mark za tono (preje 2440 razlika t. m. ob treh popoldne v Roblekovi dvo- 18 odstokov) in srednja pločevina 2400 rani v Žalcu strokovno zborovanje. mark za tono (preje 3360 mark, razlika = Obrestna mera. Poročali smo, da na-130 odstotkov), meravajo dunajske banke zvišati obrest- j = Hrvatski premogokopi znižajo delavno mero za uloge na 3 in pol odstotka, jeem plače. Upraviteljstva premogokopov To so sedaj tudi izvršile. BudimpeStan- jna Hrvatskem se pritožujejo, da ni kup-ske banke ne bodo povišale obrestne me-1 cev za premog, deloma zaradi zastoja v re. — Uradna diskontna mera nemških (domači industriji, deloma pa zaraditega, bank je 5, avstrijskih 6, bolgarskih 6 in (ker so železnice preskrbljene z boljšim pol, angleških 7, francoskih 6, italijan-1 trboveljskim in bosenskim premogom, skih 6, portugalskih 5 in pol, češkoslo-(Večje število delavcev je bilo odpuščenih vaških 6, švicarskih 4 in r>ol. romunskih (na neomejen dopust. Sedaj je zveza indu-4 in Dol odstotkovr Btrijalcev nazna.nila splošni UpJavski zve* Zagreb', devize: Berlin 214 — 214.50, Rim 675 — 678, London 581, Newyork kabel 138 — 140.50, Pariz 1085 — 1095, Praga 193 — 193.215, Švica 2495, Dunaj 22.20 — 22.55, Budimpešta 68 — 70. Valute: dolar 137.25 — 187.75, avstr! krone 24. rublji 50 — 60, češke krone 193, franki 1050, napoleoni 482 — 484, marke 210, leji 218 — 220, lire 658, turške zlate lire 500. Blagovna borza: pšenica 73 — 74 kg franko vagon Zagreb 990, ječmen 60 kg franko vagon Bačka 570, koruza franko vagon Zagreb 456 —i 460. oves 435, moka nularica brez vreče 1510, moka za kuho brez vreče 1370, pisani fižol brez vrečo 400, beli 520, krompir franko vagon Barč 150, svinjska mast franko vagon Bačka 3900. denar blag Banka za Prlmorle . » > 920 Hrvatska eskomptna banka s 1400 Jugoslavenska banka . ; , 575 Ljubljanska kreditna banka • 980 Eksploataclja drva » ■ » , 1850 Slavonia ...... i « 1160 Srpska banka :<>>■• 760 Trgovsko-obrtua banka . . 405 Jadranska banka s . > t . 3000 Dubrovačko parobrodno dr. ^800 Praštediona ...... 9550 Rečka ptička banka . . r ■ 735 Banka Brod na Savi ... 440 Poljedelska banka . 5 ; , 100 Ljublj. strojne tov. in liv. . 850 Beograd. Borza radi pravoslavnih praznikov zaprta. Dunaj, devize:' Zagreb 441.50 445.50, Berlin 949 — 955. Budimpešta 286.50 — 289.50, Bukarešta 1010 — 1020, London 2430 — 2450, Milan 2940 — 2960. Newyork 603 — 607, Pariz 4780 — 4820. Praga 852 — 858, Sofija 732.50 — 742-50, Varšava 72.75 — 74.75, Curih 10.725 — 10.775. Valute: dolarji 598 — 602, levi '20 — 730. marke 950 — 956, funti 2110 — 2430. franc. franki 4750 — 4795, lire 2932.50 — 2952.50. dinarji 1753 — 1773, poljske marke 72.75 — 74.25, levi 996 — 1000. carski rublji 180 — 186, švic. franki 10.675 — 10.725, eškoslov. krone 852 — 858. Praga, devize: Berlin 111.75 —« 113.25, Curih 1288.50 — 1294.50, Milan 351 — 353, Pariz 563.50 — 566.50, London 289 — 291, Ne.wyork 72.50 — 73.50. Beograd 209 — 211, Bukarešta 118.25 — 119.75, Sofija 86.50 — 87.50. Dunaj 11.15 — 12.15, Varšava 8.375 — 9.375, Zagreb 52 — 53, Budimpešta 35.25 — 36.25. V a-lute: marke 111.75 — 113.25, švicarski franki 1783.50 — 1786.50, franc. franki 560.50 — 563.50, funti 287 — 289, dolarji 72 — 73, dinarji 202.56 — 204.50, leji 118.25 — 119.75, levi 82.75 — 83.75, avstrijske krone 11.15 — 12.15, poljske marke 8.375 — 9.375. Berlin, devize: Italija 317.15 —. 317-85, London 259.20 — 259.80, Newvork 65.305 _ (55.445. Pariz 516.95 — 518.05. Švica 1152.80 — 1155.20. Dunaj 18.855 — 18.95, Praga 89.20 — 89.40, Budimpešta 31.335 — 31.415. Cnrih: Berlin 8.775. Newyork" 567, London 22.53, Pariz 44.50, Milan 27.55, Praga 7.925, Budimpešta 2.85, Zagreb 4.05. Bukarešta 9.30. Varšava 0.68, Dunaj 1.70. Vremensko poročilo Ljubljana 30« m nad morjem D a ] aL> O c o 7. uril TSo-H 1». nri1 7U 7 il. ari I 7S7-0 H H2 Vetrori N«bo «-8 1S-5 10.» djngzp. n£. obl. pol ob!J dež Sredn> včerajšnja temperatura 11.4, normalna li-( Vranenaka napond: deierao joinoTr«Bie Solnce vzhaja ob *-ti zahaja ob 1*12 Lastnik in izdajatelj Konzorcij ,Jntraa. Odgovorni urednik .Vit E. Helene. 586 10—8 pisalni stpoj Zahtevajte prospekt! razmnoževalni apax>at Glavno zastopstvo: THE REK C® Ljubljana. SCredifni zavod sa trgovino in t Brzojavni oastov: Kredit LJubljana P?eŠ£mOVa UlStd 50, V iaSfH@fiH Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila Schicht Delo 1 ?• * -s ji rifc r® «m r a n £ 593 6-4 *< Schicht prt vsake« v«Rt» .p»a9a; !»dr.|iij -»sairtm-as«*a v.ktfcttg.Jn ca#Bdto.Hh->» sniefe. Vh!čhi^FO:llil Primožič 753 mizarstvo in parketa 10-2 Trnovski pristan 4« Priporočamo domače tvrdke: IT Mali trgovski iii obrtni oolesnlk. Izhaja poljubno. Vsaka ciljava 4 K. PuškarJI: Kaiser F. K., Selenburgova al. 6. Skladišča: Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d. p.] Špedicija. Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d. p.] Trge vino: Deronda Fran, konfekcija, manufak-tura na debelo, najnižje cene, Emon-ska cesta 8. L. Mikuš, izdelovanje dežnikov, Mestni trg 15. 13 IJ3 l a P!3il II ijilji 651 lwr«S5sa s. 530LEMC 4. Ljubljana, Hilšerjeva ulica št. 5 f se priporoča za nakup najboljših instrumentov izvrstnih tovarn po najsolidnejših in nizkih cenah. 767 3-1 Slovenska eskomptna banka v Ljubljani. Vsled sklepa občnega zbora z dne 27. aprila 1.1. izplačuje se dividenda za leto 1820. 8% to je na kupon K 32"—, in sicer za delnice prvih štirih emisij, začenši s L majem t. 1. pri blagajni centrale in podružnici Novo mesto. 766 Upravni svet. vseh vrst obiske v zalogi Za gospode velika izbira modnih in športnih oblek lastnega izdelka. Angleško sukno - Lister. Znižane cenel Zahtevajte vzorce! Mi I« kranjska razpoSiljalna Uufeliana, Dvoriti trg it 3. banka: i na hranilne knjižice, žiro in droge vloge pod najugodnejšimi f pogoji nr prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. i>I ' i ii in n Sira Jeograd, Celje, Dubrovnik, JCotor, Kranj, fjnbljana, Jfiaribor, Jldetkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Zrst, VRen. »» f ®sJtf«ie zveze 2 vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu. I llJaf