1Z0. številko. v iMani. i petek, ll nain 1908. XLl. leto. Uhaja vsak dan zvečer Izvzcmil nedelje in praznike ter v.iija po posti piejeman za 14 K, za p o II leta 12 K, za četrt leta 6 K, aa en mezec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača telo leto SO K. — Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za _ Dopisi naj se Izvole trankovaM — Rokopisi se ne vračajo. — Dredztlarvo lm Uretnlštva telefon it M. dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjeiufna dom za vse leto vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nasadilo celo leto 28 K. Za vso druge dežele in Ameriko se plačuje od peterostopne perJt-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat, je v Knaflovih ulicah št 5. — Upravnlitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari. Upravnistva telefon št. 85. Posameine številke po 10 h. Klerikalno psovanje naprednega dUaitva. Na naših klerikalcih se pojavljajo očitni simptomi blaznosti, zakaj blaznost je in nič drugega, kar pisarijo zdaj klerikalci zoper napredno dijaštvo slovensko, ki se je v Pragi pridružilo češkemu dijaštvu, v Gradcu pa se v zvezi z drugimi Jugoslovani, a popolnoma samostojno in neodvisno od nemških buršev zavzelo za svobodo znanosti in avtonomijo vseučilišč, reklamujoč obenem zase popolno ravnopravnost in obsojajoč nemška prizadevanja zoper ustanovitev slov. vseučilišča. Postopanje slovenskega naprednega dijaštva je bilo gotovo korektno. Izpolnili so častno dolžnost, ki jo imajo kot akademiki. Kdor zase zahteva ravnopravnost z Nemci na vseučilišču, ta ima gotovo tudi dolžnost, da brani avtonomijo teh vseučilišč in njih svobodo, kajti ravnopravnost, ki jo zase slovenski akademiki reklamujejo, ne obsega samo pravic, marveč nalaga tudi dolžnosti. Res, da brutalni nemški burši zabranjujejo s silo slovenskemu dijaštvu uživanje ravnopravnosti, ali z nasilstvom se ne da ubiti pravica in dokler hočejo slovenski dijaki, da veljajo za ravnopravne, dotlej morajo tudi izvrševati dolžnosti ravnopravnih akademikov. S tem, da branijo avtonomijo in svobodo vseučilišča, so pokazali, da poznajo in imajo voljo izpolnjevati svoje akademičue dolžnosti, in če bi jim Nemci sedaj še hoteli odrekati ravnopravnost, bi s tem posebno jasno pokazali, da so krivični nasilniki. Naši klerikalci seveda niso zadovoljni z naprednim slovenskim di-jaŠtvom. To je čisto naravno. Naši klerikalci itak niso nič drugega kot hlapci nemških klerikalcev, ki vodijo sedanjo vojsko zoper svobodo in avtonomijo vseučilišč. Klerikalci vseh narodnosti so čisto edini v svojem prizadevanju, podjarmiti vseučilišča in zadušiti svobodno vedo, zakaj nikdar niso tako živo kakor zdaj čutili, da je svobodna znanost tista mogočna sila, ki bo sčasoma podrla in uničila klerikalizem tudi pri nas, kakor ga je na Francoskem. Kakor rečeno, se nič ne čudimo, da stoje klerikalci z dušo in s telesom na strani tistih, ki vodijo zdaj vojsko zoper vseučilišča. Videč, da nimajo pri tem slovenskega naprednega dijaštva na svoji strani, jih jeza tako lomi, da psu je jo, kakor hi bili postali božjastni. Kaj drugega od teh ljudi itak ni bilo pričakovati. Kadar klerikalci tako robne in psujejo, je to vedno dobro znamenje. Slovenski akademiki bodo seveda vzlic vsemu temu hodili mirno svojo pot. Pokazali so v sedanjem kritičnem trenotku, da poznajo svoje dolžnosti kot akademiki in da izpolnjujejo v dostojni obliki te dolžnosti; pokazali so, da so pripravljeni, stati na braniku avtonomije in svobode svojega vseučilišča in se bodo odslej toliko laglje borili za dejanjsko prepoznan je svojih akademičnih pravic, za dejanjsko veljavo v teoriji jim od učne uprave itak pr i poznane ravnopravnosti. Rekli smo v začetku teh vrst, da se v klerikalnem divjanju zoper slovensko napredno dijaštvo kažejo simptomi blaznosti. Kaj drugega kot blaznost, kot izbruh nenormalne megalomanije pa so te grožnje, s katerimi obsipajo klerikalci napredne visokošolee. Kakor da bi se kdo bal klerikalcev, kakor bi ti res imeli kako moč, kakor bi bila od njih odvisna sedanjost in bodočnost slovenskega dijaštva! To je že očitna blaznost, kar si domišljujejo ti ljudje, glede katerih nam prinaša vsak dan dokazov, da so pač vladni lakaji ki morajo aportirati celo take kosti, kakor je zvišanje krvnih bremen kmečkemu ljudstvu, sicer pa niso nič, ne štejejo nič in ne dosežejo nič. Državni zbor. Dunaj, 21. maja. Današnja seja je potekla nepričakovano mirno, dasi je bilo ravno pri glavnih govornikih o maloruskih nujnih predlogih zaradi nerednosti v gališki upravi in zlorab pri zadnjili volitvah pričakovati kakih hujših nastopov. Oba glavna govornika, grof Dziedu-szveki in Daszvnski, sta temeljita poznavalca galiških razmer. Grof Dzieduszvcki (glavni govornik proti maloruskim predlogom) je govoril v prvi vrsti o umoru grofa Potocke-ga. Ako se naj v Galiciji, kjer tli še vedno anarhija, napravi red, ne sine zbornica lahkomišljeno upravi vezati rok. — Poslanec Daszvnski (glavni govornik za nujnost), je izjavil, da smatrajo socialni demokrat je čin Sičinjskega za politično napako. Grof Potočki ni bil pri radikalnih Poljakih nikoli priljubljen ter je skušal izkazati nekoliko pravičnosti Malorusom. Govornik je pozival vlado, naj ugodi maloruski zahtevi v gališki upravi. Problem v Galiciji je mogoče rešiti le z avtonomijo obema narodoma, nikoli pa ne z bajoneti. — Pri glasovanju je bil nujni predlog Ceglinskega odklonjen, nakar je začel poslanec Petruševič utemeljevati svoj nujni predlog glede zlorab pri zadnjili deželnozborskih volitvah na Gališkem. Obenem s tem se razpravlja tudi o vseh ostalih maloruskih nujnih predlogih. Razprava se bo nadaljevala jutri. — Pred koncem seje je interpeliral poslanec dr. Stolzel predsednika, kako da je ministrski svetnik Poselil v imenu finančnega ministrstva izjavil, da se je v skupnem ministrskem svetu doseglo glede zvišanja častniških plač popolno sporazumljenje. Inter-pelant je vprašal predsednika, ali se strinja s častjo parlamenta, da se dogodki tako dalekosežne važnosti spo-roče oficialno borzi poprej kakor pa parlamentu. — Predsednik je odgovoril, da mu ni ničesar o tem znanega, a hoče na merodajnem mestu po-izvedeti, nakar sporoči odgovor zbornici. Konference klubovih načelnikov. Dunaj, 21. maja. Današnja konferenca klubovih načelnikov se je bavila v prvi vrsti s tem, kako se naj uredi proračunska razprava, da se pravočasno reši. Določilo se je, da se za celo razpravo da strankam 200 ur na razpolago. Podrobna razprava se bo vršila po skupinah. Vsaka stranka pa ima pravico, število ji odkazanih ur za svoje govornike, prenesti na druge stranke. Cela proračunska debata se dožene v dvajsetih sejali po deset ur. Dne 23. junija bo potemtakem proračun pod streho, da dobi tudi gosposka zbornica priliko, se baviti ž njim do 1. julija. Od 200 ur jih dobe največ krščanski socialisti — namreč 37. Slovencem je odmerjenih 6V2 ur, Hrvatom pa 8 ur. Nezaupnica ministrskemu predsedniku. Dunaj, 21. maja. Včerajšnji nastop brambnega odseka proti ministrskemu predsedniku baronu Bečku se smatra za usodnega za pozicijo Beckove vlade. Odsek je pričakoval, da mu poda ministrski predsednik temeljito pojasnilo o spremembi brambnega zakona, a baron Beck je prebral kratko izjavo brez prave vsebine ter takoj odšel. Na predlog1 poslanca Schuhmeierja je sklenil odsek soglasno, da se seja zaključi ter se skliče zopet šele tedaj, ko bo imel ministrski predsednik čas, da pride k seji. Ta predlog je očitna nezaupnica in demonstracija proti ministrskemu predsedniku. Zvišanje častniških plač. Dunaj, 21. maja. Pri današnjem skupnem ministrskem svetu pod predsedstvom ministra barona Aehrenthala se je doseglo sporazumljenje glede zvišanja plač častnikom in izboljšanja gmotnega položaja vojakom. In sicer se postavi v proračun za leto 1909. celi znesek, ki ga zahteva vojna uprava za zvišanje plač častnikom; za izboljšanje hrane in plače vojakom se je določilo 7 milijonov kron, ki pa pridejo šele v proračun za leto 1910., dočim se za leto 1909 nakaže le milijona K. Častnikom se zvišajo plače s 1. oktobrom t. 1. — Tudi za izboljšanje hrane moštvu se nakaže že letos 500.000 kron. — Z druge strani pa se zatrjuje, da se glede časa, do kdaj naj sega nazaj zvišanje plač častnikom, še ni doseglo popolno sporazumljenje, te-niuč se giblje med tremi meseci, v kar so že privolili Madžari in med šestimi meseci, ki jih zahteva avstrijska vlada. Krščanski socialisti so glede tega na strani Madžarov, ker zastopajo stališče, da je med zvišanjem plač častnikom in moštvu junktim. Za Poljake na Poznanj-skem. L v o v , 21. maja. Knez Lubo-mirski je kupil velika posestva dedičev Selimida v brodskein okraju za pet milijonov kron. Ta posestva se parcelira jo za poznan jske Poljake. Ogrski državni zbor. Budimpešta, 21. maja. Nadaljuje se debata o proračunu nauč-nega ministrstva. Na izvajanja ne-madžarskih poslancev je izjavil naučni minister grof Apponvi, da se mu zdi upravičena želja, naj bi se mladina na gimnazijah naučila vsaj enega nemadžarskega jezika, ki ga govori del prebivalstva na Ogrskem. — Poslanec Potokv je zahteval, naj bi se vse ljudske šole podržavile. Minister se je takoj izrekel proti predlogu, češ, da bi to motilo notranji mir v deželi. (V resnici pa država le ne zmore stroškov, temuč pusti verskim občinam zdrževati ljudske šole, a odločuje pa nad njimi itak državna oblast). Finančna kriza na Portugalskem. London, 21. maja. Pri sestavljanju državnega proračuna na Portugalskem ,se je izkazal primanjkljaj 70 milijonov kron. Kralj Ma-nuel je odredil, naj se preceni kraljevo privatno premoženje, da se povrne državni blagajni tistih 40 milijonov, ki si jil je bil izposodil umorjeni kralj Karlos. Ženska vo ilna pravica na Angleškem. London, 21. maja. Ministrski predsednik Asquith je sprejel deputacijo, ki se je prišla zavzemat za žensko volilno pravico. Ministrski predsednik je obljubil, da bo imel še sedanji parlament rešiti volilno reformo. Ako se pri tem zahteva, naj se volilna pravica raztegne tudi na ženske, ne bo vlada ničesar imela proti temu. Dopisi. Z Dolenjskega. V petek, 15. t. m. je nastal ob poln 2. uri popoldne na Stopnem pri Bučki, v škocjanski župniji, v hiši Martina Jerovca požar. Hipoma sta bili obe hiši v plamenu. Razen dveh hiš in svinjakov ni bilo drugega gospodarskega poslopja. Ker je Stopno na jako visokem hribu in ker je bil grozno hud veter, je, še predno se je dalo znamenje z zvonom v poleg stoječi romarski cerkvi M. B., užgal tudi cerkveno hišo. Streha je bila povsod s slamo krita in v petih minutah je bilo vse troje poslopij v ognju. Nevarnost je bila velika za sosednja poslopja, pa tudi za bližnje vasi Sleme in Bučko, kajti pihal je močan jug ravno v smeri proti Bučki, in goreče tvarine raznašal na vse strani. Zavarovani je imel Jerovc hiši za 1000 kron, cerkvena hiša pa že menda od smrti ključarja Povšeta ni bila več zavarovana. Kako tudi! Župnik Bohinc sedanjega ključarja, dasi ga je sam imenoval, (torej ni postavno izvoljen), le v toliko rabi, v kolikor treba račune od bogatih dohodkov te podružne cerkve podpisati. Pa o tem hočemo prihodnjič spregovoriti! Da bi bil pa dal cerkveno hišo zavarovati, kar stori sedaj vsak kajžar, — čemu pa? Znamenje vzornega gospodarja! Sedaj se naj zanaša, da mu bode občina, ali fara, ali pa soseska novo naredila. Ne boš Peter! Kadar LISTEK. Matico Hrvatska. Za leto 1907. je »Matica Hrvatska izdala en a j s t knjig, in sicer deset knjig poučne in zabavne vsebine in eno knjigo umetniških reprodukcij v barvah. Za vse te knjige je elanom plačati samo 11 kron. Poetične vsebine sta dve knjigi. Tgledni pesnik Gjuro Amold je izdal zbirko lirskih in epskih pesmi pod naslovom »Čeznuća i maštanja«, profesor T. Maretić pa prevod Ovidijevih »Metamorfoz«. Tri knjige so posvečene beletri-stiki. Hvalevredno je, da se je »Matica« odločila izdati znanega in priljubljenega romanopisca Josipa Ev-gena T om i ć a manjše povesti. Letos je izšel prvi zvezek, obsegajoč deset teh povesti pod skupnim naslonom Jos. Evg. Tomiča »Manja djela«. V tem, ko je Tomić zastopnik zgodovinskega romana, je Niko A n-drijaševič pisatelj modernejše struje. Njegova knjiga »Slike i priče J2 neretvanske krajine« obsega 16 kratkih, a intesantnih skie. Med beletristična dela je uvrstiti tudi knjigo »Slovenske novele i povesti«, ki jo je uredil dr. Fr. 11 e -*ie in ki ima namen hrvatske člane Matičine seznaniti s slovenskim jezikom in s slovensko književnostjo. V tej knjigi so zastopani Levstik, Jurčič, Stritar, Kersnik, Stare in Mencinger. Nekak prehod od poetiških in beletristiških del k poučnim tvori »Hrvatsko kolo«, naučno - književni zbornik, ki obsega pesmi, kratke povesti, drame, kritike in raznovrstne poučne razprave, med njimi razpravo o Slovencih v preteklosti in sedanjosti, ki so jo spisali dr. Fr. 11 e -š i č, dr. Pavel P e s t o t n i k in dr. Gregor Ž e r j a v. Vclezaniinivo delo je »Povjest novije ruske književnosti«, ki jo je ruski spisal A. M. S k a b i č e v -s k i j, na hrvatski jezik pa preložil Martin Lovrenčevič. Letos je izšel prvi zvezek. Zelo zanimivi sta tudi knjigi »Prometna politika«, spisal H. S. Brdovački, katera knjiga ima največji aktu valni pomen in ne le za Hrvate, in pa knjiga »Uredba svemira«, po dr. Juliju Scheinerju preložil dr. Oton K u č e r a. »Glas Matice Hrvatske« obsega poleg vsakovrstnih izkazov in ocen različnih knjig tudi celo vrsto temeljitih literarnih in kulturnih razprav in prinaša podobe raznih hrvatskih in slovenskih pisateljev. »Kolo hrvatskih umjetnika«. Letos je izšel drugi zvezek te zbirke. V njem je deset umetniško-krasnih reprodukcij, in sicer osem v barvah, dodan pa je kratek popis originalov. Omejujemo se za danes na to kratko naznanilo Matičnih publikacij, pridržuje si, da priobčimo o prvi priliki o posamičnih važnejših delih specialne ocene. R. Jtarn devico. Povest; spisal K. Oblak. (Dalje.) Fanika, ki ni bila vajena trdega ležišča, se je prebudila že zgodaj zjutraj. Mikalo jo je spoznati svoje novo bivališče in njega okolico. Najprej je odprla okno, na katerem so pajčevine pričale, da že dolgo ni dovolilo vstopa svežemu zraku. Komaj se je Fanika sklonila iz okna in pogleda na dvorišče, je že slišala osorni glas svojega strica. »Na kmetih ni navada spati celo dopoldne,« je renčal stric Anton, dasi je bilo komaj šesto uro odbilo. Neprijazni pozdrav strica Antona ni ozlovoljil Fanike, ker je smatrala stričeve besede za poziv na delo in dela si je želela iz vsega srca, resnega, makar trdega dela. Pohitela je na dvorišče. Stric Anton je bil že na delu. Meril je razne hlode, ki so jih bili pripeljali kmetje v dnevih njegove odsotnosti in rentačil nad hlapcem, ki je s filozofsko ravnodušnost jo prenašal gospodarjeve sitnosti, ne da bi količkaj ugovarjal. »Ho, ho, kako si se pa nališpa-la,« se je rogal stric Anton, ko je stopila Fanika v preprosti, a mestni obleki pred njega in mu želela dobro jutro. »Kaj misliš, da bo že na vse zgodaj kaka veselica pri nas ali da pričakujemo vizit. Na deželi mora človek delati in se za delo primerno opravljati.« Hlapec Tine je z vidnim dopa-dajenjem, a tudi z nekako škodoželjnostjo motril Faniko. Všeč mu je bila, prav všeč, a ker je bila gosposka, ji je tudi od srca privoščil, da si bo morala pri stricu Antonu zaslužiti svoj kruh s trdim delom. Stric Anton je stopil v hišo in se je v kratkem vrnil z zamazanim predpasnikom in z veliko metlo. »Prosim, gospodična, če izvolite hišo in prodajalno pospraviti,« je dejal s svojim vedno porogljivim glasom. »Mica je stara in bo oskrbovala odslej samo živino in kuretnino ter kuhala. Ti boš skrbela za red v hiši in šivala, tvoja mati pa bo pomagala v prodajalni.« Tako je bilo kratko razdeljeno vsakdanje delo. Malo se je Fanika pač obotavljala, toda pravega poguma ni imela, da bi stricu kljubovala. Privezala si je predpasnik in vzela metlo ter šla s staro Mico, da se po njenih navodilih loti odkazanega ji dela. Stric Anton je gledal za njo, dokler ni izginila v hiši, potem je stopil k oknu in krepko nanj potrkal. »Milostiva gospa svakinja, hej, naj izvolijo vstati, saj bo skoro poldne.« Gospa Maroltova je planila s postelje, kjer je bila, oblečena kakor se je pripeljala, prebdela skoro vso noč in je vsa zbegana stopila k oknu. »Kaj praviš, skoro poldne da je?« »Da, skoro, samo nekaj ur manjka,« je odgovoril stric Anton. »Ker pa mislim, da nisi prišla sem na letovišče, marveč da mi pomagaš pri gospodinjstvu, te spoštljivo vabim, da bi vstala in prišla na kratek pogovor.« Gospa Maroltova je hitela ugodit, bolj strogi zapovedi, kakor vabilu podobnemu pozivu strica Antona. Ta je prijel svakinjo za roko in jo peljal v prodajalno, ki je bila na drugem koncu hiše. V tej prodajalni je bilo vse na prodaj. Platno se je tu dobilo in sukno, kava in riž, vrvi iu verige, žganje in petrolej, sploh vse, kar se prodaja v kmečkih štacunah. Bledo, bolehno dekle je poslovalo tu in streglo knpovalkam in kupoval-eem, ki so se prepirali za cene in kričali na zbegano prodajalko, kakor da imajo pred seboj prekanjeno go-ljufico. je cerkveni shod, pride čez £00 Kron denarja, pa župnik Bohinc vse poba-še v malho, ključar pa brke grize. Sam spravlja — sam šteje, nam, ki smo neumni, da dajemo — nič ne pove, koliko, in kako dobi, pa naj tudi sam sedaj cerkvi hišo naredi. Toliko za danes, a drugič bode drugače. Jako je zanimivo, kako je ogenj nastal. Zažgal je šestletni deček Martina Jerovca. Žena imenovanega in nje mati sta spali ob polu 2. uri prav pošteno v hiši, devetletno deklico in šestletnega dečka sta pa brez nadzorstva iz hiše izgnali. Deklica je bila nekoliko slaboumna! Deček je poleg svinjakov z vžigalicami ogenj v listju zakuril in hkratu je bilo vse v plamenu. Imenovana deklica je bila žrtev ognja, ker jo je neusmiljeni element udušil navzlic prizadevanju ua pomoč priteklih ljudi in storila je grozno smrt v plamenu. Neusmiljena mati je pustila mrtvega, nagega in grozno obžganega otroka, ko so ga iz ognja potegnili, kraj poti ležati, da so se ljudje zgražali nad njeno trdosrčnostjo in brezbrižnostjo. Bližnja soseda je pozneje otroka pokrila z nekimi capami. Požarna bramba se je to pot tudi izkazala, da zna več — nego hruške peči. To so naprednjaki! Ko je bilo že vse pripravljeno za odhod na Stopno, je prišel župnik Bohinc in jih je pregovoril, da niso šli k požaru, češ, saj ni gori vode. Pozneje je prišlo par mož od požarne hrambe zijala prodajat. Ko so videli, da so ljudje cerkveno klet, v kateri ima ključar vino shranjeno, pred ognjem ubranili, so brž po gasilni stroj poslali, misleč, da bode za »likof« dosti pijače. Ob 5. uri je prišla pomoč požarne hrambe iz Škocijana, in sicer šele tistikrat, ko že ognja sploh več ni bilo. Nekateri ognjegasci so se, ko so iz neke mlake vodo sesali, jako grdo in sirovo nad izmučenim ljudstvom obnašali. Seveda eele tri ure so ljudje vodo nosili in več nego 300 veder so je nanesli, in ogenj tudi omejili, tedaj naj bi pa še sesalke gonili, in to zato, ker so ognjegasci svojo dolžnost zgrešili s tem, ker so se dali pregovoriti župniku, ki niti pojma nima, kako nalogo ima požarna bramba, župniku, iz katerega gleda sama zavist in sovraštvo. Požarna bramba naj pa zopet v svet trobi hvalo in čast svoje lenobe. Da niso pridno ljudje vode nosili, bi bila tudi cerke^ pogorela. — Prihodnjič nekaj pi-kantnejšega, s čimer g. Bohinc gotovo ne bode zadovoljen. Dnevne vesti V Ljubljani, 22. maja — Napad na graško vseučilišče. Poslanec Hagenhofer je pripeljal 200 kmetov, da bi ž njimi napadel graško vseučilišče. Ti ljudje niso bili povabljeni kot gostje k promociji nekega klerikalnega dijaka, marveč so prišli na pismen poziv raznih klerikalnih poslancev, ki nimajo nobene pravice vabiti goste k promocijam. Klerikalni poslanci so razposlali pozive, naj pridejo kmetje v Gradec z namenom, da s kmeti napadejo vseučilišče. Takih poslanskih pozivov se je vse polno izročilo graškemu državnemu pravdništvu. Dognano je dalje, da so se zbrali kmetje v Gradcu v neki gostilni, kjer so jih aranžer j i tolovajskega napada napajali. Ko so potem šli na vseučilišče, jih je neki kanonik srečal in je vprašal druge gledalce: »Kdo so pa ti pijani ljudje,« nakar je eden izmed vpra-šancev rekel: »Vaši somišljeniki, go- spod kanonik.« Kmetje so bili oboro ženi z gorjačami in državnemu pravdništvu se je naznanilo, da so bili nekateri tudi oboroženi.z revol ver j i. Imeli so tudi kamne v žepih ter s kamni bombardirali vseučilišče. To so dejstva, na podlagi katerih teče pri graškem deželnem sodišču zoper te kmete in njih voditelje kazenska preiskava. Kdor primerja ta dognana dejstva s tem, kar pisari »Slovenec«, bo spoznal, da laže »Slovenec« tako, da smrdi do neba. — Desetletni jubilej škofa Jegliča. Pod tem naslovom piše »Svobodna Misel«: »Deset let že škof uje v Ljubljani občan Jeglič. Ker on sledi našim korakom, hočemo , tudi mi ob tej priliki posvetiti nekoliko pozornosti. Da je pretiran v verskem oziru, je pač znana stvar in sam škof Pogača r se je svoj čas izrazil o Jegliču tako. Pa pustimo njegov verski čut, ker to je vsakega človeka zasebna stvar in niti dva človeka nimata enakega čuta. Vendar pa moramo resnici na ljubo povedati, da je škof Jeglič še ena tistih belih vran izmed ogromne večine duhovnih so-bratov, ki to, kar uče, tudi sami verujejo. Da, na verskem polju bi se Jegliču ne moglo očitati hinavstva; in njega samega gotovo boli srce, če premišlja o »trdni« veri svoje duhovščine. Jeglič je ohranil še naivno vero gorenjskega kmeta, vkljub vsem študijam. Vse to potrjuje vsaka njegova izgovorjena ali napisana beseda. Ko je bil v Bosni, ni bil v verskem oziru tako prenapet. Moho-medancem je hodil celo čestitat za njihove velike praznike, kakor je to tam navada. Tudi je takrat obsojal počenjali je kranjskih kaplanov za časa školovanja Missije. Specialno pa je obsojal osebne napade in gonjo na prižnicah. Toda, ko pa je postal on ljubljanski škof, se je vse to podvojilo in potrojilo. Ko je prišel v Ljubljano, se mu je priredil nadvse slovesen sprejem. Tudi napredna društva so ga šla pozdravit, napredna stranka je celo sklenila z njim nekak pakt. Le en mož je vstal, ki je bil proti njemu, ki je bil proti temu, da bi se delalo kompromise med idejno čisto nasprotnimi strankami, ta mož je bil dr. Ivan Tavčar, ki je edin ostal dosleden svojim svobodomiselnim principom izmed voditeljev napredne stranke. Po njegovem vplivanju se tudi ljubljanski »So kol« ni udeležil škofovega sprejema. Pri tem paktu je igral Jeglič vlogo dvoreznega noža. Najprej se je vezal, potem pa po jezuitsko odklanjal vsako odgovornost za pisavo »Slovenca« in delovanje klerikalne stranke, na drugi strani pa je zahteval od napredne stranke razne koncesije. Kar se tiče narodnega momenta, se zopet jasno pokaže na ljubljanskem škofu, da je klerikalizem le v toliko naroden, kolikor to služi njegovim interesom in da mu je v nasprotnem slučaju narodnost deveta briga, oziroma da mu služi kot sredstvo v dosego svojih namenov. Za časa, ko so klerikalci najbolj napadali liberalce glede zveze z Nemci, je izdal škof Jeglič okrožnico na Nemce, s katero jih vabi v svoj tabor. Nemcem na ljubo je odpravil s Kočevskega vse slovenske duhovnike in jih nadomestil z nemškimi. V najnovejšem času pa je prepovedal župniku Vrhovniku pisati za »Slovenski Branik«, katerega edin namen je, delovati v pro-speh slovenske narodnosti. Da ni sposoben za gospodarstvo, se mu pač ne more zameriti. Bilo pa bi v njegovem interesu, da bi se ne vtikal v stvari, katerih ne razume, in da bi ne opravljal poslov, ki se ne dajo »Tu, ljuba svakinja, boš odslej ti vladala,« je priliznjeno govoril stric Anton gospe Maroltovi. »Tu boš kakor kaka kraljica v svojem kraljestvu. Ta punica poj de v mesto služit; od nje se hitro naučiš, kar je treba vedeti in znati v taki mali kupčiji. Ti si pametna, izkušena, energična žena, ki zna govoriti in nastopati. Glavna stvar je, da prodaš vse s kar mogoče velikim dobičkom in da natančno zapišeš, kar vzemo ljudje na upanje.« Na svoje začudenje je videl stric Anton, da gospa Maroltova nikakor ni tako ogorčena, da bi morala služiti kot prodajalka v kmečki šta-cuni, kakor je on pričakoval. Nekoliko je sicer gospa Maroltova premišljala in nekaj ugovarjala, a besede, da hoče stric Anton upreči edine sorodnike v jarem sužnosti in iz njihove kože rezati jermena, so se zdele stricu Antonu prav rahle in preslišal jih je z največjo hladnokrvnostjo. Naročal je dosedanji prodajalki, naj vestno pouči gospo Maroltovo o vseh tajnostih kupčije in odšel z zadovoljnim obrazom. Pred vratmi je malo postal in si zadovoljno mel roke. . »Izvrstno gre, izvrstno,« je mrmral smehljaje. »Boljše bi ne bil mogel napraviti. Take jezikave in prepirljive prodajalke, kakor je moja ljubezniva svakinja, bi za noben denar ne dobil in take gospodinje, ši- vilje in natakarice, kakor je Fanika tudi ne. Prav izvrstno sem napravil.« Stric Anton je moral prekiniti svoj monolog, kajti iz prodajalne je zaoril glas njegove svakinje. Mogočno, energično in neustrašno je donel ta glas; prevpil je vse druge glasove in končno, ko so vsi utihnili, donel sam, a tako, da se je razlegal daleč naokrog. »Izvrstno, izvrstno,« je mrmral stric Anton, ki je pazno poslušal prepir v prodajalni. »To je ženska! Glas kakor grom in jezik kakor meč. Za dva krajcarja se prepira, kakor bi šlo za večno iz veličanje. Dvajset jih je v štacuni, pa vse jih je ugnala. To je prodajalka. Še z zlatom bi je ne mogel odtehtati, in jaz sem jo dobil zastonj.« Stric Anton že dolgo ni bil tako zadovoljen, kakor ta dan. Gospa Maroltova in Fanika sta vsaka v svojem delokrogu vestno in izborno poslovali, in stric Anton je še ta večer v svoji sobi napravil natančen račun, koliko bo imel sedaj več dobička, ko je spravil k sebi vdovo" in hčer svojega brata. Račun je tako dobro kazal, da si je stric Anton privoščil ta večer kar dva litra najboljšega vina, vsled česar je dobila Fanika priliko naučiti se, kako je najhitreje in najlaglje spraviti pijanega človeka v posteljo. (Dalfe zruurtajta.* prav dobro družiti z njegovim dostojanstvom po mnenju katoliške cerkve. — Po našem mnenju to sicer ne velja, ker rokodelstvo naj bo že tako ali tako, ostane rokodelstvo, ali on mora biti tu* drugega mnenja. Kar se tiče gospodarske točke, le še omenimo, da so njegovi kaplani skom-promitirali zdravo idejo zadružništva med Slovenci. Da se bojuje proti svojim nasprotnikom, je čisto naravno. Toda on se boji odkritega boja, poslužuje se glavnega jezuitskega orožja, namreč zahrbtnosti, de-nuncianslva. Ko so izhajali v, »Slov. Narodu« nekateri precej protikleri-kalni podlistki, je skušal najprej doseči v Ljubljani, da bi se jih zaplenilo, ko to ni šlo, je šel direktno na najvišje mesto in enkrat k justicne-mu ministru, da je dosegel svoj namen. Kako vlogo je igral proti nekemu državnemu pravdniku on in njegova stranka, pač ve sam najbolje. Ne mislimo izreči o njem splošne sodbe. Podamo le dejstva, nn podlagi katerih naj si naredi vsak sam svojo sodbo. Svojim duhovnikom je naročil v uradnem listu, da naj na smrtni postelji ^obdelujejo ljudi, da bi kaj zapustili za razna škofova podjetja. Tudi sam je vztrajen delavec na tem polju, če se gre za lov dedščin, oziroma »darovanj med živimi«. Njegov boj zoper njemu neljube liste in društva, ki delujejo na našem kulturnem polju, širijo pravo izobrazbo, je čisto razumljiv, čeprav je nekulturen. Toda oblika tega njegovega bojevanja je tako srednjeveška, inkvizitorska, da se je more posluževati le ortodoksni srednjeveški hijerarh. Lahko bi šel škof Jeglič v tem oziru nekoliko v šolo k katoliškim modernistom, pred katerimi ima tak strah. Vemo, da je njegova dolžnost kot katoliškega škofa, da odvrača ljudstvo od mišljenja, ker je po učenju njegove cerkve greh »pregloboko razmišljati« ali vendar naj ne bo tako naiven, da bi mislil, da smo še v srednjem veku, in da je mogoče z inkvizitorskimi sredstvi zabraniti razvoj svobodnega mišljenja. Tistih časov ne bo več, kot so bili. Že dejstvo, da so sploh razpravlja tudi med laiki o verstvu, je velikanska nevarnost za katoliško cerkev. In ni je danes tudi na temnem Slovenskem več moči, ki bi odstranila to nevarnost. Mi pa bomo skrbeli za to, da bo ta nevarnost vedno večja in večja. Bojevali se bomo vedno bolj in bolj, ker smo si principi-alni nasprotniki; v idejah ni mogoče nikakega kompromisa. Mi gremo v boj naravnost in odkrito. In če bi naš nasprotnik delal isto, bi z veseljem konstruirali, da se bojuje častno. Te vrstice smo napisali k desetletnici škof o van j a občana Jegliča in niti na misel nam ne pride, da bi ga opozarjali na tisti pasus cerkvenega prava, ki govori, kdaj naj škof prostovoljno odstopi.« — Kuratorij kmetijsko - kemične poskusne postaje v Ljubljani. Deželni odbor je odposlal za dobo svoje funkcijske perij ode v ta kuratorij deželnega glavarja Š u k 1 j e t a in deželnega odbornika dr. L a m p e t a. — Imenovanje. Evidenčni eleve g. Adolf Gotzl je imenovan za evidenčnega geometra v XI. čin. razredu, absolvent geometričnega kurza g. Ivan V e r b i č pa za eleva pri evidenci zemljiško - davčnega katastra na Kranjskem. Iz Ilirske Bistrice se nam poroča: »Slovenec« z dne 16. maja t. 1. je priobčil zafrkljivo notico pod za-glavjem: »Ce so vsi ano«; v kateri trdi znani napihnjeni dopisuneek, da se bistriške občinske doklade od leta do leta višajo. Uradno se lahko vsakdo pri c. kr. davkariji v Ilirski Bistrici prepriča, da so znašale občinske doklade predlanskim 41, lansko leto 37 in letos 36 odstotkov; torej se vidno krčijo. Dokler nam do-pisunče ne more tega dejstva ovreči, ostane v naših očeh »nesramni laž-nik«! Capito? Kar se tiče lova, o katerem fante niti pojma nima, je pač obče znano, da tukajšnji lov nima večje vrednosti. Dopisnik hvali, da klerikalna trnovska občina vse drugače radi lova postopa. Res je sicer, da je trnovski župan »Perkan« nalovil kakih 35 kmetov, ki naj lov v najem vzamejo. Ako bode pa lov kmetu tudi korist prinesel, o tem jako, jako dvomimo. Prepričani smo, da, ako bode kmet pohajkoval po lovu, (ki je ravno v našem kraju bolj šport, ker o divjačini niti govora ni) mu bode pač kmalu zapel — boben. Ker se nam trnovsko klerikalno županstvo nekako v zgled postavlja, ne moremo si kaj, da resnici na ljubo konstatiramo znano dejstvo, da ga ni županstva na Kranjskem, ki bi radi groznega nereda, ali, bolje rečeno, radi nezmožnosti, plačalo toliko glob, kakor ravno nam v »zgled« postavljeno županstvo v Trnovem. Želite detajlov —t To so čuvarji zdravstva! Piše se nam iz celjske okolice 20. maja t. L: Kakor smo izvedeli iz verodostojnega vira, je odredila šolska oblast, da se ima na naši okoliški ljudski šo- li v Celju letošnje šolsko leto završiti šele — 8. avgusta t. 1.! In zakaj? Januarja t. 1. je bila vsled epidenn-čno se pojavljajočih ošpic med mestno in okoliško mladino imenovana šola zatvorjena in zdaj naj se tača-sna zamuda nadomesti. — A tudi mestne ljudske šole in deloma dekliška meščanska šola ob tisti dobi niso imele pouka, pa bodo, kakor slišimo, vkljub temu s srednjima šolama vred končale šolsko leto s 4. julijem t. 1. Kje je tu pravica in kje enakopravnost, ako je to resnica, kar se govori? — Pa ne glede na vse to je omenjena odredba skrajno kruta. Poslopje okoliške deške ljudske šole v Celju je, kakor se je to že mnogokrat poudarjalo v naši javnosti, v zdravstvenem oziru povsem nedostatno ter bi se bilo vsled tega že davno moralo oblastveno zatvoriti. Zdaj pa naše šolske oblasti, ki naj bodo čuvarice zdravstva, ukažejo, da bi morala naša uboga mladež se letos še kuhati in moriti v tej kužni kalupi ob največji vročini, ob pasjih dneh!! To je neusmiljeno, to naravnost ne gre! — Krajni šolski svet okolice celjske naj prav energično protestira proti takemu mučenju naših otrok. Šolsko leto naj se normalno zaključi ali pa naj starši zahtevajo zdravstveno komisijo, ki ima dognati, jeli to dopustno, da se v tako nezdravih, zaduhlih prostorih, kakršni so v celjski okoliški šoli, sme ob največji vročini naše otroke zdravstveno ugo-nabijati. Starši naj sploh stavkajo ter svojih otrok od 15. julija t. 1. naprej kar ne pošljejo v to šolo. Brezpravna raja menda še vendar nismo celjski okoličani! — Prizadet oče. Tečaj za pridelovanje krme na Grmu. V nedeljo, dne 31. maja t. i. priredi vodstvo kmetijske šole na Grmu tečaj za pridelovanje krme, katerega se lahko udeleži vsak kranjski kmetovalec. Program tega tečaja je naslednji: Dopoldne od 9. do 11. Pridelovanje deteljnih mešanic za dvoletno in večletno košnjo. Ogled deteljnih mešanic na šolskih njivah in v poskuse val išču. Popoldne od 2. do 4. Naprava novih travnikov. Praktično razkazovanje najbolj važnih trav. Sestava travniških zmesi. Ogled šolskih travnikov, naravnih in umetnih (nasejanih) in travniških zmesi v poskusevališču. Ker je s tem tečajem dana najugodnejša prilika za ogled šolskih deteljišč in travnikov, kakor tudi za spoznavanje raznih detelj in trav in njih vrednosti za mešanice, vabimo naše gospodarje, da se mnogoštevilno udeleže tega tečaja. Iz Novega mesta. Zadnjič se je nekdo spodtikal nad olepševalnim društvom, oziroma njega vodstvom, češ, da so pota na sprehajališčih zanemarjena in klopi deloma polomljene. — Istina je, da so nekateri zarobljeni zlikovci nekaj klopi polomili; vendar mora vsak pameten človek priznati, da olepševalno društvo temu ni krivo; ravno tako se vodstvu ne more očitati malomarnost, ker pota niso več v istem stanju, ko pred tremi leti; tačas je občni zbor dovolil za isto leto za popravo cest potrebno vsoto in za nadzorovanje potov potrebno mezdo za služabnika. Od tačas so bili pa sklicani že trije občni zbori, toda k nobenemu zboru ni prišlo zadostno število članov in tudi kritika društvenega delovanja ni bilo blizo; mogoče, da ni več član društva. A prosto mu je pristopiti k društvu in v njem delovati na to, da se člani udeleže občnih zborov in s tem omogočijo uspešneje delovanje. Javni shod v Idriji, ki ga je sklicalo so c. dem. politično društvo „Naprej", je bil izredno dobro obiskan tako od strani socijalnih demokratov, kakor narodno naprednih so-miljenikov, klerikaloev pa je bilo le pičlo Steviloe. Po obravnavi nekaj važnih rudarskih zadev se je govorilo o novi deželnozborski volilni reformi, kakor io je sklenil ustavni odsek. Za socijalne demokrate je najprvo govoril ravnatelj Anton Kristan, za narodno - napredne pristaše pa poslanec Grangl. Oba sta se odločno izrekla proti v ustavnem odseku domenjeni volilni preosnovi. Sprejela se je sledeča resolucija: Javni shod ogorčeno protestira proti taki volilni reformi volilnega reda za Kranjsko, kakršno je sklenil ustavni odsek kranjskega deželnega zbora v svoji seji dne 9. maja. Za Kranjsko bi bila edina poštena reforma dež vol. reda — uvedba splošne in enake volilne pravice. Obe stranki S L. S. in pa narodno - napredna — ki tvorita večino deželnega zbora sta se veliko krat tako izvan deželnega zbora, kakor pred nekaj leti ob pomembnih trenotkih tudi v deželnem zboru samem izrekli za splošno in enako volilno pravico za kranjski deželni zbor. Zato javni shod obžaluje dejstvo, da so oficijalni zastopniki obeh strank tako nečuveno poteptali zahtevo po enaki volilni pravici. Javni shod poživlja zato tem potom vse poslance obeh strank, naj v plenumu deželnega zbora ne sledijo sklepom ustavnega odseka, ampak naj vse svoje moči zastavijo, za doseiejo izpremembo volilne reforme v smislu splošne in enake volilne pravioe. Na to sta ravnoista govornika pojasnila postopanje idrijskih klerikalcev v zadevi prezidanja mestnega poslopja in se je sprejela soglasno nastopna resolucija: .Javni shod vršeč se 17. ms j a 1908 v Idriji pri „ornem orlu" protestira proti nečuvenomu postopanju idrijskih klerikalcev, ki rujejo pod vodstvom katoliškega duhovnika Os-walda proti temu, da si idrijska občina zopet nazaj prilasti poslopje, ki se je 1. 1903 oddalo na lahkomiseln način za dobo 25 let v najem društvu „Narodna Čitalnica" v Idriji. Javni shod odobrava postopanje občinskega odbora v zadnjih dveh sejah ter se pridružuje v tem oziru popolnoma izvajanjem obč. svetnika A. Kristana v predzadnji seji občinskega odbora. Javni shod naproša slavni deželni odbor vojvodine Kranjske, da zadevo prezidanja mestne hiše št 609 v korist mesta Idrije resi, tabo da dovoli občini to poslopje prezidati po predloženih načrtih in proračunu. Javni shod izraza svoje prepričanje, da je bilo v tem pogledu postopanje občinskega odbora povsem pravilno." Občinski odbor idrijski je s tem dobil od najkompetent-nejše strani — od idrijskega ljudstva — popolno zadoščenje, Oswald pa moralno zaušnico. Pač Čudno ie postopanje tega c. kr. kateheta! Toliko vpitja je napravil in prahu vzdignil v tej zadevi, a nima poguma stopiti pred forum idrijskega prebivalstva in tu obrazložiti svoje stališče. Če bi bilo Oswaldovo postopanje odkrito in pošteno, tedaj se mu ne bi bilo treba bati javnosti, tako pa vemo, da ruje v tej stvari le iz nečednih strankarskih ozirov. Zategadelj pa so tudi bile opravičene vse ostre besede od strani govornikov in klici ogorčenja med poslušalstvom, ki so veljali predstavniku katoliške misli v Idrjji — katehetu Oswaldu. Na shod naj bi poslal deže'ni odbor svojega poročevalca, da bi se bil prepričal o razpoloženju v Idriji, ki ga je provzro-čil s svojimi neumestnimi ukrepi. Razsodišče gostilničarske in kavsrnarske bolniške blagajne nam piše: O občnem zboru zadruge gostilničarjev in kavarnarjev v Ljubljani dne 27. marca t. 1. v „Mestnem Domu" je poročal tudi „Slov. Narod1' in sioer med drugim, da je na tem zborovanju g. Dachs izjavil, „da se pri sodišču sodi pravično, pri razsodišču pa ne." Na podlagi tega poročila je podpisano razsodišče zoper g. Dachsa vložilo tožbo radi žaljenja časti. Pri glavni razpravi dne 7. maja t. 1. se je dokazalo po pričah in je tudi g Dachs izrecno priznal, da ta izjava ni bila naperjena proti podpisanemu razsodišču, temveč je vsebovala kritiko zoper zadružni odbor. Z ozirom na ta stvarni položaj je bil g. Dachs oproščen in nima podpisano razsodišče povoda nadaljevati sodno postopanje, ker se — kakor je doka zano — razsodišču nisj podtikala nikaka sumničenja. Inskripcija na hrvaškem vseučilišču V sredo, dne 20. t. m se je pričel rok za inskripcijo na zagrebškem vseučilišču. Prvi dan se je in-skribiral, kakor smo že poročali, samo en akademik, filozof Steinfel, včeraj pa nihče. Dosedaj torej šteje hrvaško vseučilišče v celem samo enega posvetnega slušatelja, bogoslovci. katerih je 117, se tu ne morejo Šteti, in tudi ne pridejo v poštev, ker niso svobodni. „Izlet na Kum11 V podlistka včerajšnjega „Obzora" opisuje I. P. izlet na Kum pri Zidanem mostu. Pisec pravi, da je Kum najpriklad-nejše in najzanimivejše izletišče za hrvaške planince in prijatelje prirode, zlasti ker je dohod na goro razmeroma složen in ker je razgled z najvišjega vrha odprt na vse strani in izredno zanimiv, da nima v tem oziru skoro tekmeca niti med najvišjimi alpskimi vrhunci. I. P. piše med drugim: „Pot je povsodi po gori tako točno in jasno označena, da planincu tudi brez vodnika, ki je na Kumu docela nepotreben, ne more zaiti. V tem baš tiči vrlina „Slov. planinskega društva", da je povsod natančno izvedlo markacijo gorskih potov, da izletnikom ni treba trošiti denarja za vodnike, a da so vkljub tem povsem sigurni, da hodijo po pravi poti. V tem oziru si naj tudi naše planinarsko društvo vzame za zgled bratsko slovensko društvo in označi pota na vse znatnejše vrhove v naši domovini s potrebnimi markacijami in napisi na razpotjih. Takisto bi bilo dobro, da izda po zgledu „Slov. plan. društvau malo knjižico o potih na hrvaške planine. To bi v nas dvignilo smisel in zanimanje za planinstvo, ki je na žalost še kaj malo razvito na HrvaŠkem. Živahnejše delovanje na tem polju bi otvorilo planincem pot na mnoge naše do sedaj slabo obiskovane gore, a takisto bi tudi prav gotovo pridobilo našemu planinskemu društvu več sto novih članov." ■oncert „Glasbene Matice" v XagT6ba j* vrgel, kakor čujemo, okoli 2700 kron kosmatega dohodka. Sestanek o organizaciji alov. znanstvenega dela bo v nedeljo, dne 24 maja v pol 11. dopoldne v prostorih „Matice Slovenske". „Akademija". V soboto 30. t m. ob pol 9. zvečer predava v veliki dvorani, ^Mestnega doma" B a s t o Pustoslemšek o svojem potovanju po Balkanu, v Carigrad, v Skatari in Haidar Pašo v Mali Aziji. Dijaki in dijakinje, delavci in delavke so vstopnine prosti, drugi plačajo 20 vinarjev. Slovensko društvo »Upa** v Zagrebu je imelo snoči v gostilni Krizmanić sejo, na kateri si je osnovalo svoj pevski zbor. Bralno in pevsko društvo „Toplice" pri Novem mestu je na svojem rednem občnem zboru sklenilo, da se društvena knjižnica pre-osnuje za nedoločen čas v javno knjižnico. Kolekovalo bode tudi vse dopise z narodnim kolkom. Cenjenim obiskovalcem Dolenjskih Toplic pri Novem mestu se vljudno naznanja, da kdor cenjenih obiskovalcev želi brati kake slovenske knjige, naj se oglasi v bralni sobi tamošnjega bralnega in pevskega društva, kjer se bode njegovi želji drage volje ustreglo. V Šokadu pri Gornjem gradu so 8. t. m. otvorili novo ekskurendno šolo. Pogreb adm. svet alka Gutt-m a lina ne bo danes, kakor je bdo naznanjeno, ampak šele jutri v soboto dne 23. t. m. ob pol 5. popoldne z južnega kolodvora. Pogreb prol Ig. Pokorna. Mrtvo truplo prof. Pokorna pripeljejo v Ljubljano jutri v soboto popoldne. Rakev prepeljejo brez sprevoda na pokopališče k S v. Križu, kjer se točno ob 3. blagoslovi in se položi v rodbinsko grobnico. Umrl le v Zagrebu vseuoiliški profesor Spiridijon Brusina, znamenit naravoslovec in velik učenjak Njegova dela so vzbudila po vsem svetu splošno pozornost. Bil je star šele 62 let. Kot vseučiliški profesor je deloval 21 let in sicer do 1. 1901. Umrla le v Karlovcu gospa Marija Plut, mati uradnika tiskovnega oddelka kr. srbskega ministrstva zunanjih poslov v Belgradu, Milana Pluta. Blag ji spomin ! Premeščen Jena lastno prošnjo poštni kontrolor Scherbaum iz <3elja v Gradec. Železnica na Dobrač Baron Kraigher v Celovcu je dobil dovoljenje, da zgradi žično železnico na Dobrač. Efektna tombola. Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb za sodni okraj Idrija je dobilo dovoljenje, da sme letos prirediti v društvene namene efektno tombolo z 10.000 listki po 20 v. Mrtvo truplo otrokovo so ribiči potegnili iz morja blizu Kopra. Izvršil se je zločin. Otrok je bil zavit v bluzo in bil ženskega spola. Roparski umor. V Frančah na Koroškem je umoril brezposelni delavec Andrej Seewald 51-letnega tovarniškega delavca Ivana Puckerja, mu vzel ves denar, nato mu pa zadrgnil vrvico okrog vratu in ga vrgel v vodo. Moriloa so že izročili sodišču. Obesil SO le v Volšperku na Koroškem delavec Ivan Coder. Ljubico ustrelili. Na celovško policijo je prišel včeraj poljski dijak Jan Birkfellner, ki je pravil, da je blizu Celovca ustrelil svojo 3jubico Van do G. Doslej se še ni dalo dognati, koliko je na tem resnice; dijak je videti nekoliko zmešan. Kap le zadela vTeznu pri Mariboru ženo betonskega delavca Marijo Erjavec, ki je umrla v par minutah. Otroka le rešil smrti. Pri Mariboru je padel v Dravo 71etni sin železniškega sprevodnika Korena. Na obrežju so imeli ravno domobranci vojaške vaje, ko so začuli krik dečkove matere. Korporal Tremelje videč nevarnost za otrokovo življenje ves napravljen skočil v deročo vodo, kjer se mu je posrečilo, dobiti dečka ki je bi! pa že omamljen in nezavesten. Korporal je plaval ž njim proti bregu, a bi bil utonil, ker se mu jele moči pojemati, če bi mu ne bil prišel na pomoč Četo vodja Hrovat. Prišedši na obrežje so dečka z veliko težavo spravili k življenju, junaškega korporal a je pa stotnik pred celo kompanijo javno pohvalil. Predrzna tatvina. Včeraj smo poročali, kako je predvčerajšnjim neznan tat okradel zagrebškega zlatarja Slavoljubo Balvana za par diamantnih prstanov. Včeraj se mu je pa dogodil sličen slučaj. V trgovino je prišel mlad človek, ki si je dal predložiti zlate verižice v izbiro. Med tem je došel drug kupovaleo, ki je z rajmimi vprašanji premotil trgovca, da je med tem prvi „kupee" izginil iz trgovine z zlato verižioo v vrednosti 150 K. Bulvan je hitel za njim. Sled se je izgubila pri zastavljalnici. Ko je stopil Bulvan v to, našel je tam človeka, ki mu je prejšnji dan ukradel prstana, in ki je zdaj hotel zastaviti ukradeno verižioo. Predno se je juvelir zavedel od iznenađenosti, mu je tat že izginil izpred oči skozi zadnja vrata ... Ustrelil se le t Zagrebu enoletni prostovoljec Viktor B r ii n n, Zagrebčan, is strahu pred kaznijo za neizvršeno službeno dolžnost. Škot Flapp — lssvliganl „Ommbusu" javljajo iz svečeniakih krogov, da je škof Flapp dne 16. t. m. prišel v Labinj na kanonično visita cijo ter da so Italijani eksoelenoo sprejeli — s kričanjem in žvižganjem. Škof Flapp da je ves prebiedel. Verujemo, ko je bil doslej navajen, da so ga Italijani povsod pozdravljali z n ostro vesoovo. Škofa Flappa je dosegla roka pravične Ne-meze ravno s tem, da demonstrirajo proti njemu prav tisti elementi, katerim na ljubo je nastopal proti našemu narodu, izganjal njegov jezik is cerkve in preganjal njegove svečenike. Slovenski list, ki se ponaša kakor krščansko-katoliško glasilo, je bil, ki je napisal proti njemu hudo obtožbo, da je najprej Italijan, potem eksoeienca in Šele nazadnje škof; in sedaj mu kriče v lice in mu žvižgajo — Italijani. Pobiranje smeti po LJubljani se vrši tuiutam precej površno. Posebno smetar, ki jih pobira po Hrenovih ulicah, ima to lepo navado, da se mu včasih zljubi pozvoniti v znak, da je prišel po smeti, drugikrat pa misli, da vozi zvonec seboj samo radi lepšega, in nič ne pozvoni, kar je posledica, da strankam ostanejo smeti še par dni dalj in delajo smrad. Podjetnik se opozarja, da ukrene, da bodo hlapci tako pobirali smeti, kot jih morajo. Nepreviden voz sik. Včeraj popoldne je premogarski hlapec Frano Glogovšek na Bleiweisovi cesti zadel z naloženim premogarskim vozom pred hišo št. 22 v plinov kandelaber s tako močjo, da ga je zlomil in napravil 50 K škode. Dve tatici aretirani. Dne 19. t. m. je mestna policija aretirala brezposelno služkinjo Antonijo Bol-tetovo, roj. 1893 v Mengšu in tja pristojno, ker je svoji gospodinji pokradla več knjig, nekaj obleke in zlate uhane ter Marijo Pižmohtovo, rojeno 1890 v Trbovljah občina Tržišče, katera je ravno prestala tridnevni zapor zaradi goljufije in jo je vkljub temu vzela neka gospa v službo. Pižmohtova pa je koj drugi dan zapustila službo in s seboj odnesla več perila in zlat moški prstan. Obedve tatici so izročili sodišču. Aretovan je bil snoči provi-zijski prodajalec podob Izidor Santy iz Barge, provincija Lucca na Laškem, ker ga je pri policiji v Lincu ovadil njegov gospodar, da mu je poneveril za 200 K blaga. Tukajšnja policija je dobila v zadevi brzojavno obvestilo in osumljenca prijela, ko je stopil iz vlaka. Aretovanec, katerega so oddali sodišču, pravi, da se ne Čuti nič prizadetega. Pogrešani zglaševalni uradnik z Dunaja Anton Cechbauer se je povrnil v Ljubljano. Našla ga je njegova žena v postojnskem okraju. Strahovita smrt zaradi neprevidnosti. To včerajšnjo notico je v toliko popraviti, da ni zgorela Frančiška Lipovitzeva, ampak njena sestra Elizabeta. Nesreča. V Prošeku je danes zjutraj do smrti povozil vlak sprevodnika južne železnice g. Jož e f a F a t u r j a. Za njim žaluje žena in 5 otrok. V deželno bolnišnico so včeraj pripeljali Jožefa Jakliča, kateri se je v desno nogo pri sekanju močno ranil. Delavsko gibanje Včeraj so se z južnega kolodvora odpeljale v Ameriko 4 osebe. V Heb je šlo 25, na Tirolsko pa 17 Hrvatov. „Društvena godba ljubljanska11 k on cer tu je danes popoldne v kinematografu „Edison", Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa" in sioer pri predstavah ob 5., 6., 7., 8. in 9. zvečer. „Društvena godba ljubljanska11 koncertuje jutri zvečer v hotelu „Južni kolodvor" (A. Seidl). Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta. _ Drobne novice. — Brezsrčno postopanje z voj&kl V Solnogradu je generalni major Col ar d dne 19. t. m. alarmiral garnizijo ob 5. uri zjutraj. Vojaki so morali brez počitka v najhujši vročini prehoditi 50 km, h kosila so prišli šele ob 7,9. uri zvečer. Izmed 750 rezervistov jih je vsled tega nad 300 bolnih, med njimi jih je 6 dobilo solnčarico. Tudi izmed aktivnega moštva dveh polkov jih je sbolelo nad 200 vojakov. Poal. Stolsel je včeraj zaradi tega interpeliral hrambo vskega ministra. Oblak ao |e odtrgal nad seve-ročeškim mestom Mostom in okolico. Voda je narasla na poldrugi meter ter udrla v stanovanja. Is KrkonoŠev je voda prinesla mnogo pohištva in tudi truplo neznane ženske. Strela je ubila dva delavca. — Velika nesroia na železnici Med Brusljem in Antverpnom sta trčila na postaji C ontdeh dva vlaka skupaj. Do snoči so izvlekli is p o dr ti n popolnoma zdrobljenega osebnega vlaka 30 mrtvih, in 50 ranjenih. Povsod leže posamezni odtrgani deli človeških trupel. Največ ponesrečenih je romarjev. — Jubileja! dar Imetelj 8. mizarskega polka, podmaršal princ Al. Eszterhazv je daroval povodom cesarjevega jubileja 100000 K za ustanove v svojem polku. — Španski kralj In kraljica prideta dne 26. septembra na Dunaj. — Svlnjarakl Jezuit Siepravakl, ki je v Moravski Ostravi posilil na smrt bolno dekle med spovedjo, je baje pobegnil v Ameriko, seveda s pomočjo svoje višje oblasti. — Veat o napadu na vzgoji-telja aaškib prinčev si je izmislil vzgojitelj sam, da se napravi zanimivega. Rožne stvori. * Jubilejska razstava v Pragi — 1908. Iudustrialna razstava v Pragi bode zavzemala celo poletje 1908. leta. Razstava, ki so jo nameravali otvoriti na Dunaju, se je morala popolnoma umakniti velikanski praški razstavi. Cesar je obljubil svoj prihod v Prago in nadvojvoda Fran Ferdinand je prevzel protektorat. Praška trgovska zbornica je vse žrtvovala, da bi otvorila jubilejsko razstavo kot velikansko, impozantno manifestacijo industrije in trgov-stva obeh narodnosti, ki sta zastopani v trgovski zbornici. Jubilejska razstava naj pokaže, kakšen vpliv je imela konkurenca obeh narodnosti na gospodarski razvoj na Češkem. V vseh komitejih so zastopani Cehi in Nemci. Glede napisov je tu vsakemu prosto dano, da se poslužuje kateregakoli jezika hoče, samo napisi, ki jih preskrbi vodstvo samo, so v obeh jezikih. Kar se tiče organizacije razstave, je vredno omeniti, da bazira na mnogih novih principih. Eden najbolj važnih je, da je razstava strogo sistematično razdeljena, vsled česar bodo sorodni industrialni oddelki tvorili posamezne skupine; vsaka važnejša skupina ima svoj paviljon in le izjemoma so nekatere manjše skupine v enem paviljonu. Praška jubilejska razstava ne tvori torej nikako centralno - inclustrialno palačo, torej nikako velikansko poslopje, v katerem so razlienejše stvari ena poleg druge razstavljene, tako da obiskovalec kmalu ves pregled izgubi in ves zmučen tako veliko poslopje zapusti, v katerem je mnogo interesantnih stvari pregledal. Omenjena sistematična razdelitev razstave ter razdelitev posameznih skupin po paviljonih olajša pregled cele razstave ter da priliko obiskovalcu, da lahko hitro najde stvari, ki njega zanimajo. Da bode ta razstava zadovoljila vse obiskovalce, za to je porok velikanska industrija na Češkem. Izmed važnejših produkcij ne manjka tu skoraj nobena in mnogo tovarn, ki se bodo udeležile razstave, prekaša vsa enaka podjetja v Avstriji in mnogo tudi v celi Evropi. Tako so zastopane tu največji mlin v Avstriji, največja tovarna za sladkor, največja tovarna za špirit, največja pivovarna, največja tovarna za stroje, za vagone itd. Prostor, ki ga zavzema razstava, je velik 400.000 m2, trg. zbornica je postavila 21 velikih paviljonov, razven tega je pa še okoli 100 manjših paviljonov. V paviljonu za stroje je zastopanih 100 tvrdk,razstavljeni so tu tudi velikanski stroji za tovarne, tako na primer je eden stroj za tovarno za špirit 2£jg) Y^fg& Otvor jena je bila razstava 14. t. in. Zanimanje za razstavo je velikansko, kar kaže že število obiskovalcev — od 14. t. m. do 18. t. m. je obiskalo razstavo okoli 150.000 ljudi; pripomniti je pa še treba, da razstava še niti popolnoma gotova ni, kar bode šele enkrat v začetku junija. Razstava sama na sebi pa tudi to zanimanje zasluži, kajti kaj tako krasnega, kaj tako fino izvedenega Praga še ni imela. Skozi glavni vhod pridemo takoj v Pergo-lo, prostor, ki je popolnoma od cvetlic in dreves obdan in je takorekoč cvetlična dvorana razstave. Od tu vidimo že prvi veliki prostor razstave pred seboj, ki obstoja iz samih prekrasnih nasadov, ki človeka popolnoma očarajo. . Ravno nasproti glavnemu vhodu je glavna palača razstave, ki zavzema 13.000 m2. Postavljena je bila že leta 1891., kjer je bilo takrat največ stvari razstavljenih, pri letošnji razstavi zavzema pa samo stvari, ki se tičejo prometa, dalje socialno - politično ekspozicijo tekstilno industrijo in instrumente. Na levo in desno se pa razprostirajo zopet drugi paviljoni, ki zavzemajo med različnimi nasadi velikanski prostor. Cela razstava naredi na vsa- kega obiskovalca zelo ugoden vtisk in vsak jo zapušča z zavestjo, da je videl nekaj krasnega, izvanrednega. Slovenci, ne zamudite prilike! Književnost. — »Svobodne Misli« 5. številka je izšla. Ima tole vsebino: Anton Aškerc: »Odstavljen bog«; »Veda in vera«, »Glosa k Trubarju«, »Bivši svetnik Janez Nepomuk« in »Kronika«. List stane na leto 2 K 50 vin. Naročnina se pošilja na naslov: »Svobodna Misel« Praga — Vinogradi. Priporočamo vsem napredno mislečim in svobodomiselnim Slovencem, da si naroče ta list. — Sakuntala, indijska gledali ščna igra. Prevedel dr. Karel Gla-ser. V Mariboru, 1908. Založil pisatelj. Cena 1 K 20 vin. Dramatika je vrhunec pesništva, ker se v njej najlepše zrcali človeško življenje. Će se v Slovencih kje med prostim ljudstvom priredi kaka veselica, kjer se slišijo muzika ali petje ali govori ter se predstavlja kaka igra, se navadno preprosto ljudstvo najbolj zanima za dramske predstave. Ko se je meti omikanci začelo širiti znanje o duševnem bistvu orijentalskih narodov, so se tudi t omikani krogi in v prvi vrsti učenjaki zanimali za dramske proizvode vstočnih narodov, med katerimi zavzemajo najod-ličnejše mesto Indi; pa samo Angleži, Francozi in Nemci so dobili po določenem načrtu prirejene zbirke indijskih gledališčnih iger, prevedenih v materinski jezik. Angležem je take igre priredil H. H. W i 1 s o n z naslovom: Select Specimens of the Theatre of the Hindus. 2 vols London, 3. izdaja. 1871.; Francozom Svl-vain Levi »Le Theatre Indien«, Pariš, 1890.; Nemcem pa L. Fritze, ki je bil vadniški učitelj v Drossenu na Braniborskem in s katerim se je bil dr. Glaser osebno seznanil leta 1881. na petem shodu orijentalistov v Be-rolinu. Na tri načine so prevajali te igre, ki imajo navadno tretjino besedila v stihih. Prevajali so ali tako, da so podajali prozaične dele v prozaični, metrične v metrični obliki, ali pa vso igro v prozaični, ali pa vso v metrični obliki. Tega zadnjega načina se je držal Fritze; dr. Glaser pa je tega mnenja, da se mora prevod podati v izvirnikovi obliki. V letih 1885. in 1886. je bil v »Edinosti« v podlistku objavil igri »Urvaši« in »Malaviko« ter jih dal ponatisniti v zbirki »Indijska Talija«. Namenil je bil izdati štiri igre, razven omenjenih dveh še »Sakuntalo« in »Ilovnati voziček«, realistično igro, ki se sme postaviti na stran najodličnejšim igram Shakespearovim. Glaserjev prevod »Sakuntale«, sta v rokopisu pregledala leta 1896. gosp. profesor Funtek in leta 1907. na Dunaju g. dvorni svetnik Trnovec. Nenavadno zanimanje za to igro je letos pokazal tudi g. general Kranjc v Gradcu. Zdaj je izšel ta prevod »Sakuntale« v tisku, se dobi pri dr. Glaser j u v Hočah (Štajersko) in v »Narodni knjigarni« v Ljubljani za 1 K 20 v.; s poštnino 10 vin. več. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželni z* sodiščem. Ovčji tat. Delavec France Rak je ukradel v Gozdu posestniku Mihi Sušniku na paši 2 ovci ter jih gnal v Domžale na semenj. A že med potjo jih je prodal za 34 K, kar Rak odkrito priznava. Obsojen je bil na 7 mesecev težke ječe. Zlate uhane je vzela Angela Sporar svoji gospodinji Frančiški Nesman, gostiiničarki v Židovskih ulicah, kjer je služila. Vrednost uhanov znaša 30 K. Angela Sporar jih je potem neki drugi služkinji v zavodu svete Marte prodala. Pravi, da jih je zato vzela, ker so se ji dopadli. Obsojena je bila na 6 tednov ječe. Pet Ciganov na zatožni klopi. Dne 4. aprila t. 1. okolu polu 3. zjutraj so skušali vlomiti Cigani Jožef Rak, Edmund Reichard in Anton Kari, v špecerijsko trgovino Jožefa Vesela na Blokah. Že so imeli železno omrežje pri oknu odstranjeno, na kar je močno pasje lajanje zbudilo trgovčevega sina, ki je odprl okno in za vpil: »Kdo je«. Tega klica so se tatje tako prestrašili, da so zbežali. Cigani so isto noč nočili pon nekim kozolcem v Blokah, potem pa na vse zgodaj po nenavadni poti zbežali skozi gozd, kjer jih jih je videl Janez Modic. Ciganki Ana in Suzana Reichard sta pa izvršili več drugih manjših tatvin, katerih vrednost se je cenila na 45 K 28 v. Ciganki sta si vloge tako razdelili, da je ena svojo žrtev motila, druga ji pa potem neopažena stikala po žepih. Izvršitev, težjih tatvin so revzeli možakarji. Plen so si enakomerno med seboj razdelili. Vsi zatoženi cigani imajo že predkazni zaradi raznih tatvin, a se vendđr tako nedolžne delajo, kot da bi ne bili nikomur niti vode skalili. Vrh tega so pa tudi z nadležnim beračenjem bili prebivalcem prava pokora. Sodišče je vseh 5 ciganov obsodilo in sicer, Suzano na 4, Ano Reichard in Jožefa Raka vsakega na 7, Edmunda Reicharda in Antona Kari j a pa vsakega na 6 mesecev težke ječe. Slabo jo je naletel. Jakob Cim-žar je čul o priliki, ko je mimo šel, v prodajalni Marijane M u b i v Pre-dosljih neki fantovski prepir. Stopil je noter in fantom prigovarjal, naj opuste prepir. V tem ga je pa že posestnikov sin Janez Stare z nožem v prsi sunil. Zvedenci so izrekli, da ga je osumljenec zabodel proti srcu in sicer s tako silo, da je predrl obleko in prsne ogrodi. Stare je bil obsojen na 1 leto težke ječe. Telefonska m brzojavna poročila. Poslanska zbornica. Dunaj, 22. maja. V parlamentu je jedva toliko poslancev, da je zbor-nisa sklepčna. Nadaljuje se razprava o maloruskem nujnem predlogu glede nerodnosti pri galiških deželnozborskih volitvah. Govorila sta poslanca W i-tyk in Budin o wski. Prihodnja seja bo v ponedeljek. Zvišanje oficirskih plač. Dunaj 22. maja. Vest, da je madžarska vlada dovolila, da se s 1. ju-lijem zvišajo častniške plače, ne odgovarja resnioi. Ta vest se je rodila na borzi. Madiarska vlada je bila za to, da ze zvišajo plače častnikom 1. oktobra, moštvu pa šele 1. januarja 1910. S tem pa avstrijski delegati niso zadovoljni. Seja „desnice1' v gosposki zbornici. Dunaj 22. maja. Desnica v gosposki zbornici je imela danes sejo, v kateri se je izrekla solidarno s krščanskimi s o ci j alci v parlamentu. Poročilo o proračunu. Dunaj, 22. maja. Po si. dr. Stein-wender je sestavil svoje poročilo o proračunu in ga razdelil med po-* slanoe. To je prvo tako poročilo izza leta 1902. Od tega Časa so se dolgovi avstrijske državne polovioe zvišali za 1 milijardo kron. O otroškem sprevodu. Dunaj 22. maja. Župan dr. L e u e g e r je moral cesarju brzojavno poročati o nezgodah, ki so se prigodile pri včerajšnjem otroškem sprevodu. Ne bodo demonstrirali! Dunaj, 22. maja. Vodstvo nižje avst. kmetske zveze in kršč. sooijal. stranke naglašata, da nima nihče namena na kongresu dne 28. t. m. demonstrirati proti vseučilišču. Stradalni štrajk Črnogorcev v Kotoru. Kotor, 22. maja. Tu zaprti Črnogorci Novaković, Popović, Mitič-ković in VujaČić odklanjajo v zadnjem času vsako hrano in sicer s tem namenom, da prisilijo sodišče, da razpiše proti njim obravnavo ali pa jih izpusti na svobodo. Zaprti so radi sokrivde pri namišljenem atentatu na Črnogorskega kneza. V zaporu se nahajajo že skoro eno leto. Bivši ruski poslsnoi v ječi. Petrograd, 22. maja. Včeraj so nastopih* kazen poslanci II. gosudar-stvene dume, ki so bili obsojeni radi podpisa viborškega manifesta. Govori se, da bo car pomilostil vse te poslance. Delegacije. Budimpešta, 22. maja. V poučenih krogih zatrjujejo, da se delegacije snidejo zadnje dni septembra ali prve dni oktobra. Potovanje pariške slovanske naselbine. Pariš, 22. maja. Pod vodstvom nekega francoskega publicista priredi 100 Članov slovanske kolonije v Parizu dne 16. junija potovanje po slovanskih zemljah. Najprvo posetijo Prago, kjer si ogledajo razstavo. Is Prage potujejo na Slovaško, od tam pa na Rusko, kjer obiščejo v Jasni Poljani grofa Leva Tolstega. Železniška nesreča pri Antverpenu. Antverpen 22. maja. Pri znani železniški nesreči je bilo 38 oseb ubitih, 95 pa težko poškodovanih. Izmed teh jih je več kakor polovioa, o katerih ni upati, da bi okrevali. Meteorolosično poročilo. Vil in » nad morjem 306. Srednji antai tU k 786-1 J maja j Cas opazovanja Stanje barometra ▼ mm 15 II Vetrovi Neb« 81. 22. » 9. zv. 7. zj. 2. pop. 7376 7370 734*7 196 160 289 ar. j vzhod • slab jug jasno megla del. obl. Srednja včerajšnja temperatura 20 8°, norm. 148 . Padavina v 24 urah 00°. n in" nežno. Eobno rlMtllo t vtiMlrnli, kakršen je Sargov Kalodont, priporočajo zdravniški strokovnjaki tudi zato, ker neporabljeni ostanek ostane vedno zaprt in svež in je izključeno vsako za prašen je, kar pa je pri zobnem prašku neodvrnljivo. Poleg bla-godiečih sestavin obsega Kalodont tudi nekoliko glicerina, ki nima kislih lastnosti in tudi ne vre. V zdravilstvu ga splošno rabijo obsežno in ne škoduje sestavini zob in tudi ne dlesnu. Sicer pa splošna in trajna raba Kalodonta zadostno izpričuje, da so se povsod udomačile njegove izborne lastnosti v zvezi s prijetnim priročnim zavojem in nizko ceno. Zahvala. 1842 Za vse dokaze srčnega sočutja povodom smrti preljubega soproga, oziroma očeta, brata, zeta in svaka, gospoda Božldoro Loppolno c. kr. davčnega oficljala v pokoju kakor tudi za častno spremstvo predragega pokojnika k večnemu počitku in za darovane krasne vence izrekam tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in drugim udeležencem srčno zahvalo. Posebej in iskreno pa se zahvaljujem preč. duhovščini, gg. uradnikom in učiteljstvu, slavni požarni brambi in godbi meščanske garde. Srčna hvala vsakemu posebej In vsem skupaj. Kostanjevica, 20. maja 1908. Žalujoča soproga Jutri, v soboto, 23. mojo velik KONCCRT popolne j Ljubljanske društvene godbe. Začetek ob i zvečer. Vstop prost Za obilen obisk se priporoča Puohovo 1826 A. SEIDEL hotelir. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da otvorim 1827 v nedeljo, dne 24. t. m. gostilno aa JKartinovi cisti it. 21. Dobilo se bode vedno pristno štajersko in dolenjsko ter belo in črno istrijansko vino kakor tudi vedno sveže pivo. Vsak čas se bode postreglo s raznovrstnimi mrzlimi in gorkimi jedili. Postrežba točna in solidna. Priporočajoč se vsem prijateljem in znancem ter slavnemu občinstvu bilježim z odličnim spoštovanjem Valentin Sitar. Strojepiscu sprejme takoj notar Hudovernik v LJubljani. Stenografi imajo prednost. 1807 - 2 Inšpektorje zavarovalniške stroke (zavarovanje življenja) zmožne slovenščine in nemščine, ki imajo na Kranjskem dobre zveze in so zaupni v vsakem osim, sprejme takoj starorenoml-raaa zavarovalnica za življenje S fJotOVO plato. 1387—6 Ponudbe z navedbo refereno pod vvxavarovalnlca11 na uprav. „Slov. Naroda". novinca ali pa absolviranega Jurista, ki se hoče posvetiti notarij atn, sprejme notar v LJubljani. 18O6-2 Ponudbe naj se pošljejo uprav. BSlov. Naroda". motorno dvokolo a stranskim sedežem aH kron nJega ao proda. 1833 1 Več se izve pri g. EalMrJu, So- ienknrgovo nlioo S v LJnklJanL Pridno delavce, ključavničarje in strojarje sprejme ob dobrem zaslužku v trajno nameščenje tvornica cementa v Bakra prt Boki. 1829-1 Delavci Vs- w w w in delavke kakor tudi 4 skušeni kurjači se sprejmejo takoj v tovarni za lep v UuMlanl (Lelmfairlli). im? 188- 20 oprano h osnaženo 7.18 M 45 kr. naprej -20 prodala C. I. Hamann v CJubljani. W V* W W Jfajboljie : lrra,:njslre domače : salame ao prodajajo e dtltkatoanl trgovini pri J. Buzzolini LJubljana, Stritarjeve ulice. Tovarna salam. Baip.iU|a m po nalnltjl oenl m m kraje 1758 -6 \jttoška obleka od 4 gld. napr p Deška obleka ed 2 „ „ I Otroška obleka od t „ „ »Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ v Ljubljani, Mestni trg štev. 5. 1128—8 )V(ed«rne $rajee za gospode SPodnje hlače, spalne srajce, ovratniki* zapestnice, naprsnimi, nogavice, nororrnice. kravate, gumbe, jjepne rute vedno v največji gbiripri p. Iitfigdić, Ljubljano, prcjjcrncuc ulice $tcu. £. A 127/8/4 1803-3 V zapuščinski zadevi g. Ivano Jeglič se na predlog dednih udeležencev dovoljuje prostovoljno sodno lavno prodaja v zapuščino spadajočib premičnin in sicer: prodajalniiko oprave, špecerijskega blaga, vinske posode, starih vosov, nahajajočih se na Selu pri Žerovnici V to svrho se določa narok na licu mesta na Selu pri Zerov-nicl štev. 16 na dan 25. maja 1908. ob 9. uri dopoldne. C. kr. .okrajna sodnija v Radovljici odd. I., dne 11. maja 1908. Restavracija prej Friedl. V soboto, Z3. mojo no orlu velik vojaški koncert popolne vojaške godbe pehotnega polka Ltopold II. kralj Belgijcev št. 27 pod osebnim vodstvom kapelnika Božidarja Chrittopha. Začetek ob 8. Vstopnina 60 vin. Točil se bode predobrosnani „plzenjski prazdro|" in pa Beiningbausovo marčno pivo. Specijaliteta: cviček dr. Schmirmaula, pikerer grofa Merana. Priznano doliPSi sUrsalai a|s» Žive postrvi no Izbiro. žive postrvi no Izbiro. 1828 Županstvo v Ajdovščini razpisuje službo 1816-2 občinskega tajnika z letno plačo 800 K. Opozarja se, da je v Ajdovščini oddati tudi tajništvo hranilnice in posojilnice ter okrajne z bolniške blagajne z z letno remuneracijo približnih 1400 Km — Za ta dva zadnja posla se zahteva primerna varščina. Zanesljiva in zmožna oseba opravljala bi lahko vse tri službe, kar bi jej neslo prislužka približno 2200 K na leto. Kolekovane prošnje z dokazili dosedanjega službovanja naj se do-pošljejo na županstvo v Ajdovščini do 1. Junija t. L Županstvo v Ajdovščini. £akaj v tujini iskati, Če najboljše pred pragom leži. -@ pianinškova pražena kava se je vpeljala vjeratkem času širom sveta. In zakaj ? ? ? er je najfinejše kakovosti; zato povsod priljubljena. er je strokovno potom vročega zraka pražena; zato fino aromantična. er je prosta nezrelih in nezdravih zrn; zato zdravju neškodljiva. er je najizdatnelsa zato najcenejša. ljuTolJsur*eslnm Tre.ilszsi ±g-alnica Icetsre KAREL PLANINŠEK CJubljaaa, Dunajska cesta, nasproti kavarna Evropa. 470 16 Samo 6 dni Havre-Nevv York Francoske prekomorske dmžbe. Edin. ujkrali. Mm čez Bazel, ?ariz9 Jlavre v Ameriko. Veljavne vozne llste^ln brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine 349M oblastveno potrjena potovalna pisarna tjnbljana Dunajska cesla 18 £jublj v novi niži „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri „Figovcu". 10.000 parov čevljev! 4 pari čevljev samo 3 gld. Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda sa to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, Crnih ali rjavih na trakove s močno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih. Tel 4 pari samo O gl*. Za naroČite? zadostuje dolgost 1824 Razpošiljanje po povzetju. izvsz čevljev KOHANE, Krakov it. 31. Nengajajoce rad namenjam. Trsovsko-obrtno zadrugo v LJubljani registrovana zadruga z omejenim -jamstvom.- Zadružni prostori: SoonUsks nties itov. 3, v htSi dr. plrca: I aprelesaa: vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge . do dne dviga pO 4l.,'I°/0; rentni davek plača banka sama. i Iprefeaza: vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. Dal« posojila: proti menici oziroma zadolžnici, na vrednostne i papirje, na zadružne deleže, na blago, na knjižne terjatve, I Vsa pojasnila na hipoteke. Eskomptira trgovske menice. Preskrbuie vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na vsa tu- in inozemska tržišča. Izdaja nakaznice. 1606 -6 se dobilo bodisi ustmeno sli pismeno v zadruini pisarni. Dovoljuje posolilo proti mesečnemu, oziroma četrtletnemu odplačevanju pod zelo ugodnimi pogoji. Uradne ure vsak dan dopoldan od 9. do 12. ure. popoldan od 3. do 5. ure. POMACI • soneta. Ljubljanska kreditna banka Podružnica u Celovcu. SMtarlovo nlioo itov. 2. pripor««« promese na srečke is leta 1864 JJJJ^ 30G000 kron Inmjidfcloe in. na talcoči račun ©"braetuje po *Va% 11-57 Isdajatelj in odfoforni urednik: Baato Pns tojlsmisk« Lastnina in tisk .Narodne tiskarne1.