rO€/0amm yBC8W
v colova
UtO LM. Što. 176
V UnNlonl, v ponetlelleli 5. ovsusto 19Z9.
ten Dnr*

Izhaja vsak dao popoMne, tzrzemši nedelje In praznike. — Insenti do 30 petit & Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4—t Popust po dogovora. Inseratnl  davek  posebej.  »Slovenski  Narod«
velja Ietno v Jugoslaviji 144.— Din* za inozemstvo 300,—  Din.   —   Rolpptei se  m  vračalo.   —   Naše telefonske Števllke so; 3122, 3123, 3124, 3I2S bi 3126.
Sprejem „Grofa Zeppelina" v Ameriki
Po poletu, ki je trajat nad 94 ur, je „Grof Zeppelin" pristal v Lakehurstu - Zrakoplov bo
startal v sredo k povratku v Evropo
— NewyoHc, 5. avgusta. Ameriska Javnost je posvetila drugentu poletu zrakoplovne Ia4ie »Grof Zeppelin« se večjo pozornost kakor prvemu. Vzrok te posebne pozornosti je bil v tem, ker se je nedavni poskus zrakoplova, preleteti Atlantski ocean, ponesrečil zaradi poškođb na motorjih. Američa-nj so z veK^im interesom pričakovali iz-id sedanjega poleta tuđi zaradi nedavno postavljenega novela hltrostnega rekorda nemškega veleparnika -Bremena«, ki si je priboril takozvani modri trak.
Vsi večfi amerjški listi so izdajali skoro sleherno uro posebne brzojavke, v katerih so z znano ameriško brzino prk>bc9vaH dolga poročila o trenutnem stanju poleta na podlaci direktnih vesti, ki So jHh prejemali brezžteno od svojih pcroeevalcev, naha^ajočih se na krovu  zrakoplova.
Dočim so v soboto zvecer fn v ne-detfo zjutraj listi napovedovali, da bo tete! zrakoplov nad Newyorkom že c&oli poldneva po evropskem Času, se }e <zkaz2k> pozneje, da so bile te na-povedi preuranjene.
Zrakoplov, ki je letel do Azorov s povprečno brzkio 130 km ter je imel na poti nzjtepše vreme, je naJetel oko-li r*>ldneva srednjeevropskesa ča$a kakih 30?) km cd ameriske obale na neugodno vreme ter je moral obiti ognjište ms?e f oka me depresije med 40° in 35° severve šrrinc fn 70 tlo 75 zapadne đo*7?ne. Zaradi močne^a vetra, ki je pihal v kratkih jakih sunkih, je moral zrakoplov znižati svojo brzino ter se ponovno dvfeat? in spuščati, da se iz-e&ne najmočneJStm strujam vetrov- Ob 3. pD>pc^ne }e poslal zrakoplov pero-č?la, da ie ećdaljen približno 260 km od rtiča rlenrv hi da je opazil svetilnik v zalhu Chesapeck, Od tu je plul na-rsvnost proti obali in hotel leteti v \Vashmgton. kot je bilo prvotno dolo-čeno. Zaradi lokalnih neviht med Wa-shrngtonom in Richmondom, je zrakoplov, opustil to namero, se obrnil skoro pravckotno v severno smer ter pri-čel leteti ob ameriški obali proti Fila-delfiji. To svojo smer je nato obdrzal ter letei naravnost proti Newyorku.
\avzlic viharnemu vremenu na neka terih delih poleta je zrakoplov krepko nadalje val pot in se preril skozi vse   težave. Raspoloženje med posad-
ko in potniki je bilo kar naiboljše ter so od časa do časa prihajale brzojavke, ki so pričale, da se nehaja posadka v najboljšem razpoloženju. Vetrovi so sicer zrakoplov precej moćno pretresali, vendar pa so delovali vsi motorji brezhibno, kakor tuđi vsa krmtta.
Nekaj minut pred 6. zvečer sred-njeevropskega časa se je pokaza! nad \ewyorkom visoko v zraku prihajajo-či zrakoplov, k,- ga je opazovala ogromna množica ljudi, zbranih po ce-stah. Na mnogih prometnih cestah je zastal ves promet ter je policija le s težavo vzdržala red. Po krožnem poletu nad Newyorkom je zrakoplov mo-gočno odbrnel proti  Lakehurstu.
— Lakehurst, 5. avgusta. Ob 6.45 so zapazili mornariški opazovalci s svojinii izbornimi daljnogledi daleč   na obzorja konture prihajajoćega zračnega kolosa. Njegov prihod so opazile kmalu potem tuđi silne množice ljudi, ki so se zbrate na   letaiišću   iz   vseh    delov   vzhodno-ameriških držav. Vest, da prihaja zrakoplov, se je razširila preko ogromnega letališča z vso naglico. V hipu se je upr-lo na deset tisoče parov oči proti jugu, kjer je z vsakim trenutkom posta jal vid-nejši prihajajoči zrakoplov. Množica je izbruhnila v vihame ovacije, kakršne so mogoče Ie v Amerfki.   Ljudje so pričeH vzklikati, mahati s kiobuki, površniki in palicami. V hipu je nastal na val množice proti policijskim kordonom   tako   silen, da ga Ie ti nišo mogli pri najboljši volji vzdržati.    Na več krajih so   navdušeni gledalci pred Hi kordon ter se   vsuli   na prostrano letališče. kjer so stali pripravljeni vojaki ameriške mornarice,  da bi zagrabili  vrvi  prtstajajočega zrakoplova. Le z največjo težavo se je posrećilo policiji, pojačeni z oddelki narodne garde    in    bataljoni    ameriške mornarice, vzpostavitl red in izprazniti letališče.
Točno ob 7.08 ie zrakoplov priplul nad letališče. Oddal pa je brezžično brzojavko, da ?e ne misli takoi pristati bi da bo se nekoliko časa krožil nad New Yorkom, ker hoče počakati na znižanfe zračne temperature, da bi pri pristajanju ne izgubil preveč plina. Po tem poročilu se je zrakoplov zopet dvignil ter odplul proti New Vorku, kjer je nato krožil dalje časa. Proti 22. uri ameriškega časa se je vrnil na letališče in vrgel ob 22.17 vrvi, ki so jih takoj zgrabili pripravljeni mornaru ter pričeli izvrševati manipulacije pristajanja, ki je bilo izvršeno ob 2230.
Po pristanku je pozdravil kapetana dr. Eckenerja zastopnik amer. morna-riškega ministrstva in načelnik oddelka za avijatiko ter mu čestital k uspelemu poletu v imenu vlade Zedinjenih držav. Pri izkrcanju so bili posadka in potntki zrakoplova najboijse raz položen i ter so vsi enodušno hvalili lepoto poleta ter skrbno vodstvo kapet. Eckenerja. Pri pozdravnih govorih so bili navzoči vsi potniki in posadka, izvzemši nesrečnega zastonjkarja, ki ga nišo mogli iztaknitj ameriški rep°rterif pri vsei <voii spretnosti.
V kratkem razgovoru, ki ga ie imel Kapetan Ectener z no vinar ji, je izjavil, da je z uspehom s^'Ojega poleta, ki je trajal 94 ur in 50 minut, zadovoljen in da se je moral zrakoplov ponovno boriti z manjšimi tokalnimi nevilitami. Zrakoplov bo nastopil svoio pot za p^vratek v Evropo po dosedaniih disf>ozici.iah nai-brže v sredo ponoći. Za ta p°tet se je prijavilo ?e dokaj potnikov. Še več je pa je ste vilo pošte, ki io bo vozi! zrakoplov na svojem povratku v Evropo. Do-sedaj ie v Lakehurstskem poštnem ura-ćn nakopičenih že nad 800 kg pošte, pri-ha.i.iio D* «e vedno nove ^^JM^e tako, da bo znašala te?* roslanih po?»1jk najbrže preko tisoč kg.
— Lakehurst, 5. argusta. Ob prihodu zrakop!ova »Grof Zeppcl'n« so bile položene na letaiišću 3 m velike belo pobarvare Številke !z lesa, ki so na-znan:evaie zrakoplovu stanie zraćnega tlafrs. zračno temperaturo in stanje ve-trov. Po letaiišću so b»l? montirani tuđi veliki mikrofoni, s katerimj je poveljstvo letaJišča od ca^a do časa obveščalo de^ettfsočglavo množioo o stanju poleta od Barnegata do Lakc-hursta. Po tej proar? je voztl zrakoplov z brzino 60 km na uro, ker Se je morsl ix>riti z  močnimi protivetrovL
Zrakoplov je spremi jal na njegovem poletu ob ameriš^i obali tuđi neki aeroplan cmeriške mornarice* ki je bil opremljen z radiofonsko oddajno postajo. To letalo je stopilo takoi v zve-zo z zrakoplovom ter nato radicfonsko obrešcalo brezžično postajo v Chat-che^mu o položaju na zrakoplovni. Njegova peročila je chatheamska postaja takoj oddajala vsem amer i šK im listom.
Macdonaldovi mirovni nacrti
Spk>CTa razorožitev se mora izvesti   z   zmanjsanjem    količine
orožja in municife-
— Washjngton, 5. avgusta. »Evenin.g Post<f je objavila razgovor s predsedni-kam angleške vlade Macdonaldom, ki je izjavil, da smatra za svojo največjo nalogo onemogočiti v bodočnosti vojne. Prvi korak je že storjen in ves svet misli na trajen mir. Za omejitev vojn je potrebno pravo in stvarno razoroževa-r.je. V svrho razorožitve se mora zmanj-šati število ladij, prav tako pa tuđi omejiti število vojaških novincev, ki se vpoklicujejo vsako leto. Na podlaci sporazuma o pravi in stva/rnj razorožitvi se
morajo zmanjšati vse vrojne sile, vštev-ši tuđi rezer\Te in čas vežbanja rekru-tov. Mora se zmanjšati količina orožja in municije, ki jo imajo vse države pripravljene za slučaj vojne. Vsekaker se mora zmanjšati tuđi število topov tež-kega kalibra, tankov in vojnih letal. Treba je prepreciti uporabo strapenih pli-nov in hacilov v slučaju vojne, zmani-šati proračune za oboroževanje in ustvariti nacijonalno in interna ci jonalno kontrolo za konstrukcijo in transport vojnej^a materijala.
Konmcijsb afera med itafijansldmi fašisti
Spor med bivšim tafnikom fasi slične stranke in milanskim županom. — MtissoHni pozval milansJcega    župana    k   ostavki.
— Rim, 5. avgusta. Poročali smo že o sporu med bivšim tajnikom fašistične stranke Farinaccijem in miknskim župa-rom Bell on i j em, ki mu je očital Farinacci korupcijo. Spor je vzbudH v italijanski javnosti veliko pozornost, ker je raskri I ozad-jc mnogih sicer neznanih fašLstičmh gospo-ekrskih transakcij. V za-devo je posegel tuđi 5.am ministrski pre<lsednik Mussolini, ki je imenoval posebno prriskovalno krvmi^i-jo, da preišče vso afero.
Komisija je pregledala ves materijal in ugotovila sledeče: Očitki Farinaccija, da ie Bclloni nepravrilno porahil ameriško dolarsko pofiojilo Milanu in se pri tem tud i s;im -*.kori«til, ne odgovarjajo r^snk;i. T*ač pa jo treba grajati postopanje župana Relinnija, ki je član različnih upravnih svetov, !rt;r>v-skih in industrijskih družb. katerih inter^1-f»i fie ne skladafo z interetn' predstavnika milarKik^ga  mosta.  Kot "pcAigri eveisik teti
di-užb je prišel Bclloni v položaj, da je pri-čel izrabljati to svojo funkcijo v svrho pod-piranja   svojih  trgovskih  prijateljev.
Poročilo preiskovalne komisije je bilo predloženo tuđi predsedniku Mussoliniiu. ki ie ugotovil, da po bile v bist\Tj o-btožbe biv-špgrn tajnika Fnrinaccija utemeljene. Počasno je pozval tuđi vodstvo stranke, naj pozove BelloniJR, da 'poda ostavko na im^to milanskega župana ter mu prepove v hodo-ce  včiako  de^ovamje v  stranki.
Ogromni roji mravelj v Berlinu
— Berlin, 5. avgusta. Včeraj dopoldne so se pojavili v zahodnih in južnih delih Berlina ogromni roji mravelj, ki jih je bilo po nekaterih ulicah vse crno. Ponekod se iih I lud .je niti hraniti nišo mogli ter so morali priti na pomoč ognjegasci, da. -"*o posa-mezne ceste očistili z vodo.
Kralj pcselil klirikn prof Sgnja-
tnvskfina
—  Beograd, 5 .avgrusta. Včeraj opol-dne je nenadoma došel v novo kliniko prof.  Is:njatovskega    kralj v 5premstvu dvornes:a  maršala.    \   klinikj   je  ostal nad eno ura ter si je o^ledal posamez-ne njene prostore in se razsovarja!    z mnesimi bolniki. Nova klinika je veljala 22 rrilijonov Din,
Povratak dr Kurošca v Beograd
— Beograd, 5. avgusta. Prometru mi-nister dr. Koro^ec, W se je moidil 20 dnj v VrnjačkiBanji. se je vrnil v Beograd. Pričakuje se, da bo v najkraisem času odpotoval na Bled.
—  Beograd, 5. avgusta. Predsednik
grške republike je odliJcoval prometne-ga ministra dr. Korošca z redom sv. križa i. stopnje.
Borov pri kralju Borisu
—  SoHia. 5. avgusta. >Utro« poroča z Varne, da je snoči kralj Boris spre-
jel v Eksinogradu zunarrjega ministra Burova- V avdijenci, ki je trajala dve in pol uri, je Burov poročal kralju Borisu o uspehu svojih konferenc v inozemstvu in o sedanjih cdnnšarh Bol-srar.ske z JugoslavK> v zvezi z rvotami, ki so bile v zadnjem času izrnenjan-e med obema  vladama.
—  Beograd,   5. avgusia.    Odgovor holgarske  vlade  na   našo  noto   zaradi bolgarskega zakona o amnestiji, ki  ga je   poslal   nas   srf-.iski   poslanik   Neš:ć. je  naše  zunanje    ministrstvo    prejelo včeraj
Izseljeniška konferenca v Splitu
Nova organizacija skrbstva za izseljence. — Osnovanje posebnih komisarijatov v vseh večji h   izseljeniških   nasclbinah-   — Izpopolnitev zvez med izseljenci in domovino.
— S^lit, 5. avgusta. Danes se ie pnćela
tu velika konferenca, ki jo ie sklical mini-srer socijalne politike dr. Drinkovič in na kateri se hn razpravlialo o vseh naših i2-seljenišk1'.! vprašaniih. Pokazala se ie namreč potreba radikalne reorganizacije skrbstva za izselienike. ki ie važen problem našega naroda. Potrebno bi rjredvsem bilo, da bi v&i službeni predstavniki na-^e države v kraiih. kier žive naUi izseljenici, zla^ti pa Zedmienih držav^h sfveme Amerike, v Kanad1. v južni Amerik' m drugod, vzdrževali čim te$nejs> rveze s na^imi Lzselienišk^mi knlonijam! ter o vveh nn-ho\:h razmerah ^talnn obveščah ne samo naše zunanje ministrstvo. tem več rudi mi-nistr^tvo sociialne polif'ke. Vi ima pred-v^rm skrbeti za položi' na^h izseliencev ter li njihove rveze z domovino. Spmžea je bil predlog, nai se v vseh vafnejiih sre-di^ć:h našf.i izseliencev osnuiejo posebni komesarijati, k bi skrbeli za na^e izseljen-ce v dotičnih kTaiih. Po mneniu naših iz-seliemških kro?ov, naj bi načelovale tem komisarijatom asebe, ki bi vž^vale papolno zaupanje tako izseliencev kakor hidi me-rod^inh činiteljev. Izseljeni^ki komisanu k: so se že sedai v Kanad:. Zedinjenih dr-žavah in v južni Ameriki, naj bi bili imeno-
vani od niirjistrstva socijalna politike ter naj bi jih krajevni kotnisarji stalno ob\e-ščali o razmerah naš.i po^amezn!h kolonij, o socialnem življeniu naJih izel.encev, njihovera sospodarskem poln?aiu i*d Z vzdržčvanjern ć,m tesnejših zvez med izseljenci io našimi zastopniki naj bi %t pre« precilo raznarodovanie naiih iz^eliencev ter njihovo amerikanizirani*, kar bi  ne  bi-
'o samo v korist izseliencev. temveč tuđi na^e države same. jlasti v sntpodjrtkc-n oziru Predvsem «e nagla<.j r>otreba, di s# našim izseljencem v ve*ii meri zivjruie1* od ^.tran državi* nnhove v'o^r pri d«rrf>- h bankah  v  dommint,  ker   ie   mwi   nnm»     *
znatni men trpel u^led na^ih d^ma^h de-narn'h zavodov zaradi polrvmov mno^h bank.  Smatra  se, da  bi morio mims.tr«tvr»
MTcnalne politike sadovolu'i tnrad^vnm zeljam     na^ih   irseljrncev   tuđi     ?akr»n»kim
potom. Brez dvoma Iv taka reforma /e!o dobro učinkovala med naiimi izselienci t*r znatno olrrepfla zveze med niimi in d^T^. vino. Konferenca v Sphtu, ki se jo ud?!*-žujejo vsj interesiram Činitelji, bo v tem oziru velike^a pomena, ker bo popolnomi raxči*tila  pol^   omenienih  rudi  vsa   dru*i
pereca vprtšanj*, ki se tićejo naš\h iz^c-ijenceT.
Katastrofa izletniškega parnika pri Ostendn
Pri Osiende sia zadela skupaj dva parmka, pri čemer je izdubilo več je število potnikov pot opljenega parnika živlfenje. ■ Točno število žrtev ni znano, domnevajo pa,  da  se je smrtno
ponesrečilo  da 100 o&eb.
— Bruscii * avgusta. Vr pristanišcu OtemJc se |e pripetia težka nofire-ča. Dva izlehiišfca parnika sta zadela ^Mipaj, pri čemer se je eden pre4tal na dvoie in je iz^uhilo življenje večje ^eviio iudL Točno itevilo zrtm% ni znano.
O nezreo se doznavajo nas.Iedn.ie podrobnosti: Parnlk »Koocke«, k| H plul iz Ostenda, »e zadel ^kupai z drugim iz\etm&Cmi partijkom. PoAndovav-ni parnik ^e je takoj potopil in se je re š k> te malo ljw£. Nesreća ^« ie pnpe-tiia komaj 30 m daleč od obale in čepra-v so takoj mnogi prftiiteH s čoi^t na Pomoć, so vendar došli prepozno. Dosjei s<> potesnili tz moria 0 tmpeI, med njim! 6 žensk m 2 otroka. 21 ranjencev so prepeliali v hofnico v Osten-de. Natmčno število potresanih ni znano. Domnevajio psu da se je pone*re-čilo 50 do 100 oseb. Kapitana potopljenega parnika so re&fli, dočim je kapi-tan parnika >Knocke«, ki je nesrečo zakrivH z napadnim manevriraaiern, pobegnih N^re^o je z obale op^zovalo neoroi ljudi, ki so Hrli priča obtiPnUi prizorov-
Ureditev našega prometa na Reki
Uporaba bazena Thaon de Revel. — Konference s predstavniki Italije o končni ureditvi blagovnega   prometa    med   obema
državama.
— Sušak, 5. avgusta. Na Sušak i« včeraj prisj>ela delegacija prometne ga rr::n:?<trstva, ki bo na mestu proučila vprašan;e, ali naj ministrstvo prometa odstopi neke svoje parcele občirr na Sušaku za gradnjo nove tržnice in drugih občinskih poslopdj.
Za prhodnie dn-i pa se pričakuje na Sfiš.aku prihod delgacije, ki bo skupno z   itahjaTi^kimi  zastopniki določila   mo-
dalitete o ugrabi prlstaniSČi TTiaevn d« Revel na Reki. ki nam pritče p<* nertunskih in  rmsk:h konvenci.'3'h.
— Beograd, 4. avgusta. Med naif> državo n Italjo se je vrJ'o ft vefi skur>nih ko.nferenc, na katerh sr\ b le sprekte razne iz-premembe in dor>olni-tve gle-de prevaža blaga, levalif'kiciie blaga ter glede carinik.h r>osta\k, Icl so že  stopiJ-e r A^eliavo.
Velike vojaške vaje na Češkoslovaškem
—  Prs%a. 5. avgusta. Dne 36  ivgu#ta &e prićno  na  Moravskem  veliki  češkoslm'tiki manevri,  k"   jim  bo  prisosroval  tuđi   pred1-sednik   republike  Masarvk,  nadalje   šef   ]u-goslovenskega     štaba    Milanović.    franeoski maršal   Perain,   šef   rumunskeoa   gencralncgi štaba Simsoncvici. več drugih uglednih vojaških   strokovnjakov   iz  Češkoslova^ke  ter večje število senatorjev in pvoslancev. Sedež jjeneralncga štaba bo v Kromcrižu. Mme*\ri bodo končani  30.  avgusta-
Prazna ameriska senzacija
—  N*wyork. 5.  avgufita. N"pw\-orSki  ?^?rv-pi?i priobčujejo dalj&e brzojavk«* z i<*lo fantastično vsehino o pri na? komaj  r^ci^trira-nem  napadu  na  avtomobil    kn^snnje     VVin-disfhffratz,  ki   s<» j^ zeodil  preii  nfkaj dne-vi   v   blizini   Litije    Poročila   so     prikrojena prav   po   okusu   američkih   filmov   t*»r   ;e   v njih  govora  o  banditskim ranadu.  pri  kat«»-rem  je kn^sinia komaj  ušla  smrti.   Porobila sk>nijo očividno na breadični brzojavki amm
voršk^ br«fŽKTj<» radiooddaine rwtjyi. ki )# >matrala, da j*» t.i n^inflt^n nirvid tako vi-zeru da ga j^ tr*»h« nbi?iviti po vnej Am^nM, docira nir^r »<• posvema <trueafc* važnim Ho-podkr»m Jupr*lavij^ prav noben-t* pntr>rn<»-^ri.
Sorzna poroči!s.
LJUBLJANSKA  BORZA.
Otvlit:  Amsterdam 22.\2$,  Berlin   H.5ft
-   11.50 O3.57-H, Bru^rli T.O'ns^ Budimpešta 9.94.  Cunh   1O94.4  —   1OQ7.4   fUX>5.0),   Dunaj ^.f>?74,     London   ?7h.o;   -     27h *.*     (^76.4^). Neuvork  56.RS,   Panz   22.U*,   Praga   \6fi24
—   160.06   (KtfUS*),     TrM     ?O6.75   —   2OK.75 (207.7%).
Efekd: Celjska 170 d.. Ljublian^ka kreditna \23t d., Pra*tediona 850 d.. Kreditni 170 d. Vevče 1.^0 d.. Ru^e ?75 — 2*$. Stav1w ra 50 d., ^e^ir ias d.
INOZEMSKE BOEZE
Cvili: London 25.22 — 25, N#wynr* 519.70, Parii 20»—25, Mibo 27.18. Mm-<irid 76.05. Berlin 12S.86, Thm*i 7S2S. TW-prad  9127fi,  Pra^a   15^8.     BuiarsiU    3.0^
Stran t
•SLOVFNSK!   NAROD«, dn« 5. av*u$ta 1929.
<1*v    17*
Ljubljanski župan dr. Puc
SOletnik
Ljubljanski župan ni mož, ki bi slišal rad izlepotičene besede, kadar se govori o njegovi osebi, ni mož, ki bi prenesel laska-rje m pompoamo povzdigovanje svojega dela. Ljubljanski župan je skromen na-pram samemu sebi, kot je velik in poln razmaha v svojem javnem udejstvovanju.
Ne bo mu prav, da posvečamo pozornost njegovi petdesetletmci rojstva, katero praznuje jutri. Toda oprosti naj nam, <la se ga vendarle spomnimo, da nekoliko več govorimo o njegovi osebi in da ne preide-mo tiho preko dne, ki je zanj mejnik t življenju in ki kliče v spomin dobo, polno njegovega dela in bojev za pravice našega naroda.
Dokto<r Dinko Puc je bil rojen t>. avgu-sta 1879. v Ljubljani Oč© mu je bil sluga okrajnega glavarstva. Eh-užina je bila šte-vilna, tako da je Dinko že v zgodnji mladosti okusil vse bridkosti in pomanjkanje proletarskega otroka. Navezan sam naše, na svojo pridnost, talent in vztrajnost je prebrodil težave štu-dentovskega življenja. Od pete sole do mature se je sam vzdrže-val z instrukcijami in z zaslužkorn kot stenograf v odvetniški pisarni. Navzlic pridne-mu studiranju in trdi borbi za vsakdanji obstanek, je našel časa dovolj, da se je zanimal za vsa gospodarska, politična in kulturna vprašanja tedanje dobe. Dr. Puc je bil član znane literarne »Zadruge«, ^iz katere so ušli najboljši duhovi slovenskega naroda, kot Cankar, Kette, ŽupančiČ in drugi. Kot osmošolec je priobčil več novel v knjigi »Na razstanku«.
Prišla so visokošolska leta. Dinko Puc je študural jus v Gradcu in na Dunaju, kjer je tu-di promoviral. Odločilno je vplival s »vojo    osebnostjo   na   miselnost   takratne
mladine. Nišo ga premotile vabe nasprotni-kov, ostal je zvest svojim naprednim načelom in spopolnjeval je svoje znanje v vseh smereh. da bi tembolj lahko enkrat korist il ljudstvu, iz katerega je izSel in za ka-terega je živci.
Slučajno ga je zanesla pot po končanih juridičnih Studijah v Gorico, kjer je po koncipijentski praksi otvoril Iastno pisarno. To ni bita rtavadna odKretniSka pisama, ampak v pravem pornenu delavnica za kulturne in politične akcije med gori sk im ljudstvom. V ' njegovi pisarni se je naha-jala Zveza narodnih draštev, ki je s svojim velikim kulturnim delom vsposobila Slovence za uspešni boj proti navalu italijan-ske in germanske ek*panzivnosti. Z obču*-dovanjem so gledali Slovenci napredek Goričke in samozavestne politične nastope slovenskih mož, ki so preko zaprek izvoje-vali zmage za zmagami.
Ob izbruhu vojne med Italijo in Avstri-jo je bil dr. Puc med prvimi arettran. Na-prtili so mu veleizdajniški proces na pod-lagi naročene ovadbe. S težavo je takrat ušel dr. Puc obsodbi; zaslišane priče so ga s svojim opreznim nas topom resile smrti. Vso vojno je preživel dr. Puc kot vojak. Njegova pisama je bila uničena in izgubil je vse, kar si je tekom let priđobil.
Po prevratu se je dr. Puc vrnil v Ljub-ljano, kjer je znova otvoril odvetniško pišamo in znova pri£el z narodno - obramb-nim delom v času, ki .je bil odločilne važnosti za Slovence, v času, ko so se dolo-čevale meje naši novi državi. V brošurah »Gorica«, »Trst« je branil naše pravice do Primorja in ie bil v Narodnem predstavništvu najboljši govornik in zagovornik našega ljudstva.
V jeseni 1-eta 1923 je bil dr. Puc pred-sednik gerentskesa sveta mestne obč;ne Ijublianske. Skoraj dve leti je zavzemal odgovorno mesto načelnika Uubliane in je v tem času z vestn-m in smotrenim gospodarstvom dvignil svoje rodno mesto do napredka, katerega Ljubljana že dolgo pre-Je n-i bila deležna.
29 novembra 1927 je bil izvoljeti ljubljanskim županom, katerega funkcije je prevzel 38. januar 1928. Ta zadnja doba njegovega udejstvovanja je še vsa sveza pred   nami.
Vidimo ga pri delu in ustvarianju in vsi ljubljanski občani smo prepričani, da si Ljubljana boljšega župana želeti ne bi mogla. Pravi ljudski župan je dr Dinko Puc, župan, ki je dobro poučen o potrebah mesta, ki ima največji smisel za komunalno politiko, ki ima tuđi energije dovolj. da udejstvi najsmelejše   nacrte.
Veliko  Ijubezen,   spoštovania   in   zaupa-  ' nja je deležen    ljubljanski    župan s strani svojih   občanov    V   svoja   srca   so   vkleniii Liubljančani ime spojega župana in nikogar ni, ki bi iskreno ne želei, da ostane dr. Din-  ; ko Puc na svojem    mestu    še dolga    leta. Vsa Ljubljana prinaša tople čestitke svojemu županu    ob njegovi    petdesetletnici    z edino željo, da bi nam ostal še dolgo tako čil in zdrav, kot je nam bil dosedaj.
Nagel razvoj avtobusnega prometa
Avtobus kot moderno prometno sredstvo se je pojavil v Ljubljani razmeroma pozno. — Avtobusni   promet   močno  ovira
mestna mitnina.
Ljubljana, 5. avgusta
Avtobusov pri nas pred vojno, pa tuđi prva leta po vojni nismo poznali, vsaj ne kot važno prometno sredstvo, ki je bilo razširjeno drugod že dolga leta. V vseh večjih mestih je poleg tramvaja tuđi avtobus glavno prometno sredstvo. Kakor za vsem, je Ljubljana tuđi v tem pogledu ne-kuko zaostala in tako se je zgodilo, da smo dobili
prvi avtobus sele 1. 1924
Mislimo seveda. avtobus, ki je služii kot prometno sredstvo Vozil je na progi Ljub-Ijana-Štore. Uvedel ga je pa avtobusni pod-jetnik g. Magister, ki je bil torej prvi slovenski podjetnik te vrste.
Prvi avtobus je vozil samo 4 leta. Hitro se je obrabil in ljudje so ga kmalu proglasili za  »staro škatlo«.
U 1928. se je pa začel avtobusni promet prav za prav razvijati. Ljudje so dobili za-upanje v avtomobile in so se jih začeli po-služevati v vedno večjem Številu. To leto je bila otvorjena prva avtobusna proga Ljubljana-Št  Vid.
Proso je otvoril g. Magister, ki ima sedaj 6 avtobusov na razpolago, sedmega najno-vej$e moderne konstrukcije pa dobi tekom tega  meseca.
V Ljubljani je 14 avtobusnih podjetrnkor
Prvi avtobusni podjetnik g. Magister pa ni ostal osamljen. Avtobusna podjetja so rasla kakor gobe po dežju in dancs jih je v Ljubljani že 14. Z avtobusnim prometom je začela tuđi Mestna maJoželezniška družba. Otvorila je progo Ljubljana-Crnuče.
Vsa avtobusna podjetja so včlanjena v Zadrugi avtobusnih podjetnikov za ljubljansko oblast s sedežem v Ljubljani. V njo se je došlej vpisalo 47 avtobusnih podjetnikov, tako  da  je  v  ljubljanski  oblasti
47 podjetnikov s 152 avtobusi
kar je vsekakor lepo število, če pomislimo, da v Ljubljani sami nismo Imeli avtobusov, na deželi pa jih Je bilo v prometu razmeroma malo.
Avtofigovec
Srediste Ljubljane, prostor pred Fltov-cem, kjer se Mlata drtavfll mti, DunaJ-
ska in Gosposvetska, so si avtobusni pod-jetniki izbrali za izhodišce vsega avtobusnega prometa v okolico. Iz Figovca je zato nastal  Avtofigovec.
Od ranega jutra do poznega večera je tu vrvenje in drdranje, kakršnega ni ćelo pred glavno pošto. Avtobusi prihajajo in odha-jajo neprestano. Ljudje čakajo na ta ali oni voz in na srečo je prav pred nosom Figo-vec, kjer si lahko gase žejo in kjer lažje čakajo. Če pa kdo zamudi ob četrtinki prvi voz, pa caka na drugega ali tretjega, saj vozijo vsake pol ure. Je vse tako urejeno, da so vsj zadovoljni, avtobusi, ljudje in Figovec.
Hud konkurenčni boj
Pa ne mislite, ljudje božji, da je pred Avtofigovcem vse tako v redu kakor izgleda.
Vprašajte samo kakega šoferja, pa vam bo povedal o hudem konkurenčnem boju, pa ne morda med avtopodjetniki samimi, tem več med njimi in  mestom.
Tisto presneto kopališče v Mednem, zaradi katerega so se mestni očetje že toliko razburjali, je baje vsega krivo.
Da 3. junija so avtobusi pred Figovcem v miru prevažali Ljubljančane !n okoličane. Od tega dne naprej pa so začeli voziti mestni avtobusi kopalce v Medno. V Medno pa vozijo tuđi avtobusi podjetja Magister in tako je nastala zdražba.
Mitnina ubija avtobosni pronet
O mitnini smo že pisali v članku, kjer smo našteli ovire razvoja avtomobilizma pri nas. Vsak avto, ki prevozi mestno užitnin-sko mejo, mora plaćati 10 Din mitnine. Ne-kateri avtolastniki imajo mitnino pavšalira-no. Tako so imeli tuđi avtobusi mitnino pav-Šalirano. Hud udarec za naSe avtopodjetnike pa je odredba mestne občine, s katero Je od 1. t. m. pavšaliranje mitnine od-pravljeno. Avtopodjetnik, ki vzdržuje promet s 6 avtobusi, mora dnevno plaćati nad 500 Din mitnine, torej nad 15.000 Din me-sečno. To so horendne vsote, ki razvoju avtobusnega prometa pri ras gotovo nišo v korist Zato ni čuda, da so se lastniki avtobusov pritožili pri velikem županu in da nameravajo poslati deputacijo ćelo v Beograd. Med mestno občino, ki hoće avtobusni promet koncentrirati v komunalnih ro-
kah, in lastniki avtobusov. ki so vložili v svoja podjetja mnogo denmria, je nastal spor, za katerega se zanima tuđi javnost Mi se v ta spor ne borno vmeSavali, ker smo mnenja, da naj ga rešita prizadeti stranki sami, pač pa poudarjamo, da ga je treba resiti tako, da privatni podjetniki ne bodo oškodovani in da potuioče občinstvo pri tem ne bo trpelo. Javnost želi, da se spor med mestno občino in privatnim! podjetniki čim prej obojestransko zadovoljivo resi, na drugi strani ima pa tuđi pravico zahtevati, da ostane avtobusni promet vsaj neokrnjen, ali pa da se po možnosti le poveća in da se cene ne rvisajo.
41 artobnaiifli protf
Iz Ljubljane vodi v bližnjo in daljno okolico 41 avtobusnih prog. V 5 letih se je število prog iz Ljubljane torej povećalo za nič manj kakor 40.
Glavne proge so iz Ljubljane v Dobrno, Dolsko, RoŽno dolino, Polhov Gradec, Je-žico, Smartno (preko §t Vida, ki je naj-bolj prometna proga), Medvode, KaSelj, Ig, Grosuplje, Velike LaJče, Kranj, Skofjo Lo-ko, ZirU Vrhniko, Rakek, Komendo. Men-geš, Vransko, Lukovico, Podutik (preko Si-Ske in Draveij), Vodice, Cerklje in v Triič.
Ljubljana je ponoći dobro zastražena
Dva prhratna zavoda za straže nje   in   zaklepanje,   ki vestno oprarlfaia odgovorno delo. — V zastraženi hisi se čuti ćlovek
varnc^a-
L]ubl}ana, 5. avgusta Ponoći, če prideS iz kavarne, srećaš tu pa tam možakarja v posebni uniformi, ki tiplje po izložbah in oknih, odklepa veže in jih zaklepa. V šelenburgovi ulici ga sre-Čaš okoli 11. gotovo s psom ovćarjem, ki spremlja noćnega stražnika zvesto povsod. To so torej stražniki ali čuvaji ljubljanskih zavođov za straženje in zaklepanje, »ponoćnjaki«, kajti svoj odgovorni posel opravljajo ponoći; so kakor veSče, ki pri-frfotajo iz lukenj, ko zažare po mestu ob-loćnice.
Dva zavoda za straženje in zaklepanje
Zavod g. Sajovica. ki je bil prvi v Ljub-ljani, obstoja že dolgo, doćim je bil drugi, ki ga vodita gg. Počkaj in Legat, ustanovljen sele 1. 1923.
Zavoda sta zasebna in imata od oblasti posebno dovoljenje in koncesijo za izvrše-vanje tako odgovornega dela kakor je noč-no straženje.
V  večjih inozemskih mestih obstojajo slični zavodi že najmanj 50 let. Na Dunaju jih je  n.   pr.   okoli  30.   Večinoma   so  porazde-Ljeni po okrajih, vsak okraj ima svojega.
Za Ljubljano zadoščata dva, kajti var-nost je v Ljubljani v "primeri z drugimi mesti velika. Večji vlomi so v mestu red-ki, kajti za noćno varnost meščanov in njih imetja skrbi zadostno naša policija. Pa tuđi čuvaji zavodov za straženje in zaklepanje nišo odveć, temveč izpopolnjujejo varno-stno službo policije.
Naloga čuvajev zavodov je predvsem noćno straženje privatne lastnine. Skladišča, trgovine, pa tuđi zasebna stanovanja, v ka-terih  so  vrednosti.  nišo  nikoli  varna pred
vlomilci in tatovi
ki jim tuđi policija ne more biti vedno za petami.             "    *'*x'^
Dobro se bo pa *at preniislil, preden se bo odločil za vlom v nišo, na kateri vidi tablico z napisom: »Zastraženo«. V taki niši ga namreč čuvaj lahko zaloti ob vsakem času, tuđi tedaj, ko vlomilec ve, da stoji poliraj na tem ali onem vogalu v blizini.
Nevarnost vode in požara
Ce je hišnica ali hišnik malo površen in ne opazi, preden leže spat, da je vodovod v veži odprt, se lahko ponoći pripeti nesreća, da voda zalije stanovanja in naredi škodo na ta ali oni način. Vodna nevarnost je včasi tako huda, kakor požar. Čuvaj, ki obhodi svoj rajon ponoći najmanj trikrat bo opazil nevarnost in jo preprećil.
Mnogukrat se zgodi, da puste služkinjc pepel z žerjavico na hodniku v lesenem za-boju. ki se ponoći vname. Nastane požar, ki postane lahko katastrofalen. Čuvaj ogenj lahko pravočasno pogasi ali pokliče pomoć.
Nenadne nesreće
Čuvaji stražuo v slraienje izročene ob-ietke poleti od 9.30 do 4. zjutraj, pozimi pa od 9. do 5. ure. V času torej, ko vse spi. sa meščani in njih lastnina pod njihovim nadzorstvom.
V   tein času  se pripeti  največ  nenadnih nesreć. So ijudjt, ki stanujejo sami v stanovanju. Ce nenadoma zbole ali če se jim kaj pripeti in kličejo na pomoč, jih bo sli-šal čuvaj in jim prihitel na pomoć.
Zunanje straženje
Vsak strainik ima svoj okraj, ki ga straži. StraŽnike pa nadzorujejo kontrolorji in kontrolni stražniki.
Je pa dvoje vrst strajenja, zunanje in notranje. Pri zunanjem straženju čuvaj nad-zoruje neprestano ves stražni čas pri vsakem obhodu o4 zunaj. V kolikor mu je s ceste ali vrta mogoče, se prepriča, če so vrata zaprta, če so izložbe in okna zaprta, da ne teče voda v vodovodu, da ni ne-varnosti požara in da ne gori po nepotreb-nem kaka luč. Elektrike prihranUo gospo-darjem čuvaji sploh veliko. Sleherni večer se zgodi, da pozabi hišnik ali stanovalec za seboj ugasniti luč. ko priđe ponoći domov.
Po potrebi stražnik u krene primerao in nedostatke odpravi ali na Željo zbudi na* roćnika oziroma hiSnikt ili slulinćad.
O vsakem nedostatku je pa naroćnik na-slednji dan vsekakor obveSčen.
Notrai^e »traženje
Pri večjih hrtah, trgovinah in skladišnih pa samo zunanje straJenje ne radost uje, tu je treba notranjost redno in po večkrat nad-zorovatL Stražnik dobi ključ glavnih in stranskih vrat da ima dostop do vseh pro-storov, ki naj bi bili nadzorovanL Notranje straženje je zlasti potrebno v tovarnah, novih stavbah, zalogah itd.
človek bi mislil, da je straženje nepotrebno, če imamo psa-Ćuvaja, kar pa ni res, kajti pes-čuvaj se na mimoidoće Dudi navadi in ga lahko naredimo neSkodljivega s strupom itd. Pes rudi ne more pomagati, če tli ogenj v hUi itd.
Većina hiš zastraženih
V Ljubljani je većina hiS in vil zastraženih. So ljudje, ki sploh noćejo stanovati v hišah, ki nišo zastražene. Gotovo je v taki niši obćutek varnosti in sigurnosti večji. Noćni Čuvaji vsak nedostatek takoj od-pravijo.
Ražen hiš je zavarovanih tuđi precej
gostiln, trgovin in kavani
Sicer so vsa ta podjetja tuđi zavarovana proti nevarnosti požara, vloma tatvine itd-, toda vse te nadloge je bolje preprečiti z noćno stražo, kajti zavarovalnina Je navad-no vedno manjSa, kakor je nastala škoda.
Straženje se vrši lahko tuđi podnevi. Ve-čje trgovine, kavarne in gostilne ter hoteli morajo biti nadzorovani neprestano.
Stražniki zavodov nadzorujejo tuđi to-varniške čuvaje, ki so včasi nezanesljivi, zaspe, puste odprte vodovode, plinove sve-tiljke in nezadostno nadzorujejo parne ko-tle itd. Kontrolne ure vedno ne zadoščajo, najboljša je pač živa kontrola.
Prvi godbeni dom v Sloveniji
Dom žale, 5. avgusta.
Idilični trg Domžale je bil včeraj pozo-rišče redkega slavja. Na slovesen način in ob sodelovanju številnih društev, organiza-cij in godb iz raznih krajev Slovenije, zlasti pa n Ljubljane in iz kamniškega okraja, je bil dopoldne otvorjen prvi godbeni dom v Sloveniji in menda tuđi v Jugoslaviji. O lepi kulturni prireditvi, ki je privabila v prijazne Domžale tuđi mnogo Ljubljančanov, poroča podrobno že današnji ^PonedeJjek«. Omeniti hoćemo samo, kako je sploh prišlo do zgraditve godbenega doma.
V Sloveniji je nedvomno najstarejša god-ba na pihala domžalska. Ustanovil Jo je leta 1S85 takratni domialski učitelj Franc Pfei-fer, ki je bil obenem tuđi njen prvi kapelnik. Godba je vedno lepše napredovala in kmalu je uživala sloves ene najboljših godb na pihala v Sloveniji.
To je bilo pred svetovno vojno. Med vojno je moralo društvo svoje delovanje seveda prekiniti, po prevratu pa se je pri-čelo tuđi pri domžalski godbi zopet novo življenje. Našii so se ljudje, njim na čelu agilni in neumorni kapelnik Vinko Riedel, ki so godbo obnovili, ji pridobili novih moči ter jo tehnično in glasbeno izpopolnjevali. In ko je ostala L 1925 godba malone brez krova, odnosno brez primernih prostorov, ie dozorela misel zgraditve godbenega  doma.
Odbor, ki je sprožil to idejo, je zbral potrebna sredstva za nakup sveta in za zgrad-bo poslopja samega. Leta 1926 se je pričelo z zidanjem. Odbor je kupil svet od Vinka Miillerja za železniškim tirom za tovarno Melitzer. Priskočila mu je na pomoč vsa domžalska javnost, pa rudi okoličani so po-žrtvovalno sodelovali. Premožnejši posest-nki so vozili materijal, člani so pa opravljali »kuluk« na stavbišču. Dne 12. septembra istega leta je bila vzidana spominska plošča in kmalu so pričeli s kopanjem temeljev ter z gradnjo stavbe same. Morda bi stavba še danes ne bi bila pod streho, da se nišo Dom-žalci odloćno zavzeli za stvar. Stroški so namreč znatno prekoračili proračun, podjetja so zahtevala takojšnja plačila. V tej stiski so Člani podpisovali menice in garantirali s svojim imetjem, da se je moglo delo nada-ijevati. Pa tuđi to ne bi zadostovalo, da ni priskoči] na pomoč sam kapelnik Riedel, ki je bil med tem odpotoval v Amerko in tam-kaj zainteresira! za stavbo številne domžal-ske rojake. Američani so zbrali lepo vsoto in tako se je posrećilo ponosni dom, ki je Domžalccm in Sloveniji v čast in ponos, dograditi. Vrlini Domžalćanom gre res vse priznanje in želimo jim, da bi njihov godbeni dom lepo uspeval in da bi važno kulturno delo med ljudstvom uspešno nadaljevali.
Srfaski knetje v St Jurju ob •    južni železnici
V čttrtek, 1. t m. so dospeli kmet je iz Južne Srbije z ljubljanskim brzovlakom na Grobelno. Iz Ljubljane sta jih sr>rem-ljala oblastni kmetijski referent g. kmetij-ski sveteik Trampuž in živinorejski referent g. inž. Ciselt Na kolodvoru $o jih pri-ćakali maribonki oblastni kmetijski referent g. kmetijski svetnik inž. ZidanJek, ravnatelj kmetijske sole inž. Petkovlek, celjski okrožni livinorejski referent int Oblak, zastopm'ki trga in okolice §t Ju rij ter na-Ćelstvo 5t.-jurske živinorejski zadruge. Gro-beUki otroci so jim mahali z zastavicami in Jih pozdravljali: »Žtveli brat je. živeli Sta-roslovenci!«
Na dveh dolgih, okraSenih vozovih — spremljani od sentjurskih kmetov in trža-nov v kolesljih — so se gostje odpeljali v St JurU. Tam so si ogledali prostore in naprave zadruge za izvoz jaje, zalogo kme-tiJskih strojev g. Smole in mlekarno g. fer-lefa. Odtod so se odpeljali k posestniku ZdoHku^AnderburŠkemu, ki ima v o^krbi državne trebee in vzorno svinjerejo. Čudili so se r*ikim svinjam, zUsti ko se jim je -              da to siso od nikoder importirane
svinje, ampak da %o SotmZe. utx>(jki:.c ^ Skrbno rejo in izbiro, G. Zuojsek jih jr i,t vabil v svojo Ko*ioljubno i:.4o tiu »*•-. •■«• pripravljen prigruek. Zeio ..ni ie u,-.ajj» -:> cvetlični vrt, ki ravnokar žari ^ >vftnt rdećih plamenicah. Mato *(> se pet'ali ip.j:t»o impozantnega poslopja om..- *r k ri*~ ^.estniku   Urlepu,   pnznanernu               ^    ^
ima   tuđi   vromo   svinjerejo    \\            v>\- a-
dli na trati ob niši. <* le prehitro m^ ^r ir> rali posloviti od prijazne, KoMuiiuhnr :>-mačije. Odpeliali so se nu kr^ct.isL:- <'t*o. kjer so si ogledali sol>ko. ■ ■ .. urtir:«> gospodarstvo. Tam je bil   i             :avt  -r^_
rejen večer in loUka obcJnica i? ročiti pestro sliko gostov, pomeUrih meJ doTu-čini.
Med večerio je ravnatelj zj->>J, st> govori! o cilju in porrenu /av«.. ;. UT**-'» tijski svetnik inž. ZidanAck o usptl:i!' /■«• voda in o delovanju kmetii'kih. ,:U^ti i-vinorejskih ouanizacii v oko'ui, O "-i-stnak ie napil costom v imenu ^t- Turc^r^v, g. Drofenik pa je v imenu je'ria nko'i^i pozdravil južne brate in jim žc'el rrriiv.o u^Dehov pri povrdigi kmetij^tvj in prosve* te sploh v južnih krajih. Ooienc* zavm'a so gostom na čast zareli par lenih «!ovtn-skih pesmi. Naslednji dan /tutrai mi ve >»<>-stje na okrašenih vozovih peljali nara« ra Orobelno in od tam i vlakom v Marihor.
POTENJE ROK, NOG itd.*
zanesljivo   odstrani   »Sl'P()^«-nr*^l lekarne »Pri orlu«. Celje.
(Sefezttfcci
KOLEDAR.
Danes: Ponedeliek, 5. avgusta 1929; ka-toličani: Marija; pravoslavni; 25. Jjhja. Trofim.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Harold ima ^molo. Kino Ideal: Gospodična Sofer. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Piccoli, Dunajska ce^ta, Bdkarčič, Sv. Jakoba trg.
— ASK Primorje. Lahkoatlctl. v četnek se vrši ob 17 uri na Dunaj&ki cesti * j a-nek vseh lahkoatlctov v svrho đocovora glede treningov in nastojvov v Ptuju in Za-giebu ter specijalnega treninga za at'ete ki pridejo v px>štev za balkansko o!i-np ja* do, ki se bo vršila 23.—29. septembra v Ateni. — Načelnik.
— »Sokol«, mesečno izhajajoči sokolski list, ki izhaja kot neodvisna kritični r^\:ja konzorcija na Taboru, prinaša v zadnji Jtv> vilki julij-avgust spominske članke po br. dr. Greg. 2erjavu, po ponesrečenem br Ha-betu. Največ zanimanja bo vzbudila krit Crna razprava br. N. S. o Drosr:h vajah ra Beograd in o opasnih posledicah tikih vaj za naše Sokolstvo. Poročila iz žup in d:u-Stev vsebujejo mnogo stvarnih kritični.i pripomb. — List se čita mnogo, budi spe-če sile in daje pobudo za raz"n«trivan.a i« pre*ojo sokolskih vpnSanj i razlićn'ft vi-dikov. kar rnači ntpredek in bisrrenif duhov. Uprava lista prii>ominia. da pnhod-njo številko odpo41je samo redno plaču o-čim naročnikom, je to znamenje, da preha-ja list na zanesljivt in trdna tla do redakcijski in gospodarski strani.
33 dedičev carja Nikolaja II
Ameriški odvetnik Coler je uj.avil v nekem ameriškem listu imeiia J3 ruskih velikih knezov in vclikUi knesmj, ki se abračajo na javnost s proinju, ua| jim sporoči. če ve kaj o privatneiu pic-inoženju bivšega carja Nikolaja 11. v inozemstvu. Informacije o imetju zadnjega ruskega carja je trdba pošiljati »domu Romanovih«. Car NikuUj je imel v inozemstvu ogromno premože-nje. Del njegovega premoženja tvor. tuđi poslopje ruskega poslaništ\-a v \\d-shingtonu, ki je bilo baje zgrajeno na carjeve stroške. Poleg tesa zahtevaio carjevi dediči en milijon dobrjev, ki zjl je naložil bivši ruski poslanik v Wa-shingtonu Bahjnetjev v National C;ty Bank. Po vesteh iz Washin^tona je mnogo carjevega premoženja tuđi v banki Guaranty Trust Com*pany S car-jevim osebnim premoženjem so hajs pred vojno kupili ameriške železniške delnice, katerih vrednost znasa zJaj nad 100 miliionov dolarjev. Skupno pre-možen.je zadnjega ruskega carja se cc-ni na 1.500,000.000 dolarjev in to ogromno bogastvo hoče spraviti v žep 33 ruskih velikih knezov in velikih kneginj.
Knez Sergej Rocnanov je že na>to-pil z zahtevo, naj mu američka sodi^Ča poverijo upravo carjevega premoženja, dokler dedičern ne hodo priznane njihove pravice. Med visokim ruskim plemstvom, ki se pote^uje za caneve milijone, je tuđi znana Anastazija caj-kovska, ki se izdaja za veliko kne>rinjo Anastazijo Nikolajevno Ta zahteva potom advokata Follousa, naj izruče vse carjevo premoženje nj i kot edini Se ži-veči carjevi hčerki. S tem je tuđi po\e-dano, zakaj sta se Cajkovska in velika kne^inja Ksenija Ueorsuevna sprli. Carjevo premoženje pa zahtevat tuđi pooblaSčenec sovjetske vlade odvetmk Recht, ki je izroiil d-meriškim sodiščem spometv;co, v kateri dokazuje, da je tr^-ba smatrati vse premoženje bivšega carja v inozemstvu za rusko državno imetje, katero je treba izroditi zastop-niku sovjetske vlade.
Sovjetski.
Stalin je baje precej omejen. Rikov pa velik prijatelj dobre kapljice.
—   Trocki,  —  je  dejal  nekoC  prijatelj bivšemu boljševi&kemu prvaku, — ko umreš, storimo s teboj, kakor z Le-ninom.   Balzamirali   te   borno,   a   tvoje moždane  spravimo v špirit. To si pošteno zasluži 1.
—   Nikar ne stonte  tega,  —  je  od-fcovoril Trocki. — V Rusiji je treba vse porabiti.  Moje moždane dajte  Stalinu, špirit pa Rikovu. Obema bo to dobro-dofla
Stev   176
•SEOVENSK1   NAROD«, dne 5. av*ii$U 1329.
Strm 3
Dnevne vesti.
—  Odlikovanje. 2 redom Belega Orla IV. stopnje je odlikovan posestnik iz Sv. Bol-icnka  Robcrt Kosar.
—  Iz sodne službe. V višjo skupino   so pomaknjeni  stare šina okrajnega sodišča    v Cerknici  Ivan   Bretih,  namestnik državnega tožilca v Celju dr. Albin Juhart ter sodnika okrožnega   sodišča  v   Mariboru  dr.  Franjo Kovča in dr. Adolf Lenard.
—  Iz službenih Novta«. »Službene Novine« štev.  179 z dne 3. t m. ohjavljajo zakon o civiinem sodnem postopanju.
—  Preselitev odvetnišfce pisaroe. Odvet-nik dr. Stefan Rajh se je preselil s svojo pisarno iz Kočevja v Celje.
—   Nov carinski  posrednik  v  Maribor«. Za carinskega posrednika pri glavni carinarnici v Mariboru je imenovan Štefan Kraut.
__ Tata sta oproifiena »Narodna galerija« v Ljubljani in »Društvo za otroško var-stvo in mladinsko skrb za sodni okraj Ljubljana«.
—  Iz državne službe. Za računska urad-nika sta  imenovana pripravnika podružnice Postne hranilnice Hlebec Ivan v Zagrebu in Šporn Milan v Ljubljani.
—  Izpremembe v naši vojski. Vpokojena in v rezervo sta prevedena administrativni major artiljerijsko - tehnične stroke Franjo Sedlak in pehotni kapetan II. klase Franjo Jos;  dosedanjih  dolžnosti je razrešen  pol-kovnik Konstantin MagdiČ;; v našo vojsko so  sprejeti bivši  častniki    avstro - ogrske vojske pehotni porečnik    Vladislav Sajber, pehotni zastavnik Anton Benčina, artiljerijski poročnik France Gorkič. sanitetni poroč-nik dr. Edo Stele, provijantni oficijal  Her-bert Strele v činu administrativnega poroč-nika ekonomske stroke in provijantni akce-sist Albin  Javornik v činu administrativnega podporočnika ekonomske stroke.
—   Jugoslovensko  - {talijanska  železnlš-ka konterenca. Za danes je sklicana v Opatiji  jugoslovensko  -  italijanska    železniška konferenca, ki bo razpravljala o uveljavlje-nju odredb rimske in nettunske konvencije v pogledu žeiezniške službe na postaji Re-ka v zvezi z železniškim prometom v bazenu Thaon de Revel. Našo delegacijo, v ka-teri so višji uradniki generalne direkcije Že-leznic ter oblastnih  direkcij  iz Zagreba    in Ljubljane,    vodi pomoćnik direktorja    ljubljanske žeiezniške direkcije ing. Makso Klo-dič. Konferenca ie važna za ureditev našega prometa v gornjem Primorju.
ZOBOZDRAVNTK  MED.  UNIV.
dr. Lojz Kraigher
specialist za zobne in ustne bolezni
sprejema od 8.—12. in od 3.—6. ure —     v Ljubljani, Krekov trg 10.     —
—   Hiraen.  Danes  se je  na  Brezjab  po-ročil g. Janez H u m e r, sobni slikar in posestnik,  z  gospodično  Maro  Ergasta iz Šore. Marljivemu sokolskemu delavcu iskre* ne čestitke!
—  Borci, prijatelll naše zveze, prihodnjo r.edeljo,   11. avgusta, vsi  na  Brezje. Polovična vožnja velja od °. do 13. avgusta. Po-seben  vlak vozi  iz  Ljubljane  do  Otoč  ob 7.40   in   se   vrača   z   Otoč   15.45.   Agitirajte za številno udeležbo! — Glavni odbor ZSV v Ljubljani.
—   Primorci,    JugoslovenL    IzSla  je   11. številka   »Pri-morskega  Glasa«,    ki  prinaša zanimivo   vsebino  o   življetiiu  naših   roja-kov onstran me je.   List priobčuie   tuđi za tukajšnje  Primorce  važno poroČUo, ki  naj ga ne spregledajo. Naprodai ie vseh glav, nih trafika.! v Ljubljani in Mariboru. Naro-ča se ga pri založba »Jug< v Ljubljani, Se-lenburgova  ul.   7-11.
—  Vreme. Vremenska napoved nam obe-ta večinoma jasno in toplo vreme, Včeraj je bilo lepo v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu, drugod pa  oblačno in  deževno. Največ dežja so imeli v Splitu. Temperatura je po-vsod padla. V Sko-plju je bilo včeraj 31, v Splitu ?8, v Zagrebu 25, v Ljubljani 23.8, v Mariboru 25, v Beogradu 22 stopinj. Davi je kazal  barorneter v  Ljubljani  760 mm, temperatura |e znašala  13.2 stopinji.
__ Dre novi podmornici. V žibeniŠko luko je te dni priplula nova pomoina bojna iadja r^faiica«, ki je določena za znationi brod dveh novih bojnih podmornic >Orretnik< in »Smjeli«, ki sta bili te dni v Franeiji dogra-jeni. Pod vodstvom korvetaega kapetana Vilfana odpluje »S*aiea< ta dnl v Franeijo, kjer bo prevzela obe novi podmorosi.
—   Zopet  težka  ielezniška   nesreća   pri Suboticl.  Med   Subotico  in  Sento «e  je  v soboto pripetila zopet težka felezniška ue-sreča.    Veletrgovčeva    uslužbenca    Jovan Nagyabonny  in   Matija  Meszaros  iz  Sente sta peliala na vozu različno Wajro za stranke v Martonoš.    Ko sta pri    Dvaju hotela pasirati železniško progo. ie Dridrvela motorna drezina, ki je zagrabila konja m voz. Oba konja sta bila ubita, dočim so morali uslužbenca  s tsžkimi  notranjimi  Doškodba-rr\\   prepeljati   v   bolnico.   Njuno   stanje   je brezupno. Nesreča se je pripetila zato, ker je prela-z brez zatvomice in vozni-ka nhta opazila vlaka.
—   Vnuki  umorili  deda.  Pred  novosadskim sodiščem se je te dni vršila senzaci-jonaina  razprava prnti  rodbini Radakov in nienim  pomagačem,  ki  so obtoženi, <ja  so umoriti   svojega  lastnega  deda  Ilijo fcada-kova   Posestnik Radakov je umri letos 22. marca. Ker ie bil mož že star. so bili vsi prepričani, da je umri naravne smrti jn ker tuđi  zdrav-nik ni ugovarjal. je bil Radakov naslednjega dne pokopan. Po njegovi smrti pa so se pričele širiti vesti, do ie bil irmor-jen.   Zadeva   je   priSIa   tuđi   orožnikom   na nšesa   in   pričdi   so   poizvedovati.   Rerultat preisave   je   bil   presei>et!Hv.     Orožniki   so ugotovili,  da   sta  Radakova   zadavila   last-na vnuka Uktna Jela in Petiti Gliša Radakov,    ki   ju  je  nalčuvala    nhina    mati   in starčeva snaha Danica Radakov. Na Rada-kovo je vpliva|a pogubanosno Katica Mili-nov,   rrčerka   starega  Ra-dakova.  ki  je  so-
vražila svojega očeta in si hotela prilastiti njegovo imetje ter ga deliti s svakinjo. Preiskava je dognala, da je bil Radakov zadavljen. Nasčuvana vnuka sta mu med spanjem s predpasnikom zadrgnila vrat. Pomagala jima je niuna mati. Ko so truplo na zahtevo državnega pravdniStva izko-pali, so se poznali na vratu znaki davljenja. Zločinci so bili seveda takoi aretirani, Pt so sprva vse trdovratno tajili. Sele kasneje, ko so uvideli, da jim zakrknienost nič ne pomaga, so se udali in priznali zločin. Državno pravdništvo je Danico Radakov in njena otroka obtožilo zavratnega umora, Katico Milinov pa nagovarjanja k zločinu. Razprava ie bila preložena, ker dve priči ništa prišli k razpravi.
—  Drzen roparskl napad. V soboto do-polđne je odšel trgovec Nikola Preradović iz Korenove pri Bjelovaru na sejem v Kri-ževce. Med potjo ga je napadla drzna ro-parska tolpa in ga prisilila, da ji je izročil ves denar. Vzeli so mu 160.000 Din.    Ro-parje   zasledujejo   orožniki.
Specijalist  za  otrošlce bolezni
Dr. V. Stacul
ne ordinira od 7.—30. avarusta.
—  Strašna tragedija slovenske služkinle v Beogradu. V Beogradu je te dni postala žrtev  Ijubosumnosti  služkinja Ana  Gromova,   doma   nekje     iz    ljubljanske     okolice. Gromova   je  imela  ljubavno    razmerie    s čolnarjem    Emerikom Varg"o,    ki ie pa nedavno  odpotoval  v  Ameriko.    Okoli   Gromove se je pričel pozneie sukati kleparski pomoćnik   Miladin  Glišić.     toda   dekle     se zanj  ni  moglo  ogreti.  Tn  to  ie  postalo za njo us-odno. V četrtek zjutrai  ie SI a   Ana v mesto po opravkih   Ko se ie vračala, jo je Čakal   pred  bišo  GliSić   in   zahteval.  nai  se ž njim poroči. Ana je zahtevo odločno od-klonila   in  ker  ji   Je  Glišić   grozil.   je   zbe-žela. Na besu to je pa Glišić dohitel in jo z  nožem   večkrat   sunil   v   sdavn   in   prsa. tako da se je mrtva  zgrudila na tla.  Mori-lec si je nato sam zasadil nož v srce in je bi]   takoi   mrtev.
—   Žrtev kopan)a. Pri Palanki  je v če-trtek v Dunavu utonil 24 letni  trgovec Jakob Man   Baje  za  je  zadela  kap.
— Eksplozija lokomobile. Na pose-stvu Sime Paštroviča pri Somboru je v petek nastala čudna eksplozija, ki je po-vzročila precejSnjo Škodo. Ko ie hotel kur-iač DuSan Terzič zakuriti in poznati loko-rnobllo, je nenadoma nastala strahovita eksplozija, ki je vrgla približno 800 kg težak kotel 20 metrov visoko in ga popol-noma raznesla. Silen zračni pritisk je Terzića in posestnikovega sina štefana VeSaljiva vrgel deset :netrov daleč. Oba so morali s težkirrri notranjimi poškodbami prepeljati   v   bolnico.   Vzrok   eksplozije   ni
znan.
—  Velik poiar t  Bosanskih   Boinjarih.   V
bosasftkem »*lu Bošnjaci je te dai izbruhnil velik požar. Vdova SaSa Kovač je odžla v £etrtek »večer z lučjo v hlev Nesreća je hotela, da se ji je luŠ prevrnila in hipoma je bil hlev v plamenu. Goreti je začela tuđi Kovačeva. Vsa prestrašena je bežala iz hle-va na ceeto in se zafela v groznih mukah valjati po prahu. Prihiteli 60 eosedje na po-moj in jo polili z vodo. Ogenj v hlevu ee je medtem razširil na hiSo in na sosedna po-elopja. S težavo so gaeilci požar, ki je ero-zil uničiti vso vas, udušili. Zgorele so štiri hiie. Kovačevo so e težkimi opeklinami po vsem životu prepeljali v bolnico.
__ Velika poneverba ▼ Senti. Bivši blagajnik državne parobrodne družbe v Senti Čeda Nafitasijević je poneveril 160.000 Din in pobegnil. Te dni so ga pa prijeli in :zro-čili sodišču v Subotici Suboti&ko »odiSče je defravdanta izročilo okrožnemu eodisču v Kovern Sad u, kjer ee bo blagajnik zaradi poneverbe po zakonu o korupciji zagovarjal, ra kar subotiško sodišče ni  pristojno.
—  Strašen poskus samomora.   V Vršcu  «e je  te  dni    48 letni    krojaiki    monter    Nika Djordjević  polil z beneinom  in  zaigal.  Ne-sreČnež je gorel kakor živa  baklja.  K  sreči so ga opazili sosedi  in mu prihiteli  na po-moč.   S   teikimi   opeklinami   eo   Djordjevića prepeljali  v  bolnico,  kjer se  bori  « smrtjo. Ko so ga vprašali, zakaj je hotel v smrt, je dejaL, da je že dovoij dolgo živel in da *e je življenja   naveličal.
__ Uboj. Seljaka Stjepan Katavić in Anton Kaajković v Odvorcih fita se sprla, ker «o Kanjkovićeve evinje raSle v KataviĆevo polje In mu pov*ročile preoejsnjo Ikodo. Be-eeda je dala be«edo in koneno je med prepi-rom Katavić Kan^covića udaril z vilami po glavi. Kanjković je začel bežati, na begu ©e je pa okrenil in rabru*il Kataviću v obrax, da ga bosta njegova brata osvetila. Kataviea je to a ježilo, stekel je u njim in ga Še en-krat udaril s viUmi po glavi, tako da se je sirotnak nezavesten zgrudil na tla. Ko eta prihitela Kanjkovićeva brata, je Katavić po-begnil. T«iko ranjenega Kanjkoviea «o pre-peljali v bolnico, kjer pa je drugo jutro tei-ki potkodbi podlegel. Katavića bo orožniki aretirali.
—  Zatonetna smrt. Lani je umri 22 letni   posestntk   Sveta   Štefanovič   iz   Čuruga v Bački  nenadne smrti. Te dni pa je pre-ielo  novosadsko  sodrsče   anonimno  pismo, da    je    bH  Cv«ta    zastruplien.    Državno pravdniSrvo je odredilo,    da se truplo    iz-koplje.
Opocarimo aa daaainM ogla« tvrđke A. Stekev»c nmL K. Sots.
Redni obćol zbor Olatbene Matice po-dmžnlca Novo meMo, se bo vršil v pone-deljek 12. avgusta ob 2a v sobi Glasbeoe Matice. Sokolski dom, z običajnim dnevnim redom. — Odbor.
—  Pitama PodpofiMca drafttva »Mptti v LI«M|aa| se lt preselfla ▼ KQmč*rmiUnko uHco It 3. n. oadstrople. Vhod Mestni trg 22 ah Cankarievo nabrežje  13. Podpiraite ztasti seda]  na|bedne|Se slape.               4-L 1
^chicHt-'
RADION
pere sam!
Sledili z pleničkami?
„Ne tega mi pač ni treba već" povdarja gospa Mica. „Dobro negovano dete, kakor je moja Majdica, dobiva vedno sveže perilo, za katero skrbi brei truda Ie
Schichtov
RADION
Iz Ljubljane
^IJ ProSnJa prebivalstvu. V dneh 9., 10. in 11. avgusta se vrše v Ljubljani v kopa-lišču SK Ilirije plavalne teknie za državno prvenstvo. V Ljubliano prispe par sto tekmovalcev, za katere Ilirija nima na razpolago postelj in prenočiŠČ. Zato se obraća uprava kopališča na vse. ki imajo eno ali več postelj, odnosno sobe s poste-ljami na razpolago, da biagovoliio to javiti v kopališču in da obenem navedejo ceno. ki io zahtevajo za prenočišče. Uprava reflektira predvsern na takozvana diiaska stanovanja.
—lj Mesne cene na Ijubljanskem trgu. Zadnjič smo poročali, da se ie slanina in meso v Ljubljani podražilo. Mestno tržno nadzorstvo je nam poslalo na to ugotovitev dopis, v katerem navaja cene prašičjega mesa, slanine in masti ter pravi, da se pra-šičje meso in mast ou 1. t m. dalje ni nič podražila. Ta ugotovitev je brezpredmetna. Saj nismo trdili, da se je slanina in meso podražilo od 1. t. in. dalje. Dejstvo je, da so plačevaie ljubljanske gospodinje slanino srednje vrste se nedavno po 24 Din, zdaj pa jo plačujejo po 28 Din. Menda bo tuđi tržno nadzorstvo priznalo in ugotovilo, da pomeni to podražitev in sicer za pretežno večino prebivalstva občutno.
—-U Pri javni borzi dela je iskalo v času od 21. julija do 3. L m. dela: M o š k i h : 15 hlapcev,  2   drvarja,   1   rudarski  poslovodja,
1   pecar,  1  žrebljar,  6 kovačev,   U  železo-strugarjev   -   livarjev,  3  kleparji,     1  brusač orodja,  1   graver,  1  strojni  tehnik, 37 stroj, ključavničarjev, 3 elektromehaniku  15 elek-tromonterjev, 2 lesostrugarja, 1 parketar, 1 rezbar, 4 urarji,  12 mizarjev, 5  kolarjev, 5 žagarjev,  1 pletar, 2 sedlarja,  1  usnjar,    5 strojarjev, 2 tkalca, 2 predilca, 4 tapetniki, 26 kroiačev, 27 čevljarjev, 1 čevljarski pri-rezovalec, 1 klobučar, 8 brivcev, 6 knjigove-zov,  1  kart. delovodja, 5 mlinarjev, 16 pe-kov, 15 mesarjev, 5 natakarjev, 7 tesarjev,
2  slikana, 4 zidarji, 2 grad. tehnika, 1 črko-stavec,   15  Pisar,  slug,  62  pomožnih   delav-cev, 7 kurjačev, 7 avtomehanikov, 42 trgov. pomočnikov, 102 navadnih delavcev, 16 knji-govodij, 31 zasebnih uradnikov, 2 lesna manipulanta, 1 ekonom, 17 stavbnih ključavničarjev,  2 vodovodna instalaterja, 7 vajen-cev. — Ženske:  13 pisar, moči, 2 konto-ristinji, 10 prodajalk, 6 natakaric, 5 šivilj pe-rila, 1 modistinja, 1 štepanca, 1 črkoslikari-ca, 37 tovar, delavk, 3 kuharice, 2 sobarici, 44 služkinj, 6 postrežnic, 2 vajenki. — Delo pa je na razpolago: Moškim: 4 drvarjem,
3  hlapcem, 4 kovačem, 1 mizarju. 1 žagarju za venecijanko, 10 čevijarjem, 1 peku-ficiju, 12  zidarjem,   10 tesarj *m,  15  pleskarjem  -soboslikarjem,   5  sodarjem,   7   kamnosekom, 3 tapetnikom,  1  pečrr. pomoćniku, 4 krojačem, 5 kleparjera 1 kuhanu, 3 usnjarjem, 12 havadnim delavcem, 1 klobučar, pomoćniku, 18 kovinostrugarjem, 16 vajencem. — 2 e n -s k a m :   2 števaricama.  2 dežnikaricama. 2 kuharicama,  3 služkinjam,    3 kmečkim  de-klam, 1 vajenki.
—lj Oddelek za zdravstvo in dobrodeh stvo odnosno socialno skrb oblastne samouprave ljubljanske oblasti se je preselil iz dosedanjih uradnih prostorov v šentpeter-ski vojašnici, Lipičeva ulica, 1. nadstropje soba št. 1 do 5, v poslopje Kranjske hranilnice, Knafljeva ulica, I. nadstropje, iirfni trakt
—lj Našla se le ara brez veriiice. Dobi se jo pri tv. Josip Jug, slikar in pleskar. Gajeva ulica 2, poleg Kreditne banke. 450/n
Ne poljubljajte se!
Vprašanje je, če si bodo vzeli za-ljubljenci, zakonci, mamice, tetiće ifcd. k srcu svarilo, da ie poljubUante zdo ne-varno. Profesorji pariške Sorbonne so namreč ugotovili, da se prenese pri vsakem polrubu z ustnic na usrnic« približno 230.000 bacilov. Zato ni Čuda, da se je takoj ustanovHa v Parizu rr^a proti poljubom, katere namen je Siriti med ljudstvom prepričan je, da je po-ljub ena največjih nevamosti za zdrav-ie. Franciji je takoj priskočila na po-moč Amerika m steer po svoji stari navadi s statistike* po kateri mnofe matere baje tfbrjajo svojo deco s tem, da jo neprestano poijubtiajo- Posebno ne-varno je poUtrbtiactje. če so ustrrioe na-pudrane a4" namazane z rdečilom, vrhu te^a pa It raopokane.
Treba se je naiavmost Čuditi, da se je ba5 v FranciK tts*anovHa rigra proti poiiublj&nju. Znano je namreč, da so Francozi zek> navđušeni za potjobba-nie hi zato je malo verjetoo, da bo mo-gla ta ri^a uspešno ddovati. Najbrž bo s porhibtjanjem tako, kakor je % kax>. Ze boj proti nikotinu je težak in ne doseže pravega aspeJia, kaj Sele, da bi Uodk opoatfi polhitftije.


Kaj pravi strokovni đelavec. — Tuđi Kcrošica se je oglasila. —
Moški so krivi, ker razvajajo dekleta.
116
Dovolite. da tuđi jaz kot strokovni dela-vec podam >\oje nepnstransko mnenje na anketo *Zakaj se ne možite, ženite-. Med svojimi tovariši vedno čujem tarnanje: ^^e sam ne morem živeti, kako bom živci druži-no?-c Ali pa: »Poročil bi se, Če bi dobil ne-vesto, ki bi imela lu, 20 ali 30 tisoč Din.« itd. — Torej gre za eksistenco. Res da pri nas razmere nišo idealne, pa \endar, če ho-češ skromno živeti in biti pameten, boš s svojo družico lepo snajal. Poznam uradnike in druge državne in privatne namešćence, ki imajo pri mizernih dohodkih skromno, a ven-dar lepo družinsko življenje. Zakaj bi ravno strokovni delavec, ki ie napram drugim na-meščencem tuđi primerno plačan* ne mogel živeti Seveda skrbi te, kako boš svoj zaslu-žek že v soboto zvečer in v nedeljo posnal v gostilni. Navadno je tako, da gres s plačo v gostilno, kjer poravnaš star dolg in se malo pokrokaš in si suh. Drugi teden nimaš niti za hrano, kaj sele za obleko. — Kaj misliš, dragi tovariš, ali ne bi bilo bolje, da bi imel urejeno življenje, da si izbereš preprosto družico, ki bo skrb^a zate? Za>!uiek boš dal ženki, namesto da ga zapiješ in oba bosta vesela. Res imaš nekaj skrbi, toda pomisli na starost in bolezen.
In ti, dekle. ki spadaš v delavski stan, ki se tako našemiš in nališpaš, rt:ir misliš, da boš koga s tem preslepila? — Kakšnc pojme moraš neki imeti o gospodinjstvu in o družini sploh, ko pa nimaš v glavi druge-ga kot lišpanje! Ne pgmishš, da imaš na sebi moderno obleko, v glavi pa — o joj! Samo poglej n. pr. služkinjo, kako je nafrkana; če bi ne bila tako nerodna in okorna, bi io Člo-vek zamenjal z milostivo.
Alkohol na eni strani in luksus na drugi strani sta dva velika sovražnika delavskega stanu in zakona obenem. Upajmo. da so iz-jeme na obeh straneh, kajti drugače nismo vredni, da nas zemlja nosi, ker ne moremo narodu in domovini ničesar dati. — In se ena težkoča je, namreč spoznan je. Človek je danes zaposlen od jutra do večera in nedeljo porabi za počitek tako, da ie maloka-teremu dana prilika najti sorodno dušo. In če včasi kaj ujameš na oko, mar zamores očesu zaupati? — Ne! Treba je gotoveega časa. da ss mladenič in dekle temeljito spoznata. Za spoznanje je pa treba — če dru-gače ni mogoče — dopisovanja, potrpljenja in energije. Res je mnoga 20-letnih v tihih domovih, kakor je zadnjič omenila neka srečno poroćena gospa, toda treba je zbliža-nja, korajžei — Zadnjič je nekdo kritiziral, češ da se je anketa spremenila v ženitne po-nudbe. Dotični gospod je gotovo velik prijatelj samcev. Jaz pa smatram anketo za zbližanjc nazorov in značajev obeh spolov.
Strokovni   delavec.
117
Vsaka stvar ima en konec (klobasa in palica pa ćelo dva), samo večnega jadikovanja Čez ženske slabosti noče in noče biti konec Vsak moški se postavi v pozo nemškega Mihelna ter zabavlja na ženske kot star jc-sthar, pa četudj sam ni vreden pocenega groSa. Vedno in povsod se nam očita, da nismo dosledne ter da smo nedostopne za stvarne razloge. Gospodje, ali je to dolgo-časno naštevanje naših napak (in kdo je brez njih?) sple-h na mestu? Po mojem mnenju ne. Take zbadljivke in Iz trte izviti dokazi so morđa oportuni pri sodBču v tako zvane« »špetirsolu«, a pri anketi, kjer gre za stvmren odgovor, zakaj se ne ženiš, možiš, gotovo ne. Jaz za svojo osebo lahko odgovorim kratko: »Zato, ker me še nobeden tak ni vpraUl, ki bi ml bil viet.«
S tem bi bila stvar zame rešena. Ostane pa še eno vprašanje, ki nujno zahteva. da se ga temeljito razjasni. Trdi se namreč, da smo ženske manj vredne ter da nas mo^ki vsestraosko nađkrfljujejo. Menda zato, ker imajo pmr ilic več tište zmesi, kl se imenuje mozga ni. Da to ne drži, bo moral pač vsak mofld priznati, če je te količkaj objektiven. (Glej Clanek f. prot ŠkerUa v »Življenju in s^ate«).
Upala bi st pa ćelo trditi, da to tako zvani gospodarji stvarstva več ali manj bolj inferiorni kot me »uboge* ženske.
Ne bom pa po^nemaia moških, ki vsle ćele gore napak na nas »uboite« E\kc brei najmanjšega dokaza, ker N bilo to pod žensko častio, ter bi si vrhu tega lahko na kopala sitnosti od strani drusUa za zatčito moških pravic, ki ima svoj sedei na Dunaju in slov. podružnico baje tam nekje za »fieži-gradom«. Pač pa hočem nuditi jasen in iz-črpen dokaz za svojo trditev. Da pa nam v bodoče ne bodo več očitali, kako smo prozaične ter da mislimo samo na puder in šminko, hočem podati svoje dokaze v oMikl verza, ki je sicer nemški, a zato nič muni resničen. Torej:
Gott schuf die Welt vor alten Zeiten Zuletzt vom Mann ein Exemplar; Das schien ta sicher zu bedeuten. Dass Pr schon ziemlich mlide war. Ekenn, ais f3r dann sem VVerk bese han te, Da fehlte dies, da fehlte das. Und an dem ganzen Manne taufte Eine einzige Rippe — was? Selbst  diese  ward'  ihm  weggenommen, Und eine Frau daraus gemacht. So sind wir spater zwar gekommen, Doch auch geschaffen mit Bedacht. Ja. iu der Frauen rechtem Lobe Erkcnnt mann aut den erstfn Blkrk: Der Mann war nur ein VVerk dcr Probe, »Wir aber sind das Meisterst&ckf* Sapienti s*t\                            Konrtlca.
118
Ko takole berem odgovore lan tov in deki et, zakaj se ne možijo oz. ženijo, mi priđe nehote na rnisel, čemu večni boj med žensko in mo&kim. Marsikatero dekle in fant je iz-razil tu svoje pomiskele proti moiitvi oz. žemtvu toda nobenega dvoma ni. da bi se vsak porodi, Če bi se mu uuJila ugodna prilika. Vedno st prepiramo in zbadamo, živeti  drug  brez  drugega  pa  le  ne  moremo.
(iospodje! Vaša ljubezen do nas je tako velika, da nas dolžite vsega mogočeca, toda i oko na srce in izprasajte si vest Ah niste ravno vi oni, ki dekleta razvajate? Ce je dekle skromno in če ne sili v ospredje, pravite, da je starokopitno. Ce zna koketirati in govoriti kakor »raztrgan dohtar«, ste pa na-vdušenL Da gre dekle z modo naprej, to mislim ni noben greh, saj mora človek korakati z duhom časa. Ce ima dolge ali kratke lase, je menda tuđi vseeno. Glavno je, da ima kaj v glavi. Vedno se pntožujete, saj ne more človek nobeni verjeti. Kdo jo je pa naredil takšno? Ce je dekle mlado in neizkuseoo, veruje v svoje ideale, pa priđe fant mlad, zastaven, ji govori o Ijubczni in ji prisega zvestobo. Komaj se pa obrne na levo. že vidi drugo, ki je morda prikupljivejša, tuđi bolj petična, na to se najbolj gleda, tedaj pozabi na dekle, kateri je morda šc pred pol ure prisega] ljubezen. Konec tega je, da pre-varano dekle ne verjame nikomur več, tuđi takemu ne, ki jo morda res ljubi ter račne tuđi samo f Hrta ti. Saj rada priznam, da ie dosti deklet, ki z Ijubeznijo kar trgujejo, toda s tak im i dekleti bi pošten moški ne smel imeti nikakih stikov. Saj se vedno hvalite, »mi smo močnej^i*, torej pokažite se, da ste v resnici tako moćni, da se ne pustite pre-motiti od skušnjave, pa nafsi bo se tako velika. Ko bi morali vsi ljudje na svetu le v rani mladosti prestati težke Življenjske pre-izkušnje, bi jim pač ne prišlo na misel, da bi se igrali s človek»m, kaju vsak ima svoj« napake. Drug z drugim mora nekoliko potr-peti ,pa se da živeti.
Dekle, pomni, kadar si bol izbirala druga za življenje, ne flej na to, Ce je velik ali majhen, lep in ne vem, kaj 5e vse. Pazi samo, da bo &rčrm omikan, dober in da bo imel  zdravo pamet                     Kraioka.
•    *    *
S tem zaključimo anketo, ki je bila prvi poskus te vrste pri nas in ki je pokazala, da vlada v naši javnosti za javno razgUbijanje raznfh Žtvljenislrtn pojavov veliko zm-■*—»«f* 2e to )• vdfc atpeh naie ankete.
Stran 4
»SLOVENSKI    NAROpt. dne 5. av^usta 1929.
~rev   i rr
tAugust JBlmehi:                               101
SVa valovih strasti
—  Pripravljen? Na kaj? — je vpra-šala Colletta  m   prestrašeno pogledala moža z  rdečo masko.
—  Še je čas in lahko se vrneš, — je dejal neznanec.
—   No čem   se  vrniti,    je od govori 1 Felix svečano  in   resno.
—  Pred seboj imaš čast in smrt. — je   nadaljeval   mož  z  rdečo masko.  — Za teboj ie sužen.isrvo in življenje. Poj-deŠ naprej ali se vrneš nazaj?
—   Naprej  po idem.   — je odgovori 1 Fel:x svečano in resno.
—  Ostani, o, ostani! — mu je zaše-petala prestrašena Colletta in se o-kle-nrla njegove roke.
—  Pojdi torej!    —   je dejal mož z rdečo  masko   in  zavezal  Felixu   oči  z rdečim trakom.
—  Če me imaš rad. Felix. ne hodi! — je prosila nesrečna Colletta.
—  Kar potolaž: se, — je  odgovori! Felix. — Takoj se vrnem. le nikar me ne muči.
—  A Armand te je prosil. dragi Fe-fe...
—  Sem svoboden  in  neodvisen dr-zavijam. Colleta!   —  je   vzkliknil   Felb? ponosno.
Iztrgal se ie Colletti iz rok in odše za možem z rdečo masko, kl se na CoTletto še ozrl ni.
Colletta Je ostala sama. Vsa obupana ki  nesrečna  je  sklepala  roke.
Felix je sledil možu z rdečo masko po stopnicah :n oba sta molČala Sled-njič ie Felix zaslišal. kako so zaškri-pala težka železna vrata.
Sledil .ie svojemu vodniku, ki ga je vodil  neka; korakov  po ravnih  tleh.
—  Stoj tu in ne dof-kaj se traku, --je dejal mož z rdečo masko in izpusti: Felixovo   roko.   —  Če   le  prestopiš  ai-če se dntakneš s prtom  rdeoega traku na   ooeh.   s<  zapisan   smrti.
Felix je stal nepremično. Grobna tišina ie zavladala okrog njega-
SlednVč    ie     zaslišal     stiri    močne udarce,  kakor   da   razbija     kovač    po naVovalu. Potem  se ie začul  močan  bas. ki  ;e
73 lci 'C3 1 *
—   Kruh   ali  smrt!    Kruh   ali   smrt' Kruh ali smrt!
Tn   ta klic  so ponavljali  moćni  bas ob stran eh.
Potem so se začuli  še štirje udare katerim je  sled la  grobna  tišina.
—  Prositec. tvoje ime? — je vpra-šal glas. ki je  Ivi  zaklical geslo  »kruh ali  s-mrt«.
—   Felix   Lambert,  —   je  odgovor:1
:oltettin Ijubček.
—  Rojen?             .      •          :
—  V Lvonu.
—  Starost?
—  7\ 1-et
—  PofcMc?
—  Krojač, — je odgovori! Felix  v zadregi.
—  Pokl:c tvojega o$eta?
—   Krojač,  — je    odgovoril   Feibt brez zadrege, ker ni bil sara kriv, da je imel krojača za očeta.
—  Je tvoj oče bosrat ali siromašen?
—   Moj   oče   ima   veliko  delavnico, mnogo delavcev in hišo. v kateri  stanujemo.
—   Je   svoje imetje podedoval    ali pri dobi 1 ?
—  Moj oče je bil širo mak. ko je za-čel.
—  Dobro! Tvoj oče je  torej  pravi državljan.
—  Je tvoja mati še živa? — je na-daljeval bal
—  Da
—   AI;  tudi ona ni  imela  premože-nja,  ko  se  ie   o-možila?
—   Ne.
—  Dobro. Torej je tvoja mati pošteda  državljanka.
In znova je bilo nekaj Časa vse t:ho.
Felix se je čuti! srečnega da so bili -nego vi odgovori na vprašanja zadovoljni.
—   Liubiš  svojo domovino?
—   Da.  umreti  hočem  za svojo domovino!   —  je vzkliknil   Felx   navdu-šeno
—. KakŠen se ti zdi položa' tvoie lomov'ne?   —  je   nadaljeval   glas.
—   Nesrečen  in  vsega    obžalovania /reden.   —  je   odgovoril     Felix    brez '»Vlevania.
—   Dobro.    Kakšna    je po    tvojem Tineniu   niena  vlada?
—   Grozna,  neznosna, —  je    odgo-■oril Fei;x
—  Dobro!  AH so ti znane mnoge na-x-ike  in krvice.  lr   i;h  ie storlla  vlada -■? teh   ^tfprn^TP^h  lerfh^
—   Da.   vse  mi  ie  znano.
—   Ali   mi«:]:š.  da   bo kraljestvo   redilo  F~anciio?
—   Me. —  ie odgovoril Felix
—   In misliš,   da je republika  edlna -ešitev?
—   Da.
—  Dobro!  Si   pripravljen   preliti kr:
'-a reo'ih:iko?
—  2;vlienie in kri dam za nx>! — ie 'ieovnr'1  p**t:t  in  ^e nntrVa'   na   nr«^
—   In slepo  Dodred't;  svoio volio !r >ilo orrm. ki se bodn borili za pravičnr -tvar?
—   Da!   — je   odgovoril   Felix   bre7 ^.iman'^ea r.klevanja-
—   Društvo   *Krvavordeči    prapor« ^stavlia   svoia   orsa  v Horb;   za   nov^ "?"OubTVn  *n   ♦'^očere   roke   naš    orga ^'rac'ip  sp  dvVaio v DriČs^r^'ariu  do 'elia   H/>.xp?  oostat5  ena  teh rok?
—  TioČem
—  Si prnravHen položite prisege,  k >e   rahteva   za   članstvo   tega   sveteg? *rušrva?
—  Sem.
__ Dobro  Ponavliai tore1" sveto t>^
Človestvu se obeta nov Mesija?
Ameriski zvezdoslovec Mason   pravi,  da se bođo rodili letos največji geniji, med njimi tudi novi Mesija-
Slavni američki zvezdoslovec Mason je objavil nedavno v ameriških li-stih senzacijonalno razpravo o novih nebesn-ih pojavih. Mož prihaja do ne-verjetnega zaključka, da se bo te dnj rodi nov Mesija. Mason spada med najboljše astronome sveta in njegova znanstvena dela so zraia po vsem svetu. Zato ni čuda. da ie vzbudila njegova trditev glede novega Mesije splošno zani-manje. Najbolj se zan!majo za Masonov Članek o novih nebesnih ooiavih a*ngleški in nemški učenjaki.
Že davno je znano,  da   tega plane-iov   vplva   na   organsko   življenje   na zemlji. Letos nastane zanimiv in redek nebesmi pojav. k:  ga spravlja omenien; ameri§ki  astronom  v  zvezo z  izredni-mi pojavi v živlienju človestva. Ma nebu  se bosta  srečala  planeta Jup'ter  :r Venera in  s;cer tako. da  se bosta po polnoma   zakrivala   Ta   r>ojav   so  opa-zovali   zvezdoslovci     na     nebu     tocnr ored \929 leti. torej v letu Knstusove-a:a roisrva. To je bil baje prvi  primer da sta se  Jurrter in Venera zakrivala Baje     *e    bila   to  znana    betleberr^kr zvezda   kater:  sta  sledila  Jo-žef in  Ma rija  z Jezušcko-m  in ki ie privabla  tudi   tri  kralie   v  Betlehem   Stari   \sirc: ki so bili dobri zvezdoslovc:. so zabe-
ležiM ta nebesni pojav kot velik dogo-dek, ki naj bi prinesel človešrvu vaien preokret
Ameriškega zvezdoslovca pa ni vo-iilo praznoverie, ko ie pršel do zaključka, da je letošnje leto za člove-§tvo posebno pomembno. On si razla-ga ta nebesni pojav kot nekaj narav-nega. Znano je. da obstojajo iz\'estn: zakoni, po kater* se spravlja planetarni sistem v zvezo z organskimi iz-^remembami na zem4i> Mason opo-zarja čio vest vo, naj dobro pazi na te-den, ki se ie pričel 29. julija. Ta teden !x> baje usodnega pomena za nada!jno življenje čioveštva na zemlji. Po Ma-sonovem mnenju bo odtočilen za veČ Sodočih stoletfj. V tem frednu se bodo 'odili na svetu otroci, \r bodo največji geniji To bo pokolenje genijev. ki bolo prekosnli vse dosedanie veleume. Vsi zvezdoslovci sveta priznavajo. da '">o ta nebesni pojav vpl:val na zemljo, i;hče. ražen Masona, pa ni pr'Šel do zaključka da se bo rodil letos 51ove->rvu novi Mesija Seveda je še veliko prašanje. če se amerišJc zvezdoslo-rec ni zmotil in če n: trditev da bo etošnie leto :zredno bogato na genijih. ^!od njegove fantazije.
S krampom na verske svetinje
Bcf;r    ?ki so oodrli s+*ro kape lico v Kremlu, kier ie bila shra
niorta   fipivoVva   v«>r«V"Si   cv^t  •**'"-   ^««*i<>    iversica    ikona.
V Moskvi so te dm podrli starodav no iversko kapelico  v ka ten je bila ču dodetna  podoba  iverske   Matere božit ki  velja  v Rusiji  za  naivečio svetinjo ^verska  kapelica   ie stala  Dri  vhodu  na orvo dvonšče Kremia   Iverska ikona je ^eljala  dolgo za  najlep^e delo te vrste n sele moderni  strokovniaki Monografije se uvreti!' nred nio tako zvano vla-'imir^kr   »kono
fverska se je nazi\ala ikona po svo-'em  izvoru   fver ie bil  del bivše  eru-^inske   države   Ko   se  ie   Oruz'nija.  k ie ohranila  pravosla^ie tudi  pod tatarskim   iarmom.   prostovoljno   priključila Tioskovski   državi    i**  Drine<;la   posebna deputacija Gruzmov    takratnemu carju Mekseiu   Mihailoviću   to   ikono,     ki   je kmalu   zasloveta   š^rom   Rusiie   in   zato so   zgradilt   nalašč   zanic   ob   vhodu     v Kremi kapelico  Ljudstvo pa ie tako ča stilo iversko ikono   da so to začeli sve-5enik' kmalu nosjt* po moskovskih cer '<vah   m   privatnih   hišah    da   so  Mudie r>red nio molili   Dobiti iversko ikono za domačo službo božio.  ie veljalo v Rusiji za posebno čast »n za te ie bilo ^o ;ko  reflektantov   da  so morali ustano
»njave m vodili evidenco. Ker so mo-rali ikono neprestano nositi po mestu :e dala duhovščina napraviti kopijo, kar pa vernega Ijudsna ni motilo Pred kapelico  so   se  zbirale    dan    za    dnem
nnožice ve.Tiega Mudstva. ki ie pobož-io molilo in poliubovalc ikono Vsako ipoldne je bila originalna ikona raz-stavljena in od vseh strani so romale h kapelic* nove mnežice vernikov
Tverska    ikona    je    bila    zaščitrcica Kremla  in  Moskve   Pred  Napoleonovo
)kupacijo Moskve so io svečano dvig-nili 'z kapelice in spremliala ie rusko armado na umiku iz Moskve Tudi med boljševičko revolucijo liudstvo ni ne-halo častiti iverske ikone Pod stenam ^edeža sovietske vlade so se nepresta-no zbirale množice vernega ljudstva Mnog1 so prihaiali tudi iz daljnih kra-!ev in zanimivo ie bilo gledati kako romajo pobožri Rusi k dvema svetinjama Na tstem trgu se ie namreČ pojavila kapelica boHševiške Rusije Leni-nov mavzolej In pobožni rusk* mužik so posečali obe kapelici Toda romanje k iversk' Materi božji ie bodlo v oČ1 ificiielne  brezbožnike.  Ma  zadnji  stra-
ogromen  napis:  Vera  ie opij  ta  \\ stvo.
Toda napis oćividno ni zadostov^i Neke noči so boljševički prvaki poklj-cali delavce. ki so kapeheo podrli in zjutraj se je Moskva prebuJila brez največje verske svetinje Scdvomno je igraj pn tem odločilno vlogo protiver-ski motiv. Z Rdeče^a trj:a so boljševik! odstranili star kulturen spomenik, vpra-šanje pa je. če so s tem ubih v ljudstvu vero To je samo ena neštetih epizod protiverskega boja v RustjL ki spomi-nja na prvre korake 5ovjetske vlade proti pravoslavni eerkvt. ko so začeli pobirati po cerkvah dragocenosti in ko niti  monštrancam  nišo pnzanašah
N06 AVKE i Ž.I6OM
Navbolfše, naftraine|še. zato u            najcenejše!
Ford bo zaprt
Forda hočejo vukniti za šest mese-cev v kajbico Ker ic pa bogat, bo naj-brž plačal denarno globo in mu ne bo treba sedeti Avtomobilski magnat }e namreč izstavil nekemu J. Outnlanu v Atlantic City ček na dva centa, kir znaša v naši valuti približno 00 nara in s tem ie zagrešil kazni vo deianje Mor-da je šio za vozni Ustek v tramvaju in ker Ford ni imel drobiža. je izstavil ček. Bil je dolžan ? centa in dolg ie porav-nal na nezakonit način s tem, da je izstavil Ček za neznaten znesek. kar je po amerlških zakonih prepovedano. Amenški zakon namreč določa. da se ček izpod dolarja ne srne izstaviti.
Amerika se smeje Fordovemu Čeku na dva centa, listi pa opozarjajo na ne-smiselnost dotičnoga zakona. Vendar Pa Fordu ne bo nič pomagalo in moral se bo zajjovariati pred sodiščem. Zakon je zakon in tudi v Ameriki ne po»znajo z njim sale. Za take prestopke določa zakon šest mesece*v ječe a!i primerno denarno globo.
— Pri   bolezni   srca    to    poapoenlu  ili
najenjenosti h krvav tvam in napadih W>p^ zasigura naravna Prjnz Jo*efov»€ r^eačic* ahko fsprarnenjc irevesa brtz vsakega napora Znanstvena opazovanja na klim-Wah ra bolcznl krvnih cevl to izkaraU. da s'uži »F?t»i JeMfora« voda posebno dobro stareilim IJudem. Dobi se v vseh le-karnah    drozcriiah    in    fpeceriiskih    frso-
^-^^—                       "...    '1!                            ■       '■   '                                 -------- "
Vsoka beseđa 5O par. Ploča se laHKo cu* ~~^Z Za od&ovor tnamkol - Na vpraSanja br~ ^^^ ~*mm odijot/anamo-  -  Najmanjši o&a* »**» s— ~~'
Prostovoljna javna dražba
bode dne 7. avgusta ob 3. uri po-Doldne. Ahacljeva cesta St. 5. pohiS.tva, postelje, omare, noča« ":e za Chbleko, kredence. SivakiJ stto]. onrjara, ki Je posebno pripravu* za trafikanta z roletam, kupe? se vabijo.                                          1618
Opremljeno sobo
veliko, so-kično, z aporabo kooai-oice, s po<sebwmi vboo*o<n t tre-tjern nadstro-mu, oddajn Pismene pooiudbe na upravo »Sk>v. Naroda«   po<J   »Bleiweisova   cesta«.
1596
Mizar.  oomocpika
za. stav beno mizarstvo spr^Joiea rakod- Ivan Bitenc. sptoino mi-zarstvo,   Poliaaska   c.   69          1631
Sobo s štedilnikom
aJso]   oddatn   stranki   t>rei   otro4
Naslov   v   opravnišivu   »Slov    Na-
oda«.                                            1S20
Preklic
Ob^akiđem,   kai   sem   covoril   fa-1 live za  če2  Lovreoca  Rapar mi se ma   »ahvaJJlijem,     da   )t   odstopfl '>d   tožbe. 1627                        PRANC    SURK.
NAJBOLJ^E  TAMBURICE
rarkaNevena   ti   ^remsKega   sistem?    rdelir.F    n -azDO^tlia ob  'amstvi
stara  tim*, tvornica   tamouric
St|epan   NI. Gilg
2^L          Sisak 610
Kačićeva ulica 174 (Hrvatska
CenovniK uunoudc iX^iiem o<t ^anievc ta&ia r ^)dlikovar  *  ivem^  'lat'ma ^olamama
GRITZNER. AOLER in KAVSEH
iftvaini stto ter   <oiasa <c
najboijša v  ma
teiiialu. Lept
opreme, ugodn
plačiin      pogon
Istotam svicarsk
:. pleciini   stro
„ouBieo*
•     edino pn
Josip Petelinct   »ubijam
1        >luzKin)o £8   vse
spcejmeni :ako) Pređuos1 -majo one z jospođmisk^ Vsio Naslon v   opravr   »Slov    Naroda«.          1605
'  naibolišim   usoebom
*e   Mđ   23   lef   ffpo'*t>1»>r   Larucln   | Hapsolt     u      -nđ-avljenk    tpo'rMb »l«znr    itrpcT     t>ei«    tcap^oje)      V '*a£   ^iarc   i>uWic*   D'*   55 -     S
Jediino mizo
io ftdn uout, vsc 3oOr<j jHuaniciH, prodaa Kje. povt uprava »Sk>v Naroda.                                         1595
Damsiio kolo
dobro otoraffitenojcaium. f^smene j>oTHidbe n tprivo »Slov Naroda«   9041   »Kolo«                           1630
.. otaSA^ga   va|enca
»EM-eJme s 1. septembrom Oto« lanko    ?M<mk»  u!   V    \          1626
Prazno sobo
s posebnim vbodofn %£ecn sa oovember. Pismene pooodo« na opTiTO *Sk>v. Naroda« pod »no* vember«                                        1607
StanoTanie
2  sob,   tu hini«,   kopunte«   m   prt-nktin   SCem   u   mesec   aotember Pismeo«   poondbe   na   »pravo   »SL
Narod*«   tyvd   •!    oovetnber«    1507
Znanja želi
32 let $tax Um. prinrataj oradom s majboHB peremo ikojem, x ro«po-d.Cao od 21—25 let, kf te ra4t«B« v cofjpodinlstT« te km •cJcaJ pr«-> moie^a. Ptomeoe poaodbe sa opravo »SHnr. Naroda« pod »Zaa-t4a Se««                                        1606
L Mikuš
(JUBUANA   Hestn   np 15
pnporoča svojo zalogo đežnikov in solnćnikov ter sprehajalnin   palic
Popravila se izvršujejo — točno in solidno —
. f       ■-   ■■■•■■• ;"■■.'" ođ 4. do 17. avgusta
Oa oelNtimo   poletno   seaiogo  nndlmo  blaa^o po
nedosegljivih cenab.
L>amsKo perilo: Kombineža-hlaće iz barv. bat sifona
z barv robom ••••••• Oin *•*—
KomU-neža-hlače  iz svtl. batista z
filet t\pko.........Din S7-—
Komblneža-krllo iz svi\   batista  2
-      aiet čipko.........I>»n ^4'—
Spalna srmica z Sir. filet čipko Din 4»--'    -     -                        m Din *••--
4                    -
Kepalne potrebtttne: Kop. obleka tndanthren .  .  . Din    •••— Kop. obleka iz vzorč. meianes« Din    65*—
Kop. plasčl......od Din 195*—
Brisalke irotier večbarne   .  . Din    *$•■•
Francoski bareti ta                 I
dame.....Din — *— |
D pulover iz Ciste votne z črtami brez rok   ..... Din »»—
Bluze imit sur. svile z dolg. rok. z lak. pašom in pentlo  . • • • Din •••—
Domaće hatje iz iranc krepa Din  »5-— Pytame \z   rane krepa  .  . Din 115*—
Nogavice za dame         ~
Hor Din 19^-, 13--, 11^— «    svilene .Bemberg4 28*—
Za gospode         ?   ž Samoveznice čista svila
Din  1#^— Srajca iz kretona z 2
ovratntkoma .  . . Din  M-—
in Din  SIK—
«      ■    * .        * ..     ■_     "a^^—_—.^^■■a.              V.B.        ai        -   ■*           mm   *-              __.    M^^^^    ■^^_^^^p^_^              V^   ^^^^^m^m ^    Am    ^■^^^■M^Hfl    ^mA    Basa«     #MaA   CTaHMflL      «■»      W^l    V   ^^^^H^^^^^b