nć. 92. številka. za torek 3« avgusta da se polagoma izvrši naravni zdravilni proces. Tu ne le da ne pomaga nobena sila, ampak še škoduje. Kakor velja to za fizično telo človeško, isto« tako velja to za moralno telo naroda. Kakor rečeno : na to stran se niomo udajali nobenim iluzijam. Res, da smo svarili vsako toliko, sedaj na PODLISTEK — 6 M ovetta. Spisal I. Trošt. Starček se je smejal z nami, nam velel sesti, postregel z izbornim lunch-om, eb katerem se je razvila prav neprisiljena zabava — kakor sinovi okolu ofeta. Solnce na sinjem svodu je že premerilo polovico in še nekaj več svojega pota, ko anao zapuščali ravnateljevo stanovanje, želeči blagemu starini še nekaj let v miru in udobnosti, po smrti pa nekaj prostora v nebesih. Dokaj glasni sme se vračali v hfitel, veliko glasneji nego je bilo sploh ljubo laškim ušesom, a ta dan smo bili dobrodošli tujci, ki smo prihiteli počastit noža, katerega so Lahi šteli svojim. Vedeli so, da ne bodemo dlje delali nadlege rahločutni n meščankam in meščanom, nego na bodeta dopuščala mošnjlček in pa Čas. No, in da povem brez okolišev: tista leta še niso avstrijskim Lahom zmešale pameti Menelikove zmage pri Adui in Ada Garimi... bilo je zatorej nekaj bolje, nego pozneje... Natakarji, govoreči znano toskanščino z grdim tržaško-benečanskim narečjem, so se prijazno sukali okolu nas in naznanili, da bode kosilo točno ob 4. uri. Ker smo bili dobro podprti z lunch-om, nas ni ta sitnost prav nič posebno iznenadila. Nekateri so predlagali, da bi šli skupno na jedino mestno šetališče ; drugi bi bili radi pozdravili svoje znance na policiji ter izvedeli, kako prospeva slavna mularija; tretji bi radi videli, kam je usoda zanesla zapuščene „cvetke"; a slednjič je šel vsakdo, kamor se mu je zljubilo, največ nas pa na šetališče. Tam sem opazil še le, da je krenil Josip drngam, krenil na nevarna, vulkanska tla, kakor sem izvedel prepozno. Šel je se poslovit s „šioro parono", pozdravit opevane kraje nekdanje samote, preštet vse jambe, troheje in daktile na mizi, kjer je nekdaj koval in vse dobil v najlepšem redu. Vse kakor nekdaj in nič drugače : cel6 gospodi-jina Dragica mu je kakor nekdaj skrivaj izročila dišeč listek, še moker in nekoliko pomazan s črnilom in maslom. Predobro ga je poznal, tudi dobro vedel, kaj pomenja; le tega ni vedel, da je bilo vse tako domenjeno; vedel ni, da, kmalu potem ni vedel, ako ima še glavo. Pustil je „šioro parono", pustil nekdanje spomine, pustil, ko bi bilo na tem, vso večno srečo, in hitel v prodajalnico, kjer sva nekdaj kupovala rožiče. Toda Morette ni bilo tam... (Zvršetek pride.) to, sedaj na drugo stvar, ali svarili smo bolj tem namenom, da ae svojim uplivom kolikor možno u-blažimo strastni boj med rojaki. Drugače smo sodili o naši delegaciji na Dunaju. Kakor smo — primerno upoštevaje moč človeških slabosti — razumeli vzroke našemu domačemu prepiru, tako smo bili r.verjeni in smo zahtevali dosledno, da ta domači prepir ne sme metati svoje sence na delovanje naših po* slancev na Dunaja. Vsega, kar si sme dovoliti vodja stranke doaoB, ne sme si dovoliti poslanec na Dunaju. To pa že zato ne, ker je naloga in vsled tega tudi odgovornost zastopnika v centralnem parlamentu za cel zvonik vzvišena nad nalogo in odgovornostjo domačega strankarja. Zastopnik interesov naroda v areni parlamentarizma mora biti vzvišen nad slepo strast; njemu mora biti obzorje razsežneje in vid bistreji in objektiv-neji. In ako je s temi lastnostmi združena še živa zavest o velikanski odgovornosti ozirom na ukupne koristi naroda, potem ni mogoče drugače, nego da členi naše delegacije na Dunaju razločneje vidijo in poštevajo one točke, ki nas s p a j aj o 1 Ti nazori naši so dobili najvišo sankcijo po Bhodu poslancev od minolega petka. Brez daljnjih fraz in besedičja beležimo torej tu, da smo dogodek od min. petka patrijotiškim zadoščenjem in hvaležnostjo, kipečo iz slovenske duše naše, zabeležili v knjigo naših narodnih borb, našega življenja. Naše prepričanje je to, da se je še le po dejstvu, da so se vsi sklepi storili soglasno in ▼ najlepši harmoniji, povzdignila važnost shoda do primerne višine. Že iz poročil nemških časopisov slutimo nekako veliki moralni vspeh sestanka. Niti ,Neue Fr. Presse" si ne upa delati sicer navadnih dovtipov o „Nation im Taschenformate". Najbolj pa sti nasprotnike vznemirili izjavi nepremične solidarnosti, došli od strani združene opozicije na hrvatskem saboru in od strani Malorusov. Vsi nemški listi pripovedujejo, da je tudi grof Dzieduszicky brzojavnim potom zagotovil popolno solidarnost Poljakov in Čehov s Hirati in Slovenci. To so jako veseli pojavi, katerih ne bode mogel prezirati niti grof Badeni I Kajti — tako smo zatrdili te dni in ponavljamo daues: — ako večina ostane zvesta sama sebi, ako bode izvajala načelo solidarnosti do skrajnih posledic, potem nima grof Badeni druge poti: ali vladati sto večino ali pa ne vladatil Ako ostanejo torej hrvatski iu slovenski poslanci pri tem, kar so sklenili — da ne bodo podpirali nobene vlade, ako ne izpolni zahtev, označenih v gornjem komunikeju — in ako Čehi iu Poljaki ostanejo zvesti Hrvatom in Slovencem, potem sestanek od minolega petka ne more ostati brez upliva na bodoče dogodke v političnem življenju naše državne polovice. Glavni dobiček od vsega pa bode ta, da se osamosvetimo po uverjenju, da smo kaj, ako le hočemo resno — — zložno. Polltiike vesti. V TBSTU, dne 2 avgusta 1897. Shod Poljakov v TeSinu (Silezija), proti kateremu so toli intrigovali Nemci, Be je vendar vršil minolo nedeljo. Shoda se je udeležilo 7000 oseb. Predsedoval je posl. Swiezy. Prvi je govoril dr. MiLejda v zaiislu popolne jeduakopravnosti poljskega jezika v vseli javnih uradih fi>il«zije. Dj»-tična resolucija se je vsprejela, kakor tudi ona, ki zahteva, da država vsprejme v svojo oskrbo poljski gimnazij v Ttšinu. Razprave so v jednomer kalili — socijalisti. Na treba praviti, komu na ljubo. Kakor pri nas, so ti Ijabi socijalisti povsedi — blapci narodnega fanatizma Neslovanov. Le od Slovanov zah;evajo, da bi se odpovedali svoji narodnosti. Lepi prijatelji to! Zdaj vemo, od katere strani piha sapa, ki je hranila priti do zaključka miru v Carigradu. Ta sapa je nemška. Znano je, da se hoče germanski upliv povsem ukmreniniti na Balkanu in izpodriniti Slovanstvo. Dokaz temu je berolinski traktat in Andrassyjeva politika in pa nasledki obojega. Slovanstvo je s^cer še krepko na Balkanu, ali črvi prusofilske in židovske poli-litjke, ki so se zaredili v krepkem telesu slovanskega Balkana, prav gotovo niso v blagor in korist Slovanstvuna Vzhodu.In to seje pravizločno kazalo sedaj o sklepanju miru mej Grško in Turčijo. Mej tem, ko so bili že vsi drngi pogoji izpolnjeni, da se doseže željeni mir, — nastopila je hkrati Nemčija in razkrila svoje Slovanstvu sovražno lice. Postala je kar hkratu — prijateljica Turčije! Nemčija namreč odsvetuje Turčiji, da izprazni Tesalijo, dokler se ji ne izplača vojna odškodnina 4 milijonov funtov. Toraj hoče Nemčija zmešati vso štreno na Vztokn. Znano je, zakaj ? Rada bi naravnost spravila Rusijo v homatije. To je njen jedini cilj in vse drugo so fraze l Ker ne more Rusiji blizu po ravni poti, hoče jej priti blizo — po ovinkih! celo kopico pravih uzor otrok. Dogaja se često, da , Tudi mizarski delavci so imeli včeraj shod. poptvajo otroci ftoveujfce Vega pa ne more . Sedlo se jih je kakih 600. Na shodu se je preči- vztrpeti tam v II. nadstrp. bivajoča'lahonska svo- { talo pismo principalov, v katerem izjavljajo isti, feV 8i d»je a j To je tako* kakor bi podrli novo hišo z najdaljim od razmer med našim nasprotnikom in nami j krasnejao opravo, to je tako, kakor bi posekali ter da spregovorim nekaj besed o razmerah med drevo v njega najlepši rasti, to je tako, kakor bi nami samimi, in to v mali prevdarek naši inteligenci. ' izdrli zdrav zob iz vrst gnjilih in trhlih — ako V vseh narodih in časili je bilo tako, dp so j umrje človek, ki je bil potreben narodu, človeštvu, se iz srede ljudstva pojavljali možje, ki so si pri- ■ kakor je bil to J a n k o K e r sj n i k ! , ; dobili veče veljave ter spoštovanja. Tako tudi pri j Ni dovolj, da slovenski narod izkuša in topo nas. In tem možem je dolžnost,^ da v zahvalo na- < politični nasprotnik, ni dovolj, da ga tepe priroda < *odu, iz katerega so izifili, tvar in mu pomagajo v skrajnih bedah glede vršenja te dolžnosti. A ravno glede vršenja te dolžnosti zagreša marsikaj naša inteligeuca. Razmerje med njo in med priprostim ljudstvom ni nič kaj ugodno. Ču-jejo *e med prostim ljudstvom razni nezadovoljni glasovi. Ono pravi, da je inteligeuca prezira. Naše ljudstvo je ukaželjno ter bi i ono hotelo stopiti med svet. In v tem ima prav, da: moram je pohvaliti. Naše ljudstvo se jako veseli, ako vidi, da je iuleligehca podpira ter da se zanima za-nj«. Če ] BĆ svojimi močmi, tepsti ga mora na taI*o nečuven način tudi — smrt! Najboljših mož nam je pobrala v čili starosti, ko so bili najkrepkejše na delu za prosveto naroda, — nedogledna vrsta naših voditeljev biva v večnosti, kamor so se morali preseliti od nas v prezgodnji dobi svojih let. S ičem se je tolikanj zagrešil naš narod proti Večni Pravici, da ga kazmge tolikanj? Ali res ni , usojeno našemu narodu, da bi dosegel visoki cilj, kakor-šnega so davno že dosegli' drugi narodi ? I a zakaj ne? Toda ne obupajmo I Pač pa posvetimo prerano zatoneli zvezdi Kersnikovega genija še nekaj bode vladal še nadalje tak separatizem med našo ! vrstic, ki naj označijo položaj naš, kije v mnogem inteligenco, kakoršuega goje zdaj, utegne priti do 1 oziru kriv prevane smrti naših voditeljev. hudega. In kaj bi bilo potem ? Kaj se je zgodilo pred dvema letoma? Ako dobi Prošek še par takih sunkov, be vem, kako bo. Nočem biti pesimist, a resnica mora na dan. Naša pevska društva po okolici so gotovo glavna opora narodnega razvi* jauja; a kdo jih vzdržuje in podpira ? — Prosto ljudstvo. Utrujen prihaja delavec trpin zvečer v učilnico, da bi si razvedril um z veselo in lepo sloveusko pesmico ter tako podpiral narodnost, oziroma narodno petje; a žalostnim srcem mora reči: sami smo t Brez voditeljev, osameli smo I Nikdo jih ne vspodbuja, nikdo se ne briga zanje. To jemlje priprostemu ljudstvu veselje do narodnega dela. Dalje nočem govoriti, ampak kličem: Videant cousules I ter apelujem na poznano rodoljubje naših razumnikov, da store in ukrenejo potrebno, da ne bode trpela škode naša narodna stvar. Naš položaj izvira po veliki meri iz nepotrebnega razburjenja duhov. Mi Slovenci bi morali biti na svojem dela hladni in trezni. Mi se vse preveč razburjamo in to škoduje zdravju. Znano je, da je mavslkdo Že plačal s svojim življenjem odnošaje na volitvah in vendar so volitve manjši del vzrokov, radi katerih se razburjamo Slovenci. Vsakdo izmej nas, ki čuti, da je potreben narodu, pazi naj na svoje zdravje, da se tako ohrani čilega svojemu naroda. To je naša dolžnost. Voditelji naroda niao svoja last, marveč so last narodova, katera so postali od onega hipa, ko so počeli čutiti zanj, žrtvovati zanj svoje — duševne moči. Že duševni napor zadostuje, da podkopoje telesno zdravje, koliko več, ako se človek ugo* noblja še fizično. In so li vse to razburjenje in is njega izvirajoče posledice kaj drnzega nego fizično Štrajki. Štrajk pekovskih pouiočuikov je to- ugonobljanje samega sebe ? Marsikdo si je nako- rej pričal včeraj. Oblasti so ukrenile potrebno, da se nasledki štrajka ublažijo kolikor le možno. Že v soboto zvečer je doslo iz Celovca 40 vojaških pekov, ki bolo pekli kruh v nekdanji ljudski pekarni v ulici S. Marco in eventuvalno na drugih, katere jim določi inustui magistrat; za jetnike in kaznjence bodo pekli kruh v pekami Nagy (ulica Sanita) in sicer se e*entuveluo pritegnejo na delo tudi kaznjenci sami. Kar se dostaje prirejanja kruha za ubožuico, bolnico in pomursko zdravišče, izjavlja odbor pekovskih pomočnikov, da je iz ozi-rov človekoljubnosti dal dovoljenje dotičnim pe« kovskim pomočnikom, da smejo delati. V nedeljo so se zbrali pekovski pomočniki v prostorih socijalno de sokratične zveze, zborovalci so sklenili soglasno, da je ostaviti delo. Na večer so se zbrali štrajkovci v gostilni pri „Tirolcu" v sv. Mariji Magdaleni zgornji. Z štrajkom lesaih delavcev je baje v zvezi dejstvo, da so minole sobote popoludne zaprli znanega zagovornika v kazenskih stvareh, gospoda Camberja. Ta gospod se je v poslednji Čas jel intenzivno udeleževati socijalistiškega gibanja in je ob sedanjih Štrajkih igral jako važno ulogo. pal neozdravljivo bolezen, ko je v svoji razburjenosti storil korak, kakoršnega ne bi odobraval ? hladnem hipu. Iz tega prihaja prehlajenje, pokvar-jenje želodca in sto družili bolezni, ki prezgodaj uuičijo telo. Tega se morajo varovati naši voditelji, ker so to dolžni svojemu narodu. Vemo, da je to težko, saj skušamo to najbolje pri nas v Trstu in v Primorju sploh. Toda človek, ki je duševno velik, stati mora nad svojo nalogo in se ne pustiti puteguiti v pogubo. Potem še nekaj: prizanašajmo si drug drugemu med saboj. Dragi voditelji našega naroda, Vi vsi, ki čutite ljubezeu ? plemenitem srcu za ta zatirani naš narod, bodite previdni 1 Koliko, glejte, je zakrivil nepotrebnega razburjenja ta nesrečni nai medsebojni boj I Kdo ne ve, da je baš ta naš boj že tirjal jedno ali drugo drago žrtev ? Iu tako smo drug drugemu krivi prerane smrti. Ali ni to — ubijalstvo ? Vsi slovenski mislitelji so potrebni narodu našemu in vseh je sveta dolžnost, varovati svoj telesni obstanek. Aii naj smrt kosi še dalje v krepkih vrstah naših vojskovodij ? Mislimo, da jo dovolj tega, kar dela z nami nesreča I Da-li je tudi blagemu Kersniku izpodkopalo Zdravje žrtvovanje na nar o dnem polju, lp ni nam znauo; vendar pa, da je moral prerano v grob, v letih, ko bi bil še stvaril itajkrasnejših stvari, to ■1'Ti i - jI V * Bas navdaja slutnjo, da tudi na njegove zdravje Bi ostal brez nasledkov naš narodni boj in baš to nam je povod, da kličemo na tea mestu, tako rekoč na gomili Kersnikovi svojim voditeljem: varujte de, ohranite se narodu! In upamo, da nam ne zamerijo tega klica, saj hočemo najbolje. Odličen gost. V nedeljo v jutro je došel iz Kotora v Trst s parnikom „Wurmbrand" bivši tajnik kneza Črnogorskega in genijalni pesnik Sundečič. Čestitemu starčku sta se poklonila v imenu Hrvatov in Slovencev tržaških, predsednik 'pel. društva „Edinost", gosp. prof. Mate M a n d i <5, in tajnik Makso Cotič. Odličnemu Jugoslovanu kličemo še na tem mestu srčen dobro došel. SvatolVaflfcem.'Pišejo nam: Za nami so »hodi in volitve v državni in deželni zbor. Občni zbor ppt. društva „Edinost* je bil sijajen. 'Nabiralo se je za Cirilo-Metodov dar ter za družine radi volitev zaprtih okoličanov. Res lepa vrsta domo ljubnih in bratoljubnih činov. Zdaj se lahko oddahnemo ter malce pospimo na lavorikah svojih slavnih del. Posebno svesti so si tega Sv. Ivančani v veliko zlo okraja. Oni tako probujeni, tako zavedni 8v. Ivan nima niti sledu o društvenem življenji. Naši veljaki in neveljaki zatekajo se v .Društvo" ; tu debatirajo kaj o politiki, a še bolj o ponarejenim vinu. V sobo za čitanje ne zahaja nihče. Saj je tudi ni. In zakaj ne? Izvestno je čul marsikdo, kako živo je priporočal dični naš poslanec gospod Spinčid, naj se ustanovljajo društva, naj te piše, naj se čita, naj se gpj} slovenska pesem. A tu da bi dremali in čakali, kaj ? ! Med tem, ko nimajo nekatera slovenska društva niti strehe, da bi spravila svoje reči, je tnkrasna dvorana: pusta, prazna, preprežena s pajčevino. D&, človeka spre-letava zona, ko vidi toliko brezbrižnosti. Bes pre-ialostno je, da propadajo društva med toli narodnim in premožnim občinstvom. Bolje bi bilo,, da se ista niti ustanovila niso, nego da hirajo in gi-nejo tako. Kaj res ne zmorejo Sv. Ivančani toliko, da bi vzdrževali vnaj par glavnih slovenskih glasil ?! Poglejte na deželo, kako tam rastejo in cvet6 društva. Za denar pa gre tam izvestno trša, nego pri nas. Da bi žrtvoval vsakdo — pa kaj žrtvoval: pil nekoliko manj, vspevala bi podjetja krasno. Če bi bilo le petdeset udov, zdrževali bi lehko nekaj časopisov z eno samo stotinko na dan. Kako mala in neznatna vsota je vendar te! Vsakdo bi jo lahko poio^ii domovini na altar. In vendar se dopušča, da propada društvo, toli važno za okraj. Sili zamorete misliti kaj lepšega, nego se zbirati zvečer, posebno jeseni in na zimo, v bralni sobi ter Sitati ? In ko pa najde kdo kako zanimivo politično socijalno, ali literarno vest, da razpravljajo vsi skupaj o njej ter izražajo vsak svoje mnenje 1 Na tak način si pridobivamo pojmov o našem položaju, le tako spoznavamo prav svojo domovino in nje potrebe. Le tako zamoremo vnemati se in delovati v prospeh domovine, ter jo braniti pred vedno prežečiin sovragom. In takega društva ni več pri nas I--- Še nekaj druzega mi leži na duši. — Povejte, čemu je Bog dal mnogim krepke melodijezne glasove, ako ne, da razveseljujejo in navdušujejo z lepim petjem svojo okolico?! A pri nas minevajo leto iu zima, porajajo se žalostni in burni dogodki, pa ne vzbuja, ne bodri, ne navdušuje uas pesni glas! Tudi pevsko društvo je bilo tukaj ne-kedaj, a obstanka ni iineio. Naše ljudstvo nima ali noče imeti toliko razumi, da društvo je ttvar, neodvisna od oseb. Društvo ostane lehko desetletja do stoletja, a osebe prihajajo in odhajajo. Saj morajo pnhajati vedno novi življi in nove moči. Posebno pa v pevskem društvu ni smeti gledati na starost ali stan. Tu gre za stvar, za glas. Si-li zamoremo misliti brez petja slavnosti, javne ali zasebne, ali sploh vesele družbe ? 1 Tu se sicer čujejo glasne družbe, ki rjove: „Lasse pur che i canti e subi", a nikogar ni, da bi še glasneje odgovoril : .To ni zemlja talijanska, ker je zemlja slovenska !' Najhujše zlo pri pevcih je pa to, da, mesto da bi sami kaj žrtovali, da se nauče krasnih pesni, vedno gledajo, da bi jim kedo še dajal. Vprašam pa kaj dobe igralci, deklamovalci, govorniki in prireditelji ki poleg truda navadno še plačajo vstopnino?! Da bi se vendar enkrat zavedali, da mi vsi delamo za tužno domovino našo, ki je tako borna, tako teptana, Jcateri. se godi toliko krivic od tujčinov in ptopalic! In tej domovini pomagamo vsak po ^voje, ter tako povzdigamo njen vgled ter vzbujamo spoštovanje do nas, ker Čim glasneji smo.jtem bolj se nas boji! Da, srečen je, kdor ima dar z neba, da sna lepo peti. Kako se človeku topi srce, ko mu božajo uho ubrani glasovi, in kdor ima le trohico čuta za našo sveto stvar, vskllktiiti morA' s Funtkom : Oj, lep je pač ta rodni svet! Po njega tratah in planinah, Po gajih, gričih in dolinah Nebeški čar ji razodet. In pesmi le slovenske glas Slaviti more ves ta kras. Z dražite se torej pevci Sv. Ivanski! Dobite umnega voditelja in pevovodjo ter poprimite se resno stvari! Začasno bi menda drage volje poučeval g. Vinko Trobec, dokler ga ne odzove učiteljski poklic njegov. Do tedaj se bolje vredite in nastopite polnoštevilno častno na veliki veselici na društvenem vrtu. Pokažite, da napredujete, da niste dvajset trideset let nazaj. Vi sami žrtvujte malenkostno svoto in napravite zbor, ki" bo dika vsej okolici, a Sv. Ivanu ie posebno: Za dom za pesem — to vaš vzor, To vaše je pomembno geslo ; To dvigaj vas naprej navžfedr, To rast in čast vam bo prineslo. Vapored veselici, ki jo priredi pevsko društvo „Kolo" prihodnjo nedeljo na šolskem vrtu pri sv. Jakobu,je nastopni: 1. „Naprej", svila godba. 9. Pozdrav. 3. Majcen : „Valjček", svira godba. 4. „Slovenec in Hrvat", poje moški zbor. 5. Zaje: „U boj", svira godba 6. „Studenček", poje mešani zbor. 7. Ipavec: „Mrak", svira godba. 8. Volarifi: .Kviško bratje", poje moški zbof. 91 Majcen: .Ven-ček narodnih pesmi*, svira godba. 10. „Pred sodiščem", ifrrajo društveni diletantje. 11. Glei-singer: ,Mazurka\ svlra godba. 12. „Narodne pesmi*, poje mešan zbor: a) Hubad: .Stoji stoji tam lipica". b.) Ražem : .Prisluženo plačilo", 13. .Domovini4*, svira godba. 14. „Eno devo le bom ljubil*, poje moški zbor. 15. Majcen: „Valjček", svira godba. 16. Volarič: „Na planine", poje mešani zbor. Slobodna zabava. Bralno In pevsko društvo v Brjah priredi dne 8. avgusta narodno veselico, v prostorih gospe Trp'nke. Program bo nbšlven in se objavi pravočasno. Kar počenja židovsko-framazonski list „In-diptndente" v zadnjem ča*u, je res že preveč. NI ga dneva, da bi ne napadal naše narodnosti in sicer na tako nesramen način, da se gabi že samim Lahom! Čitatelje „Edinosti" sem že obvestil o raznih teh napadih, ali škoda, da ga ni mogoče po« bijati vztrajno. Oni nimajo 'druge naloge, nego sramotiti vse, kar je avstrijsko in slovensko, med tem ko se mora naš edini list ozirati na razne potrebe naroda. V petek dne 23. m. m. razkoračil se je jud nad •— užigalkami Sv. Cirila in Metoda. Škoda, da ni omenil tržaških trgovcev z istimi, nego je samo povedal, da se prodajajo — (oh groza) v Skednju! Dan pozneje je napadel .Indipendente" zidove hiše, kjer ima svoje prostore „Delalsko podp. društvo", češ da je sramotno gledati zid, eblekan z plakati „Ivan Nabergoj" in to že celih pet mesecev I! (To je grozno t!) Da bi društvo odstranilo to, tega ne pričakuje, ker ve, da se tam nahaja mnogo slovenskih društev ? ! (Kako neki, saj nas ni v Tr3tn 11 Pisec) Zahteva pa od hišnega gospodarja, naj da očistiti zid; ako bi pa še ta ne storil tega, — naj stori to slav. magistrat, ako treba i šiloma. Ker to da je provokacija in žaljenje meščanstva! Tako židov ! Jaz ti pa povem to-le: Po vsem mestu je videti še lepakov z imenom Hortis in Mauroner. Toda imena niso čista, ampak vsa so pomazana z blatom ali celo z ...... Glej .judče": kadar bodo odstranjeni vsi omenjeni napisi, in seveda tudi ono z tiskarskim črnilom napravljeno mazanje v proslavo Korteža, a v škodo hišnim gospodarjem, potem lehko zahtevaš, da se odpravi tudi čisti napis na „Del. podp. društvu". Vem, da mi ne bodeš odgovarjal, ker imaš preveč posla z opazovanjem slovenskih pekov, ki so v tvojih judov- skih očeh — prasci! Tako si imenoval n. pr. de-lalce gosp. G v ulici del Farnetg, A glej, da te p..... ne pojejo t Nebodigatreba. Za drufine radi. volilnih Izgredov zaprtih •kolitaaov so darovali nadalje: Dr Kenda v Vipavi mesto nagrobnega venca kolegu dru. Izo-lanskemu .. . . . . . i(t iT1; Skupaj . . Prej izkazanih . . Skupaj 6^1. — nč. 6 gl, — nč. 2056 «1. 47 nč. 2061 gl. 47 nč. Ljubljanska novica. Od zadnjega potresa (16. julija letos) sčm imamo mir. Pa Falb je 29. dan julije označil kritičnim, pa jo je tndi skoraj točno zadel: v Godoviču nad Idrijo so imeli minoli teden 3 sekunde trajajoč potres s podzemskim bobnenjem, na Dunaji pa je^VodenHtadi prouzročila oprav silovho nezgodo. — Na naši okrajni bolniški blagajni je začelo vreti. Prejšnji predsednik (g. Klein) je odletel, ker je že prestar za delo in pa preobložen; prišel je notri g. Kregar. Sedaj bi bila nakana socijalnih demokratov sa enkrat srečno* zadavljena (naskočiti so mislili na bolniške blagajne odbor in urad s Kristanom in Železnikarjem) 1 Pa Še vre, in pred iko ne bo morala zdaj vlada poseči vmes ter z objektivnim postopanjem nrediti stvar. — Shod slov. In hrv. državnih poslancev je napravil tn najboljši ntis. Bog daj srečnega vspeha tudi na vseslovenskem shodn. Zdaj mora biti enkrat koneo pri nas strankarski* .komandi", papri* četek najodločnejšega boja take proti Nemcem kolikor proti vladi! Dosedanja naša politična smer ni bila ni vinarja vredna. Kaj smo res Slovenci same šleve ? > ' Povodnji. To je bila strkšna katastrofa, ki je povsem nenadejano zalotila severne pokrajine naše države: Češke, obe Avstriji, Solnograško, a tudi Koroško. Uničenega je mnogo nepremičnega imetja, uničen i je vsa letina in uničenih je tudi — in to je najhuje na vsej stvari — tudi mnogo človeških življenj. V Trutnovu na Češkem so se potopile kar cele rodbine. Sploh je bilo po ulicah tega mesta uprav groznih prizorov. Ljudje so videli, kako se nesrečniki bore z vodenim elementom, a niso mogli pomagati. Komaj so n. pr. rešili zibel, ki je plavala po vodi in v njej — otročiček. Naravnost neverjetnih činov človeške srčnosti je dovršil sodni adjunkt dr. Mally, ki je tvegajo svojo lastno življenje rešil 32 osebam življenje. Enega za drugim in gazd po vodi do vratu ja odnesel te siromake, skoro povsem nezavestne, iz neke hiše, ki se je — ko je odnesel zadnjega — tudi res porušila. In to je bil — tako opaža .Politik" — „manje vreden* Čeh, barbar, ki je •tavil svoj lastno življenje v nevarnost, da je rešil toliko — nemških življenj. Iz Toplic na Češkem nam piše tam bivajoči okoličan: Tu se je zgodila grozna katastrofa. Od Toplic do Elchwalda, kjer je velika Te-rezijna kopel, je voda porušila 34 hiš, skoro same nove. Največa nesreča se je dogodila v selu Bi-strica-Weiskirnitz. Tu je voda porušila veliko tovarno železa, kjer je stalo veliko kladivo. Laba je preplavila vse polje. Nepopisen jok in stok. Ljudje bežć na višine. Mnogo mrtvih. Krnha ni, ker so vse pekarne pod vodo. Pijonirji podirajo mostove, da delajo vodi pot Voda vali pred seboj les in druge reči, tako, da je od daleč slišati ropot. Ko to pišem, dežuje še vedno. Dobri Bog, kaj bo ?t Za danes Vam ne morem pisati več, pač pa storim pozneje ako me Bog obrani. Zdravi ostanite tam na Primorskem I Vaš Anton Mlač okoličan. Z Dunaja poročajo da je bila včeraj Donava 460 centimetrov nad ničlo. Vsi nižje ležeči kraji so poplavljeni. Življansko zavarovanje je postalo tndi pri naa zel6 važen faktor na narodno-gospodarskem polja ter je zanimivo pregledovati statistične podatke. Tako posnemamo iz izkaza življenikega oddelka banke ,S 1 a v i j e* v Pragi, da je koncem leta 1896 štel življenski oddelek 27.601 zavarovalnih pogodeb na kapital gld. 28,467.325:15. — Letna zavarovalnina je znašala gld. 1,011.062:91 — Za leto 1896 se je izplačalo po umrlih členih ter zavarovancem, kateri io dočakali določeno starest, gld. 484.371:67 V vsej dobi svojega obstanka je izplačala banka „Slavija* gld. 27,193.723:10. — V teku 5 mesecev leta 1897 se je izgotovilo t življenskem oddelku 1727 polic na kapital gld. 2,482.980. — Za to dobo se je izplačalo zavaro- Tancem gld. 170.253:13 — Zavarovalnine se je izplačalo v tej dobi gld. 473.288:15. — Iz teh podatkov se razvidi, da je naraščaj v življenskem oddelka banke .Slavje" čim dalje tem veči. To stalno naraščajoče zaupanje zavangočega se občinstva vzbujajo istotako ugodni zavarovalni pogoji, kakor tudi zadostni reservni fondi. Kako izdatni so fondi življenskega oddelka, se najlepše razvidi iz svote fondov, kateri so znašali koncem leta 1896 gld. 638.347.67. Vsi fondi v obče pa znašajo poleg letnega poročila za leto 1896 gld. 7,955.290:62. Imetje, naloženo v vrednostnih listih, gotovinah, hipotečnih in drugih posojilih, znaša gld. 7,800.758:08. Slednjič je treba še pripomniti, da banka „Slavija", kakor vzajemni lavod, razdeli ves dobiček svojim členom. V zadnjih let'h izplačuje se členom 10#na dividenda. Mejnarodal ienaki kongres. V akademiški palači v Bruselju sestane se od 4. do 7. t. m. ■ejoarodni ženski kongres. Na čelu kongresa stoji gospodičina dr. jur. Marija Topelin, znana zagovornica ženskih pravic v Belgiji. V odboru so po jedna zastopnica Francije, Angležke, Amerike, Nemčije in Italije. Prvi dan obravnavale bodo o privatno-pravnem, tretji pa o gospodarskem položaju ženstva. V četrtek 5. t. m. posetijo zboro-valke mejnarodno razstavo, a v soboto pride na dnevni red razprava o poštevauju ženstva v javnem dobrodelstvu in sopomoči ter o sredstvih na-daljne propagande. Pred celjskim porotnim sodiščem se zagovarjata danes odgovorni nrednik .Slov Gospodarja" g. B. Ferk in upravitelj Clrilove tiskarne, g. L. Bovže, zaradi nekega dopisa iz Šaleške doline. Tožnik je velenjski trgovec Priboscbitz. (Ali ne Pribošic? Stavoc.) Brez komentara! Vezuv. Iz Portisla javljajo z dne 27. m. m., da delavnost ogjnenika narašča, pojavljajo se v žrelu velike eksplozije pepela. Batine tu, batino tam. Mej tem, ko „tep6" Italijani tukaj druge, tep<5 Italijane drugod. Seve, tukaj jim je stališče lahko, ker stoje pod varno zaščito, ker jim ščiti hrbet močan boter, kateri jjm šepeta: „le daj, le daj, ne zgodi se ti ničesar, saj ■em jaz pri tebi!" — Toda drugod tega boterčka ni, zato se jim slabo godi. — No, zdaj so bili zopet tepeni tam gori na Češkem, ker so po svoji prirojeni navadi hoteli delati škodo drugim. Oni so lačni, kamor pridejo in njih lačni želodec se ne briga za pravice druzih — prav kakor pri nas. Ali, kakor rečeno, drugod jim ne dostaje dobrega boterčka, zato se jim godi huda. Ako pa tudi tukaj nekdaj odmrje blagi zaščitnik, — kaj potem ? Lepa tovarlfttja! Novelič, policijski predstojnik v Plovdivn, ki je bil te dni tožen sokrivde na umoru Aue S zim on, ni Bolgar, kakor poročajo sedaj, marveč — Nemec. Piše se Liebich, a Novelič je dekliško ime njegove matere. Novelič-Liebich je avstrijski podanik in sin nadpolkovnika viteza Liebich a, ki je bil svoječasno mestni vojaški načelnik ▼ Vidmu (Udine) na Laškem. No-velič-Liebich je že od mlađih nog pustolovec in je že kakor poročnik 46 pešp. Sachsen-Meiningen radi dolgov deaertiral in ušel na Balkan. V srbo-bolgarski vojni je služil kakor poročnik in je bil po vojni odslovljen. Na to se je pridružil nekemu nemškemu okrog po svetu se klatečemu cirkusu. Ko je tudi ta njegova .kariera" potekla, obubožal je popolnoma in bos in razcapan predstavil se je nekega dne nekemu bolgarskemu častnikn in ga prosil podpore kakor nekdanji poročnik vitez pl. Liebich. Častnik ae je usmilil reveža. No v Bolgariji je avanziral, in ko je prišel Koburžan na Bolgarsko in zasedel prestol in protežiral marsikaterega, znal je tudi „Novelič" porabiti svoje avstrijstvo. Znal je več jezikov in tako se mu je posrečilo priti na mesto, na katerem ga je sedaj zasačila znana usoda Res lepa tovaršija so ti obtoženci. Račji Strup. V Zagrebu se je minole dni dogodil slučaj, da se je zastrupilo in nevarno obolelo več oseb, ki so jedle rake v neki restavraciji. Raki namreč niso bili sveži. Kako nevarno je, vživati tako živad, ako ni bila pripravljena takoj sveža, o tem se je prepričal že marsikdo v svojo škodo. Tudi ribe ao nezdrave, ako niso sveže in Še tako mikavni .sardonBki" utegnejo obležati v želodcu, ako ni dosti vestni krčmar gledal na to, kaj se gostu dati sme ali — ne sme. Vlak obglavll žensko. V Liesing-u pri Dunaju se je v nedeljo baje dogodila grozna nesreča. Na postaji je bila zbrana velika množica gospode izletnikov: Izmed množice je hotela skočiti neka debela dama na vlak, ko je isti pridirjal na postajo; pri tem pa je padla pod kolesa, katera so jej odtrgala glavo in levo roko. — Ta slučaj bi utegnil biti dobro svarilo onim, ki na kolodvorih ne mo rejo počakati, da se vlak ustavi, marveč tišče kar naravnost pod njega. Štrajk med vojaki. Rekli smo že: štrajk je nalezljiva bolezen, kadar se začne širiti, širi se pošteno. Toda dozdaj smo bili vajeni slišati samo o delavskih strajkih, zdaj pa nas iznenadja vest tadi — o vojaškem dtrajku. V kitajski vojski je buknil štrajk 1 Kitajska vlada je hotela preustrojiti svojo vojsko po evropskem načinu, temu pa so se jednostavno nprli vojaki. Kajti ti bi bili morali vsled svoje nerabnosti opustiti službo, ako bi se uvel nov zistem, kitajski častniki so baje koj ubežali in le z največjo silo se je posrečilo ukrotili nepokorneže. — 3 štrajkovci pa se ni delalo dosti okolnosti, niti se ni pogovarjalo ali posredovalo injimi, kakor se dela pri nas z delavci, — marveč štrajkovcem so naravnost posekali glave, porezali jim ušesa, ali jim utaknili pusice skozi glavo, to po meri sasluge. To je pač radikalno zdravilo in mogoče samo na — Kitajskem. DŽevad paia na Kreti zahteva, da se pomnoži število turških čet. Le z vojsko 20.000 mož da mu bode možno vzdržati mir in red. — Kaj se to pravi po turško, je pač lahko razumeti. Dževad paša pač ne bode rabil 20.000 Turkov za vzdrževala miru med živimi Grki, pač pa za to, da napravi „mir* na Kreti s popolnem uničenjem kristijanov. Je že tako — ako mora gospa Evropa od daleč gledati, kaj dela — Azija t Ognja vstraiili so so hišni gospodar Ricci in Za slabotne boleha ve vsled pomanjkanja krvi na živoih, blede in sla-slabotne otroke; izvrstnega okusa in proiskuSenpga učinka je želsznats vino lekarja Piccolija v Ljubljani. (Dunajska cesta) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Polliterska steklenica relja 1 gld., pet pollitenkih steklenic 4 gld. 50 kr. Trgovinske braojavhe In » 3«ti. Bndlmpeita. PAenioa zajeten 10.72 10.73 Pšenica ta spomlad 1898 10 92 de 10.93 Oves z« jpsen 5.92 5.94. — fižzs jesen '8.88 8.40. Koruza sa juli 18^7. 4.581 460 P,V>nirft nova od 78 kil. f. 11.45—11.53 od 7M kilo. 1150 1155 od 80 kil f. 11.60—11 65., od 81. kil f. U'66 11-70, od Sši kii. lor. —.— —.—. I^imen • —•— proso —•—' —* — Pšenica: Sredne ponudbe, srono povpra&ovanje. stalno Prodaja 12000 mt. st. 5 — 10 nvč., dražje od včeraj. Vreme: dež. Traga. Nerafinirani sladkor (or. 11.15 do —'—. NoVl po f. 11.40. Za notranji trgovini t Centrifuga! f. 34*/* 35, Concasse f. 36«/4, Četvorni f. 37«/,, v glavah f. 36'/,—37--. Havre. Km rtanto« ^ooii za juli 44.50 m november 45.25 mlačno. Hftmburtf. Santo« tfuou avcmge ah soptoiabor 36.75, za december 37.50 ta marc 38.—. sa maj 38.50. Oan«j«t<* bo**« 30. julij« danes Država; dolg v papirju m „ v arebru Avstrijska renta v zlata „ „ r kronah Ki-editne akoijn , , London iOLst. , . Napoleoni...... 20 mark . . . • ICO italj. lir . . . , 10210 102-20 123. O 101.35 869.— 119.45 9.61 V, J 1.73 <5.40 iasT včeraj 102.10 102.20 1*3.25 101.30 368.-11945 9.517, 11.78 45.4» i! Podpisani odbor poživlja one brate-člene, ki namerujejo udeležiti se slav-nosti v Celju, dne 8. avgu3ta; da to nemudoma prijavijo starostu-bratu dru. Gregorinu. Na zdar f ODBOR. Prva trgovina % oljem v Trsta! Velika korist! Poitljartve olja od 5 I. naprej. Usojam si naznaniti svojim p. n. gg. ndjemaloem na Primorskem, Kranjskem in Štajerskem, osobito pa gg. tf-govcem, kateri si naročajo od 100 kg. naprej, da zaradi njegova druiiua V Rimu. Ko je gorela hiša Ricci- močne in razširjene moje trpovine od^j dobijoiia. J " T>. . • ! ročeno blago na dom vozni ne prosto. Imam blago VMMj jeva, 90 stanovmkl zbežali IZ nje, RtCCl pa je V prre Trste in postrežba je vedno točna, solidarna in poštena. Blago zamenim takoj t- ako ne ugaja. Za Trst £■ okolico pTosto na dom od 5 1. naprej, pustivši posodo na domu, brez are! Cenik, jedilno olje 1. 28; flno 1. 32; finejšol. 84? i najfinejše 1. 40; namizno polfino 1. 44; nam. fino 1. 48 f nam. finejSe 1 52V naifinej&o 1 56; ekstrafino 1. 80'-j 64; Bpecijalitetno ojjo L 72-80. j »Svoji k svojim ltt Pričakovajo obilo novih odjemalcev, - beležim 9e zahvalno v naprej spoštovanjem 1 Anton Biroa, Acquedotto 9. zmešanosti planil iz druzega nadstropja na dvorišče in za njim vsa njegova družina, kjer so ae smrtno nevarno pobili. „Skrbimo- la reklamo!" Pod tem< naslovom prinaša „Si. Narod" malo notico, s katero opozarja na to, da mi Slovenci vse premalo delamo reklamo za svojo domovino med tujci, dočim druge dežele vedo vse drugače pritegniti tujee v svoje j __ ..... __ ......... kraje. Nam se zdi ta nasvet jako dober in „Slov. j plan. društvo" ga izvaja tudi v svojem delokrogu j ŽELEZNIŠKI VOZNI RED. po možnosti. Toda skušnja nas uči, da naše re- j khuie vlečejo le iste tujce v našo domovino, ka- ? teri so nam — škodljivi. Tujcev imamo dovolj in še preveč, treba pa nam — domačinov. Skrbeti bi morali, da pritegnemo čim več Slovanov v našo domovino, ki bi se ali stalno naseljevali, ustanovljali tu svoja podjetja, ali pa samo posetili naše kraje. Ako naši Nemci in Italijani vlečejo svoje ljudi k nam, v našo veliko škodo — ■ zakaj bi ne mi svojih ? Na to stran delajmo reklamo! vnn isleanloa. (Postaja pri sv. Andrej«)1: Od dni 1. maja 1897. ODHOD i 6.30 predp. v Herpolje, Ljubljano, nn Dunaj, v Beljak. 8.30 „ t Herpelje, Rovinj, Pulj. 4 40 popol. v Herj>elje* Divačo, Dunaj Pulj Roviin. 7.30 „ v brzovlak v Pulj Divačo, Beljak na Dunaj Lokalni vlak ob praznikih 2.15 popol. v Divačo. DOHOD: 8.05' predp. iz Ljabljane, Divače. 9.45 „ iz Pulja, Rovinja. 11.15 „ iz H^rpelj, Liobljane, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Rovinja, Ljubljana, Dunaja* 9.45 „ brzovlak iz Pulja, Rovinja, Lokalni vlak ob praznikih: 8.35 porol iz. Divače. (J uina ielesnloa (Postaja južno že'canice.) Od dni 1. maja 1897. ODHOD: Najinovejie veatl«. Trat 2. Danes je bila zopet razprav?., radi j dogodkov o volitvah. Na zatožni klopi so bil* Gro- . pajci. Obsojeni so bili Anton Berce-Bele na štiri | 7.45 predp. braoviak na Dunaj, zvoza z Reko. mesece, Miha Kal« - Slave B mesece, Ivan. Kale- 8.4žS „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim. Lovretov 6 tednov, Josip Milkovič 2 meseca, Blaž - Oinnibus v Nabrežino Videm, Benetke in Verono Kalc-Godec 1 mesec. ObUence je zagovarjal d, po"pol. ™ * ^ O. R y b 4 f. 4.40 „ omnibuB v Nabrežino, Videm, Rim. Trst 2. Štrajk se je raztegnil na delavce to- : 6.aj „ po&tni vlak na Dunaj zveza z Reko, ' xr n ;„ T>lin J« J 8.06 . braovlak na Dunaj, zvoza aPesto, Heko varne Unoleja, na livarne Holt in Brunner in me- . 8,Q5 ■ b„ovirtk T Rormin. stne plinarne. Po mestu se je abiralo danes na ! 8i45 n meSani vlak v Nabrežino, vidom, Rita, stotine delavcev. Policija in vojaštvo so jjh poga- i io.~ njali z javnih prostorov, vendar so se vedli veči- j nočna niirno in dostojno, le po nekod ie bilo ' J;35 nekoliko spopadov mej štrajkovci in policijo. j Berolin 1. Izjave bolgarskega rainistei-Bkega j 7.50 popol. («roda; ekspr^Oetemie. predsednika nasproti nekemu sotrudniku. .Berliuer ? 6 &5 pr0đp, 11)eSani vlak h MUrzzuschlaga, Beljaka, itd.. Local Aozeiger" SO napravile neprijeten utis. V ten | 730 n mešani Tlak iz Milana Vidma, Nabrekne, izjavah leži teodenca, da se s predrznimi insinua- ; 8.35 „ brzovlak ia. Kormina, cljami proti Avstriji hoče zakriti zadrege, v katere 9-25 „ brzovlak z Dunaja je spravil bolgarske mogotce v Sredcu zadnji ubi- f ; Bim^nei * * jalski proces. ' ll.ao „ omnibn» ite Rima, Bunetk, Nabrežine. Pariz 1 Teraos" izjavlja, da bi Evropa j 5.40 popol. postni -riak 1 Dun^. , "J a • " .AfJlha <1ana navali nato » omnibua iz Verone. Kormina,. Nabrežij rala pnti do lzpoznanja potrebe, daUževad pasa. | 8M » brzovlik iz Miluna. Benetk, Vidma, in turška vojska odpravita S Krete. 8.56 ^ brzovlak z DnnajA zveza z Heko. Atene 1. Grški časopisi smatrajo za v«eia- , t^r vlaku' ob vrMnikih- vanje v neodvisnost Grške, ker vlasti stavbo pod J Mg 0ervilljftn. kontrolo grške finance. Iz tega da utegneje nastati t« d e a 8 k i v i »k. zmešnjave razne vrste.__' %.— predp. (Breda) Okapres iz Oefaende. mešani vlak do Miirzzu&chla^a. Lokalna vlaka ob praznikih, v. Gorico, Kortnin, Ćervinjan. v Nabrežino. Tedenski vlak: Lastnik konsorcij lista -Edinostr. Izdavatelj in odgovorni uedaik: Frtft G^dnik. — Tiskarn lojene v Trstu.