Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. Telephone: Ctielsea 3-1242 Rprntcred ns Second Class Matter September 25th. 1910 at the Post Offiee at1 New York, N. ¥., under Act of Congress of March 3rd, 1879. ZA NEKAJ VEČ KOT 2 NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (IzTzem&i sobot, nedelj in praznikov). :: Čitajte, kar Vas zanima :: No. 238. — Stev. 238. NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 15, 1940 —TOREK, 15. OKTOBRA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIH. GOSPODARSKI PRITISK NA JUGOSLAVIJO NEMČIJA JI JE DOLOČILA PODLOŽNO VLOGO V NOVEM REDU V EVROPI . . . JUGOSLAVIJA BO IZGUBILA GOSPODARSKO NEODVISNOST určija svari Nemčijo Včeraj je iz Beograda prišlo poročilo, ki pravi, da je Nemčija oil Jugoslavije zahtevala, da se ji vkloni in .-prejme vl«*go, ki jo jI je osi-šče določilo o novem redu Evrope. Zahteve Nemčije so lake, da bo Jugoslavija izgubila svojo gospodarsko neodvisnost, ako jih izpolni. Zahteve je predložila nemška gospodarska misija jugo-gotdovanskim zastopnikom v Beograda in jim svetovala, da izpolnijo zaliteve. Nemške zahteve so nasledil je : 1. Jugoslavija mora skoro vse svoje sile 'porabiti za povečanje poljskih pridelkov, tudi če l>i bilo na škodo indusri-ji. 2. Jugoslavija mora Nemčiji dovoliti prednostne pravice do vseh odvisnih pridelkov,! terjalom. gospodarskih in drugih. Jugoslovanske oblast i so u-verjene, da bi sprejem nemških zahtev imel velike družabne in gospodarske posledice. Ako bo dežela postala popol • noma poljedeljska, !h» trpela veliko škodo, kajti njeno blagostanje je odvisno od povee-čane industrije. RUSIJA SE UTRJUJE PROTI NEMCEM Rusija se boji, da bo na Balkanu zaneten vojni požar in zato naglo gradi v Besa rabi jI 7 vojaških letališč, pošilja cele škadrone aeroplanov na š«; nedogotovljena letališča ter d'»lge vlake vojnega mater ja-la. Ob delti Donave so Rusi po stavili težke topove in vojaštvo neprestano prihaja na mejo. WENDELL L. WILLKIE in TOM M. GIRDLER Pred dobrim letom je Wilikie poveličeval enega najbolj zagrizenih sovražnikov ameriškega organiziranega delavstva. Ko je bil prejšnji teden v NEMČIJA VABI IZUCENE DELAVCE Nemčija skuša privabiti nazaj vse svoje nekdanje državljane in njihove sinove, ako so izvežbani v kaki stroki ter hoče s tem preprečiti, da jih ne bi prevzele v delo ameriške industrije. Nemškim konzulatom v Zdr. državah je bilo že pred časom naročeno, da poišče iziičene delavec nemške narodnosti, zlasti mašiniste, avtomobilske in letalske mehanike do starosti j Poročilo iz Ankare pravi, da je turški objavila na Nemčijo ostro svarilo, da ho njena armada, ako bo hotela prodira! proti vzhodu, zadela na odpor 2,000,(KX) turških bajonetov. Turki, ki strogo pazijo na gibanje nemških čet na Kuni uuskem, posebno svarijo Nemčijo, da bo na svojem prodiranju skozi Turčijo in Sirijo njena armada zadela na velik odpor. "Ako Nemčija po tej poti. .... ... , namerava vpasti v Egipt, te. !»mr bi Nenieija^oapeln v Sre-daj mora vedeti, da ta pot n i "Jemlje Pa četudi bi bila tir lahka, temveč nasprotno zelo zasedena, vseeno -težavna,- je bilo sinoči pove-!hl mo*Ia v E^pta izkm.1. i.r-dano po turški vojaški mdio. ™ada, kajti o.iaee se nc go~po postaji. "To pa angleškega sredozemskega vojnega brodovja. To pa ni zadosten vzrok za tako dra stično postopanje. 2. Pomagati pri polastitvi Egipta. Italija je izvedela, da je napredovanje onstran Si d i Barani skrajno težavno in je vsled tega Nemčija smatrala za potrebno, da koraka skirzs Balkan, skozi Anatolijo v Sirijo in Egipt. 3. Pomagati za zasedbo V. gipta z zavzetjem Grške, s či Bostonu, Mas predsedniški republikanski gel napeti Girdlerju dovolj ča- ; GO let, jim preskrbi vožnjo v »ot skozi Anatolijo raži 2,000,000 bajonetov. kandidat Wen- sti in slave. tleli L. Wilikie, ga je nekdo vprašal, če ima danes še tako Nemčijo in jim •SKID1 vožnjo MTak poiskus od strani zatrdi, da bodo!je bi porar(Xvllo mn0go Če bomo potrpežljivi, bo-[dobili stalno in dobro plačano j'nih zapletljajev ter bi zadel na mu doživeli čas, — ko bodo,delo. (močan odpor." ri Sredozemskemu morju." To je radio postaja razglasila nekaj ur zatem, ko je mi-Nemči-: n istrski predsednik Rcfik Sav-politič- mnenje o Tomu M. (Jirulerju možje, kot je naprimer Uirdler, I Tako poslujejo nemški kon- - . . I 1 j • v v • • kot ga je imel nekoč. Wilikie na vprašanje ni hotel odgovoriti. sploh Pred osemnajstimi meseci je bil Wilikie predsednik velike utiletetne družbe (Jomnion-wealh and Southern Corpora-ti< 11. Takrat se mu najbrž ni Na nasprotni strani delte so sanjalo, da bo kdaj kan- Nomei postavili protizračne d^iralza Predsednika Zdruze-topove. Bogunei, ki prihajajo iz Bes- priznani kot resnični junaki zulati že več mesecev in so i-Amerike. imeli dosedaj velik uspeh. O- Takrat je bil Girdler v liu-|koli 350 delavskih družin na dem boju z delavskimi organi- teden odhaja iz pacifiških pri-zarijami. Wilikie je zavzemal1 stanišč na japonskih parnikih važno mesto v kapitalističnem j ter potujejo preko Sibirije v svetu. In Wilikie je tudi rekel: vr~~* ■ — Ljudje bodo rprišli polagoma Nemčija skuša dobiti vse svoje izučene delavec, predno do spoznanja, -da so taki indu- dustrijalci kot je Girdler na- j bo ameiiški obrambni program pravili deželo moeno. V Bostonu so vprašali Will-kiejcvega tajnika Loma Jones, a rabijo, poročajo, da v razna pristanišča v Besarabi.fi dan za dnem prihajajo ruski pa miki z vojaštvom in vojnim ma v popolnem razmahu in razvo ju in 1.0 prevzel vso brezposelne delavce. Vabilu Nemčije se zglasuje- niii držav. 10. septembra lanskega leta j<* priredila Ohio Society of New York velik banket, na ka-i,Jones je naprej te rem sta bila navzoča tudi'kie ni nikdar kaj takega govo-'di v Ameriki rojeni sinovi nem-Girdler in Wilikie. I ril. Ko so nni črno na belem škili stariŠev. Toda z njihovimi of i kaj in kako je s to zadevo. ca-! Jones je naprej rekel, da Will-j jo starejši Ncmei, pa tudi mla- Girdlor ima odločilno besedo Obrambna zveza? Po fioročilih iz Bukarešte so v toku posvetovanja mod jugoslovanskimi, turškimi in grškimi zastopniki za obrambno zvezo, ki so bo postavila iproti na daljnemu prodiranju Ncm-čije pfoti vzhodu. Neko poročilo tudi pravi, da so teh posvetovanj vdoležuje tudi Rusija. . , Diplomaski krogi tudi pravijo, da se med Rusijo in Turčijo vrše pogajanja tako v Moskvi, kakor v Ankari. Medtem ko vsi balkanski lastniki nemške ara general- i *>ri Lit,le Stcc1' !n so ™u (\e.' lavske organizacijo trn v peti. Za slavnostnega govornika nega štaba se z avtomobili naglo vozijo iz kraja v kraj in izdelujejo vojne načrte. Tzghnla, kot da Nemci in Rusi tekmujejo mod seboj, kdo bo prej zgradil svojo utrdbo. je bil izbran Wilikie, ki ni mo- dokazali, je Jones vprašal Wilikie ja, kaj naj odgovori K'S"i-Ijivcem. Wilikie je odvrnil: — Najbolje nič. "Izgleda, kot da so balkanske države in celo tudi ska Rusija na pragu nej kovane vojne. Zato je treba paziti, kaj bosta prinesla prihodnja dva tedna. Pa počakaj-mo!" Za prodiranje skozi balkanske države imajo Nemci tri razloge: 1. Varovati rumnnsko petro-Icjske naprave pred morebitnimi napadi sosednih držav ali dam sprejel novega rnsktga poslanika Sergeja Vinograd'.-va. Nemški poslanik Pran z von ovjet-jPapcn jc zabaval turške nra-priča- nlnike in diplomatski zbor v 1 »P stanbulu s tem, da j<- kazal nemške vojaške filme, ki kažejo nemške zmage. Nekateri diplomati so -i pozneje meti seboj pripovedovali, da so Nemci kazali slike -\ •»-je vojaške kampanje na I *<«!.?-skem v Oslu. malo dni pred vpadom nemške armade na Norveško. STALIŠČE RUSIJE TAJINSTVENO Vloga, ki jo igra Rusija v vzhodni Evropi, je zavita v goste oblake negotovosti. Vsakdo se vprašuje: Ali se bo postavila proti svojima zaveznicama in vstavila njuno prodiranje iproti vzhodu ? — Ali pa stoji ruska armada na meji, da bo vdeležena pri razdelitvi ple- Svastika vihra v Bukarešti Odkar jo pričela nemško vojaštvo prihajati na Rumunsko,! Rumunska V Sporu je bila Bukarešta zelo vznemir jena. Poleg runiunskih zastav vihrajo tudi nemške s vas tike. Včeraj so prišli v Bukarešto veliki Heinkelovi aeroplani z nemškimi znaki in so letali nad mestom. Jutri bo v Bukarešto dospela nemška mornariška z Madžarsko Madžarski vnanji urad je naznanil, da bo jutri .prišla v Budimpešto nemško-italjanska komisija, ki bo skušala poravnati spor med Rumunsko in Madžarsko, ker si obe državi ženami je velika težava, kajti iz časopisov so izvedele, kako j j o v gospodinjstvu omejene nemške žene, da nimajo, kolikor bi hotelo kave, sladkorja in presnega masla. brani pred Italijo Malto in grška mornariška oporišča. V Palestini pa ima močno armado, ki l>o Nemcem zastavila pot proti Iraku in bo tudi pomagala turški armadi. Mnogi opazovalci so mnenja, da rumunski pet role jski vre!-ei, ki S'» dali lansko leto 6240 tisoč i kl *"> ™illa za vojno pristanisee v Konstanei. Poljske? Associated Press naznanja, da ima Rusija ob Prutu in Donavi mnogo več vojaštva kot v Bukovini. Ruske vojaške oblasti so baje sklenile, da iz-f1 m o vice. narodi nosrpno t nv bo lažni ... , . . j' praznijo čakajo, xaj woste napravili r d Nemčija in Italija, prihajajo Neko poročilo iz Sofije na-v Bukarešto poročila o zbira- znanja, da Turki z veliko nanju ruskega vojaštva ob ru- glioo utrjujejo svojo mejo pro-munski moji. ' . 'ti Bolgafrski. KONGRESNIK1 ODHAJAJO Nekateri kon grešni ki so se ' skega voditelja Barkleya so ze vsega naveličali. Poletnih I se strinjali tudi republikanci. počitnic tako ali tako niso imeli, in v Washingtonu jim postaja dolgočasno. Začeli so odhajati proti domu, ne da bi čakali oficijelne odgoditve sedanjega kongresa. Mnogo jih je že oe pa zavedajo potrebe, da o-stanejo v zveznem glavnem mestu. Znani republikanski senator Hiram Johnson iz Californije je rekel: — — Vojna se nam je tako približala, da ne sme kongres ni ti za en dan zapustiti zveznega glavnega mesta. Nemški krogi pravijo, da bo |na Rumunskem 10 nemških divizij. Ruinunska že čuti nemški gospodarski pritisk. Vpeljani so že bili trije postni dnevi na teden. Vse presno maslo, ki je doslej prihajalo na Rumunsko iz Banata, gre sedaj v Nemčijo. Angleži odhajajo iz Rumunske Angleži so pričeli odhajati iz Rumunske. Včeraj sta dva vla-*ka odpeljala iz Bukarešto okoli 70 mož in žena in med njimi mornariške, vojaško in zračne atašeje. Odpeljali so se v Kon-štaneo ob fVnom morju, od koder se bodo s parnikom odpeljali v Istanbul. očitate, tla preganjate narodne manjšine v Transilvaniji. Iz Budimpešte l>o komisija obiskala odstopljene in neodsoplje-ne kraje Transilvanije in tudi Bukarešto. ANGLIJA SE ZANAŠA |NA TURČIJO Anglija se sedaj zanaša na Turčijo in Grško, da ji boste pomagali in tudi od Rusije pričakuje, da so bo postavila proti nemškemu prodiranju proti vzhodu. Verjetni angleški viri napovedujejo naslednje: 1. V kratkem bodo prekinjeni diplomatski odnošaji med f Anglijo in Rumunsko, ker je, nemška armada prišla na Ru-1 munsko. Kongres je proti vojni, pravi Fish Ob priliki neke inšpekcije v Fort Dix, N. J., je povedal newvorski kongresu i k Fish častnikom 156. artilerijskega polka, da je pretežna večina kongresnikov proti vstopu Združenih držav v vojno. Za vojno jc kvečjemu en odstotek republikanskih in komaj deset odstotkov demokratskih kongresnikov. Ros je, da prevladuje v deželi splošno mnenje, tla se bo Amerika u deležila vojne, toda Fish ne verjame, da se bo to zgodilo. — Noben ameriški vojak, — pravi Fisli, — ne bo padel na tuje in bojišču. OBLASTI ODKRILE NEPOSTAVEN 2GANJEKUH V NEW YORKU Vlada je bila vsako leto prikrajšana na davkih za tri milijone petstotisoč dolarjev. — 1 250 ga-Ion alkohola na dan. — 14 mož so aretirali. V zapuščenem poslopju, sre- J di sadnega in zelenjadnega trga na Murray Street v New Vorku so uradniki zakladni-škega departmenta zasledili o-gromen nepostaven žganje-kuli. Kotli so držali VI tisoč ga-lon. Vsak dan je bilo mogoče distilirati 1250 galon alkohola. Butlegorji so prikrajšali vla- in 4000 galon alkohola. Agent je so že tri mesece vedeli, da je v poslopju žgaiijr-kuh in so vsak dan zbirali podatke. V petek zvečer so vdrli v poslopje ter aretirali sti-rinajs mož, ki so bili pa le najeti delavci. Lastnikov žganje-kuha zaenkrat še niso prijeli, toda njihova imena jim do vsako leto pri davkih za znana. milijone 650 tisoč dolarjev. I A gen t je so morali dw uri Razen mašinerije so agent jc | čakati, da se je kotel ohladil, zaplenili '.'t) tisoč galon majše prodno so ga začeli razdirati. "Preveč najboljših prijateljev** Iz Oneonte, N. Y., poročaj «, da je rekel na neki konvenciji znani ameriški finančni izvedenec (Jwen D. Young: Vojna z Japonsko Antoneseova vlada dolži, da kana proti Traku, da zasedeta so Angleži v velikem o/bsegu tamošnja petrolejska polja, vodili sabotažo na petrolejskih | 3. Turčija se bo bojevala in poljih in štirje Angleže so še bo branila svoje meje. Turčija vedno v zaporih. Do četrtka 'ima tudi z Anglijo pogodbo, da .bodo iz Rumunske odpotovali ji pomaga, ako se vojna raz-vsi Angleži, razun poslanika :širi na vzhodno*Sredozemlje, in njegovih uradnikov ter ne- Anglija ima v Sredozemlju kaj časnikarjev, močno brodovje, s Dober pridelek bombaža j Poljedelski department na-ipoveduje, da bo znašal letošnji 2. Nemčija in Italija bosta pridelek bombaža 12 milijonov pričeli prodirat i onstran Bal (74 tisoč bal. Potemtakem ga bodo pridelali milijon bal več V Kansas City, Mo., je izjavil D. \V. Tomliiison, uradnik T\YA zrakoplovne družbe: — Po preteku enega tedna bo Amerika v vojni z Japonsko. Vojna ne bo formalno najave- Največja-nesreča za svet so!«la»a' kajt! kf/» talJc*a »V1«"^ najboljši prijatelji. Italija pra- ^vadi- Japon,, bodo vi, da je najbolša prijateljica en"s1t1av»°. 7JU'*\l 1slrelj;i l- -Egipta; Japonska zatrjuje svo- j ^dkod ima tako natanen, je prijateljstvo Kitajski; Hit- Tonulttm m hotel po- lo r pa pravi, da je najboljši prijatelj Poljske, Norveške in Francije. nego lani. Ko obnovite naročnino, pošljite še posebej 25 centov za priročni zemljevid, ki je nujno potrebeh, ako hočete natančno slediti današnjemu razvoju katerim vojne. Preudaren sin »Študentkam v New Jersey College for Women je govoril predsednikov sin, Franklin D. Roosevelt, Jr. Takoj v uvodu je rekel: — Wendella Willkieja ne bom napadel, ker se mi zdi, da je fin možak. Zdi se mi pa tudi, da je za predsedniško službo moj oče nekoliko bolj zmožen kot pa Wilikie. Zaenkrat še ni znano, če se bodo Rooseveltovi sinovi aktivno udeležili volilne kampanje ter agitirali za očeta. KON5KRIPCIJA Jo tri je dan konškripcijo. Vsakdo — pri toni je e malo izjem — ki je dosegel 21. I to starosti in še ni prekoračil -vo-jega 36. leta, re mora registri-lati. Ta po-tava velja ravno tako 7A\ pohabljen • k« t za telesno popolnoma zdiave; ravno tako za državljane kot nedr-žavljane. V rrsniei so izvzeti le ti>ti, ki so že pri vojakih ter tujei. ki so dodeljeni diplomatski in konzularni službi svoje iJežele. . Uradi za registracijo l»»f1o odprti ml 7. zjutraj pa do 1). zvečer. Kdor se ne bo registrira', ga bo ■zadela kazen $10,(X)0 ali pa 5 let zapora, aH pa oboje, fARODA •'GLAS NABODA"-New York Tuesday, October 1 5, ! 940 " YSTANOYLJEN L. 1893 GLAS NARODA (▼•ICE 0FTH« rVOPLE) 99 PnUUnd by Slovenlc Pnbliabin« Coupsny, (▲ Oorporttk«). Frank Sakaer, President; J. Lapsba, Sec. — Place of business of the of above officer*: 216 WEST 18tb STREET, NEW YORK, N. T. 47th Year "Qla* Naroda" ia issued every day except Saturdays, Sundays and Holidays. Subscription rearly $6.—. Advertisement on Agreement. Za celo leto velja list sa Ameriko In Kanado 96.— ; za pol leta 13.— ; ■a četrt leta $1.00. — Za New York aa celo leto $7.—; ca pol leta $3.50. Za lnoaemstvo sa celo leto $7.—; sa pol leta $3.60. "Glas Naroda" lzbaja vsaki dan IzvzemSi sobot, nedelj ln prazn&ov. "GLAS NARODA." 21$ WEST 1Mb STREET, NEW YORK, N. J, Telephone: CHelse* $—1242 Koga bomo volil! POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI LIST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. ITALIJANSKI USPEHI Izvzcinsi kilavo zmago v angleški Somaliji, ne more i-lijan-ko časopisje svojim čitateljem kaj i>rida povedatf o inaških dejanjih Mussolini jevega vojaštva, zato pa namigu-. jo u težavah skupnih ncmško-italijanskih vojnih akcij. Ui-ki časopisi skušajo v Italijanih vzbuditi vtis, da so Italija aktivno udeležuje Hitlerjevih vojaških operacij. Piše o k went raciji italijanskega vojaštva ob Rokavskem prelivu in celo namiguje, da tudi italijanska letala vprizarja-jo napade na London. Italijansko propagandno ministrstvo skuša s temi laž-zatajiti pred narodom dejstvo, da je bila vojaška vloga Italije v prvih treh mesecih i>o vstopu v vojno silno kilava IMuss'oIini in njegovi trobilci so svoječasno nai>ovedali, da bo italijanska armada ko bo enkrat mobilizirana, porazila nasprotnika v prvem spopadu in da bodo zmagalci ponesli svoje prapore daleč v notranjost sovražnih dežela. Posebno glasan je bil laski urednik Gavda, ki je ela v varno zavetje, je Anglija znatno ojačila svojo mornarico v Sredozemlju. V Afriki je italijansko vojaštvo precej delavno, toda uspehi so doslej še vedno na angleški strani. Prodiranje skozi Libijo proti Egiptu in Sueškim kanalu so Italijani že tolikokrat na-povedali, da jim nihče vee ne verjame. Kjerkoli w se Italijani spopadli z Angleži (edinole So Uial ija je izvzeta) so podlegli šiteviiično slabšim Angležem. Niti Somalije bi se ne polastili, če bi se v zadnjem hipu ne zru-ila francoska kolonijakia obramba. Statistika dokazuje, da so Italijani izgiibili v Afriki petkrat več letal kakor Angleži in da so italijanske ladje trpele dosti večjo škodo kot pa angleške ladje. — Četudi se italijanske ladje ne drznejo v boj, je Vngležem navzlic temu uspelo uničiti nad dvajset italijanskih podmornic ter več ru-šUoev in križark. Angleška mornarica je popolnoma odrezala zvezo med Italijo in njenimi posestvi v vzhodni Afriki. Če vse to vpoštevamo, nam je jasno, čemu se mora italijanska propaganda posluževati blufa in laži. Da so poročila o italijanskih napadih na London iztrte izvita, je razvidno iz naslednjega dejstva: — Do 15. -septembra so Angleži sestrelili nad 1500 sovražnih letal. Med njimi pa ni bilo niti enega italijanskega. V dobrih par tednih pojde-ino na volišče, kjer se bo odločilo, kdo bo vodil usodo našo in naših držav v bodočih štirih letih. A to ni vse. Skoro ves svet okoli nas je v ognju. Velika nevarnost preti nam in našim državam. Kar smo in kar infcinro, vse je v nevarnosti. 'V tako velikih in resnih čarih, kot jih ne pommi zgodovina, je odločilne važnosti, koga bomo postavili na predsedniško mesto naših držav. Turam-o. dva kandidata, od kandidata, bo gotovo eden izvoljen. Sedanji predsednik F. D. Roosevelt je ponoven kandidat za demokraško stranko, republika uri pa so postavi 1 i za kandidata Wendell L. Pillkio-ja. Roosevelta poznam«, vsaj je k nami že skoro osem let. Poznamo ga toliko in tako. da lahko z mirno vestjo zapišemo, da je iK)leg Wa-liingtona in Linoolna daleč največji mož, kar jih je kdaj sedelo v Beli hiši. Washington je izvojeval svobodo našim državam, Lincoln jo dal svobodo zamorcem, Roosevelt pa jo vrnil ljudstvu njegove pravico. In še več: v času največje krize je izvojeval milijarde za ]>odporo tistim, ki so ostali brez dola in jola. A kdo je pa prej omenjeni Wendell L. Willkie? Kdo jo ku'aj slišal o njem do časa, ko ga je republikanska stranka postavila za predsedniškega kandidata? Delavec ga ne pozna, ker ga ni bilo nikdar med njegove vrste. Farmer ga ne pozna. Vsi tisti, ki iščejo kruha. dela in pravice, ga ne poznajo, ker ni nikdar zastavil svojega glasa zanje. Kako pa je to, da je bil postavljen za predsedniškega kandidata? Kdo ga je spravil v ospredje? Odgovor je enostaven: Wall Street in pa lastniki Public Utilities. Ti so naročili svojim ki mavčen t za časa republikanske konvencije, naj od vseh strani pritisnejo, da žele imeti Wendell L. Willkieja. Tu tako so tudi storili. Zakaj pa ? Odgovor je enostaven. Zato. ker žele imeti v Beli hiš j moža, ki bi jim pomagal spraviti njihove ničvredne vrednostne papirje med svet, da bi oni drobili denar, ljudstvo pa — napir, kakor je bilo vselej. Žele imeti človeka, ki bi bil primeroma to, kar je bil pokojni pittsburški milijonar Andrew Mellon. Kot znano, je ibil on blagajnik za časa, ko je sedel v Beli hiši Coolidge. In ta je varoval svoje milijonarske bratce tako, da so eni pobrali vse, ljudstvu je ostala pa — kriza in depresija. "Weii'Jfell U Willkie je advokat, ki je we svoje življenje delal za obran^bo in varstvo za Public Utilities — to so kom-panije, ki prodajajo ljudstvu elektriko, plin in podobno. Vse svoje delo je žrtvoval — zase. Zato je danes bogatin prve vrste, četudi še razmeroma mlad. Danes hodi kot predsedniški kandidat od vzhoda do zahoda, od severa do juga in pripove-■ duje ljudstvu, kaj vse zna in zmore. Brezposelnim obljubu-je delo, četudi ve, da je to laž. Zakaj podjetnik ne bo izdeloval če nima trga. vKdor nima dela. ne moro biti kupec. Vse to vemo izza časa Hooverja, kateri je opotovano povabil veliko podjetnike v Belo hišo in tolažil ljudstvo, da je prosiperi-tota za vogalom. Za katerim, tega ne vonvo še danes. In ne samo da vse obljubu je. on trdi, da tudi vwc zna. Kaj bi verjeli, da je navaden advokat zmožen voditi ljudstvo in naše države v tako velikih in nevarnih časih. kakor so danes? (V greste vi iskat dela, vas no vprašajo samo. če znate tisto dolo. amipak tudi. koliko let izkušenj infcate za sabo. Republikanski kandidat Willkie ni bil nikdar governor kako državo, nikdar senator ali kongresman, nikdar v lokalni državi ne za to, ne za ono. Torej ne more poznati dela. ki čaka predsednika, še manj, da bi ga uspešno vodil, ker nima nobenih izkušenj. Iz-kratka: Wendell L. Willkie je neizkušena, nepoznana oseba ki j«' toliko zmožen za predsednika. kakor ti ali jaz za delo, katerega nisva nikdar niti videla, in nikdar opravljala. Wendell L. Willkie vpije v javnosti, da zna vse, da ve vse in da bo rešil vsa vprašanja, kar iih jo tukaj in zunaj. Hm, kje jo pa bil Willkie zadnjih deset let, ko smo rsi skupaj z našim predsednikom vred iskali potov in sredstev, kako l>i vrnili ljudstvu in državi pro^pariteto? Zakaj ni v tisti ljubezni do domovino in ljudstva odprl svojih nst. zastavil svojega peresa in povedal nam. kaj naj PESMARICA *'Glasbene ^4aticeM Uredil'dr. JosijJ Carin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebnje 103 pe prva ameriška korn-škripcija v mirnem času. Pred triindvajsetimi leti j • bilo drugače. OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA" s g^iiiiiiiiiiiii.i^iiiiiiiiiyiiiii^RMiin.......umi............................... Najboljši prijatelj v nesreči vam je: g m SLOVENSKA NARODNA.! PODPORNA JEDNOTA BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženfeke v letih od - 16. do 50. in ottoke do 1 6. leta starosti. ČLANSTVO: 52,000 PREMOŽENJE: $8,000,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave,, Chicago, KONFERENCA. S SOVJET. TRGOVINSKO DELEGACIJO. Nedavno ko .so v Beogradu sestali zastopniki jugr»dov. in sovjetske trgovinske delegacijo. Namen posvetovanja je bila določitev postopka, po katerem se bo vršila trgovina med! obema državama na podlagi trgovinske pogodbe in plačilnega sporazuma. Za nekatere proizvode, ki jili bo izvažala Rusija v Jugoslavijo, zbudi za bombaž, vlada v jugoslovanski tekstilni industriji veliko zanimanje. KRAVATNI PLES. Društvo Slov. Ženske Zveze št. 84. v Now Yorku, je staro šele nekaj nad tri leta, pa že šteje 7.j članic. To pomeni, da so članice zelo aktivne in znajo privabiti in pridobiti novih članic. Sedaj so se zmidile nekaj prav originalnega. Sklenile so da v soboto oktobra pri rojaku Fr. Arne&u, 6 Forest Ave., Riiftgewood. L. 1.. prirede kravatni ples. Kaj takega pa res še nismo videli. Me-to drugih, dosedaj običajnih dobitkov bodo oddane kravate, naše ženke in dekleta pa bodo imele predpasnike iz i-tega blaga, kot so kravate. I11 kadar bo kdo zadel kravato, mu bo takoj prihitela plesalka s predpasnikom iste barve, kot je njegova kravata in s<- bosta zavrti la po dvorani. Pa recite, da to ne bo nekaj nenavadnega in nad vse veselega ? Kjer pa so naše ženske, tam je tudi mairikaj dobrega in o-kn-noga. kar so napravile njihove roke. *Pr»»priča 11 sem. da bo prišlo na to izvanredno zabavo mno-iro naših rojakov, zlasti Š«>. ker ie vstopnina samo 20 centov. Torej na svidenje prihodnjo soboto! Poročevalec. Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslnžnjejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno ^ijj iiuj f^ji i>iimj i u iji i Ui * * i j 1 i j i n j n DARILNE POSIIJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za iaplačila denarnih posiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki- žele, da-je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati $1.—. ii - • r V »led razmer t Evropi ni mogete v^Jugeelarije in Italij« nakazati denarja t DOLARJIH, temv«* samo t dinarjih oz. lirab. Iflto velja tudi za vse druge evropske države. SLOVENIC PUBLISHING CO. s t* : POTNIŠKI OODIIIK t t: 216 West I8U1 Bttfttt, New York Takrat so bile Združene države že v vojni. Kdor je bil izbran, se je moral pripravi-t i, da Ih. po petih ali šestih tednih poslan na francosko bojišče. Ljudska domišljija je takrat ustvarjala pošastne govorice: da so vse ladje v ilobokenu spremenjene v začasne l*>lni-šnice ter polne ranjencev, ki so jih priipeljai iz Francije; da vojaški zdravniki 14 ur na dan režejo roke in norvcške, Belgije in Francije predvsem s pomočjo "pete kolone", ki so jo tvorili bodisi njegovi lastni ljudje ali pa izdajalci naroda. Najboljši primer nam je Norvežan Qitinslinsr, ki je v zameno za njegove zasluge i menoval Hitler za nekakšnega poglavarja Norveške. Belgijskega kralja in nekaterih francoskih ministrov se sicer ne sme postavljati v natančno isti razred. to«la na vesti imajo težke pregrehe. Nekateri časopisi poročajo, da nima JJitler in Mussolini v Jugoslaviji niti enega človeka, na katerega bi se lahko zanesla in mu zaupala. To je precej drzna trditev, ki nikakor ne bo držala. Rod izdajalcev namreč ni iz-mrl. Bodočnost bo pokazala, kdo bo skušal izročiti Nemcem in Italijanom ključ do Notranjske in lepe štajerske zemlje. In peta kolona? Dasi bi v zadnjih dveh letih človek na prste seštel vse Jugoslovane, ki .-.o šli v Nemčijo preživeti počitnice oziroma potovat po nemških krajih, je vzdrževala Nemčija v Zagrebu (in ga menda še vzdržuje) turistični urad z dvestopetdeseti-mi uradniki. Ce ni absolutno nobenega tujskega prometa z Nemčijo, kaj vendar počenjajo ti ljudje v osrčju Jugoslavije? In čemu je bilo treba ustanavlja i v Ljubljani jugoslo-vansko-italijansko Akademijo, ki ima med slovenskimi študenti le peščico članov, vodijo jo pa laški profesorji. Pa saj najbrž niso profesorji, pač pa italijanski vojaki iavedenci, dblečeni v civilno obleko. Jugoslovani smo (preveč zaupljivi, kar je bilo že neštetokrat usodno za nas. o.'Trov k JtH »t!Jtxiv .. jJ.. ... * 1M DIN.---$ 2.15 2M DIN.---$ 4.50 306 DIN.---% 6- v DINARJIH 500 DIN.---$ 9.75 1000 DIN.---$19.— 200Q DIN.---$37.— 100 LIB---$5.80 200 LIR---$11.24 V LIRAH 300 LIR---$16.65 566 LIR---$27.50 1606 LIR---$54«— 2606 LIR---$107.— "ULAS N A B O D A" — New York Tuesday, October 1 5, 1940 YSTANOVL JEN L. 1893 Z. K.: Duševna hrana Sem star samec, kakor veste, vendarle in hranim se izključno po src- vodki pa stilnah in restavrncijan — boljših in slabših, kakor me je pač volja in kakor ml včasi rlopušča žep. Tako spoznavam različne tipe ljudi, včasi poslušam zabavne, pa tudi Jo goča^-ne pomenke, vzpodbujajoče in nerazvt sel ji ve. — Ne smete pa niisliti, da namenoma prislu- popila, mar ne? K spada zaku-ka. No, torej!" K »na: "Ce ne gre drugače, naj bo ščipec ali dva slanika, toda zelo mastnega, iiKirinira- nega.'' On: "Imenitno, in pu solata k slaniku." •Ona* "Seveda. Recimo iz poularda. In u^nogo olja na skujem tudi pogovorom, sajjnji. Toda ne govoriva nepre-vendar sami ve-te, da >o na >tano o jedi. . svetu ljudje, ki >e tudi v pol- On: "Takoj neham, a nujnem lokalu nemoteno tako bolje bo naročiti kar takoj ves glasno zabavajo, da postanete nehote za sosedno mizo udele- obed." K)na: "Zame samo kaj lahke- ženec njihovega pomenka, ee-igii prav je zelo intimen. Tako je bilo tudi danes v zelo renoi utirani restavraciji "Pod baldnhiiiom". kamor za-vijem redko, največ enkrat do Štirikrat v mesecu. Tam sem slišal tale pogovor: On (jo posadi v udoben naslanjač): "Naprej zakusko. W>n: "Torej morda jerebico? Ali pa pegatko? Ali pa prsa štajerskega kapuna? Ta restavracija slovi prav po perut-mm." lOna: "No. kakor hočete. Samo, da -eni se te večne perutnine malone že preobjedla. Veste kaj, na jedilnem listu sem -al ček ali pa menico, tega ne vem ..." K »n (se odkrito zatmeje): "No, to je pa seveda zelo neprijetna stvar. Toda kaj hočemo. ko pa izključno duševna hrana vendar ne zadostuje za življenje." Ona (sramežljivo povesi oči) "Tudi jaz mi-lim tako." Political VILE ROJENICE. kaj ne? Kaj-bi vam tako tek-"»pazila prekajen govej hrbet nilo? — Izberite sami." Ona: "Ah, to mi je vseeno. Vedite, da se navadno sploh ne zanimam kaj jem. V tem pogledu -cm izjema, kakor mi je prav včeraj dejal neki moj prijatelj. Pov< dal mi je nekaj, na kar sem petem dolgo mislila in še sedaj mi to zveni v ušesih." tOn: "Kaj vam je prav za prav povedal?" Ona: "O. da dajem očividno prednost duševni hrani. — Dejal je, da se mi pozna to na prvi pogled. Pomislite! Kaj takega ..." On: "No, to je bilo lepo rečeno. Toda čašico vodke bova IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V teb krititnili fasih je vsakemu fitiktelju dnevnih vesli potreben ta priročni ATI.AS, ki ga pošljemo našim naročnikom po najniiji r»*ni. — Naročite ga še danes! (ArMT (MOiU MM M tU M WMM Pri znani in spoštovani družini Mr. Franka Peterka v Brot klynu, N. Y., >o se pred nekaj dnevi oglasile vile rojenice ter zapustile za spomin zalo, 8 funtov težko hčerko pr-vorojenko. Mik Peterka prihaja iz ugledne in spoštovane slovenske družine Mr. Louis Rupuika Sr. Mlada mamica in dete s«* počutita dobro. Iskrene če-titke. Anthonv Svet. Po RADIO... Wendell Willkie BO ODGOVORIL NA VASA VPRAŠANJA NOCOJ OB 10:30 (Torek, 15. oktobra) NA POSTAJI WEAF Associated Willkie Clubs of America 100 E. 42nd St., New- York. N. Y. VOJAŠKI NABOR V ZDRUŽENIH DRŽAVAH JE DRUGAČEN KOT V EVROPI. REGISTRACIJA INOZEM-CEV IN PRIJAVA ZA NABOR. k njemu pa grahov pire ..." lOn: "Dobro, kakor želite. Toda pred tem morda ribo?" Ona: "Ah, vi ste mi pravi sla.l'oku>ec. No, pa naj bo po Department pravosodja je vasem.: torej losos na maslu."|o 11a-1 >e r. iristrira. Kazlaga -e. da, stali v>led registracije i nožem- ako ie i> ! lojal.-n in >pf-toval cev. najdejo odgovore na s\o-'zakone. ul«'gne l>'li v stanu od-ja vprašanja v brošuri na G4(potovati v >o-edno deželo, da nista opazila, kako se kupola strani, ki ima naslov: "Alien .-e p vrne .cm k<-t zakonit pri-i/.apira. Nenadno ju je stisnilo!Registration — A Manual cf v čedalje ožjo odprtino.. Na I Information for Aliens and VeUkoat 9% x 14M 48 velikih strani; inter 32 barranth temljerliiov tnjlti d rta t in 9 aemljeridor Zdr. držav in zaatar rodilnlh dr-«ar; 45 svetovnih alllc popolnoma o-ana^rnth ; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejfti zemljevid kale celi »vet In tudi: RAZDELITEV POLJSKE MED NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALr BANIJE PRIKIJIT<"'ITEV ČEHOSLOVA- SKIs K NEMČIJI NOVA FINSKORFRKA lfEJA Cena 25 centov Pufiljite avoto v tnamkah po 3 o*. po 2 centa. Posebnost : HAMMONDOV ZFMIJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki dobite a atlasom tn ko n Izpolnite ln pofljete k ladajatolju semljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide m novimi mejami vojakujo «h m driav, kakor bodo pramr-njene po sedaajl vojni. Naročite Atlas pri: ##GLAS NARODA" SIC WK8T lftth STREET N ■ W IOKK, N. I. Kaj pa naročiva za desert t" (Ona: "Na jedilnem listu sem videla, da i imajo indijančke > kremo." lOn: "Kakor želite. A zc'ij? Kaj bova pila ? To ie tudi važ- no m stration Aet of 1940) K »na: "Pijačo izberite sami, oll5ni ° vojaškem naboru (Sena pijačo se ne razumem.** eetive Service Aet.) On:'"K tej ribi bi bila morda Zakon o registraciji inozem-dobra čaša lahkega burgund- w*v zahteva registracijo vseh (.a »i inozenfcev do najkasneje 26. Ona: "Meni e On: "Pa naj bo. Torej an- v>i naborne starosti, dr- gloško iportsko. Kaj pa k m.- Pavijani in inozemci- morajo registrirati dne 1<>. oktobra. Ona: "Ali. portsko vino pi- 'Registracija za nabor se bo jeni tako rada, da ostanem kar vršila v označenih nabor, ura-pri n jem. Najbolje bo, če naro- dih v vsakem n*.«tu; regi-tra-čite takoj veliko steklenico.** 'cija inozemeev se vrši v po^t- On (že hladneje): "Kakor jnili uradih. . želite. Za zaključek pa črno1 H * Oko Išči na. 1017 »prejelo ta znatnega ugovora. Naborni zakon i istem brez 101 ie ineriško ljutl-tvo ratio rprejelo ^ "»anjših ran po zlasti vsled tlensokratičnega za registracijo inozemcev Kari (ir. Narrisona, v kateri on opozarja vse inoztinee moškega spola, ki so v starosti podvrže- . ni naboru, da mora jo vzado^titi duha' Y ^tereni je bil ustvar-toliko določbam zakona o r©gi-j-*en* ^ z mnogimi straciji inozemcev (Alien regi-jcvropskim. sistemi n. dovolj.- ne ho ostala zna kolikormkakih favoritizmov. niti ■ ni bilo mogoče, tla bi se ljudje seljenec. Nat: a-»a -e. kako se mnogo kvot odpra vsled voj- sta-tudi činstvo v dvorani, so kupolo informacij za inozemee in one. j razlaga- kako je zakon dal ge-takoj spet odprli. Oba nesreč-|ki jim dajejo nasvete); brošure , ner.-,inemu pravduiku obla>t neža so spravili nezavestna v! izdal Con»mon (Vuneii ft>r: ustavit i d"por1acijo v mnogih ožjo odprtino.. bor v vojnem času pa ni nič no-j njiju bolestne krike in potem. Tlm-e Advising Them** (Kegj m-, ker ni mogoč priti iz vega v Žtlruženih državah, da- ko je začela kri kapljati na ob- stracija inozemcev — Kočnik h ega kraja. Brošunca >i ameiiško ljudstvo j" še lt bolnišnico. Žena je imela po- American Unity (prejšnji For- obrazu eign Language Informa'ion zlomljeno nosno ko>t, mož je|Service.) odnesel lažje rane na ustnicah j ™ in hrbtu. Za ženo -e l>oje. da potom svojega vpliva izvlekli ven iz svoje dolžnosti. Izvedba zakona ni bila prepuščena vojaškim, marveč civilnim uradom. Naborne komisije in pri-zivne kotifi^ijc -o bile po]»olno-mn civilne. Iste tloločbe se nahajajo v seI!' prizadeti oiLžn.ji sorodniki, ko{ -o žena. »tnrši in otroci. Kno izmed pi;«rlavij razpravlja. k«lo j.- inozemee in k io je državljan In bo razč:-*ii pojme mnogih, k: ni-o -igurni, da-li -o državljani ali ne. Drugo po-glavj • nasvetuje inozemceni, i k je K Vein dftbit* ]»ošteilC ill e dajejo navodila ino-/a mcu, kake int'onnacije mora pt>dati v odgovor na vprašanja ob registraciji. "Razpravlja s«* podrobno o mogočih po-led'.eali v zvezi z nekaterimi vprašanji — kot .st» ona o inozemčevi -lu-i ... . „ .. ,, . , . , , • ■ izanes'iive inlormaciie. !»n--u- zl)i, splošnem delovaliiu. oni- . . 1 .. . .. ... h ca -v;.1 p»e in pri:"žite 1-1 cen-odkrito razpravlja o nevarno- tov. . cije. Naglaša se. tla "noženm morajo navesti e svoja de vanja in včlanjenja tekom P< slednjih petih let. favoritiziua. V New Yorku je|k»- so 13-Jetom- celo prišlo do upora proti na-k dekleta navadno ze omoze. boru. V splošnem pa je bil na- koi,r'a Pa v 20' ™lja bor neuspešen, kajti le lOOjDIMl^^ ^arko. S tako^ l juti i je služilo v vojski napram j kratko odmerjeno dobo. kc pn- 3,000,000 pripravljenim za na-l1iaJa ženka 1o]K>ta1 .tln vAeljay?: l)or l>i .seveda nas ženski svet ne bil Na vse to so se spominjali zadovoljen, oni, ki .so sestavili naborni zakon 1. 1017. Odpravljene >0 bile vse določbe, ki bi bile nede-mokratiene in ki bi vsebovale favoritizem za premožne ljudi. Zato ni bilo posebne opozicije proti nabornemu zakonu. Kritizirali so le ljudje, ki so iz verskih razlogov nasprotovali sploh proti vojaški službi in nošenju orožja. Le ena velika skupina je bila oproščena otl vojaške dolžnosti, namreč inozennci brez prvega papirja. Kot je naravno, je bilo mnogo ugovora proti inozemcem, češ, da zaslužijo doma veliko denarja, dočind Amerikanci morajo iti na vojno za majhno vojaško plačo. Ali bilo je zares tako? Ameriška vlada ni tega mnenja. Tn v tej priliki se je dobro spominjati nradne pohvale vojake oblasti o požrtvovalnosti inozen*cev. ki so v velikem številu žrtvovali vse na bojnih poljih, dasi bi laliko dobili oprostitev od vojaške službe. (Statistične informacije izkazujejo, da se je tedaj 1,703,006 priglasilo za naborno dolžnost. STROKOVNE SOLE V VARŠAVI. ilz verodostojnega vira poro-cajo, da so 1. septeniibra odprli strokovne šole na Poljskem. Učni načrt so popolnoma rzpreaiienili in ga prilagodili nemškemu sistemu, ker menijo, da je treba s teorijo m pral-:-o ustvariti na Poljskem nov sedanji stan. kakršen je doslej manjkal v strukturi poljskega ljudstva. 'Mladostniki morajo do mojega 18. leta obiskovati tečaje strokovnih šol. Strokovne šole obsegajo vise panoge in vse u-eence odnosno vajence, ki so zaposleni pri mojstrih, ftoio za obrt in trgvino ter praKticno življenje pa zaposlujejo mladostnike, ki ne morejo dohiti mesta pri mojstrih. ZGODOVINSKI ROMANI SVETOVNOZNANEGA POLJSKE-GA ROMANOPISCA Henrika Sienkiewicza PO POSEBNI CENI KRIŽARJI L in II. zvezek, broš. — S3.75 MALI VITEZ Vezano S3.25 POTOP I. in II. zvezek, broš. . . $3.50 QUO VADIŠ . in II. zvezek, broš. . . . S3.— ZA KRUHOM Broširano . . . 25c Z OGNJEM IN MEČEM Mehko vezano $2.— * (Poštnino plačamo mi.) ZGLASI SE NAJ {FRANK STOPICA. Pri nas ima pismo, ki mu je bilo poslano iz Velikih Lašč. Uprava "Glasa Naroda" Slovenic Publishing Company | 216 W. 18th Street New York ' -r. Kratka Dnevna Zgodba "GLAS NARODA" — New York Tuesday, October 15,1 940 VSTANOVL JEN L. 1893 V METEZU —: Roman. — Spisala: MARIJA KMETOVA. :— 20 ——r. Že je hotela spet reči Tina, da zaradi denarja ni mogoče droguče, a se je ugriznila v ustnico. Pa se je koj spomnila, cia ima Pirca zdajle pod seboj in je ona na višku in dejala je: *4Ali vote, gospod doktor, da ni prav nič lepo od vas takole govoriti z menoj, ki r-tc nekak zaupnik Gornikov, in sem lik pred potoko? Ali je pa to že kar v poklicu odvetnikov, da rabijo take besede v takih in -podobnih slučajih!" Nasmehnila je in «e poredno zazrla v Pirčeve oči. 4'In zdaj menite, da boni zardel, da se bom razjezil, se o pro še al in podobno?. Dobro veste, zakaj sem govoril prejšnje besede, ki -te jih prav dobro razumeli tudi vi. Človek je govoril človtkn — nič drugega. Izpesiiiti se mi hočete, pa vas i:nn^ le v pesti." 44 In me hočete se nadalje pestiti? Kije je ostal kavalir!" Milostljiva, oprostite! Sužabiiik sem vaiš. Izvolite govoriti o čem drusrem. i>obro.** "Kako ste polt dni! In izvrstno igrate!" *'Saj sem igralec — in vi — igralka. — A' Trstu vas čaka razkošno opremljena vila." **Vi veste!" 44Vse vem. Gornik jo noč in dan na nogah in je ženin prftv po paragrafu." 44Ali jiiu to stojite v zlo?" 44Nikakor. On je rojen ženin po paragrafu in je to njegov značaj." 44Ljubi me". "Da" . . 44In jaz njega," je >pet poudarila Tina kljubovalno. "4Ne." "Zakaj govori t v1 tako?" 44In zakaj ne bi! Vi se veselite njegovega bogastva in udobnega življenja.'* Tina se je zdrznila in je čutila, da ifc ne more več izmikati. Ze je hotel:, vstati in oditi sama »lomov, a nekaj jo je s silo zadržalo in zazdela se je sama sebi kakor grešnik pred izpovedni kom. I !; , } I i; 11 44Vidini, ad vam jo sitno prod menoj." je povzel Pire, l-akor bi bil prebral Tinine misli, in je nadaljeval 44In tudi meni je sitno. Vendar je danes nekaj v meni, kar me sili. da govorim z vami, kakor pač govorim žc ven čas. Da bi se opraščal zaradi tegn, bi bilo odveč, ker vem, da se ne boni premagal in ne govoril drugače." 4 4 Pa če vam prepovem?" 44No morete mi prepovedati, ker vidim, da je v vas samih tisto nekaj, ki vas prav tako si.i, da nie poslušate." 44Čuden človek rte." 4*Ne čuden — \imo človek. Sicer pa slišim enako opazko večkrat o sobi in me prav nič ne motijo. — Pa zakaj ne marate pogledati brez vsakršnih ovir vase in zakaj či ne upate priznati resnice!" V Tini je vse drhtelo in vsaka Pirčeva beseda jo je ure-zala, da jo je zabolelo v srcu. "Ker resnica v oči bode, kajne!" je povzel spet Pire. 4'Pa ne bojte -e -cbe — vsaj sobe r^e ne bojte!" |44Saj ee ne bojim," je tiho odvrnila Tina. <4Pa iše kako se hojitie! In to ni prav. Kako morete potem tako zamotani v svet! Pa vem, tcnčice so mehkejše od trnja — pri vas — pri ženski pa so še bolj mehke — in je irnje še bolj bodeče '' 44Tako zavito modni joto, da vas no razumom." so je hotela ^pet izogniti Tina. čeprav je vedela, da so jo že vsa oddala. "'In Gornik ni za vas," je dejal >pet Pire, kakor bi moral vleči nit pogovora v tej smeri. "Ni za vas — in je za vas." "'Zakaj ni — in zakaj je!" 44Ni, Ker nima ognja, ki ga potrebujete vi; in je, ker ima denar, ki ga prav tako potiebujete." Tinino liee se je zmračilo in tudi v sobi so pojemali solčni odsevi in lahek mrak je polzel skozi okna. 44Pojdiva," .ie kar zaprosila Tina. Pire ni odgovoril, plačal je in molče sta odšli'. Ko sta nekaj časa hodila po eosti. je nalahno prijel Pire Tir.o za roko in dejal komaj slišno: 44Mučil >eiu vas. vem, pa mi odpustite. A vi ste mi več, kakor so mi bile doslej druge ženske" Če bi bil Pire izpregovoril to besede prod uro, bi so bila Tina začudila; zdaj iim jo verioln in zasačila jo v >obi misel, kije že iskala tehlbe^ed. Tudi mu ni izmaknila roke, še oprla se je na njegovo in ni vedela. Če sanja ali bedi. 44Ali ste zato prišli v Maribor!" jo dejala končno in utrujenost je bila v njenem glasu. 44Tudi zato sem prišel, a sem n povrat-ku so ga obdali časnikarji, katerim je rekel: — Po političnem prepričanju sem republikance, toda v prvi vrsti sem Anierikanec. Predsedniku sem povedal, da bom glasoval zanj. Roosevelt ima dovolj izkušenj, in takega moža |)ot robu jemo, da nas varno privede skozi vihar. Zdaj nikakor ni čas, da bi »postavili k vladnemu krmilu novinca. Roosevelt nam bo zajamčil varnost in mir. * * * Flynn je upapoln Z večdnevnega potovanja po Zapadli se je vrnil v Washington Edward J. Flynn, predsednik demokratskega narodnega odbora. — Bil sem v raznih, zaipad-nih mestih in govoril z ljudmi, ki natančno poznajo položaj. Na podlagi tega, kar sem zvedel, lahko rečem, da bo dobil predsednik Roosevelt lotos več glasov k«>t jih je dobil leta 1936. » * * Wallace in Ičkes pri predsedniku V četrtek sta bila predsednikova gosta podpredsedniški kandidat AVallace in notranji tajnik Iekes. Prvi se je vrnil s kampanjskega potovanja po Zapadu, drugi pa s Severozapada. Oba sta zagotovila Rooseveltu, da se obetajo demokratom najboljše (prilike za zmago. * * * Wilikie svari pred bankrotom Republikanski predsedniški kandidat Wendell L. Wilikie je imel tekoči teden več govo. rov.v državi New Jersey, odkoder je odpotoval v Connec-tieut. Kakor vedno, je tudi ob tej priliki kritiziral New Deal ter očital demokratom slabo gospodarstvo. — Tega potratnega gospodarstva mora biti enkrat konec, — je vzkliknil,— če no bo dežela zašla v ibankrot. New Deal je ohromil produkcijo, in edinole republikanci jo morejo spraviti v tek. R oose velt <>v i ad m i n i st raci j i je očital, da ni ničesar storila za odpravo nezaposlenosti. — Pred štirimi leti, — je rekel, — je bilo v deželi devet milijonov šeststotisoč nezaposlenih, dočiin jih je danes devet milijonov šeststo tisoč. - * • Barton napoveduje republikansko zmago Newyorški republika n s k i kongresnik Bruce Barton, ki kandidira za senat, je rekel, da bodo republikanci raztrgali demokratsko večino v New York City. Po 5. novembru bodo dali republikanci ameriški mladini vse prednosti, ki jih jim je odrekel New Deal. * » ♦ ♦ Smith za Willkieja Bivši newyorski governor Alfred E. Smith, ki je bil vse svoje življenje demokrat, bo dne oktobra v Brooklvnu govoril za Willkieja. Njegov govor bo broadcastan (po vsej deželi. * * * Roosevelt zamudil priliko Jane Todd, podpredsednica republikanskega državne g a odbora, očita predsedniku F. D. Rooseveltu brezbrižnost. — Ko je začel Hitler oboro-ževati, — je rekla, — se ni Roosevel niti zmenil, ampak je, ne oziraje se na desno ali na levo, širil nauk New Deala. ?.ele v dvanajsti uri se je spo-pinil, da je treba tudi nekaj Iz držav Srednjega zapada bo odpotoval Thomas proti pa-cifični 6bali, kjer bo imel več govorov. Socijalisti so prepričani, da bodo dobili pri prihodnjih predsedniških volitvah več glasov kot so jih kdajkoli prej. ČUDNI REŠITELJ ŽIVLJENJA. Vsaka krogla, kakor znano, storiti za varnost in obrambo dežele. Zdaj bo težko nadome- sil zamujeno. * * * Thomas kritizira Roosevelta V Kansas City je govoril Norman Thomas, socialistični predsedniški kandidat. Rekel je, da je Amerika postala pod ne zadene, a če zadene, se do-Rf»oseveltovo vlado družabni- volj pogosto odkloni na najbolj ca Anglije ter da je njen seda-'čudne načine. Med svetovno nji program v vseh ozirili im- j vojno je »bral netilki vojaški perijalističen. j zdravnik dr. Brettner celo vr- ^Razpravljajoč o bodoči voj- ,-to takšnih primerov. Dosti-ni, je Thomas izjavil: |krat so kovanci kakšnemu mo- — Daljni iztok bo prihodnje jžu rešili življenje. V nekem ] »o zor išče vojne, v katero bodo prime ru se je zgodilo, da je zapletene tudi Združene drža- krogla iz puške zadela ob tolar, ve. Za militarizaeijo dežele ni ki ga je imel vojak v hlačnem žepu. Od udarca >e je kovanec vbočil kakor na prstni k in se zapičil možu v meso do bodrile kosti. Toda s svojim odporom je preprečil kroirli, da ni vojaku kosti raztreščila. STRAHOTE nobenega gospodarskega povoda. Militarizacija je zadnje pribežališče privatnega kapitala. Privatni kapital se zateče k militarizmu, ko mu zmanjka vseh drugih sredstev. Neki drugi vojak je imel v vrečici na pr-ih tri tolarje drugega za drugim. S svojim odporom so kroglo no samo zadržali, temveč so jo tudi sploščili. Na to ploščo se je napis na denarju jasno vtisnil. Na podoben način je zaščitil nekega podčastnika železni križec, ki je s svojo sredino zadržal. medt-am ko >o se kraki zapogni'i naprej. Znana je cela vivta primerov, da je žepna ura učinkovala kot rešiteljica življenja . Pri Arrasu je zadela krogla nekega ležečega pešca. Mislil je, da je dobil strel v trebuh. Toda izkazalo se je. da je krogla obstala v žepni uri ki jo je seveda pošteno zvilo. Na koncu nekega 45 cm jrlobo-keira preboja v te esn nekega vojaka so našli pod krojrlo tri hlačne gumibe in tri zvite ba-j krono novčiče. Vse to je kro-srla poteirnila s seboj v rano. a'treščila v vrsto njegovih nabo-te stvari >o tudi tako celabile i< v- Dva naboja je gladko prelije učinek, da je-bilo ranjenca bila, v dveh se je ustavila, in si-niogoče ozdraviti . Najbolj ču certako, da je g odala - svojim den primer se ]c zgodil menda vrhom iz zadnje pat rone v vr-nekcmrci angleškemu vojaku. Isti. VOJNE Času primerna KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri KNJIGARNI SLOVKNIl PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New Yon Krogla iz nemške puške jc Spisi Josip Jurčiča: I. ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhar" — Domen. — Dva prijatelja. n. ZVEZEK: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Kloštorski žolnir — urad Ro-jinje. — Golicia. m. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet. IV. ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata V. ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin limetskega cesarja. — Med dvema stoloma. 3 VI. ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugoiner. VII. ZVEZEK: Lepa Vida. — Pina tobaka. Moč in pravica. — V vojn; krajini. — Prar1« .'"-d bratoma. Vin. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pceerka — ftest parov klobas. — Po tobaka smrdiš. — /Cenitev iz nevošcljivosti — oponrni starega Slovenca Andreja Pajka. IX. ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotaijov Peter pokoro delal, ko je krompir grade".. — Ponarejeni bankovci X. ZVEZEK: Veronika Deseniška. CENA VSAKE KNJIGE $1.50 Tunel (Spisal B. Kellermann) Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MaeAlan vodi ogromno deio. Cele armade delavcev se zari-vajo vedno globlje v osrčje zt-mje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisočo delavcev. Toda železna volja Mac A lana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo -e čuti orja-ki ritem, ki mo-toma kulminira v irran-dioznih opi-ih in rpv/odkih. Tn n«*l je ena u*t jzanimivojših kniiz svetovnega ^lov^tva. 259 strani $1.20 10 zvezkov...$10 Ivan Pregelj: Izbrani Spis 1 |Bogovec Jernej (Spisal Ivan Pregelj) Pisatelj je posegel v dobo, ko se je začel širiti protestan-tizem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisa L Romanu so dodana oo-trebna pojasnila. Cena $1.50 ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreškega 269 strani. V tem III- zvezku nam prikaže Pregelj prelepo po stavo našega velikega narodnega go