THE OLDEST AND MOST ! POPULAR SLOVENIA If NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKL Geslo: Za vero in narod — xa pravico In resnico — od boja do zmage t GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE S V. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO — ZAPADNE SLOV ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organization t.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMEKI&KIH. STE V. (No.) 148. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 2. AVGUSTA — THURSDAY, AUGUST 2, 1928. LETNIK XXXV1L i o amer. MED FRANCIJO IN ANGLIJO NE BfO VEC TEKMOVANJA NA MORJU. — PRIČELO SE BO NADALJNO GIBANJE ZA RAZORO ZEVANJE NA MORJU IN NA SUHEM. — BRIAND IN CHAMBERLAIN DELATA SPORAZUMNO. Pariz, Francija. — Francija in Anglija sta ustanovni članici Društva narodov, s sedežem v Ženevi, Švica. Ker pa se smatra Anglijo kot vodilno silo pri zborovanju lipre, je več narodov, ki smatrajo to ustanovo kot orodje za kontrolo šibkejših narodov. Izkazalo s»? je že, da se ne motijo. Vendar se je že par sporov rešilo pri "zeleni mizi" v Ženevi, ki bi se mogoče bili. če bi ne bilo te organizacije, rešili z orožjem v roki. Pa tudi to dobro stran ima ta ustanova, da daje priliko. da -e shajajo skupaj višji državniki raznih narodov, ki se med sebojno spoznavajo in sklepajo osebna prijateljstva i7. katerih se razvijajo potem prijateljstva narodov. Na ta način je tudi prišlo do sporazuma med Francijo in Anglijo, da med njima ne bo več tekmovanja na morju. Francoski zunanji minister Rriand in Sir Austen Chamberlain sta privedla do tega, kar bo, Bog daj, privedlo do razoroženja na morju in ko-nečno tudi na suhem. Sir Austen je podal to izjavo v poslanski zbornici, kjer so jo sprejeli z odobravanjem. Pred letom "dni se je bilo bati. da se bo pričela tekma med Anjrlijo in Francijo, katera bo zgradila \W-jp število bojnih ladij. Amerika je temu gibanju 7. veliko pozornostjo sle-»Ha. Kam vodijo take tekme, nam ie znano. Zdaj se tega več ni treba bati, prišlo je do spo-l azuma od katerega bodo im^-li v prvi vrsti koristi davkopla-j reva vri. Sir Austen in Rriand pa ne mirovala. Skupno v sporazumu bosta nadaljevala za početo delo za obran jen je miru in v prvi vrsti za obnovljen je gibanja za splošno razo-roževanje. KAM VODI KELL0GG0Y PAKT? CARNEGIEJEVO SPOMINSKO POSLOPJE. SMRT V OGNJU. Wilton, N. II. — Ko se je PhilRing vračal od dela proti domu, je opazil, da se vali dim iz njegove hiše. Pred-no je prišla pomoč, je bil njegov dom vpepeljen, v pogorišču so pa našli njegovo ženo in dva otroka mrtva. MEDVED RAZTRGAL ČLOVEKA. Marlboro, Mass. — Iz kletke je ušel črni medved in je napadel ter razmesaril Her-berta Oibleya, ki ga je hotel ukrotiti in vrniti zverinjaku. POZOR CITATELJI! Z jutrišnjem dnem prične-mo v podlistku novo povest — 2rv POKOPAN. Po angleikem izvirniku Arnold* Bennetts napisal Paului. Povest je vseskozi zanimiva, s katero bomo brez dvomno Čitateljem ustregli. Opozorite na to 2e druge rojake, ki le niso naročniki na-šega lista, da se naroča, da bo* do povest čitali takoj od začetka. Sovjetska Rusija napada ame risk i protivojni pakt. — Tleli, da ni proti vojni, temveč, da vodi do krvave katastrofe. —o— Moskva, Rusija. — Vsaka ideja, vsak predlog ali kakršnikoli nasveti naletijo na ljudi, da jih odobravajo, in zopet na take, ki jim nasprotujejo. Vsak gleda tako rekoč skozi svoja očala, tako tudi gledajo v sovjetski Rusiji skozi svoja — na protivojni pakt, katerega je svetu prndložil državni tajnik v Zed. drž. in ga bodo podpisal i narodi koncem tega meseca. Kellogg odpotuje radi tega v Francijo 18. avgusta s francoskim parnikom lile de France. Sovjetski listi v Rusiji pišejo, da vodi Kelloggov protivojni pakt do krvave katastrofe. Vdeležba sovjetske Rusije pri pogodbi, tako pravi "Izve-stija". se je ignorirala, vendar, oni, ki so se pogajali za pakt morajo vpoštevati veliko vlopo, katero lahko igra sovjetska republika v svetovni politiki in v prizadevanju za mir na svetil. Dalie pravi Člankar. da to pokazuje, da so imperialistične države daleč proč od ideje za ohranjenje miru. ker gledajo na to. da imajo proste roke glpde odnosa je v s sovjetsko Rusijo. Glavni defekt pogodbe, tako pravi člankar v Tzvestiji, j ? ta, ker vsebuje le malo resničnosti, ker so narodi še vsi oboroženi. S tem misli članklr. da nima pomena taka pogodba, dokler so narodi do zob oboroženi. Ko r»a je sovjetska Rusija po svojih zastopnikih predlagala razorožitev, je pa naletela na gluha ušesa. -o- HRIB SE ZOPET PODIRA V SANTOSU. Santos. Brazilija. — Marca meseca tega leta je bilo poro-čano o nesreči, ki je zadela mesto Santos, ko se je zemlja valila s hriba Mount Serrat v mesto in povzročila velikansko škodo, bilo je tudi več človeških žrtev. V ponedeljek zvečer se je zopet nričela rušiti zemlja in plaz je poškodoval neko hišo, v kateri stanuje neka ženska z otrokom. Prebivalci v okolici so v strahu, da pride kaj hujšega in so pripravljeni, da zapustijo domovjv. -o- NESREČA Z ZRAČNO BOMBO. Chicago, 111. — V Sport-man's parku na Jefferson in Polk cesti so imeli Italijani neko slavnost, katere se je udeležilo 3000 oseb. Med slavr atjb ad prižigali umetni ogenj in zračne bombe, katerih ena Je eksplodirala med množico; ena oseba je bila na mestu u-bita in štiri so zadobile težke opekline. .fj; Slika nam predstavlja poslopje zgrajeno v spomin na Andrew Carnegieja v Dunfermline, Škotsko, v bližini njegovega rojstnega kraja. Poslopje je zgradila Mrs. Carnegie in stane 50 tisoč dolarjev. Iz Jugoslavije. 1 40LETNA MATI JE SPLEZALA NA DREVO, PADLA NA TLA IN SE UBILA. — NA SLI SO JO ŠELE DRUGO JUTRO Z OTROČIČEM, KI JO JE CELO NOČ BOŽAL.— DRUGE ZANIMIVE VESTI. RODBINSKA TRAGEDIJA. Soprog se je vrnil domov, ko je bil odsoten leto dni, našel je ženo živečo z drugim. — Tekmeca je ustrelil. — Morilca in ženo so zaprli. —o— Mt. Vernon, Illinois. — Kenneth Parker, star 39 let je pred enim letom odšel od svoje žene in se te dni zopet vrnil. Žena se je medtem poročila % Dan Elmbre, ki je bil star 56 let. Odšla je na Elmorejevo farmo. Parker se je vrnil na svojo farmo, kjer je zvedel kaj se je med tem časom, ko njejra ni bilo. zgodilo. Sel je k Elmoreju in pregovoril ženo, da ie šla z njim. V nedeljo je pa žensko srečal na cesti Elmore in jo pregovoril, da je pustila Parkerja in se vrnila na njejrovo farmo. Parker je šel tja in svojega tekmeca ubil. Mrs. Parker se izgovarja, da je dobila poročilo, da je njen mož umrl, nakar se je poročila z Elm ore jem, ne da bi se bila natanko prepričala, če je poročilo resnično. Oblasti imajo zdaj pod ključem morilca in ženo. -o- 30 DNI SE JE ŽIVEL OD JAGOD. Toronto, Ont. — John Hel-mer, star 58 let, je v gozdu v Red Lake okraju zašel in ni mogel najti izhoda do človeških bivališč. Trideseti dan ga je našel izmučenega in glad-nega John Kirkness, lovec in mu nudil prvo pomoč, nakar ga je spravil v bolnišnico v Sioux Lookout. Helmer ni imel nobenega živeža seboj, živel se je od jagod ves čas, tudi o-bleko je imel slabo. -o- STAVKA NA PARNIKU. Havre, Francija. — Potniki namenjeni v Newyork s parnikom Rochanneau francoske linije, so bili dvanajst ur zadržani pod strogo policijsko pro-tekcijo, ko so zastavkali kurjači, katere so, ko se niso hotel! podati, spravili na suho in jih nadomestili z možmi francoske mornarice. ——o ŠIRITE AMER. SLOVENCA! KRIŽEM SVETA. — Hays, Kans. — V pšenič-nem pasu zapadno v državi Kansas so bili hudi nalivi; 300 družin je ponoči bežalo iz hiš, v katere je udirala voda. O človeških žrtvah ne poročajo. — Joliet, 111. — Dva roparja sta napadla Minnie Dpnnis. blagajničarko v Louis Joliet hotelu, ko je nesla denar na banko v znesku $1500, kate rega sta ji odvzela in pobegnila. — Kenosha, Wis. — Antonio Laonetta je v preniru radi škatljice užigalic ustrelil do smrti Mihaela Carbona Morilca zasleduje policija. — Detroit, Mich. — Henry Ford je v ponedeljek obhajal svoj 65. rojstni dan. Delal ie tudi ta dan, kakor vse druge dni. — Rim, Italija. — V Italiji vlada še vedno huda vročina in je že večje število oseb umrlo. mnogo se jih pa zdravi po bolnišnicah za solnčarico. — Canton, Kitajsko. — Vladni agenti so odkrili novo obširno komunistično zaroto za upor. 148 komunistov uklju-čivši devet žensk so aretirali, sedemnajst so jih usmrtili. — San Rafael. Calif. — Znameniti petnadstropni hotel Rafael, je danes pogorišče. Skoda je cenjena na pol milijona dolarjev. Dve sto gostov je bežalo iz poslopja, da je rešilo golo življenje, kar so imeli prtliage, je ogenj vse uničil. — Dunnelen, N. J. — Izletniški vlak vozeč iz Newarka proti Raritan. je zadel na Chestnut cesti, kjer je križišče od Central železnice, v neki avto; štiri osebe so prišle ob življenje. — Pariz. Francija. — Mesto je kupilo za $100,000 poslopje, kjer je bil hotel de Lau-zun in je bilo zgrajeno v sedemnajstem stoletju. Zdaj bo imel Carnavalet muzej več prostora. — Houston, Tex. — V Blue Ridge državni jetnišnici je izbruhnil ogenj; dva jetnika sta prišla ob življenje, sedemnajst jih pa je zadobilo težke opekline. PIKETE ZAPIRAJO. Vojaške čete so poslali nad slavkarje v New Bedfordu. — Šestnajst tednov že traja tekstilna stavka. — Dve sto petdeset piketov aretiranih. —o— New Bedford, Mass. — Šestnajst tednov že bijejo tukajšnji tekstilni delavci obupen boj proti svojim delodajalcem, katere podpirajo stavkokazi. ki so krivi, da stavka toliko časa traja. V torek je demonstriralo 10,000 stavkarjev in njihovih pristašev, oblasti so poklicale kompanijo obrežnih topničar-jev, ki so se s puškami z nasajenimi bajoneti vrgli na množico, ki se je umikala. — 250 piketov so oblasti aretira-le. Največ teh je v zvezi s skupino delavcev, ki nasprotujejo New Bedford tekstilnemu odboru od priznane unijske organizacije, ki je proti demonstracijam, skozi katere se pride v konflikt s policijo. Več piketov so aretirali v ponedeljek zvečer pred delavnico podjetja last Whitmana. JETNIK POBEGNIL Z VLAKA. Chicago, 111. — Dva policista sta eskortirala iz Atlante v Chicago Johna Dumbrancha-sa, jetnika, starega 32 let. Ko se |e vlak bližal p^sta.ji na Grant Park, 111., je jetnik skočil skozi okno in pobegnil. -o- SMRT PEVCA. Montreal, Que. — Robert Stevenson, strojnik na tovornem parniku Beaverfort, je v zabavo pel svojim tovarišem neko pesem. Ko je končal, se je v svoji kabini mrtev zgrudil na tla. — Los Angeles, Calif. — Mulholland jez nad Holly-woodom se lahko vsak čas poruši, kar bi povzročilo tri sto milijonov dolarjev škode. Tako trdi David Horslev ,bivši lastnik filmskega podjetja, ki je vložil tozadevno tožbo pri najvišjem sodišču. Inženerji so naprave pri jezu pregledali in ugotovili, da je vse v redu. Smrt pri padcu s čresnje. Dole, 15. julija. — V mali vasici Zavrtu, ki leži v občini Dole pri Litiji, se je dogodil tragičen primer, da je padln pri obiranju češenj 401etna kmetica in se ubila. O nesreči poročajo iz Dol sledeče: Zadnje dneve je bilo pri nas vse na polju. V petek popoldne je odšla tudi Mlinarjeva iz Zavila na oddaljeno njivo, da bi jo oplela. Vsi drugi so bili že na polju, ona pa se je pri domačih opravilih nekoliko zakasnela. Na polje je vzela s seboj tudi najmlajše dete, ki ga ni imela nikomur izročiti v varstvo. Hoteč svojega malčka za-motiti, da bi med njenim delom miroval, je krenila med potjo s steze do precej polne češnje. Mati je položila svojega otro-cička v senco, sama pa je splezala na drevo. Pri obiranju pa je precej hitela, zato ni gledala mnogo na svojo varnost. Stopila je preveč na rob mlade veje, kar ji je bilo v pogubo. Spodrsnilo ji je, nakar je padla na tla. Padec je bil smrtonosen. Mlinarjeva je priletela na glavo in si pri tem zlomila tilnik. Za njo ni bilo pomoči, saj bi ji tudi nihče ne mogel pomagati, ker ni bilo nikogar drugega v bližini kot njen mali sinko. Ceš-njev nasad leži namreč precej od rok. Pri Mlinarjevih se je pojavila zvečer bojazen in skrb za mater, ki je ni bilo od nobene strani. Na večer so se podali na iskanje vsi v hudi brigi za po-grešanko-, a je niso našli. Kljub vsemu naporu niso na-Mi nikakega sledu za Mlinarico, čeprav so preiskali vsa pota do njihovih njiv. Da bi jo iskali pri usodni češnji, pa ni padlo nikomur v glavo. Šele drugo jutro so našli pogrešano ženo. Ko so šli kosci zarana v breg na košnjo, so zaslišali tanek otročji glasek, ki je klical pol v joku: "Mama. mama!" Eden izmed njih je skočil tja, odkoder je prihajal glas, in odkril se mu je ganljiv prizor. Poleg mirno ležeče žene je čepel otročiček, ki je nežno božal nepremično mater in jo klical. A ona se ni ganila . . . Kosec je priklical še ostalo družbo, ki je spoznala pogrešane Mlinarico. Na kraj nesreče po poklicali moža in družino mla de rajnice, ki je vsa obupana našla svojo mamico mrtvo. Nesrečnica, ki je bila znana kot marljiva družica svojemu možu in skrbna mati svojim o-trokom, je imela prav lep pogreb. Zapušča 3 otroke, najstarejši je star 6 let, najmlajše dete pa 2 meseca. Tragičen dogodek je vzbudil v dolskih hribih z nesrečno družine splošno pomilovanje. Zlata poroka. Dne 14. junija sta na Jesenicah obhajala zlato poroko Tomaž in Terezija Puc v krogu družine svojih treh sinov, hčere, snah, zeta in vnuka. Smrtna nesreča. Te dni je padla pri Slov. Bistrici gdč. Gusti Lubej iz Maribora tako nesrečno s kolesa, da si je zlomila tilnik pri padcu in je kmalu zatem umrla v Slov. Bistrici. -o- Stanje vinogradov v Jugoslaviji. V Jugoslaviji je stanje vinogradov v splošnem zelo dobro. Mrzlo vreme je sicer nekoliko zadržalo rast trte. toda to ji ni škodilo. Bolezni dosedaj še ni opaziti v večji meri, izvzemši nekaterih krajev Hrvatske in Banata. kjer je nastopil v veliki množini grozdni molj. V* nižje ležečih vinogradih je delno slana uničila zarod in drugod tudi toča. — Vsled dobro obetajoče se letine ponujajo vinogradniki svoj lanski pridelek po znatno nižji ceni nego pred mesecem dni, zato je tudi kupčija v notranjosti živahna. V inozemstvu pa jugosl. vina ne marajo. -o- Morilca Janeza Naglica so pripeljali iz kranjskih sodnih zaporov v zapore ljubljanskega deželnega sodišča. — Zdravniki bodo preiskali Na-gličevo duševno stanje. -o- Sodnike je zaklenil. V poslopju subotiškega okr. sodišča se je te dni pripetilo nekaj nenavadnega. Ob 1 popoldne so opazili, da je v I. nadstropju zaklenjenih od zunaj 27 sob. v katerih so se nahajali sodniki, državni pravd-nik in pa stranke ter da so ključi izginili. Nihče ni mogel ne ven ne noter. Gasilci so zaprtim osebam pomagali z lestvami zlesti skozi okno na prosto. Opoldne se je pojavil v neki subotiški banki neznan mož. ki je zahteval denarja. Napravil je vtis blazneža in je bil zato prijet. Pri njem so našli vseh 27 pogrešanih ključev. Bil je to neki Ivan Derovič, ki so ga šele pred dnevi odpustili iz su-botiške umobolnice kot zdravega. Deroviča so izročili nazaj v umobolnico. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO. ITALIJO. M. Vala denarna pošiljate? bo ▼ starem kraj« hitro, zanealjivo in brez odbitki izplačana, ako se poslnžite naše banka. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din___$ 9.35 1.000 Din _ 18.40 2,500 Din _ 45.7$ 5.000 Din _ 91.00 10.000 Din___181.00 100 Lir 200 Lir 500 Lir 1000 Lir $ 6.00 . 11.50 - 27.75 54.50 Pri račjih evotah poseben popisat. Poštnina j« v tab cenah le vrste. Zaradi naatalaocti cm ja nemogoč* ▼naprti cena določevati Merodajaa ao can* dneva, ko denar eprejmeoo. Nakazila aa izvrta je jo po poM aV pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARH* POSlLJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pfaoa in poUjka naalovto m ZAKRAJSEK * ČEdARSC, MMT.X8W JPBS.KH AMERIKAH SKI SLOVKHIC Četrtek, 2. avgusta 1928. AM ERI KAN SKI SUOVENEC Pirvi in najstarejši slovenski list! u_______ t Ameriki. Ustanovljen leta 199L ^ l i Ishaja rsak dan »ran sedeli. Pju. Kakor povsod, pride pri političnem udejstvovanju vpo-štev ambicija posameznikov, ki se izraža pogostoma v neomejeni sebičnosti in neizbirčnosti sredstev za dosego lastnih namenov. Co pride na površje tak sebičnež, lahko zastrahuje ves narod za dolgo dobo. V -Meksiki je za presojanje dogodkov važno dejstvo, da je Meksika sosed Zedinjenih držav. Tu je moč in denar. Ci-tamo o revolt-!h in ustajah v Meksiki, pa ne vidimo pogostoma 7.a kulise. Ko bi, bi pač videli, kako poteguje za politične niti pristen Amerikanec iz naše Unije, in videli bi, da je kaka "me-ksikanska" revolta prava revolta linijskega Amerikanca najčistejšo krvi. Meksikanci nimajo v sebi moči, da bi vzeli usodo svoje države v lastne roke in zaprli vrata vsakemu tujemu vplivu. Posledica je notranja homatija za homatijo. Gibanju se tla danes to, jutri ono ime, pa ima korenine povsem kje drugje, ne pa kakor ime označuje. S temi okolnostmi mora računati, kdor hoče meksikanske razmere prav umeti in presojati in namerava gledati tudi malo v bodočnost, kako se utegne vse politično vreme zasukati. Za zdaj je na dnevnem političnem redu umor izvoljenega predsednika Al vera Obregona, ki bi imel nastopiti dne 1. decembra slediti zloglasnemu Callesu. Po umoru je ( alles sumljivo hitro iztrobil v svet, da je umor "verskega" značaja, posledica verskega fanatizma. — Strašno važno se je zdelo pri takem dogodku dejstvo, vsaj menda dejstvo, da so našli pri morilcu rožnivenec, podobo u-stroljonega jezuita patra Roe . . . Kdor vidi malo skozi diico, je lahko čital. Calles je bil baje zelo potrt, a vsa potrtost ga ni potrla, ne da bi bil takoj vrgel med javnost vprašanja, kako bo, niti ne, da ne bi- bil zelo sumljivo kar pokazal na možnost, da ostane on še na krmilu, ker je pač naslednik umorjen. Sodbo si lahko napravi vsak sam. Da bi bili pri umoru Obregona kaki verski nagibi, toraj fanatizem, je mogoče. Izključeno pa je, da bi bil tak umor v smislu verskih ali cerkvenih krogov. Obregon je baje na dan umora podal izjavo, da se bo verski kurz, toraj preganjanje katoličanov, nadaljeval, a vprašanje je, če je res v tem smislu podal kako izjavo, in dalje, če razmere pod njegovim pred-seduištvom ne bi kurza zasukale, kakor se je vsaj od cerkvene strani pričakovalo. Vatikan je izrazil obžalovanje, da je bil Obregon umorjen, ne samo, da se je dogodil politični umor. Kakor je razvidno iz New York Worlda, je urednik tednika America, Rev. Wilfried Parson, najboljši poznalec meksikan-skili razmer, podal značilno izjavo. "Obregonova izvolitev," je rekel, "je obudila up na boljše dneve za katolicizem v Me- ksiki. Njegov umor je pogreznil razmere zopet v temo.'* Da katoliški krogi s kakim tudi političnim umorom ne morejo imeti stika, je umevno. Ampak stvari zadobivljajo drugo lice. Privrženci Obregonovi so takoj že prve dni hrupno zahtevali maščevanje morilcev. Smer za morilci pa se je obrnila na drugo stran, kakor se je pričakovalo, in meri naravnost v Callesov kabinet. Pod vodstvom kongresnika Soto y Gama je v petek po umoru v glavnem mestu demonstriralo ogromno število Obre-gonovih političnih prijateljev in zahtevalo, naj gre iz političnega polja Luis Morones, tajnik za delavske zadeve. Soto y Gama je izjavil: "Situacija je tako napeta, kakor je bila po umoru Madera in dežela je na robu meščanske vojne. Kmetje vse dežele samo čakajo. Ako ne bo pravice, bodo zgrabili za orožje. Edina pot, da se izogne civilni vojni, je, da gre Morones in se iz vlade odstranijo delavski voditelji." Tako govorjenje pojasnuje marsikatero prikazen na me-ksikanskem političnem polju. Kdor ima oči, lahko vidi. HIMEN. Sheboygan, Wis. Res posnemanja vredni zgled za vse novoporočence, njih sta-riše in ožje sorodnike, se je nudil zadnjo soboto v naši cerkvi, ko sta si večno zvestobo zaobljubila ženin Jožef Goličnik in nevesta Ana Jeraj. Bil je ganljiv prizor, ko so bili štirje bratje prejeli sv. obhajilo: ženin Jožef, Karol, tovariš, Metod in Stanko pa ministranta, in še drugi tovariš. Zraven neveste pristopile so tudi njene tovaršice k angelski mizi, dobri, verni starši ženina Jožef in Helena Goličnik. Videlo se je, da se tu ne gre za zunanjo parado, ampak da jih žene k temu dejstvu pravi verski duh. Uvideli so, da ako bo začetek dober, bo dobro vse. Zato so se obrnili najprej do Njega, ki ima njih bodočo usodo v svojih rokah. In prav so storili: Boj.' jih živi! Želeti je, da bi bilo še mnogo takih prizorov v naši cerkvi sv. Cirila in Metoda. Svat. -O — - VABILO NA CERKVENI PIK-NIK. Greaney, Minn. Farani sv. Brigite v Greaney priredijo v nedeljo, 26. avgusta piknik, na katerega prav uljud-lio vabijo občinstvo-farmarje iz okolice, da bi se istega v o-bilnem številu udeležili. Vabimo znance in prijatelje "old-timerje" iz "Renča". Povabila bi tudi Toneta s hriba, pa ne vem, kaj je z njim, mogeče že v zakonskem jarmu zdihuje ali premišljuje, kako bi prišel v mesto Steelton, Pa., ker tam kar šest parov na dan skoči v rakonski hram. Tista dekleta posnemajo Šubeljna, ki poje: "Še kikelco prodf.la bom. za sladko vince dala bom" itd. Potem pa še: "Presneto, da ga dobila bom, če se vse podere." Tukaj na Greaney imamo nove sorte vreme. Ponoči se bliska in grmi, podnevi pa dež pada. A kljub temu vsa letina lepo kaže in vse dobro raste, kar smo posejali v zemljo. Ra- ste celo tisto, kar nismo sejali, namreč koprive in "Canadian tisel," tem rožam smo rekli v starem kraju osat. Pozdravljam vse naročnike tega lista. Barbara Globočnik. -o- PISMO IZ SLOVENSKEGA JOLIETA. Joliet, III. Mnogo oči je obrnjenih na Minnesoto, kjer ima Jugoslov.-Katoliška Jednota v Ely svojo 13. konvencijo, ki se lahko imenuje jubilejna konvencija. Tudi Joliet je zastopan na konvenciji. Eden naših rojakov je bil že tam, to je zastopnik Amer. Slovenca, Mr. John Kra-marich. Odšla pa sta tudi tja Kramarichu delati druščino, Mr. John Živetz Sr. in Frank E. Vranichar, kot delegata od našega naprednega društva sv. Petra in Pavla na gl. zborovanje JSKJ. Upamo, da nam bodo ti trije poročali vse podrobnosti o Minnesoti in o drugem, kar bodo videli ter slišali. Iz Gary, Ind., se je vrnil domov na obisk rojak Stephen Skrinar, ki ima tukaj lep dom na 314 Smith St. Je bilo kaj dolgčas? Ha, ha! Novi krasni dom si gradita Mr. in Mrs. Frank Sternisha na 1616 Wilcox St., na kraju mesta, kjer se dvigajo ponosno v zrak še druga nova poslopja. Lepa in zdrava družinca, v lepem novem domu, to vam je blagoslov. Rojak Frank A. Russ, ki je spomladi odprl svojo prodajalno z mesom in drugim blagom, kar spada v najmodernejšo trgovino, se prav dobro koman-dira in lepo napreduje. To radi slišimo, da naši rojaki napredujejo. Na društvenem polju tudi Joliet dobro napreduje. Zdaj so sami pikniki na vrsti in res dobro se zabavamo. Ko je imela sv. Družina svoj dan in zadnjo nedeljo (15. julija) na sv. Jožefa "zapovedani dan", smo jo fajn nažagali skupaj. Še malo se je treba vežbati, pa bomo lahko zbogatili jugoslovanski del pri "World's Fair" v Chica-gu, ki bo leta 1933. V soboto, 14.. julija, je bilo ravno 15 let, odkar sta se Mr. in Mrs. Fr. Skedel na Hickory in Ross Sts. poročila. Prijatelji so jima priredili 14. julija zvečer Surprise Party. Tudi jaz, ki to poročam, sem bil potem v soboto poleg, a ne tako blizu, da bi lahko rekel, da sem se udeležil. Hello Frank! Še sto let želim slavljencema in družini ! Prav dobro je izpadel piknik, ki ga je priredilo društvo sv. Jurija št. 3 KSKJ. v nedeljo, 22. julija. — Kot se sliši, bo neko veliko društvo v kratkem priredilo velikanski piknik na Rivals parku. To bo v nedeljo, 12. avgusta. V petek, 20. julija, je imelo Phoenix Horseshoe Co.svoj letni piknik v Delhvood parku. Tukaj smo se postavili Slovenci kar 100 S' . Skoro 2000 je bilo udeležencev, 500 več, kakor se je pričakovalo. Neporočeni moški so premagali svoje tovariše, ki so v zakonskem kurni-ku, pri baseball igri, za kar so dobili za $10,000 tiketov za o-krepčila. Joseph Agnič je zmagal pri "pie eating race", kdo bo pod streho spravil največ pajev. Nekdo je pa paprike nasul v paj, a naš rojak se ni pustil prevarati, naročil je drugega. Pod malho je spravil poldrugi paj in si s tem priboril venec zmage. Mr. in Mrs. Martin Mutz sta dobila nagrado, ker sta imela največjo družino na pikniku. Bilo jih je dvanajst. Mr. in Mrs. Slogar sta bila druga zli člani družine in tretja sta bila Mr. in Mrs. Cernugal ter Mr. in Mfs. John Horvat; imeli so vsak po deset oseb. Kot najstarejši uslužbenec pri kompaniji je dobil nagrado zlatnik za pet dolarjev 731etni August Haedt-ke. V letanju na 100 jardov je zmagal Joe Gregorič, takoj za njim je bil Albert Gregorič. Ta dva s Frank Gregoričem sta zmagala potem na 300 jardov dolgem "relay race". "Three legged race je bil enak za John Pucelna in Frank Fee-locka. Torej rezultat je bil "in a tie". Robert Moon je zmagal pri "potato race", drugi je bil John Pucel. Joe Gregorič je zmagal pri tekmi v vreči, Robert MacMillan je bil drugi. Ženske je porazila v 300 jardov letalni tekmi Mrs. Charles Moon Tolaska. Med dečki je zmagal pri letanju 100 jardov Joseph Cernugel. John Muc in Tony Gnidovich sta zmagala na 300 jardov "relay". Albin Zlogar in Joseph Pluth sta bila enaka pri "three legged race". Arnold Raddatz je zmagal pri "potato race". Izmed deklic je prišla kot zmagovalka iz letalske tekme na 100 jardov Elizabeth Gregorič; Miss Helen Slogar "the regular event". Mary Beach, Eva Kelly, Elizabeth Gregorich in Dorothy Moon so zmagale pri 200 "yard relay". Mary Bobcezyc in Anna Remus sta bili enaki pri "three legged race". Margaret Papesh je zmagala pri "potato race"* "Balloon dance" se je vršil zvečer omenjenega dne. Zmagala sta Ethel Wisherinsky in John Barney. Nagrado za najlepši valček sta odnesla Mr. in Mrs. Joseph Quinlan in Mr. in Mrs. Gustave Zitske. Oba para sta lepo plesala, zato pa se je dalo obema priznanje. O priliki, ko se bo kaj nabralo, se zopet oglasim. Čitatelji zahtevajo novice iz slovenskega Jolieta, zato pa mora biti nekdo, da jih poroča. "Slovenec sem." -o- NAZNANILO OD DRUŠTVA SV. DRUŽINE ŠT. 6. Waukegan, 111. _ Društvo . sv. Družine št. 6 bo imelo svojo redno mesečno sejo v četrtek zvečer ob 7. uri v šolskih prostorih. Tem potom prosim, da se v velikem številu udeležite, ker bodo važne točke na dnevnem redu radi piknika. v nedeljo, 5. avgusta. Ker bo imelo društvo sv. Družine piknik na ta dan, vabimo vse Slovence, Hrvate in Slovake, da nas v velikem številu obiščete. Piknik se bo vršil na "Wire Mill" prostorih, pri Michigan-skem jezeru. Vsakovrstne tekme bodo za vse: otroke, ženske in pa za moške .Tudi nagrade se bodo delile. Pridejo tudi iz So. Chicago v Waukegan v nedeljo, 5. avgusta na žogometno tekmo; vabimo tudi Southchicažane ,da se udeležijo piknika. Še enkrat prosim vse člane, da pridete na sejo v četrtek to je danes, 2. avgusta zvečer ob sedmi uri. S sobratskim pozdravom, Jos. L. Drassler Jr., tajnik. -o- Vrbanova smrt. Vrban je umiral. Okoli njega so bili zbrani vsi n jegovi. Nenadoma se je eden sinov spomnil, da ni nobene sveče pri hiši, pa je skočil k sosedovim in se za hip vrnil. Prižgal je svečo in stopil k očetu. Oče je umiral počasi. Sina je končno minilo potrpljenje in jo dejal: "Oče, oče. nikar tako počasi, saj je sveča sosedova . . ." NA PRODAJ Parlor Set in Player Piano z 200 rolami, po ceni. Vprašajte na: 2259 So .Trumbull St., Chicago, III., 2. nadstropje. č,p,3 ŠENTŠTEFANČANI IN ROJAKI DRUGIH NASELBIN. V nedelio je VELIKO ROMANJE k Mariji Pomagaj Z MAŠO OB 11:30 URI PO ČIKAŠKEM ČASU - IN - VELIKIM PIKNIKOM POPOLDNE. To je prvi piknik, ki ga priredi šentštofanska naselbina skupno v Lemontu. Vršijo se največje priprave. Družine in posameznike, ki se hočejo peljati s trukom, naj se takoj prijavijo v župnišeu, da naročimo zadostno število trukov. Dozdaj smo naročili štiri truke. Prvi gre ob 8:30 — Drugi gre ob 9:00. Dva po prekmurski maši ob 10:30. V Lemontu je vse najlepše pripravljeno. Pripravljeno za dušo in telo, mlade in stare in najmlajše. Pokrepčila, kolikor hočeš. Pripravili bodo tudi razne tekme za naše žogarje in športnike. Pridite vsi in se javite še danes. Lepo vreme bo prav gotovo, še več bo dobre volje. Zbiramo se pred cerkvijo. V imenu pripravlj. odbora: SILVESTER HRASTAR. il •i? PODLISTEK * ki__________ "Trmr 'wirniniTnitiiMiiTiTnninfiiMiiiiiiriiiiiiiifiiiii ii umi ii iiumi—if" Stefan Lazar: TITANA. Roman. (Konec.) je zajavkala Overton. — — Mutsuhito Dsain! — Alice. — Prokleti! — je kričal Ušel je. — Rumeni bog ... — je mahal s klobukom Brinkley. Teta Betsy se je tiho in z razumevanjem smejala. — Tam jo nese! — je nekdo kazal. V daljavi se je "Ptica svetov" videla le kot mala točka. XXVI. In voz svetega Elije je letel nad Tihim morjem. Ognjena misel. V minutah so za- ostajale milje za njim. Ljubega mrliča je Mutsuhito D.sain nesel proti Japonski. Cilingilingi . . . Zvonček . . . Rakev je tako ležala na sedlu stroja, da je dekle skoraj sedelo in tako gledalo z nepremičnim očesom v neskončnost. V naročju je šopek belih krizantem. Skozi strojevo stekleno okno z« bi išči žarek solnca in posve-čoni obraz mrliča se je spremenil v smeh: Niso me ljubili, dokler sem živela in Mutsuhito Dsain ova nevesta sem postala po smrti . . . St rojeva brzina je naraščala. Ko da stoji na mestu in pod njim so zaostajali tisoči kilometrov. Kakor leti glas. Še hitreje! V brnenje spremenjena snov drvi naprej . . . Sence nima. V omamljivih daljavah je nesla naprej "Ptico svetov" praenergija. Ho- Mala kitara je ostala sama in zlato-plavi plašč nima več gospodarja. Zvonček vstopi v dvor Solnca . . . Rujavo-zeleni bliski se prikazujejo spodaj v daljavi, proti jugozapadu. Oaze Tihega morja. Majhni otoki, s katerimi je narava posula morski svet. Strašne vode! Grozni prostori! Strahotne daljave! Kiu-siu je še daleč . . . Naprave za razvijanje toka so v redu delovale in "Ptica svetov" je letela na svetlih perutih eiektronionov. Mikronezia ... V življenjskem suženjstvu brli lučka človeških duš. Ljubezen u-mira v trpljenju. Človek se bori z naravo, ko revolucionaren otrok nasproti.očetu. Za kruh. Za življenje. Za nič. Otrok se razvije v mladeniča, mladenič dozori v moža, mož se postara in potem razočarano leže v zana ti, božanska moč, ki radi malega u- grob. O, kako srečno si, malo dekle, da ti mrlega dekleta preplavaš velike daljave, ni bilo treba preživeti življenja ko Breskvi, Velik in mogočen si,.človeški duh, ki brz- i ki te utrujena morda sploh objokati ne bo daš nebo! Umrlo dekle potuje na ^Elijevem ? mogla . '. . vozu. En mrlič in en živ. Banzaj! Zvončka že čaka mali grob zgoraj na rebru džin-džen-džiskega hriba, na ubogi čajni zemlji. Na njenem srcu bode počival granitni Budov kip in ga ne pusti na solnčni svet. . . Mutsuhito Dsain je gledal svojfe* dekle in je razmišljal o življenju, proti severu nad Boninom. Že se čtiti dih tajfuna, nad japonskim morjem Ifeti stroj ..Ta zakaj gre domov? Njegova domovina .je rieskdilč^ nost! Zrak neba, morje, tresljanje etra, e-lektrični ioni ... V deželi cvetja ga čaka Cešplja, da bi ga s svojimi redarji ujel . . . in vzamejo mu tudi edini zaklad: malo dekle ... In ni na zemlji edine suhe točke, kjer bi lahko prist il, ker se je zelo zmotil in je v slepoti zelo grešil zoper človečan-stvo in kamorkoli gre. povsod ga zadene zakon . . . Noetov golob, ki nad vodami ne dobi oljkine veje . . . toda on se ne vrne v svet... ne more se vrniti. Vzel je Kwannonovo orožje, električnost je podjarmil, in sedaj mora bežati radi svojega greha. Gorje dobrotnikom človeštva! Gorje onim, ki mislijo! Gorje onim, ki se ne morejo potopiti v živalsko sužnost! Gorje onim, ki hočejo ustvariti drugi red, da bi bil svet srečen! Gorje Mesijem! In tudi' on je hotel biti Mesija, da bi bogatil svet z blagoslovom znanstva. A ta blagoslov se je izpremenil na zablojenem srcu v prokletstvo. In zato mora pasti. Tajfun mu' je udaril nasproti: Daj mi mrliča! Tolči ga je začel's pestjo strel, toda praznh jeza se je odbila na "Ptici svetov". Od spodaj mu morje dere nasproti in odmira jfreheča se usta valov: Daj sem mr- liča! Stene stroja pehajo vetrovni biki z rogovi, ki prodirajo oblake in tudi trpeče megle solzijo na streho goste solze: I)aj sem mrliča! Tajfun kriči. Nebo-zemlja se trese. In preganjani človek se smeje: Ne dam! "Ptica svetov" se je zavila v divjo burjo, ko misel, ki je na potu ne more ustaviti ne nebo, ne zemlja, ne pekel. Japonska! I)ai Nippon! Ti sladka, sveta domovina! Otočje Kiu-siu! Nagasaki s cvrčkovim petjem... tam spodaj vabijo pod oblaki. I)ai Nippon! Stara sveta gruda! Z Bogom! Mutsuhito Dsain je segel po višinskem gubernalu in strojni deli so se slepilno za-bliščali, tako da se je stresla "Ptica svetov', potem pa je c vi leč presekala z zmagovito močjo bliskajoče se prsi tajfuna. Banzaj! Naprej v neskončnost! Že sije solnce. Večno življenje. Križ se vidi, ki sega do neba, na njem je Kristus . . . Odrešenik. z dvema bleščečima zvezdama sta pribiti roki na nebo ... O, Ama-eTras-Omi-Kami! Kristus stdpi z zvezdnatega križa, vstopi na "Ptico svetov" in se smehlja na mene popotnika brezkončnosti — - Četrtek, 2. avgusta 1928. AMEfcllCANSKI SLOV£N£C Iz življenja in sveta. I»>»M1»IIW1 PRI LJUDOŽRCIH. Znameniti nizozemski etno-graf Tassilo Adam, ki je kot prvi Evropejec ujel v fiim baj-rolepe narodne igre in zgodovinske plese na knežjih dvorih na Javi, je nedavno predaval v dunajski "Uraniji" o uspehih svojega 20 letnega raziskava-nja med Batačani na Sumatri. To pleme živi strogo zase v gorah ter se je še do leta 1908. udajalo ljudožrstvu. Za Evropejca jo silno težko vmisliti se v njihovo duševno življenje ter mora imeti pri občevanju z njimi mr^'o r "»trpl jenja in samo-premagovanja. O času nimajo nobenega pojma, zato je mogoče dognati dobo kakega dogodka ali njihovo starost le po ovinkih. Ko so na primer vprašali staro ženo. koliko je stara, jim ni vedela drugače odgovoriti, kakor , 10 ali pa 80 let. Spričo težkega dela, ki ga morajo opravljati, se temu ni čuditi. S težkimi drogovi iz železnega lesa rahljajo zemljo in drobe kepe — namesto pluga — mo-ski pa leže v senci in pušijo. Uiž, ki je glavna hrana Bata-čanov. žanjejo na ta način, da vsako posamezno bilko odre-žejo z majhnim nožkom, da ne bi vznemirile riževe duše. Joži teh namišljenih duhov, ki žive v rižu, pripisujejo slabe riževe letine. Da jih potolažijo, naženo ženske med velikim krikom v reko, jih tam škrope z vodo in preganjajo kakor zve rja d sem in tja. A ko to ne pomaga, potem izbijejo ženski, m s pomočjo dleta in kladiva njihove krasne zobe, tako da ostanejo v čeljustih le še škrbine z odprtim živcem. $kr-bine potem popilijo in nama-žejo s črno barvo. Gorje ženski, ki bi pri tej strašni operaciji jeknila ali celo skušala u-iti! Obsuli bi jo s psovkami in sramoto in ne bi bila več vredna, da bi vzivala riž. Edini nakit, ki ga nosijo Batačanke, so srebrni uhani v obliki dvojne Opirale, težki mngokrat kilogram, tako da cesto raztrgajo uho. Vera — izvor ljudožrstva. Batačani grade svoje hiše večinoma blizu vode na koleh iz železnega lesa. Pri tem znajo na zelo umeten način uporabljati bambus kot ostrešje, a liste sladkorne palme za kritje strehe. Ti listi — tdšuk imenovani — so podnevi izvrstna o-bramba pred žgočimi solnčni-mi žarki, ponoči pa pred hladom ,ker se navzamejo nočne vlage, stisnejo skupaj in tako branijo dohod hladnemu zraku. Sredi hiše je mesto za o-genj, okolu pa so razvrščeni stanovanjski prostori za 5 do 12 družin, ki so ločene med seboj z rogoznicami. Bataška vera je zmes preostankov stare hinduške vere in pravega animizma. Predstava o najvišjem božanstvu je jako pomanjkljiva, vedo le, da pošilja "dušo", ki si jo predstavljajo kot nekakega duševnega dvojičnika, ki živi v vsakem telesu. Kot sedež duše, ki jo imenujejo "tendi", sodijo kri. Verujejo, da se človeška duša med spanjem od- dalji iz telesa in hodi okoli; če najde kje boljšo kri, se nastani v njej in se ne vrne v prejšnje telo. Batačan je zato v vedni skrbi, če bodo njegova duša in duše njegovih družinskih članov našle pot nazaj; zato potresa okolu kolibe riževa zrna, ki naj duhu kažejo pot. Nezadovoljnost krvoločne duše, ki se kaže v bolezni ali drugih nesrečah, skušajo potolažiti na ta način, da dovedejo duši več krvi. In v tem moramo iskati izvor ljudožrstva, tako pri Batačanih kakor pri bornejskih lovcih na človeške glave. Tem ljudožrcem ni do človeškega mesa, marveč do človeške krvi, do človeških možgan in drugih telesnih delov, ki vsebujejo obilo krvi, da s tem napoje lastno dušo. Lju-dožrstvo pri Batačanih sedaj pač ni več v navadi, toda A-dam sam je bil priča naslednjega strahotnega prizora: Nekega pokvečenega dečka so do ust zakopali v zemljo; nato je čarovnik opravil vsakovrstne mistične obrede, a na koncu so vlili dečku v grlo vrel svinec. Na ta način so hoteli pregnati hudobnega duha. Možgane tega dečka, kot sedež hudobnega duha, so pa porabili kot dušno zdravilo. V sili pa služijo v ta namen tudi drugi telesni deli, v katerih je veliko krvi. Mrtvece Batačani sežigajo, glave pa shranijo. Da bi duši olajšali potovanje na drugi svet, izdelujejo plemena, ki stanujejo ob rekah, zelo umetne ladjice z lesenimi stražarji in orožjem. cesar Čeg-Ti, ki je živel kratko pred Kristusovim rojstvom, velik prijatelj goalov in autov in se je sam lastnonožno udeležil marsikatere tekme. Mnogi so mu to zamerili in sta-rokopitni bonci so intrigirali celo pri cesarici, da bi svojega moža spravila do bogoljubnej-ših početij. Toda ta se ni dal ugnati v kozji rog in če drugače ne, je prisostvoval nogometnim tekmam vsaj kot navdušen "drugar". Na koncu iger je delil med zmagovalce lastnoročno sadje in cvellee Premagance je dajal istočasno pošteno nakorobačiti. Pametna glava ta cesar Čeg-Ti! Dandanes se dogaja prečestokrat, da padajo batine po zmagovalcih. . . KRVAVO MAŠČEVANJE NAD DIVJIM LOVCEM. V kitzbuechelskem lovskem revirju na Tirolskem se je odigrala krvava tragedija. V tem področju, ki ga imajo v zakupu odlični lovci na divjačino, so napravili divji lovci zadnje mesece toliko škode, da se je odločil 23 letni gozdarski ad-junkt Leitner napraviti red, tudi če ima plačati svojo akcijo z lastno glavo. Leitner se je utaboril v nekem prelazu, katerega so morali pasirati vsi lovski tatovi. Divji lovci so to izvedeli, in so par dni potrpeli. Neko noč pa so se zbrali ter so napadli gozdarskega adjunkta iz zasede. Ustreliil so nanj dvakrat, in sicer tako precizno, da je ostal obakrat pogojen, prvič v gla-.vo, drugič v pljuča. Mladega gozdarja so našli v težko ranjenem stanju drvarji, ko so se zvečer vračali domov. Odpremili so ga brž v bolnišnico v Woerglu, kjer je povedal, da so streljali nanj kmečki fantje. Eden izmed divjih lovcev je imel po zločinu še toliko srca, da je ranjenega adjunkta pokrepčal s slivovko ter ga zavlekel iz grmovja na cesto .kjer so ga našli ljudje in ga rešili pred izkrvavitvijo. Slučaj je vzbudil v kitzbuechelskem okraju veliko pozornost, oblast pa išče krivce, da jih po zaslužen ju poplača. -o- NOGOMET PRED 2000 LETI. O nogometu so bili Angleži do danes sveto prepričani, da so ga sami izumili, in nikomur ni padlo na um, da bi jim oporekal. Moral je priti prav pristen Anglež, da jim jo je dal pod nos. Ta nesentimentalni angleški patrijot je profesor Gills, znan specijalist za kitajsko zgodovino. Samo ob sebi je umevno, da so namreč Kitajci prvi izumitelji brcar-skega športi. Ce so že iznašli kompas, smodnik, papir in tisk, zakaj naj bi bili baš nogomet prezrli? In tako. je učeni profesor Gills dognal, da je bil že MARCONIJEVE PRVE IZNAJDBE. Danes, ko igra brezžični br-zojav v življenju kulturnih narodov vsak dan večjo vlogo, se je vredno spomniti iznajditelj-a Marconi j a in njegovih prvih poizkusov na tem poprišču. Marconi se je že kot 15-leten deček pečal z atmosferično e-lektriko. Na strehi očetove hiše je imel postavljene jeklene proščice, ki so bile v zvezi z aparatom v hiši. Elektriko, ki so jo zbirale ploščice, je Marconi porabil za hišni električni zvonec. To je bil začetek njegove kasnejše iznajdbe. Poleti 1894. ko se je 20-1 etni Marconi mudil na počitnicah v Severni Italiji, se je v njem prvič porodila misel, da bi se pošiljala beseda v daljave po električnih zračnih valovih brez žic ali drugih umetnih zvez. Ta misel ga je čisto prevzela in še tisto leto je začel s poizkusi v neki vili 'pri Bo-logni. Spomladi 1895. je našel ključ za rešitev problema brezžičnega brzojava. Edini Mar-conijev pomočnik je bil tedaj neki priprost kmet, ki je moral nadzorovati sprejemni aparat Po prvih uspehih je ponudil mladi Marconi svojo iznajdbo italijanskemu poštnemu ministrstvu, ki jo je pa kot neresno stvar kratkomalo odklonil. Nato je odpotoval Marconi v spremstvu svoje matere v Anglijo, kjer je dobil s pomočjo nekih sorodnikov potrebna sredstva za javni preizkus njegove iznajdbe. Dne 12. decembra 1901 je pr.vič prodrla črka S Morsejevega aparata z oddajne postaje v Anglijo na po-izkusno postajo v Novi Zelandiji.Vendar je čakala Marconi-ja še dolgav trnjeva pot do popolne zmage njegove iznajdbe. Ni manjkalo vseh mogočih ovir in zasmeha. Tako je pisal neki londonski list 1. 1901 — cikaje na mnogoštevilne italijanske lajnarje: "Dospel je k nam še en Italijan s svojo lajno, pa brez opice. Lajna ne gode, vendar hočejo z njo delati veliko hrupa." Ta Marco-nijeva lajna danes obvladuje svet. SIJAJNA IZNAJDBA PONAREJEVALCA DENARJA. Na Angleškem imajo zanimivo afero. V prometu so že nekaj časa krožili ponarejeni bankovci. Tehnična izvedba teh bankovcev je bila tako' mojstrska, da je daleč nadkri-ljevala prave bankovce ter vzbujala občudovanje vseh strokovnjakov. Po dolgem iz-sledovanju so krivca našli in aretirali v Stockholmu, odkoder je spravljal svoje mojstrske falsifikate v promet. Mož* čaka sedaj na svojo obsodbo. V tem se je pa osnovala posebna delniška družba, ki hoče izkoriščati njegovo sijajno reprodukcijsko postopanje, ki je njegova iznajdba in za katero je v 30 deželah prijavila patent. Ponarejevalec se trudi na vse načine, da bi se izvil paragrafom ali vsaj omilil njihovo ostrost. Pravi, da je bil raznim bankam ponudil svojo iznajdbo, a so ga povsod odslovili. Da bi s svojo iznajdbo vendarle prodrl, se je slednjič lotil ponarejanja denarja. — Če pojde vse po sreči, postane mož, ko dosluži svojo kazen, ravnatelj delniške družbe. NAŠA ZOBNA KRTAČICA. Ustna votlina je vhod in ognjišče raznih bolezenskih kali, zato je zelo važno, da jo skrbno čistimo in razkužujemo. Pri tem igra zobna krtačica veliko vlogo. Chikaška "Hy- Naznanilo in zahvala. Potrtega srca naznaniamo sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je dne 4. julija t. 1. umrl nam ljubljeni sin oziroma brat Kazimir J. Mohar. Pokojni je bil rojen 4. januarja 1917 v Sheboygan, Wis. Torej je bil star ravno 11 let in šest mesecev. Na zelo žalosten način je zgubil svoje mlado življenje, in sicer je bil po nesreči -ustreljen od 16 letnega fanta na ©raznik Neodvisnosti Zed. drž. Pogreb se je vršil 7. julija s peto sv. mašo zadušnico in njegove telesne ostanke smo položili na pokopališče v Zeleno dolino. V prvi vrsti se maramo zahvaliti našim dobrim prijateljem in sosedom, ki so nam bili v pomoč v kritičnem času. Dolžnost nas veže, da se srčno zahvalimo vsem, ki so nam stali na strani v onih težkih urah in nas tolažili. Lepa hvala č. g. župniku in cerkvenemu odboru, ki nam je dovolil sobo v Šoli Sv. Cirila in Metoda, da smo tam položili njegovo truplo na mrtvaški oder. Nadalje se zahvalimo vsem našim številnim sorodnikom in prijateljem, ki so poslali toliko krasnih vencev in cvetlic, katere so pokojnemu poklonili v zadnji spomin. Ni nam mogoče vsa imena tu navesti, ker bi vzelo preveč prostora. Srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše. Najlepša hvala šolski mladim za darovano sv. mašo. Iskrena hvala č. šolski sestri M. Sabini, ki so .šolsko mladino tako lepo uvrstili pri pogrebu in za ganjljivo ža- Icstinko, ki so mu jo zapeli v cerkvi ob krsti. Dalje se zahvalimo vsem, ki so ga prišli kropit — stricu Joe Rupniku in prijatelju Mike Ortarju za prečute ure ob njegovi krsti. Lepa hvala vsem trgovcem in obrtnikom, ki so dali avtomobile brezplačno na razpolago ofc času pogreba. Srčna hvala vsem, ki ste ga spremili v tako obilnem številu na njegovi zadnji poti. Dalje se zahvali, mo K. S. K. J. za tako hitro izplačilo posmrtnine. Ljubi Bog naj bo plačnik vsem in za vse kar ste nam dobrega storili, hvaležni vam bomo do groba. Ljubljenega in prerano umrlega priporočamo v molitev in blag spomin. Ti na dragi in nikdar pozabljeni nam sin. počivaj v miru. Prosi za nas ostale nevtolaž-ljive, da se zopet snidemo enkrat nad zvezdami. Smrt ne gleda, smrt ne vpraša kamor s koso zavihti ko nredrago nam odnaša druge res tolažbe ni. V rajski vrt si se preselil Tam uživaš božji kras Lepše tam ti solnce d je Prosi tam Boga za nas. Žalujoči ostali: CARL in IVANA MOHAR, starši; CARL in ROBERT, brata; ISABELLA, sestrica. Sheboygan. Wis., dne 2K. julija. 1928. ----- - —: " • ' .......... *■• - "J geia", ki jo izdaja ameriška zdravniška zveza, piše: Z zobno krtačico moremo marsikaj popraviti, kar smo s svojimi navadami pri jedi proti zobem grešili. Ako krtačico pravilno uporabljamo, moremo v veliki meri preprečiti, da bi nam zobje oboleli. Še uspešnejša je krtačica v obrambi proti boleznim dlesne. Zobno krtačico je treba pravilno negovati; ako je ne znamo ohraniti v dobrem, čistem stanju, nam utegne več škodovati, nego koristiti. Novo krtačico pred uporabo položimo za dve uri v močno mrzlo raztopino soli. S tem ščetine očistimo in dosežemo, da so primerno upogljive. Napačno je, novo krtačico kuhati, ker se pri tem pokvari držaj, cement se razkroji in ščetine izpadejo ali pa vsaj izgube svojo upogljivost. Po tovarnah, kjer izdelujejo krtačice dobre kakovosti, vsako krtačico pred odpošiljatvijo 24 ur sterilizirajo v sopari formald-chyda. Ves čas se pazi na to, da se upogljivost ščetin ne zmanjša. S kuhanjem pa se u-speh tega postopanja uniči. Pred vsakdanjo uporabo zmočimo krtačico le z mrzlo ali k večjemu z mlačno vodo, nikakor pa ne z vročo, ki ščetine preveč zmehča. Po uporabi krtačico dobro operimo z mrzlo vodo, najboljše je, ako jo držimo pod močnim curkom vodovoda. Nato krtačico dobro otresimo, potem pa postavimo s ščetinami navzgor, da se posuši. Nikoli naj se mokra krtačica ne polaga vodoravno in zraven še pokriva. Krtačica mora marveč stati pokoncu in na zraku, da se odteka in suši. Tisto malo praha, ki se morda preko dne nabere nanjo se ni treba bati — vsakih pet minut ga vdihaino znatno več. Razen tega krtačico itak oblijemo z vodo, predno jo rabimo. Mokra zobna krtačica se posuši šele v 24 urah. Zato naj bi vsak imel vedno po dve kr-tačici, tako da bi si z eno Čistil zobe zjutraj, z drugo pa zvečer. Za čiščenje po vsakokratni jedi, bi morali imeti še par nadaljnih krtačic. Zakaj moramo paziti, da u-porabljamo vedno samo suho krtačico ? V vsakih ustih se nahajajo bakterije, ki se pri čiščenju primejo krtačice. Nekaj teh bakterij vedno ostane na krtačici, čeprav je še tako izpiramo. Pač pa uniči bakterije preko dneva svetloba, nizka temperatura in pa izsušen je, kajti bakterije žive le v vlažnosti, temi in temperaturi nad 36 stopinj Celzija. Laboratorijski poizkusi so dokazali, da se na navedeni način uniči nad 99 odstotkov bakterij na zobni krtačici. Ce imamo vsaj dve dobri zobni krtačici, potem traja vsaka približno štiri mesece. Uredimo si tako, da si vsaka dva meseca kupimo po eno novo krtačico. BUDILKA — IZDAJALKA. V Sydneyu so raztovarjali ladjo. Med drugim blagom je bil tudi zaboj budilk. Ker se je zaboj nekoliko poškodoval, so ga postavili na stran, da bi ga kasneje popravili. Toda težake so bleščeče budilke tako neodoljivo mamile, da je skrivoma pristopil zdaj eden pa zopet drugi, vzel iz zaboja budilko ter jo skril v svojo culi-co, kjer so imeli kruh in drugo. To je tiho opazoval pristaniški uradnik. Skrivoma je šel preiskavat delavske culice in kje je našel budilko, jo je navil za par minut čez poldne, in sicer vsako za eno minuto kasneje. Budilke je nato lepo zopet zavil in jih pustil na mestu. Prišel je poldan. Težaki so pustili delo, šli vsak po svojo culico ter so napotili drug za drugim preko ozkega mostiča z ladje na obalo. Tu jim je stopil nasproti pristaniški redar — in v tem trenutku se je oglasila prva budilka v culici, za njo druga in tretja. . . Težaki so prebledeli, kakor bi bili zaslišali angelsko trobento na sodni dan. Oblast je bila milostna in je dala veljati strah za kazen. Težaki so izročili ure in svobodno odšli. Toliko pa je gotovo, da se kake budilke nikdar več ni nobeden dotaknil. znižana pristojbina za zračno po§to. Nova pristojbina za zračno pošto je zdaj pet centov za prvo unčo in deset centov za vsako nadaljno unčo za vse kraje v Zeainjenih državah. Vsako pismo se torej lahko pošlje po zračni pošti, na katero je treba prilepiti znamko za pet centov. Ravno tako se zdaj lahko pošlje po zračni pošti zavitek, za kakršnega je bilo poprej treba plačati $2.00, zdaj le 95 centov. Naredbe za zračno pošto so enostavne. Karkoli hočete poslati po pošti (izvzemši stvari, ki se lahko pokvarijo v mrazu) lahko pošljete po zraku. Registrirane in C.O.D. pošiljke vzame zračna pošta, kakor tudi vsakovrstne zavitke, ki niso težji kakor 50 funtov in ne merijo nad 85 palcev v visokosti in obsegu. Posebne "delivery" znamke zadostujejo za dostav-Ijenje pošiljke po navadni pošti do določenega kraja. Pisma za zračno pošto lahko daste v katerokoli "mail boxo" na ulici ali na pošti. Na nabiralnikih je označeno, kdaj se pošta pobira. Treba je rabiti posebne znamke za zračno pošto, so pa tudi navadne znamke dobre, treba je le na pošiljko napisati "AIR MAIL" ali "VIA AIR MAIL". Hitrost je glavno pri poši-ijatvah, katera se le skozi zračno pošto lahko doseže. Dosegel se je rekord, namreč v desetih letih zračne službe so aeropla-ni preleteli 16,000,000 milj in 302,000,000 pisem se je dostavilo strankam. OTROK UBIT PRED OČMI MATERE. Kenosha, Wis. — George McLeonarde Clapp iz Keno-she je z avtomobilom povozil 61etno Blossom McGulpin i>: Zion, ko je stala na ulici pred hišo. Avtomobil je pridirjal z veliko naglico, predno se je dekletce moglo rešiti, je že bilo zadeto in na mestu ubito. Priča nesreči sta bile mati in stara mati od otroka. -o- A.: "Zakaj je vaša soproga tako prisegala, da ne gre več v gore?" B.: "Zaradi odmevanja. Tam ne more imeti zadnje besede." Poskuešn saumor z morfijem. Rudolf Cvek, zidarski pomočnik pri Pečniku v Zagrebu, je izpil v samomorilnem namenu precejšnjo količino morfija. Nezavestnega so prepeljali v Zakladno bolnico. — Zdravniki dvomijo, da bi mu mogli rešiti življenje. -o-- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! •lomiMiiiioHjiiMiucjiMmHmiumiiM^^^ Ž Zanimive nove knjige | Ravnokar smo prejeli v razprodajo zbirko peterih knjig, | | s katerimi bi radi, vsled njih izredno poučne in za- | | bavne vsebine, seznanili naše čitatelje in jih jim zato |j g najtopleje priporočamo. = 3 1 1) POZDRAV IZ DOMOVINE. Pismo vsem Slovencem, J i razkropljenim Širom sveta. Topli pozdravi iz domo- § | vine, ki bodo vsakogar ganili. Cena..................20c | | 2) FANTIČ, LE GORI VSTAN. Zlata vredna knjiga, g i ne samo za fante, ampak vsakdo jo bo z največjim § | zanimanjem čital. Cena, broš. 25c, vez.............35v | | 3) NOVA VERA. Marsikdo je tej novi veri popolnoma § | udan, da se sam niti ne zaveda. Preberi to knjiži- | | co, da boš spoznal samega sebe. Cena..............15c i | 4) POJTE. Lično vezana knjižica, v kateri je 190 na- § | božnih pesmi. Cena '..............................................25c 1 J 5 PREPEVAJTE. Zbirka 170 naših lepih narodnih in | I drugih pesmi. Cena ...................................J..........25c 1 s. x i | Celotna zbirka vseh petih broširanih knjig, stane torej | $1.10 s Naročilo s potrebnim zneskom pošlite na Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. NE NOSI PASU ZA KILO STUART-OV ADHESIF PLAPAO —PADS, se razlikuje od pasov za kilo — to ju mehanično-kcmikalno zdravilo—napravljeno, da drži mi^icc silne in leči kilo, ker se "PLAPAO" neprestano samo maže na prizadeto mesto, se ne drgne in ni nevarnosti, da ')i izdrknilo . NOBENIH JERMENOV, ZAPONK ALI PERES NI POLEG. Mehko kakor baržun — lahko za nositi in malo stane. Skoro četrt stoletja je zadovoljilo žc tisoče ljudi, ne da bi jim bilo treba ostaviti delo. Zapriseženih izjav in zahval imamo veliko množino. Pri-rodno zdravilo, ki vas izleči, ne da bi bilo trebu nositi pasu. To zdravilo jc dobilo "Gold Medal in Grand Prix." Poskusite PLAPAO poskušnjo pošljemo brezplačno, pišite takoj in poslužite se spodnjega kupona — še DANES. PLAPAO CO., 2445 Stuart Bldg., St. Louis, Mo. Name ............................................................ Address ....................................................... ZASTONJ — POSKUŠNJA PLAPAO — ZASTONJ. ZASTONJ DELO IŠČE izkušen delavec (labor work), star 55 let. Govori dobro angleški. Sprejme vsakršno službo ali delo. Pišite ali vprašajte: John Gorenc, 549 W. 47th St., Chicago, III. 3in. HIŠA NA PRODAJ. oddaljena dve milji od slovenske cerkve z dvemi nadstropji, zidana, lepa klet, vse v dobrem stanju, ht. water ht. v prvem nadstr. Za pojasnila vprašajte na upravništvu tega lista. prevoz - drva - koln Rojakom se priporočamo za naroČila ca premog — drva in prenašanje pohiitva ob Časa selit?«. Pokličite Telefon: Rooeeveh S221. * LOUIS STRITAR 2018 W. 21 tt Place. Chicago, fSL Četrtek, 2. avgusta 1928. Džungla — ROMAN IZ AFRIŠKIH PRAGOZDOV. — Angleški spisal E. R. Burroughs. — Prevedel Paulus. Tn policija se bo oglasila —. Treba jo je bilo prehiteti, treba je bilo nekaj ukreniti, preden bi se Trzan utegnil z njo srečati —. "Mnogo se boš še moral učiti, Trzan. mu je pravil resno. "Postavo moramo spoštovati, pa nam je prav ali ne! Le škodo in velike ne-prilike bi imel ti pa tudi tvoji prijatelji, če bi se ustavljal čuvarjem postave. Ubogati jih je treba pa nič ne pomaga! Ti pa si se zoper može postave hudo pregrešil! Seveda ne iz hudobije, ampak iz nevednosti. In zato upam da se bo dala stvar mirnim potom poravnati. Dobrega prijatelja imam na policiji, k njemu pojdeva kar sedajle in pojasnim mu dogodek še preden ukrenejo kaj zoper tebe." Trzan je uvidel. da je najbolje če uboga, in skupno sta se podala na glavni policijski urad. Policijski kapitan ju je prijazno sprejel. Z Arnotom sta si bila prijatelja in Trzana je tudi že poznal. Tisti je bil, ki sta ga pred meseci obiskala zaradi odtiskov v Claytonovem dnevniku. Krut smehljaj je igral visokemu uradniku krog usten, ko je Arnot končal svojo povest o Trzanovih nočnih dogodivščinah. Pozvonil je, poiskal iz kupa papirjev listič in ga dal slugi. "Pokliči tele stražnike! Naj pridejo takoj k meni!" Nato se je obrnil k Trzanu. "S svojim sinočišnjim nastopom", je pra vil resno, pa nikakor ne osorno, "ste hudo krčili postavo in težko žalili vse policijsko e-sobje. Da mi ni tale vaš dobri prijatelj zadeve pojasnil, bi vas bil najbrž precej trdo kaznoval. Pa zatisnil bom za topot oči in storil nekaj, kar se še ni menda tako kmalu zgodilo. Dal sem poklicati gospode, ki ste jih sinoči razžalili. C.ospod poročnik Arnot jim naj zadevo razloži in nato jim prepustim, naj sami razsodijo, ali vas je treba kaznovati ali ne. Mnogo se še morate učiti, dragi gospod! Vidim da mnogih naših naprav in naredb še ne razumete. In dokler jih ne razumete, se jim morate ukloniti, četudi ne veste čemu. Na primer sinoči! Možje stražniki, ki so vas v imenu postave hoteli odvesti na policijo, so vršili le svojo službeno dolžnost. In ta je, da skrbe za red in mir in varnost v mestu. Tudi za vas bi ga tvegali, če 1 i bilo treba. Pogumni, pridni možje so in zelo so užaljeni, da jih je eden sam in neoborožen človek premagal in jim še ušel. Olajšate jim spravo! Ce se prav ne motim, ste tudi vi pogumen človek, in pogumni ljudje so navadno tudi velikodušni." Tedaj so vstopili stražniki. Seveda so vsi i/»ienadeni odpirali oči, ko so zagledali Trzana pri svojem najvišjem poveljniku. "Fantje", jih je nagovoril kapitan, "tule je gospod, ki ste se z njim sinoči srečali. Sam se je javil. Želim da pozorno poslušate gospoda poročnika Arnota tamle, pripovedoval vam bo o življenju tega gospoda. Razumeli bodete njegovo sinočišnje obnašanje. — Prosim, gospod poročnik!" Pol ure jim je govoril Arnot. Pravil jim je o Trzanovem življenju v džungli, o njegovi mladosti, ki mu je zjeklenila mišice, o njegovih bojih z gorilami in levi, ki se je z nji- mi boril sebi v obrambo in drugim v pomoč, o njegovem površnem poznavanju sveta in kulture, ki še ni izbrisala sledov njegovega dvajsetletnega življenja v divjem pragozdu. Pojasnil jim je, da je tega poldivjega človeka pri napadu nanje vodil bolj naravni nagon samoobrambe, ko pa misel na odpor zoper zastopnike postave. Da ni razumel in ni mogel razumeti njihovih namenov in njihovega poklica. Zanj se človek, ki bi mu hotel kratiti svobodo, ni mnogo ločil od divjih živali v pragozdu. "Vaš ponos je užaljen", je končal svoje pripovedovanje, "ker vas je premagal eden sam in neoborožen človek. Tega se vam v tem slučaju pač ni treba sramovati! Ali bi se sramovali, če bi vas napadel v ozki, tesni sobi afriški lev ali pa strašni gorila —? In vendar ste se borili zoper mišice, ki so se toliko in tolikokrat kosale s strašnimi mišicami gorile in leva in zoper mišice, ki so v teh bojih vsikdar zmagale! Povem vam, nobena sramota ni, podleči nepremagljivi moči Trzanovi!" Arnot je končal. Tedaj je Trzan stopil naprej in storil še zadnje, kar je bilo treba storiti. Ponudil je iznenadenim možem postave roko v spravo in dejal: "Žal mi je! Oprostite mi in bodimo si prijatelji !" Za trenutek so možje postave gledali mladega orjaka, pa spet svojega predstojinka in Arnota, nato pa krepko segli v ponujeno roko. In tako je bila rešena zadeva,.ki bi bila sicer lahko usodna za Trzana, pa tudi za Arnota. Zadovoljni in pomirjeni so odšli stražniki javnega miru, Arnot in Trzan pa sta še obsedela. Policijski kapitan si je gladil lepo ostriženo brado, pogledoval po Trzanu in po Arno-tu in končno dejal: "Zadeva je rešena. Pa samo deloma. Mene vsaj pa še zanima drugo vprašanje: O sinočišnjem dogodku sem dobil precej natančno poročilo in prepričan sem, da jo gospod Trzan za topot le za las ušel smrti. Napad je bil pripravljen. Kako pa vidva sodita o tem?" "To je tudi moje mnenje," je odgovoril Arnot in pripovedoval, kaj je Trzan vse opazil pretečeno noč, ter dostavil: "Po mojem mnenju bi bilo najbolje, če bi se gospod Trzan za nekaj časa umaknil iz Pariza, recimo da bi dobil službo kje v francoskih kolonijah. Kaj mislite o tem, gospod kapitan?" "Hm —! Mislim da bi bilo najbolje. Trije napadalci so za trenutek pod ključem, drugi pa so ušli. Skoraj gotovo bodo še enkrat poskusili napad —. Gospod poročnik ,ali imate že kako določeno službo v mislih ? Sicer bi vam jaz utegnil kaj svetovati." Kdo je bil bolj vesel ko Arnot! Z obema rokama je sprejel ponudbo. "Ne morem še reči, kaka služba bo", je pravil kapitan. "Pa če me vse ne moti, bo mislim nekaj takega, s čimer bo gospod Trzan zelo zadovoljen. In kar je glavna reč, odšel bo za nekaj časa iz Pariza i zmešal zlikov-cem sled. Naročite knjige iz seznama Naših knjig. .75 .95 .80 .65 .40 ___1.25 .65 1.00 II. POVESTI IN ROMANI. Slike. Ks. Mesko. Zbirka kratkih, zanimivih črtifc- ----——— 1*00 Slovanska knjižnica. 57, 58, 59. snopič. — Povesti s potovanja. Korotanske povesti-----.75 Sorodstvo v prvem členu. Povest .45 Spake. Dr. N, Korun. Kratke, vesele dofcoooice-----------. 1.00 Stezosledec. Povest iz ameriškega življenja --------------------------- Svetloba in senca. Dr. Fr. Detela. Kmetska povest ------------60 Svetobor. P. Bohinjec. Povest iz konca 11. stoletja----------------- .60 Šopek samotarke. Manica Koma- nova. Kratke povestice. ------- .50 T*raan in svet. E. R. Burroughs. Roman-----------------------—-------- i*00 Štiri leta v ruskem ujetnifttvu. Jos.Grdina. Doživljaji vojnega ujetnika.................—.....................— 2.50 Taras Buljba. Povest iz Rusije- .75 Tarzanov sin. E. R. Burroughs. Roman.................................... 100 Tarzanove živali. E. R. Burroughs. Roman........................................ 100 Tatič. Fr. Bevk. Povest samoob- toženca -------------------------------- Tiho jezero- Povesti za slovensko mladino. -------------------------- Tik za fronto. D. Feigel. Kratke črtice, vesele vsebine ------------- Tokraj in onkraj Sotle ter tam preko. Frid. 2olna. Domorodne hudomusnice----------------------------- Trenotki oddiha. Več zanimivih povesti...................................... Troje angelskih Ceičenj. Dr. Jos. Vošnjak. Kmetska povest.......- .35 Tujski promet. Dr. Fr. Detela. Dolenjska povest------------------------ l«00 Tunel. B. Kellermann. Zelo na pet roman. ..................... Turki pred sv. Tilnom. Julij Slap-šak. Zgodovinska povest iz turških časov........................... Valerija ali zmagoslavni izhod iz katakomb. Zgodov. povest....... Venec slovanskih povesti. Prevodi iz raznih slovanskih jezikov. 5. knjiga. — Lux in tenebris lu-lucet. — Moč ljubezni. — Že zopet. — Glasovi iz groba. Noč v gozdu. — Izdajalec. — Gozd šumi. — Dva husarja. 6. knjiga. — Črtice z ogljem.— Ta tretja. — Poroka po pomoti------------------------------------------ Vera. OIf?a Waldova. Roman iz ruščine. .................................... Viljem Hauffove pravljice. — Fr. Nedeljko.....................................— V libijski puščavi. A. Conan Doyle. Roman............................... V oklopnjaku okoli sveta. Robert Krafft. 1. in 2. del; vsak del po V petih letih okrog sveta. Josip Lavtižar. Doživljaji avstrijske- j pa ujetnika. ----------------------------- V Petrograd. L. Stiasny. Potopisne črtice...................................75 Vstajenje. Rudolf Vrabl. Povest. 25 V tujih službah. A. Jirasek. Povest iz češčine-------------------------- .95 Vzori in boji. Jože Debevc. Popis dijaškega življenja...........- 1.50 Zabavna knjižnica, XXIV. zvezek. — Zločinci. — Madež. — Mojster Roba. — Mladih zani-karnežev lastni životopisi. Zelo zanimive oovestice. --------- .75 Zadnja na grmadi. Fr. Jaklič. Zgodovinska povest iz ribniške doline _________—_____-_______ 1.00 Zadnja kmečka vojska. A. Šenoa. Zgodov. povest iz kmečkih vstaj 1. 1573 ------------------------------ 1.50 Zadnja pravda. J. S. Baar. Češka povest _________ ________________________ .85 Zadnji dnevi velikega mučenika. B. Franko. Povest iz misijonskega delovanja v Sev. Ameriki .45 Zadnji dnevi v Ogleju. Roman iz petega stol. po Kristusu------- .85 Za milijoni. A. K. Green. Zelo zanimiv roman.--------.75 Zapiski iz mrtvega doma. A. M. Dostojevski. Roman. 1. in 2. del. Vsak del po------------1.25 Zaročenca. A. Manzoni. Milanska povest iz 17. stoletja_______________ 3.00^ Zbirka narodnih pripovedk. J. P. Planinski. 1. in 2. zv. Vsak po Zbrani spisi. Jos. Pagliaruzzi- Krilan _____;------ Zgodba o nevidnem človeku. H. G. Wells............................. M. Trunk. ~ 3.00 Amerilki Slovenci, kaj hočemo. A. 1'omec.____________-05 Analiza duševnega obzorja otroškega m dušeslovni proces učenja. H. Schreiner. ------------------- -50 Antični in moderni svet. Tadeus Z. Zielinski___________________1-00 Boj za Koroško. Dr. Val. Rožič. Spominska knjižica ob 5 letnici koroškepa plebiscita. 3 d < OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOf PISANO POLJE mK^mmmm^mm^mm^mmt^mmmm^^mmmmmm^^^mmmmmamtmmmtmmmammmtmmmmrnammmar toooooooooooo J M Trunk oooooooooooo Govori, da, misli? . . . .80 .60 .75 .45 .50 .75 .75 Bon Ton. Pouk o lepem vedenju. 2.50 Breskev in marelica. Pouk. kako ju vzgajajmo in oskrbujemo. M. Humek________________________________ -40 Cerkniško jezero in okolica. M. Kabaj. Z zemljevidom...........— 1-85 Cirilica. Navodilo za čitanje in pisanje......................... Denar. Dr. Kari Engliš. Poučna narodno- gospodar, razprava... .75 Dictionary, Webster's, New Standard......................................... i-oo Dictionary, Webster's, Vest Pocket_________________________________________ -30 Določanje žive teže pri govedu, brez tehtnice..................—...........35 DomaČi vrt. Praktičen navod, kako j?a uredimo, obdelujemo, in krasimo. M. Humek.....—-—-— 1.50 Domači zdravnik, po naukih in izkušnjah župnika Keippa.....— 1.50 Domači živinozdravnik. Franjo Dular-------------------------------- Državljanski katekizem, o pravicah in dolžnostih ameriških državljanov ------------------------ Franc Pirec, apostolski misijonar med Indijani v sev. Ameriki. Njegovi doživljaji---------------------- Friderik Baraga, prvi slovenski apo5t. misijonar in škof med Indijani v Ameriki. --------------- Gospodarska geografija. Dr. Vinko Šarabon................................ 1-25 Gospodinjstvo. S. M. Lidv. Pur-gaj. Navodilo za vsa v doma- , disi v Lurd, kar hi se pa i tem ničesar izrednega, (»le-1 ' . , \ , • . • ■ zgodilo, ali vsa] do ka> ? mišljenja je stvar najmanj \ ® . ' ^ n-iliino "K Hm* nrimo -7 a 1.25 .25 .35 .45 Tudi fonograf govori, in če bo govoril Mr. Televox. ne ho pr de zelo zamotana. Jaz sem o Mr. Televoxu pisal že preden je g. Molek naletel na tega možakarja, pisal sem pa tudi. ko ga je odkril. Precej nervozen je in govori, da "je župnik Trunk, ki mene krščansko ljubi, se ve hitro udaril . . . Udarec — kakor po navadi — je šel mimo . . . Trunk ni razumel satirične opombe, ki se tiče jednot ... in njegovo modrovanje ... je molitvica za dež." Vse je bilo po sreči za g. Moleka . . . udarec mimo . . . molitvica za dež . . .. pa vendar ta nervoznost, ko je g. Molek na vsi črti zgoraj, Trunk pa spodaj. Vse kaže. da je moralo pri njegovi jednoti radi predrtega možiceljna biti nekaj temnih obrazov, drugače hi ne govoril o takih, "ki zavidajo jim tiste mršave služhice, misleč, da človek. ki ne dela s krampom, sploh nič ne dela . . Mimo-; grede povedano, pride v sed- čem gospodinjstvu važna opra- mih ]otih yse prav, tudi kramp, Gradjanski Katekizam, o pravima i ko se vsiljuje drugim, i dužnostima američkih grad- I (V so toraj kaki obrazi radi j ana. --------- Grško-slovenski Dokler.----- Higijena na kmetih. grad- slovar! Anton '"j stro-fa* ne morem pomagati. | ________________5.00 ker tega stroja nisem jaz posta- ; ------------ .75, vil v jed note, temveč g. Molek .60 25 Hrvatska čitanka. D j. Kutuzovič. 1.50 Idejni predhodniki današnjega so- cijalizma in komunizma ----------- .75 Italijanščina za Slovence. V. Ban- _____________________________________---- 1.00 Izpovedi socijalista. Od socija- liztna do duhovništva _______________ Kako si ohranimo ljubo zdravje. Dr. Herman Vedenik. ----------- Kitajci in Japoncu Jos. Stare. Življenje in šege narodov daljnega Vzhoda.------------ .45 Kletarstvo. B. Skalicky.______2.00 Knjiga o lepem vedenju----------- 1.25 Knjiga uradnih vlog. Janko Dol- Knjigovodstvo, 2. del. Ivan Pod- Kratka zgodovina katoliške Cerkve. Al. Stroj.-----------.75 Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov. Mat. Pire------ .25 Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Dr. Iv. Grafenauer... 1.00 Krek. Izbrani spisi, 1. zvezek. Krekova mlada leta. Ivan Do- lenec.---------------1.00 3. zvezek. Socijalizem.____3.00 Krištof Kolumbus in odkritje A- merike. ............................. .. .. .45 Ljubavna in snubilna pisma.- .35 Milosrčnost do živalL_ .25 Mlekarstvo, s črticami o živinoreji. Ant. Pevc. _________1.00 Moji zapiski z Dunaja. Stefanovič Emil. Izza Časa prevrata.___ Narodno-gospodarski eseji. Dr. A. Gosar.____ sam. Nervoznost pa jc morala prav vzkipeti. ker g. Molek mojo opombe glede sarkazma ni videl, ali vsaj ne razumel, dasi ni noben udarec, temvet celo zagovor. Tudi "del Trunkovega udarca gledo delavcev . . . je navadno slepomišenje," toraj jo udarec šel — mimo. Pa dobro, ako je šel mimo, in ostane g. Molek na konju. Čemu toraj ponovno 2 qq zaganjanje, da pride na konja, 'ako jo ostal tam? Jaz pač podvomim, da bi a-merikanski delavec utegnil 'revolucionarno" misliti. Če pa g. Molek misli drugače, nič na tem, saj se lahko revolucionarno mišljenje izkaže tudi pri "mršavi službici", dasi mu ne želim tega, ako samemu ta službica ni premršava, in bi morda on bil prisiljen zgrabiti za kako božjepotno palico bodisi v Lurd, kar bi se pa težko ke — i služhice. "Kdor prime za meč, bo z mečem pokončan," je zapisano. Sicer se pa res sam nekako ustraši besede revolucija, in jo zelo omiluje. "Ne mislim, da se izcimi kaj krvavo rdečega . . tega pa. res ni treba," blaži. Ko hi on ne odklanjal od moje strani celo kakega zagovora, kakor je zgoraj razvidno, bi se upal jaz skoroda trditi, da se moje "socialno mišljenje ame-rikanskega delavca, ki je na mestu," strinja z njegovim "re-volucionarskim," ki ni krvavo, ampak v Dalmaciji smo jahali, pa presedlali, in revolucija je postala zelo pohlevna. Mišljenje bi bilo s tem skoroda v redu. Pa pride zopet ta — jezik. "G. Trunk trdovratno vztraja, da mora biti najprej pamet, potem šele pride govorjenje . . ." G. Molek pravi, da me bo "udaril" o tem "drugič." He, he . . . poznam sabljo, ki je lesena in McCabova. kakor je McCabovo in leseno tudi vprašanje za danes: "Koliko je imel g. Trunk pameti takrat, ko je izgovarjal prve besede?" He, he . . . otroška otročarija iz Mc-Oabovega vrta, za kakršno je lahko g. Molek zelo "mehak", e Trunk bo ostal trd, kakršno je koloradsko granitno skalovje. Zna bit: molčeča. Gospodinja: "Neža, kar se pri nas zgodi, se ne sme nikjer zvedeti. Ali znate molčati?" Služkinja: "Seveda znam molčati! Pri prejšnji gospodinji sem pobila deset skled, a š.c sedaj ne ve nihče, kdo je to napravil." Vsaki čas in minuto dobite nas na telsfon. FRANK E. PALACZ, pogrebnik. LOUIS J. ZEFRAN. pomočnik. ni5 W 22r.d Street t hoTie: Canal 1267. Stanovanjski Rockwell 4882 in 8/40. .10 .35 .75 .35 .75 .50 .60 Nasveti za Jiišo in dom. I. Majdič. Naša zdravila in njih uporaba v domačem zdravljenju__________ .60 Na&e gobe. Ante Beg. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob.___1.50 Nauk o čebelarstvu. Fr. Rojina. .50 Nemščina brez učitelja. Pavel Novak. 1. in 2. deL Vsak del po_ Občinski red in obč. volilni red za deželno stolno mesto Ljubljano. Zgodbe kraljeviča Marka. — Fr. Milčinski.------------- Zgodbe Napoleonovega huzarja. A. Conan Doyle. Zanimiv roman iz ijranco_skih časov______1.50 Zgodbe zdravnika Muznika. Iv. Pregelj. Zgodov. povest_____ .55 Zgodbe napoleonskega vojaka. Napeti vojni doživljaji francoskega vojaka------------------ .75 Zgodovinske anekdote. Dr. V. Šarabon 1.. 2. in 3. zv. Vsak po .35 Zločin v Ordvalu E. Gaborian. Roman---------------.75 Zmisel smrti. Pavel Bourget. — Franc, povest izza svet vojne .75 Znamenje Štirih. A. Conan Doyle. Londonska povest____.35 Z ognjem in mečem. H. Sienkie-wicz, Povest iz davnih dni s slikami._________3.50 Zvonarjeva hči. E. Miller. Povest .63 Živ pokopan. A. Bennet. Povest- M ZNANSTVENE IN POUČNE KNJIGE. Abecednik za ameriške Slovence. -Rev. Kaz. Zakrajšek. _ .45 Ajdovski Gradec. Dr. J. Tominšek 20 Amerika in AmerikancL Rev. J. Občinski red in obč. volilni red za vojvodino Kranjsko-------- Občinsko posredništvo. Dr. Fr. Mohorič. Navodnik in zakon za kronovine avstrijsk. juga____ Ob 50-letnici dr. Jan. Ev. Kreka O človeškem razuma. J. Locke. Znanstvena razprava. ______ Od srca do srca. Slovenskim A-merikancem v premislek. - Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih. France Stele. . , Osnovna navodila za zdravljeni« malarije. Dr. Iv. Matico.__ Osnovni pojmi modernega bančništva in borzništva. A. Jamnik. Osnutek slov^narod. gospodarstva. >filko Brezigar._ Perotninar. 1. in 2. letnik. Vsak po Podkovstvo. Lov. Tepina. Pouk kovačem in konjerejcem.____ Podobe iz misijonskih Pogled v novi svet. Poročilo na gospodarskem posvetu Narodnega sveta 1. 1918 ______ Politične stranke. Dr. Alb. Ogris. Pouk v politiki. _ Poljedelstvo. V. Rohrman. Slov. gospodarjem v pouk. .45 .45 .45 .75 .25 125 20 1.50 »15 .75 .75 .90 .75 .30 .05 1.50 JBO RAZPRODAJA KNJIG po znižani ceni. Skupina devetih knjig za Prst božji. Dr. J. A. Keller. Resnične dogodbe---------.35 RabljL Fr. Bevk. Črtice iz trenot- kov trpljenja_____.75 Prva pamoC. Dr. Mavr. Rns L00 Naročili« je pride jati potrebno svoto v postnem Money Ordru, bančnem draftu ali znamkah. Vsa pisma naslovita na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET. CHICAGO, ILL. 1-) 2.) 3.) 4.) ZABAVNIK. Zbirka družabnih itfer. "trikov" in "črnih umetnosti", s katerimi se lahko ure ii. ure zabava celo družbo. Cena......................65c NA NEGOTOVIH FOTIH. Mična in zanimiva povest iz ameriškega življenja. Cena............30c SADJE V GOSPODINJSTVU. Pouk in navodila gospodinjam, kako fo da navadno sadje, surovo ali kuhano, pripraviti *v okusna jedila. — Cena ................................................................75c Za krščanski socijalizem. Edino socijalizem bo rešil človeško družbo propada. A ne svobodomiselni socijalizem, ampak socijalizem na krščanski podlagi. Ta knjiga vam nudi jasen pogled v njega bistvo. Cena................................50c PET KNJIG GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE ZA L. 1928. Izmed teh ste dve povestni knjigi dve poučni in en koledar. Cena ............$1.10 SKUPAJ....................$3.30 Ako naročite skupaj vseh navedenih devet knjig naravnost iz nase knjigarne in pošljete denar naprej, jih dobite za znižano ceno $2.00 Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. ;