—    154    —
Velika in mala kraljica.
'* JL
/r^$&n$^r''° ie s0'n^neSa pomladnega dnL 1. 1780, ko se je majhna pa
"^$> ir^iL dobro rejena ovčja čreda pasla po bujno cvetočem travniku
j^j«S Igil^ °b kraljevem gradu ,,MaIi Trijanon",  najljubšem  zabavišču
J^j»|g feP*^    pozneje tako nesrečne kraljice Marije  Antonijete.   Ovce so
1    jšHiii !!'' ^''e 'eP° osnazene> niti najmanjše pege ni bilo na njih, nekatere
^SsS '&    s0 ime'e ce'o vence ali pa pisane trakove okoli vratu. To vam
jjjgj^jt   je bila res krasna, ta ovčja čreda, s snežno-belo volno in pisanim
~I3|Hif   nakitom v divnem svitu pomladanskega solnca.
=s^l           Še zanimivejša kot ljubke ovčice pa je bila njihova pastirica.
fZ lično pastirsko palico v roki je hodila gorindol, vabila k sebi zdaj to, zdaj ono ovčico, jo božala ter ji naposled dala sladčic ~'i iz krasno vezene pastirske torbice. Vmes pa se je včasi ozrla proti gradu, vedoč, da jo opazujejo od tam. Bita je lepe vitke rasti, in vsa njena zunanjost je kazala, da ni navadna pastirica.
Pa naj je že bila kdorkoli, oni dan je opravljala ovčarsko službo, in videlo se ji je, da je zadovoljna z njo. Skrivnostna pastirica, okrašene ovce, zastave s knežjega gradu in sploh vse je kazalo, da se je že, ali pa da se bode v tej idilični samoti praznovalo skoraj veselo slavlje.
Naenkrat poči strel v bližnji okolici, za njim se zasliši lajanje psa, bližajočega se živi meji ob travniku. To je eno izmed nakitenih ovčic tako prestrašilo, da je pobegnila v grm, a pri tem obtičaia s svojim trakom na trnjevi veji. Zaman si je uboga živa! prizadevala, da se osvobodi. Pastirica ji priskoči na pomoč; toda njenc mehke roke niso bfle kos taketnu delu; pomoči iskaje se ozre proti gradu, odkoder ji nekako porogljivo zakliče otročji glas:
nJoj, kako ste pa neokretni, in vendar hočete biti ovčarica! Tako ne bo nič!"
Prestrašena, pa vendar vesela pogleda pastirica proti strani, odkoder je prihajal tisti glas, pa zagleda bledolično siromašno oblečeno deklico, ki se je med tem že približala zajeti ovčici ter jo oprostila z veliko ročnostjo.
»Vidiš, vidiš, kako urno si izvršiia to težavno delo", pravi pastirica tuji deklici. ,,Pa odkod si tako nenadoma prišla? Zdi se mi, da si prirastla kar iz tal."
,,To pa že ne", je bil odgovor, ,,iz daljave sem opazila ovce, in kar umeti nisem mogla, zakaj so tako pisane. Hotela sem si jih ogledati iz bližine. To je skrivnost mojega prihoda."
,,Tako? Te že umejem. Kako ti je pa ime, dete moje?"
nMarjetica. Doma so mi pa tudi rekali ,,mala kraljica."
MKako? kaj? Mala kraljica? To je pa čudno ime! Se li tako imenuje tvoja rodbina?"
-   155   —             ^^^^^^^^^H
BNe, pišem se Marjetica Bertrand. A moja pokojna mati, Bog jim daj dobro, so bili enkrat v Parizu, pa so imeli srečo, da so tam videli našo kraljico, ki jih je s svojo krasoto tako očarala, da so mi nadeli ime ,,mala . kraljica", češ, da sem kraljici jako podobna. Odsihmal me je tako imenovala vsa naša vas, kar mi je bilo prav všeč. Od tedaj se tudi sama tako ime-nujem."
Med tem pogovorom je pastirica opazovala dekletce z bistrim očesom in se je naposled prepričala, da je otrok govoril resnico. ,,Ali poznaš kraljico?" vpraša pastirica dalje.
BKako jo bom poznala? Nikdar še nisem bila v Parizu, ki leži najmanj 40 do 45 ur od mojega domačega kraja. Zadnji čas sem res hodila križem sveta, v Pariz pa vendar te nisem prišla. Hodila sem brez prevdarka, kamor me je že zanesla pot. Saj mi je pa tudi vseeno, kjer sem; povsod sem tuja in zapuščena. Tudi ta okolica mi je neznana; danes sem prvikratvtem kraju." Pastirica je tako pazno poslušala, da je docela pozabila svoje službe, kar pa ni imelo siabih posledic, ker je bil travnik ograjen.
nMoj Bog, kaj nimaš doma? Nimaš li nikogar, ki bi skrbel za te, da begaš takole po svetu?" vpraša z globokim sočutjem.
,,Ne, nimam doma, ne očetovske hiše, ne rodbine,  nihče na svetu se ne briga za  me!   Dokler je še živela  moja  dobra  mati,  sem  bila srečen otrok vkljub vsej revščini; ali od njene smrti do današnjega dne sem pre-stala mnogo hudega." Marjetica si je med tem z roko otirala solze, tekoče ji po  lici.   nSorodnikov nisem  imela, da bi skrbeli za me" — tako je na-daljevaia — ,,dušni pastir  našega kraja so storili   zame  vse, kar so mogli, toda sami siromašni, niso mogli kaj vsem vaškim revežern.    Izročili so me bogatemu posestniku; a pri njem sem dobivala več sunkov in psovk nego koscev kruha.   Ko nisem mogla  veČ  prenašati  bede,  sem  pa  pobegnila. Tujfca nisem samo  drugod, ampak tudi tukaj.   Hujšega od tepeža in zmir-janja me ne čaka nikjer, sem mislila,  ostavljajoč  domači   kraj.   Šla sem še na pokopališče, kjer sem britko  jokajoč  prosila  blagoslova  svoje   ranjke starše, potem sem pa krenila v nepoznani svet.   Odsihmal  hodim iz mesta v mesto, iz vasi v vas, proseč, da me vzame kdo pod svoj krov. Rada bi delala, pa doslej se me  ni usmilil Še  nihče. Beraški deklici nihče ne  ver-jame rad."
,,Dovolj", dž ovčarica in vzame cekin iz okrašene mošnjice; a zopet ga izpusti nazaj polglasno govoreč: ,,Ta jo pripravi še v zadrego." Na-posled stisne Marjetici nekaj drobiža v pest pa reče: ,,Pojdi sedaj v vas ter si preskrbi večerje in prenočišče; jutri ob 12. uri pa pridi v onile grad dn prašaj tam po španski ovčarici.
Marjetica je odšla jecljajoč besede tople zahvale.
II.
Veliko pred določenim časom je prišla Marjetica drugi dan pred grad, a po ovčarici prašati si le ni upala. Krasna okolica gradu jo je nekam osupnila, vrhutega pa je bilo  tudi še prezgodaj.   A zdajci se ji približa vratar in jo
11*
—    156    —
prijazno povabi, naj stopi v njegovo sobo. Marjetica uboga. Misleč, da je vratar visok gospod, ni mogla dolgo izpregovoriti. Nazadnje se pa vendar osrči, da vpraša po španski ovčarici. Vratar ji odgovori, da jo bo ob do-ločenem času že videla.
Ura je odbila dvanajst. Sluga v lepi, z zlatimi traki obšiti obleki se prikaže ter namigne Marjetici, naj gre za njim. Pelje jo po širokih, z dra-gocenimi preprogami pokritih stopnjicah v prekrasno dvorano ter ji veli, naj počaka. Te krasote je bila Marjetica tako presenečena, da ni vedela, je li resnica, kar se godi z njo, ali so samo prijetne sanje. Še dihati si skoro ni upala. Skozi skrito okence pa sta jo opazovala gospod in gospa.
,,Podobnost je čudovito velika", reče gospod potihoma.
,,Jaz jo smatram za prst božji", odvrne gospa ravno tako tiho, ,,to ni samo slučaj. ampak previdnost božja, ki mi je pripeljaia to deklico. Nje boječnost in neokretnost, ki se tako razlikuje od njene včerajšnje živahnosti, mi je gotov dokaz, da tu ni prevare in goljufije."
Vrata se odpro, gospod in gospa vstopita. Kakor nebeško prikazen je zrla Marjetica z odprtimi usti v gospo, ne vedoč, ali bdi ali sanja. Ali je res tista ovčarica, ki je včeraj tako po domače kramljala z njo ? Da, prav tista je! Samo neskončno lepša in veličastnejša kot včeraj! Za trenotek gospa postoji ob sramežljivi deklici, potem pa jo prijazno ogovori:
,,Oj, Marjetica, kako si pa danes neokretna, pa hočeš biti kraljica! Tako ne bo nič!"
To je Marjetico spomnilo včerajšnjega pogovora ter ji vrnilo zavest. Nič več ni dvomila, da sta kraljeva ovčarica pa kraljica ena in ista oseba, a še ni umela, kaj pomenja vse to, in kako se ji je obnašati. Zardelih lic in kakor prašaje je pogledavala zdaj gospoda, zdaj gospo, toda molčala je še vedno.
,.Ne boj se, otrok! Glej, mi ti hočemo dobro", de gospod prijazno. ,,Ako se prepričamo, da si včeraj govorila resnico, potem ne boš več brez doma, ker bomo mi skrbeli za te. Glej, ta gospa je francoska kraljica in hoče skrbeti zate."
Marjetica je ponavljala besede, ki jih je ravnokar slišala, kakor da ne pojmi njih vsebine: ,,Ta gospa je francoska kraljica in hoče skrbeti zate!" Potem pa se je spustiia pred kraljico na kolena ihteč: ,,O moja kralj/ca! o moja kraljica!" VeČ ni mogla in ni vedela povedati v preveliki razburjenosti.
Kralj — to je bil namreč oni gospod — in kraljica sta ginjena čakala nekaj minut. da je mogla deklica obvladati svoja čutila. ,,Izgubljena ovčica se je našla, duša se je otela Časne in večne nesreče! Ali ni bil včerajšnji dan res srečen zame?!" dL Marija Antonijeta svojemu soprogu LudovikuXVI., ki ji prijazno pritrdi. ,,Vzdigni se, tnala kraljica", nadaljuje Marija Antonijeta, ,,pa glej, da boš krepko prenašala svojo srečo. Sedaj imaš zopet dom, izkaži se z Ijubeznijo in zahvalo, da si ga vredna!"
Zaslišanje je minulo. Tu v gradu ,,Mali Trijanon" niso bile dvorske šege tako stroge kakor pa v Tuilerijah v Parizu. Prav zato si je Marija Antonijeta prenaredila svoj ljubljeni  Trijannon v tako  prijetno idilo, da se
¦ —    157    —
je tu za nekaj časa oprostila tako nadležnih spon dvorske etikete. Tu so se obhajali posebni prazniki, n. pr. ovčarski, praznik žetve itd. itd., pri katerih so najvišji dvorski dostojanstveniki, tudi kralj in kraljica, posnemali preprosto kmetiško življenje, kakor smo videli Marijo Antonijeto v službi ovčarice. Po božjem sklepu je prišla Marjetica Bertrand ravno ob taki priliki pred kraljevi grad, kjer se je seznanila s kraljico, ki jo je reSila pogube, preteče njeni duši in telesu.
Došla poročila o siromašni deklici so morala biti ugodna; kajjti Mar-jetica ali ,,mala kraljica", kakor so jo često imenovali, je ostala v gradu ter je tam preživela mnogo srečnih dni. Marjetica pa ni bila samo lepega obraza, ampak je bila tudi jako pobožna, nedolžna, odičena s plemenitimi darovi duha in srca. Vkljub dolgemu beganju po mestih in vaseh se je ni prijelo nič one sirovosti in predrznosti, ki je sicer lastna mladim beračem in je največkrat znak bodoče propalosti. Kakor je vedela in znala, in koli-korkrat se ji je nudila prilika, je Marjetica izkazovala preblagi kraljici glo-boko hvaležnost in spoštovanje. In kako bi tudi ne! Še pred kratkim izpostavljena vsej bedi, v trdih rokah sirovih Ijudi, je zapuščena tavala od enega kraja do drugega, in sedaj je v toliki sreči! Velika dobrota bi bilo za njo že to, da se je je usmilila kakšna kmetiška ali pa meščanska žena. Toda sprejela jo je v svoje varstvo najvišja gospa cele države, kraljica sama: Marija Antonijeta, tedaj še na vrhjjncu svoje sreče, mogočnosti in lepote. Kako dobrotno se je ponižala do uboge, tako zapuščene sirote! Kako tolažljivo so zvenele v srce tujemu otroku besede: ,,Zopet imaš dom!" Sijaj, ki je obdajal prestol Marije Antonijete, njena veličastna postava, njena krasota in dobrotljivost, vse to je tako očaralo nežno čuteče srce dobre Marijetice, da skoro ni mogla verjeti, da je istina, kar se godi z njo.
(Dalje prih.)