Poštnina Dlačana v zo tov ini Leto 1X111. štev. U UIWW. v (etrteh 30. Januarja 1530 Cena Din r— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Dim 2.50, večii inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« vel ene konferenc ce. V vseh krogih pa smatrajo za gotovo dejstvo, da Tardieujeva vlada v sedanji sestavi nc bo več dolgo na krmilu. Prosvetni minister v Subotici Subotica, 30. januarja. AA. Davi ob 8. je prispel v Subotico minister prosvete Boža Maksimović. Minister Maksimović bo prisostvoval svečani proslavi jubileja pravne fakultete v SuboticL Na postaji so ga pozdravili ban dunavske banovine E. Du-njić, predsednik občine Subotice, general Ostojić, profesorji in dijaki pravne fakultete, kakor tudi visoki državni uradniki in ostali odličniki. Pri tej priliki je imel predsednik občine Subotice krajši pozdravni govor, v katerem se je zahvalil ministru prosvete, da je s svojim prihodom odlikoval in počastil Subotico in njen vrhovni znanstveni zavod. Iz državne službe Beograd, 30. januarja. Današnje »Službene Novine« objavljaio več i ukaz o napredovanj sodnikov. Med drugimi so napredovali: dr. Josip Bolničar, sodnik okrožnega sodišča v Celju; Srečko Verbič in Adolf rTudnik, sodirka dež. sodišča v Ljubljani; dr. Lovro Liipič, sodnik sresksga sodišča v Pfrj'iu: Andrej Dolinar, sodnik sre-skega sodišča v Radovljici: in Jakob Sve-tefc sodnik sresketga sodišča v Gornji Radgoni. >SIiržbene Novine« obavljajo nadalje ukaz o premestitvah v poštni službi. Na podrocu dravske banovine so premeščeni: Amalija Pondelak od pošte Maribor 1 v Maribor 2, Leon Lampič iz Celja v Ljubljano 1 in Vida Kureš iz Ljubljane 1 v Radovljico Ortopedska klinika v Zagrebu Beograd, 30. januarja. AA. Minister za gradbe ie odobril licitacijo zgradbe za or-tored-ko kliniko medicinske fakultete v Za-jnebu. Zgradba je bila oddana za 1,562.994 Din 10 p Novo zagrebško mestno zastopstvo Zagreb, 30. januarja. Na včerajšnji seji mestnega zastopstva so prisegli novi mestni zastopniki z novim podnačelnikom vred. Ob tej priliki je podal zastopnik Josip Maslić, preje izredno aktiven član odbora HSS, naslednjo izjavo: »Srečen sem in smatram za prijetno dolžnost, cfa sc po izvršeni prisegi srčno zahvalim kraljevski vladi, zlasti prvemu premjeru kraljevine Jugoslavije g. generalu Peri Živkoviću, ki rac je imenoval v to slavno mestno zastopstvo. Prihajam semkaj kot predstavnik udruženja gostilničarjev, hotelrrjev- in ka-varnarjev, ki imajo svojo organizacijo raz> pleteno po vsej lepi kraljevini Jugoslaviji in »lasti še v savski banovini. Zahvaljujem se kraljevski vladi, posebno njenemu predsedniku, za pozornost, Id jo je doslej izkazal naši organizaciji. Svečano obljubljam, da bo prepojeno vse moje delo z veliko ljubeznijo za napredek našega mesta Zagreba, da bom deloval v vsakem pogledu za blagor naše lepe Jugoslavije. Naj bi bil Zagreb žarišče Jugoslovenstva in jugoslo-venske misli Vse svoje skromne sile in ves svoj čas bom posvetil delu v pomoč Nj. Vel. kralju in general« Živkoviću ter celokupni vladi za konsolidacijo države. Živel Nj. Vel. kralj!« Izjava g. Josipa Mas-lića je bila sprejeta z navdušenim pritrjevan jem in ploskanjem. V Ameriki aretiran jugoslovenski komunist Beograd, 30. januarja. *Vreme« poroča, da te bfA v New Yorku aretiran urednik tamošnjega komurnlstičneia F'Srta Jovo S'imć. Jttsos.^venske obfarti so zahtevale n-j-egovo izročitev. Zastopniki tr«ifve :Tri-bunoc Plenarna seja razorožitvene konference Na današnji plenarni seji pomorske razorožitvene konference so bile podane načelne izjave zastopnikov posameznih držav London, 30. januarja. Za danes do- | poldne je bila sklicana javna plenarna seja pomorske razorožitvene konference, na kateri so podali ministrski predsednik Macdonald in glavni delegatie sil načelne izjave o posameznih problemih razorožitve na morin. Po njihovih izjavah bodo zastopniki posameznih držav obrazložili svoje teze o delovnem programu. Ameriški državni tajnik Stimson je včeraj izjavil, da se bo poravnava posrečila. Danes bo izvoljena komisija, ki bo imela oficijelno določiti program pogajanj. Na svečanem banketu ie izjavil italijanski zunanji minister rirandi, da potrebuje Italija mir za daljšo dobo, ker bo le tako lahko izvedla reforme in delo, ki ga ima Mussolini v načrtu. Zunanji minister Henderson je odgovoril, da uspeh te razorožitvene konference ne bo olajšal samo nadaljevanja razorožitve v 2enevi, temveč tudi zaključitev splošne razorožitvene pogodbe. Neuspeh konference bi imel nedosledne posledice, zaradi Česar ie treba zastaviti vse sile za njen uspeh. London, 30. januarja. Snoči ie imel Macdonald daljša posvetovanja s Stim-sonc-m, Vakatsukijem n Grandijem. Kakor se doznava, so se vršili razgovori v glavnem o provizoričnem an«le-ško-francoskem sporazumu glede na način omejitve pomorskega oboroževanja. Kakor izjavljajo merodajni francoski krogi, je prišlo do virtualnega sporazuma med francosko m angleško delegacijo. List »Daily Herald« poroča, da sporazum med francosko in angleško delegacijo določa, da bodo tvorite oklop-nice kategorijo zase skupno s topovi kalibra 8 palcev. Križarke in rašilci s« bodo smatrali za eno samo veliko kategorijo, ki bo omejena po skupni tonaži Države bodo lahko gradile ladje te vrste po ključu, ki se ho zdd njim primeren. Omejena bo le skupna tonaža. Kljub temu bo morala vsaka država naznaniti drugim državam svoj gradbeni program in vse eventualne izpremeni be v gradbenem programu šest a*i 12 mesecev pred izvedbo. Slabo opremljena grška vojska Spor med šefom grškega generalnega štaba Mazarakisom hi vojnim ministrom Sofulisom Ater.e, 30. januarja. A A. Doznava sc. da | je spor, ki je izbruhnil med generalom Ma- ! zaraki^om. šefom ^nerabiPS^a Maba, in ministrom vojske Sofulisom, posledica članka, ki ga je general Maza rak i s objavil v novi politični reviji ^Ergee'Ia^. Revijo izdajajo poslanci venizelistično skupine. V tem članku je general Mazara-kis objavil podatke o stanhi grške rojake, o kateri pravi, da j« nafclab^o opremljena vojska na Balkanu. V tem članku je pisec rostavil vr*ra5anje. ali solob more Grčija obstati brez narodne obrane Ako je temu tako, potem naj se odpove temu. da bi bila vorna sila. Članek generala Mazarakiea je izzval veliko senzacijo v vroj iavn'jsti in poslanec Zaviciano je objavil nato v časopisju član- ke, v katerih potrjuje Maza rki sove L rdi t v a. Takoj po priobčitvi Mazarakisovega članka je min. vojske Sofulls ostro napade! postopanje generala Mazarakisa in proglasil njegove trditve za netočne in izjavil, da je vl»-da že pripravila obsežen program oborožitve in učvrstitve narodne obrambe Olv «nem je Sofulis zahteval od generala Mazn-rakisa, naj poda ostavko na svoj položaj, ker smatra, da s tem položajem ni bilo z Imžliivo njegovo postopanje, ki je kritiziralo vlado, s katero bi ga morali vezati eti, ki sodelovanja. Kakor znano, je bil ta spor ponivnan s posredovanjem predsednika vla» de Venizelosa. ker je general Mazarakis iz-iavil, da je članek priobčM g dovoljeni«**" vojnega ministrstva. Zahvala Burovu in Molovu Sofija, 30. januarja. »M. Zarja« poroča, da se je vršila v torek seja ministrskega sveta, ki ii je predsedoval zunanji minister Burov. Ministrski predsednik Ljapčev se seje zaradi bolezni ni mogel udeležiti. Nedavno so mu izru-vaM zob in zaradi tega ima tako hude bolečine, da ne more govoriti, ter mora po odredbi zdravnikov ostati v postelji. Na soji sta zunanji minister Burov in finančni minister Molov poročala o svorih prizadevanjih v Rimu. Parizu in Londonu glede ureditve bolgarskih renaracij ter podala obširno poročilo o uspehih na haaški konferenci. Ministrski svet je obema ministroma izrazil svojo zahvalo in sklenil, da bodo haaški sporazumi nemudoma predloženi Sobranju v ratifikacijo. Sofija, 30. januarja. Zunanji minister Burov ie po srvoiem povratku iz Haaga oiriskal vse poslanike v Sofiji in se jim zahvalil v vmenu Bolgarije za ugodno reš-'tev boferskega reparacij-sfcega vprašanja. Neurje ua Jadranu Split, 30. januarja. Od torka vlad« na Jadranu veliko neurje. Veje močan južni veter z brsino 50 km na. uro. Zato je bil včeraj ves pomorski promet prekinjen in bržkone bo tudi danes, ker se vihar po poročilih meteoroloških postaj še ne bo po logoL Nestalno vreme v dravski 0 C, oblačno: Dravograd 0 C, oM*črto: Lutomer -r 6 C, oblačno. Prekmurje: Kotoriba + 3 C, oblačno. Dolenjsko; Brežice + 3 C, sneži; Šent Janž na Dolenjskem + 3 C, oblačno; Novo mesto 4- 2 C, dež, in Kočevsc + 2 C, oblačno. Notranjsko: Rakek -r 2 C oblačno. banovini Ljnbtfana, 30. januarja- Nestalno vreme. Danes dežsrje in sneži v lahnih kosrnib. Lani ob tem Času so bile ravnine pokrite z debelo snežno odejo. Po nekaterih krajih je sneg doseffri vtSno od 100 do 150 cm. Pritiskati je tod! bud mraz. Ponekod je bilo celo — 38 C drugod na — 16 do 20 C. Davi je temperatura bila povsod v dravski banovini nad ničlo. Varirađa je med 0 C do + 6 C. Jtrtrainfa poročila navaajo: Gorenjsko: Bohinjska Bistrica 4- 2 C, sneži; Kranjska gora + 1 C, oblačno; Jesenice + 4 C, sneži; Tržič + 2 C. oblačno; Kamnik + 1 C, deževno; Ljubljana + 1.5 C, sprva deževno, pozneje sneg. štajersko: Celic + Jfi, d»*» Velike tatvine tobaka v tobačni tovarni L lah rja na, 30. januarja. Današnje zagrebške »Novosti« poročajo o veliki taU-rn! tobaka v lhJbljanski tobačni tovarni, ki je bćla izvrstna že pred treim tedni, o čemur srno tudi mi nedamo poto-čaii. >Novosti« poročajo, da se je polidH posrečilo prijeti tatove. V ponedeljek m včTaj so kriminah« uradniki 1 jutri lanske porcije aretiran' več oseb, ki so zapletene v tatvino. Najprej sta bila aretirana brata Z. Pri preiskavi v nujnem staiiovan-n :e policija nasla precejsrno zalogo ukradenega tobaka, pole^ tega pa stroi za rezanje tobaka. Brata sta bila na polici i temetfito za-sltšana. Sprva sta" ta ivino taj:!a, potegi pa sta priznala, da obstoji organizirana tolpa delavcev, ki so v tovarni kradli tobak i:t ga prodaialj pod ceno kmetom v okolic. V zveri s tem fe policija aretirala Se brata L., nekega M- in nekega K. Pri vseh je izvršila hišno preiskavo in naš^a v sta-novantfith precejšnjo množino nakradenega tobaka. L. je priznal, da je v tovarni več-kra< prenočil rn prftpravil bale tobaka ter #n čez zfd na vrtn vrgel prijateljem, k; so čakatli nan\ Stroj za rezane tobaka st zlikovci odnesh že pred dvema mescema. FV)bc*Ja je tatinsko tolpo izročila sndiSčn. Sorzna ooroftHa. LJUBLJANSKA BORZA. Devne: Amsterdam Rer"n 13.55—13.58 (13.565)), Bruselj 7.90H. Bn-crčnrpešta 9.92, Ctrrth 1094.4—1097.4 (109:';), Dunaj 797.95—800.45 (799 45), London "~"> 2". Newyork 56.67, Pariz 222.91. Praga K57.47 do 168-27 (167.87), Trst 298.05 (297.05). INOZEMSKE BORZE. Beograd 9.12625, Pariz BOJU Lomi 35.20, Newyork 518, Milan 27.10. Mi T-' 1 68.—, Amsterdam 307.25, Berlin XVI1 Dunaj 72.875. Sofija 8.745. Pra«?a 15 Varšava 56J0& Budimr**U 90.52, Bukar, Za izobrazbo naših obrtnikov Zavod za pospeševanje obrti, ki naj skrbi za ustanovitev obrtne univerze Ljubljana, 30. januarja. Zbornica TOl je pred kratkim ustanovila Zavod za pospeševanje obrti, ki ga upravljata širša uprava, obs-toječa iz celotnega xborničnesa Obrtnega odseka, nada! c dveh članov iz industrijskega in enega člana iz trgovskega odseka, in ožja uprava, obstoječa z načelnika oorttic^a odseka, njegovega namestnika in predsednika z-borni.-e TOl. Zavod naj b: deloval na področju obrtnega pospeševanja, kja~ je se toliko hvaležnega in prepotrebnegi dela, vzporedno z državno in avtonomno upravo. V delokrog zavoda ©pada predvsem: prirejanje predavanj in poučnih tečajev vseh vrst: strokovnih, kalkulacijskin. knii-eovodsSriu. blagoznan&klh ter izdaja od-hodnih spričeval o obisk j takih tečajev; prirejanje razstav razniii vrst: obrtnih iti rokodelskih izdelkov, strojev in delovnih pripomočkov, obratnih naprav in uredb, potrebščin in sirov.n prirejanje iioučmh potovanj v dom* vini hi tujini, poučnih izletov in ogledov don:a *n na tuern; posvetovanje interesentov pri nabavi blaga in sirovin ter predali blaga in izdelkov, posvetovanje in posredovane pri nakupu strojev, instalacij, delovnih pripomočkov, orodja in priprav; posvetovanje interesentov pri urejevanju in preurejanju ter opremljevauju obratovalnic in delavnic, posvetovanje interesentov za izboljšanje delovnega načim. za izdelovanje kvalitetnih izdeikov ter pospeševanje obrtniško-trgovske osamosvojitve; posvetovanje interesentov v kreditnih vprašanjih in prizadevanjih v vprašanjih obrtnega zadruinFštva, pri dobavah m skupnem prevzemanju dobav, zlasu tudi posredovanje pri državnih in javnih dobavah ter licitacijah; skrb in proč vit domače industrije; priprava in prizadevanje za ustanovitev ebrrnega muzeja s stalnimi razstavami: posvetovanje interesentov in posredovanje pri izbiri poklica, gojitev obrtne, obratne in poklicne statistike, skrb za vzgojo obrtnega naraščaja, za pomočniške in vajeniške dome. zaposlišjii. zavetišča, raz-vedrršča; vzdrževanje knjižnice, čitalnice, zbirke strokovnih Pabiikacij, izdaja strokovnega glasila; posvetovanje obstoječih strokovnih obrtnih zadrug, njih preoredba ki snovanje novih stanovskih organizacij. Za Zavod za pospeševanje obrti je predviden poleg zneskov 100.000 Din iz zborničnega proračuna leta 1938. ter 300.000 Din iz leta 1920. tudi še znesek 450.000 Din \z letošnjega zborničnega proračuna, ki pa doslej še ni odobren. Zavod priredi v na kraisem času naslednje tečaje s teoretičnim in praktičnim poukom 1. Strokovni tečaj za sobne slikarje in slikarje napisov. V tečaj se sprejemajo samo mojstri, izjemoma, kolikor bo dopuščal prostor, tudi starejši pomočniki. Tečaj se bo vršil v Ljubljani od 17. februarja do 15. marca. 2. Tečaj o knjigovodstvu in kalkulaciji za koncesijonirane stavbne obrti (stavbenike, zidarske in tesarske mojstre, izvzemši kamnoseke in vodnjakarie). Tečai se bo vršil v' Ljubljani od 10. februarja do 21. februarja. 3. Splošni knjigovodski tečaj v Celju d 16. marca do 4. aprila. 4. Tečaj za luženje lesa na Bledu v drugi polovici februarja. 5. Splošni knjigovodski tečaj v Mariboru od 28 februarja do 27. marca. 6. Avtogenske tečaje za začetnike in iz-vežbane varilce v marcu in aprilu. Zavod za pospeševanje obrti ima skrbeti med drugim zlasti za ustanovitev obrtnega muzeja v Ljubljani. Stavbišče zanj je določeno nasproti Trubarjevemu parku ob vhodu v tivolski gozd. V muzeju bodo stalne razstave s historičnim oddelkom, ki bodo nudile mojstrom, pomočnikom in vaiencem vse, kar naj izpopolni njihovo strokov, izobrazbo. Pod okriljem muzeja je projektirano tudi preizkuševališče za vsakovrsten materijal, tako da postane Obrtni muzej nekakšna obrtna univerza. Poslovanje ljubljanskega okrajnega sodišča Nad 38.600 sodnih aktov — Civilne in kazenske tožbe se množe Ljubljana, 30. januarja. Linbbausko okrajno sodišče je sestavilo za preteklo leto poslovni izkaz o vseh civjlnopravdnih, sodnoupravnih in kazenskih zadevah, ki jih je lani obravnavalo. Število aktov se je lani zelo pomnožilo. Lani je bilo pri okrajnem sodišču 3S.66S novih sodnih spisov. To so bili samo glavni spisi. Mnogo spisov je bilo tudi internega značaja. Nekateri akti so zelo obsežni, zlasti razne tožbe. Ce računamo, da ie vsak akt tehtal po\rprečno okoli 250 gramov, tehta vseh 36.668 novih sodnih aktov 9667 kg ali blizu 10 ton. Torej bi bi! potreben železniški tovorni voz, da bi jih odpeljali. Toliko papirja se je torej porabilo pri okraj, sodišču v enem letu za nove akte. Ti podatki pričajo, da je bilo sodišče precej obremenjeno s tekočimi posli. Kljub veliki obremenitvi je bilo sodišče ekspeditivno in ni imelo koncem leta večjih zaostankov. Ljubljančani in okoličani so se tudi lani navdušeno pravdali. Ob »tožnih dneh«, zlasti ob sredah in sobotah, se hodnik v pritličju justične palače izpremeni v pravo sejmišče. Ob sobotah je naj živahnejše vrvenje pred oddelki za civilne tožbe. Civilne tožbe vseh vrst rapidno naraščajo. Več let po prevratu je bilo v letnih poslovnih izkazih malo tako zvanih »bagatelnih« tožb, ker se ljudje pravdaj o le do najvišjega zneska 150 Din. Prejšnja leta teh pravd ni bilo nad 100, lani jih je pa bilo že 13° (predlanskim °8). Rešenih ie bilo 134 bagatelnih pravd, od teh 82 z zamudno sodbo, ker toženec ni prišel k razpravi, 18 pravd je bilo rešenih s končno sodbo, 1 s poravnavo hi 33 na drug način. Bagatelne pravde so po navadi trajale mesec dni (74), 32 pravd nad 1 mesec do 3 mesece, 4 nad 3 do 6 mesecev. Ena bagatelna pravda se je vlekla celo nad 6 mesecev. V civilnih pravdah je okrajno sodišče pristojno, če gre za zneske od 150 do 6250 Din. Za civilne tožbe so določeni trije sodni oddelki. Prvi oddelek, kateremu so poverjene tožbe od črke A do J po imenu toženih strank, vodi sedaj sodnik Srečko Verbič, drugi oddelek, črke K do O ter Z do Ž, vodi začasno, ker še ni imenovan definitivni vodja, sodnik Ferdinand Merala in tretji oddelek (pravde črk P do V) sodnik Ferdinand Merala. Lani je bilo vseh civilnih pravd 5116. Sporov zaradi motenja posesti je bilo 29, zaradi denarnih terjatev 4165, ostali spori so se nanašali na razne druge dajatve. Pravd je bilo lani končanih 4963. Sodb je bilo izrečenih 2940, poravnav pa je bilo sklenjenih pred sodiščem 777. Ostali spori so se končali na drug način ali pa še trajajo. Zanimivo je, da 8 pravd traja že nad 2 leti. V teh pravdah so se stranke zatekle do zadnje sodne instance, ki še ni izrekla končne sodbe. Druge pravde so trajale navadno po več mesecev, eno in tudi dve leti. Zanimiva je primerjava, kako se civilne pravde od leta do leta množe. Leta 1926 je bilo pri ljubljanskem okrajnem sodišču 4244 civilnih pravd, leta 1927 že 4599, 1. 1928 pa 4642. Prav tako so lani dosegle kazenske tožbe rekordno število. Na obeh kazenskih oddelkih je bilo 4169 kazenskih tožb odnos.no ovadb, ki so se nanašale na razne kazenske prestopke. Previdno. — Je bil vaš stric do zadnjega trenutka pri zavesti? — Tega ne vemo zanesljivo, oporoka se odpre šele jutri. Nova služkinja. — Tako. milostiva, zdaj sem tu. Pntljaga pride za menoj popoldne. — Saj imate že s seboj tako velik kovčeg. Kaj pa je v njem? — Moja spričevala. Razpoke, pokazile obraze, č ičarljivejie CRČME SIMON blagodejno ne obvarovala. Ta odlična toaletna krema varuje vrhnjo plast ženske kože pred solncem, vetrom, hladom in mrazom. PUDER & MILO SIMON - PARIŠ 3 © ® O iS © 0 t•■:A J e ■":T; 3 (-•; • ■) ':•> £> ? • c? Ko je bilo gledališče še božji hram Inkasant mestne elektrarne Tomo Iglic je že 25 let biljeter v operi Ob priliki proslave Kovačeve 251etnice je biljeter Tomo I s 1 i č vprašal nekam poredno opernega ravnatelja Poliča: Kdaj bo pa proslava moje 251etnice? — Kakšne ?51et-nice? — Odkar sem biHeter v operi. — Tako? Ja, potem se moramo pa tuoM vas spomniti. Po ovinkih sem zvedel za ta intermezzo — malce do v ti pen, če hočete — in sklenil pobarati tesa našega Iglica, ki ga pozna vsa Ljubljana, zakaj mož je čez dan inkasant mestne elektrarne, kako se mu je so- dilo v tistih časih, ko smo plačevali še s krajcarji in je življenje potekalo vse boli počasi kakor dandanašnji. —Bivše deželno gledališče je upravljalo 1. 1905. ko sem postal biljeter. Dramatično društvo. Intendant je bil sedanji magistralni nadsvetnik g. G o ve k a r , društveni blagajnik pa pokojni g. Rozman. Eno leto sem bil biljeter na galeriji, potem do leta 1920 na desnem parterju, od 1. 1920 pa vršim službo v prvem nadstropju. Pred vojno so vam bili zlati časi. Bi-ljeterji smo imeli od predstave 35 krajcarjev, od letakov, s katerimi se je vršila živahna kupčija, pa po 3 krajcarje. Ko sem bil biljeter na galeriji, sem pogostokrat zasluži! tudi z dalj-nogledi, ki sem jih posojal za odškodnino 30 krajcarjev. — Kako pa zdaj kaj zaslužite s posojanjem dalnogledov? — Po 5 Din dobim za enega, dva pa imam. Vendar redko kaj zaslužim, ker imajo daljnoglede vsi boljši ljudje, oni, ki jih nimajo, pa tudi Lzposojevatoiine ne zmorejo. — Koliko ste poprej zaslužili povprečno in koliko zaslužite sedaj? — Eno krono od predstave, zdaj pa 10 Din, poleg tega 10 para od letaka in 25 para od ^Gledališkega lista«, tako da znaša zaslužek največ do 20 Din. Kajpak je majhen, a zame nepogrešljiv, ker sem oče 4 otrok: eden je montanist, drugi jurist, eden še re-alčan, hčerka pa učiteliišnica. Ce za drugo ne, vsaj za mleko zaslužim z nočno služ- bo in to že nekoliko odieže prvega. Poleg slovenskih so se vršile tudi nemške predstave, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih. Ostale dni v tednu so se vršile slovenske predstave: ob nedeljah m praznikih celo dve: popoldne dramska, zvečer operna. Nemci La Fugue« (Beg). Zanimivo je, kako se v našem gledališču menjava občinstvo. Poleg tistega stalnega kadra prave gledališke publike opažamo £e občinstvo, ki se menja z dogodki v gledališču. To je publika, ki žal v našem gledališču tudi samo »gostuje«. Sinočnje gostovanje je zlasti pokazalo, da je kulturna preorijentacija po prevratu, ko smo se iztrgali iz območja germanske kulture in prestopili skoro avtomatično pod vpliv francoske, rodila že lepe sadove. Veselje je bilo gledati zlasti mladino, ki je bila sinoči posebno častno zastopana. Jezik ji ni delal nikakih težkoč, kakor tudi ne večini ostalega občinstva, kakor je bilo sklepati po fi-zionomrjah; francoski gostje so res govorili v najčistejši-izgovarjavi. lepo in razločno, da se človek skor-> ni mogel ubraniti misli, da se trudijo biti docela razumljivi, vedoč, da jih posluša tuje občinstvo. Francoščina sama torej ni bila ovira za kontakt med igralci in publiko* Kar se tiče duha, ki je vel z odTa, je pa treba ugotoviti, da nam tudi ni bil tako tuj, da bi ga ne mogli občutiti. V začetku prvega dejanja nas Francozi res niso ogreli gledali smo jih nekako mehanično, videli smo, da teko prizori kakor kolesca v uri, virtuoznost francoskih igralcev je bila prvo, kar nas je osvojilo. Toda že v drugem dejanju so nas potegnili v svoj duhovni krog in šele tedaj smo čutili in doživljali z njimi in spoznali, da niso samo virtuozi, ampak tudi veliki umetniki. Primerjajoč igranje irancoskih gostov z igranjem kakega Pavlova ali Grečove, ki sta nam še vedno v živem spominu, sta se nam odkrila dva svetova v načinu podajanja oderske umetnosti. Rusi so nas osvojili skoro na mah s svojim realističnim igranjem, segli so neposredno v našo notranjost, Francozi pa kakor preko nekega medija melodioznosti jezika in popolne virtuoznosti. Da smo mogli doumeti te in one. gre zahvala nam samim, ki smo vajeni na našem odru načina igranja, ki ie po duhovnosti nekako med obema ^ekstremoma* zapadne in vzhodne kulture. Smo torej tudi po duhovnosti in ne samo geografično med Rusijo in Francijo. Komedija -Beg« je pretežno pishološke-ga značaja. Zunanjega dejanja skoro ni. Pisatelj ga je očividno hote prikril, da podčrta močneje v notranjosti se odigravajoče konflikte obeh glavnih junakov Bernarda Lahoche, ki ga je kreiral Rene Alexandre. in njegove žene Gabrijele Robinne kot Je-anne Lahoche. Ta dva sta postavila ostale skoro v senco. Rene Alexandre je umetnik, ki nas ie spomnil na Hudožestvenike zato, ker se v igri popolnoma žrtvuje soigralcem in kljub temu ostane močna osebnost Magično moč svoje umetniške in tehnične sposobnosti razlije na soigralce tn se strne z njimi v celoto, dočitn je Robinnova v tem pogledu skoro ekskluzivno individualistična. Ostali igralci Marguerite Solza. Anuettc Janvier. Feli\ Borre. Juhen lo*roix in Hugo \aud so odigrali manjše vloge, toda te brezhibno ter izpiljeno do zadniih potankosti. Pri vseh igralcih srno pa opazili skrajno ekonomijo v- mimiki in gestah, ker spaia skupino na odru v celoto, je za nas občudovanja vredna in frapantna virtuoznost, dočim se spominjamo na Hudožestvenike kot duhovne celote na odru. Robinnova. Alexandra in Bolzo ter ostale je občinstvo navdušeno pozdravljalo. Po trikrat in štirikrat so morali pred rampo po vsakem dejanju. Prejeli so lepe šopke in vence. Ves večer nam ostane v spominu kot svetel odsev umetnosti z zarada, iz središča in žarišča evropske kulture. JVL Z. KOLEDAR. Danes: Četrtek, 30. januarja 1929. karo-bčani: Martina: pravoslavni: 17. januarja, Anton*}«. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Naš gospod župnik. C. Opera: Ercani. A. K bo Matica: Noč pred smrtjo. Kino Ljubljanski dvor: Sladka (retorica. Kino Ideal: Za zločincem ni sledu DEŽURNE LEKARNE. D«Mf: Trokoczv. Mestni trg; Ramor, Miklo-šiičeva cesta. — Službeno iz LUP. Seja upravnega odbora se vrši namesto danes šele jutri v petek ob 30. uri v damskom saJornu kavarn« »•ETnoma-. Navzočnost vseli odbornikov iTUjno potrebna. — Taj niča.

5U-mn! TonCek« je bil žc lefa 191;s. vpp\z.«--jen na našem odru ter je že takrat sese.! ■.e-lik uspeh. Za sedo.trjo vpmoritev H >c dM<*> ik-kolriko režij&ko in dramaturško priredbo. Ug ni književnik in bterami krntrk :>eSko je odkar aH »Poirumnemj Tom<6ku« med vsem: s'/Oveiu-km« mj!'adiaskim-i izra>mi prvo mesto. In to po pravici. Otroci, ki bodo trurocona prihajaj; k predstavam te U'jibezmve fantastične ijre. t*xjo najbolje dokta^aM odJ-ični oderski rmi*e! ;n razumevanje otročke r*a:he naseca avtorja. — Cene .v> oflvčajne dramske. Vsrx>Txn!ce v predprodai v opernem sl-edal&ču «i p-red prcd>:a'vo v dram;. Opozarjamo na Jffodore a%rocnobr.I*ke zvezx. 'm omo-soiw tudi oko! iarK>m po*e*: predvt«vv »Naš tospod župnik« se vpraori p*jOv.-t« nocoj v [jafaiJMMkl ckami. Predstava se vrv n abonma reda C. »Cvrček za pečjo«. To globoko oočuterto božično pese.n jvmov: bubljanska drama v petek, dtve 31. t. m. za aboenna reda E. Zasedba ista kot prt prentiiejTJ. Režija Ciril Debcvca. 25. predstava Nestroyeve burke »Utopljenca«. V soboto, dne 1. februarja t. i. je ob-k»twica premijere Nestroveve burke »Utapijen« cae. Kako s« ie to dek) prUJtabilo oošemu c*\ia-Jiške-m-u oočirtttvu. kaic najboki dejstvo, da se je v tekti ene?a leta odigrala 25 krat v na.lt dram:. — V soboto 1. februarja bo torej mni hibifej te predstave. Zasecfba vseskoei is t«, v glavnh fiapfc; Medvodova, Rakarjeva ter ti-Gesar. KraK fcl Lcvar. Režr^a prof. >es:ova. Prt pred*ta'W sodeluvc rmuci^a dravske drvirtiske obfasti. Opera Danes se poje Verdijeva »Ernani* t g. Marčecom v naslovni partiji. Sodelujejo: gdč. Majdičeva, ga- St«gljar, gg- Križa u rrimožrič. Mohorič, Sekula. Oirigira g. 5rri-tof. režiser £- Krivocki. Predstava »e vr*i za abonma A. T soboto je premijera L. ^atJra.nek-K a vi ća »Hasanaginica*. Komponist je rodom b Zagreba, kjer je stue posebno odlikujejo simfonijske skladbe »Sljeme«, »Soća«. (po Gregorčiču), »Čežnja«, »Guslar« in »Prošenje*, dalje balet »Figurino«, ki je v decembru bil v Bratislavi dosegel pri publiki in kritiki popolen uspeh. Poleg »Hasanagini-ce« je komponiral tudi opero »Medved« gradska kraljica«, ki je v Zagrebu L 1927 zelo častno uspela. L. Safranek-Kavić je stalni glasbeni kritik »Obzora« in sotrud-nik g'asbenc revije »Sveta Cecilija*. Pri sobotni premijeri bo komponist osebno navzoč. V nedeljo se poje popoldan .lah. Straussa »Beneška noč« 7. običajno zasedbo. Zvečer pa Verdija »Rigoletto« t g. Primožičem v naslovni partiji. Ga. NVe&sel-Pola, odlična koloraturna pevka, gostuje v nedeljo v naši operi. Poje »Gildo* v Rigoletru. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER Šentjakobski glt*d. oder ponavlja na splošno željo v soboto 1. tebr. in 1 nedeljo 2. febr. izvrstni burki, ki sta želi popolen uspeh. V soboto se igra burka »Svetnik«, v nedeljo pa burka »Pred poroko«. Vale d svoje neprisiljene prisrčne kotnike, sta postala ta dva komada občinstvu silno r>n-lii>b!jena. Vse dosedanje predstave so bile popolnoma razprodane, vsled tega prosimo cenjene posetnike. da si ie v predprodaii 7asigurajo svoje prostore. Vstopnice se dobe v trgovini g. Miloša Kamičnika na .Starem trgu. Žrtev divje svinje V nedeljo se je smučal za vojaškim streliščem v Leboči na Slovaškem 1&« letni študent Evr*cn Fox. Nenadoma je planila iz bližnjega gozda divja svi* nja in se pognala proti vojaškemu stre« lišču, kjer se je sankala mladina. Vi« deč divjo svinjo, jo je hotel Fo\ na smučeh prehiteti, pa je imel smolo, da je pred njo padel. Predno se je pobral, je planila divja cvinja nanj in mu za« sadila čekane v prsa. Nesrečnemu štu« dentu je prihitel na pomoč vojak, ki se je smučal v bližini. Ker ni imel nič drugega pri rokah, je začel razjarjeno svinjo obmetavati s kamenjem. Pobcs« nela žival se jc pognala za vojakom, ki i c urno odnesel pete. Fov se je pa držal ra/kačcne svinje /a noge, kar mu je postalo usodno. Svinja je znova plani'a nanj in ga za« čela neusmiljeno obdelavati s čekani, isele ko so mu prihiteli ljudje na po<= moč, jc divja svinia zbežala v bližnji gozd in izginila v gošči. Foxa so taicoj odpeljali v bolnico, kjer je pa groznim ranam kmalu podlegel. Stara mama. Stric: Včeraj si bila s staro mamo \ gledališču. Si se dobro zabavala? Mala Elza: Jaz Drav nič, pač pa 56 k zabavala stara mama. ki je se zelo naivna. Dnevne vesti — Odlikovao}«. S *koiajno za vojaške vrline je odlikovan oiožniški naredntk II. klase Anton Z e v n i k. — Razpisane službe. Kmetijski oddelek vardarske banske uprave razpisuje natečaj za tri upravnike, tri profesorje, tri suplen-te? tri učitelje in tri računovodje nižjih kmetrjskin šol v Bitolju. Leskovcu in Tetovu, za upravnika ogledne in selekcijske poljedelske stanice v Skoplju, za upravnika poljedelske stanice v Prištini, za upravnike drevesnic v Kavadaru, Štipu m Skoplju, za 46 okrajnih kmeti skin referentov, ki bodo obenem upravniki okrajnih drevesnic in za 46 pomočnikov upravnikov okrajnih drevesnic- Prošnje je treba vložiti do 25. februarja. Podrobnosti natečaja so razvidne h! >ShJŽbenih Noviju št. 20 z dne 28. L m. — Najem mlina. Direkcija Šum v Ljubljani odda ponovno pri šumski upravi v Ko-i*an:evici v najem grajski mlin in pritlikline za dobo od t. marca 1930 do 28. februarja 1935. Ustna licitacija se bo vršila v pisarni šumske uprave v Kostanjevici 10. februarja ob 8. — Centralni antitrahomski ambulatorij ▼ Murski Soboti. Ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja je odobrilo ustanovitev Centralnega antitrahemskega ambulatorija za Prekmurje s sed^m v Murski Soboti pod vodstvom zdravnika dr. Josipa Pečana. Posloven ?e v ambulato-riju se prične takoj. Trab »maši se bodo »dravili v ambulatonju brezplačno. — Asta Nielsen v Zagrebu. V torek zvečer ie prispela v Zagreb in se nastanila v hotelu *Esplanade< sJovfta filmska igralka Asta Nielsen, žena znanega prvaka Hudo-žestvenikov timare. V pogovoru z urednikom zagrebškega »Morgenblattac je Asta Nielsen pripovedovala, kako ie prišla k filmu in kaj je bilo vzrok, da mu je dala slovo ter presedlala k gledališču. V sodobnem filmu ne najdem nobene sebi primerne naloge, je dejala. Današnjemu filmu manjka tako kakor gledališču resnični pesnik. Vloge, ki jih nudita film in gledališče, pravega umetnika ne morejo zadovoljiti. Sodobna teaterska produkcija je suhoparna, prinaša samo politrično - tendencijozna dela in je često padobna diskusijskemu večeru, le da puiblika nima besede. Sodobno gledališče ne rabd nobenih igralcev, pač pa samo dobre govornike. Tudi o zvočnem fihmi Asta Nielsen ne sodi najbolje. Zvočni film prvič še m" izpopolnjen, drugič pa nima nobenega umetniškega pomena. Nad gledališko umetnost se ne bo povzpel, kajti večjega igralca, kakor je bil Kainz in večjega pesnika kot Shakespeare, tudi zvočni film ne bo ustvaril. Film je imel radi svoje internacijo-oaraosti velik pomen, zvočni film pa pomeni korak nazaj. — Asta Nielsen ostane še danes v Zagrebu, kjer bo prisostvovala predstavi Hudožestvenikov. — >2ena in dom.« Uprava revije »2ena m dom« javlja, da je prva Številka s 15. t. m. pošla. Ker je došlo še mnogo novih naročilnic, prosi uprava vse one cenjene čitateljice, ki so prejele list tn ga ne nameravajo plačati, da ga vrnejo upravi v Ljub Ijani. Prule 11. Druga številka s krojno prilogo izide točno 15. februarja, kakor je to objavljeno v prvem zvezku. — Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitno vreme in da bo temperatura nekoliko padla. Včeraj je bilo po vseh Krajih naše države oblačno in deževno. Najvišja temperatura ie znašala v Splitu VS. v Beogradu 11, v Skoplju 10, v Sarajevu ©. v Ljubljani 7.6, v Zagrebu 7, v Mariboru 6 storpiiij. Davi je kazal barometer v Ljubljani 754 mm. temperatura je znašala 1.6. — Tri nesreče. V bolnico so včeraj pripeljali žrtve treh težkih nesreč. Prva se je pripetila v Lokali, občina Sv. Krištof pri Laškem. Hlapec Ferdinand Debelak je sna-žil v hlevu kobilo, ki ga je tako močno brcnila v prsa, da je nezavesten obležal Prepeljali so ga v bolnico, kjer so ugotovi, da ima "drt prsni koš ter težke not-ran e poškodbe. — Njegovo stanje je resno. — Se tež a nesreča se je pripetila včeraj dopoldne na kolodvoru Podnart - Kropa. Delavec Martin Metelko je pri razkladanju sodov padel z vagona, nanj pa se ie zvalil težak sod. S težkimi poškodbami, vsega okrvavljenega in pobitega, so Metelka prepeljal: v bolnico. Njegovo stanje ie kritično. — V Zaborštu pri Domžalah se je ponesrečila dela\^ka Marija Vidmar, ki se Je med delom polila z žvepleno kislino. Zadobila ie nevarne opekline po telesu. — Tatinska služkinja. Zagrebška policija je prijela te dni služkinjo Marijo Slovane, tuji lastnini nevarno žensko. Osiješka po-hciia ie pa ugotovila, da je aretirana služkinja identična s Štefanijo Župane, ki je pred dvema letoma iz stanovanja Evgena Kiralvja v Osijeku odnesla za 40.000 Din zlatnine. Štefanija je tatvino odločno talila, toda spoznali so io po fotografiji. Pod težo dokazov ie priznala, da ie res pred dvema letoma okradla Kiralvja v Osijeku in da je pred 14 dnevi okradla tudi svojega gospodarja Juli a VVala. direktorja Zagorke v Zagrebu. Povedala je tudi svoje pravo ime. Policija je zvedela, da se piše Marija Haus-meister. Izročila jo je sodišču. — Samomor. V Osijeku je skočila v Dravo neznana ženska. Ko je šel trgovec Danilo Popović včeraj^ zjutraj čez dravski most, ie opazil neko žensko, ki se je sum-Invo vedla. Nenadoma se je vzpela na ograjo m skočila v Dravo. Valovi so jo takoj pogoltnili. Policija še ni ugotovila, kdo je samomorilka. — 468krat obtožen poneverbe! Te dni se jc zagovarjal pred sodiščem v Skopi'u bivši mestni uradnik Ste van Dunilović. ki ima na vesti 468 poneverb in goljufij. Obtožnica tehta več kilogramov rn razprava bo trajala najmanj 10 dni. — Dva trgovca — požigaica. V Skoplju je vzbudila prcce:šnjo senzacijo aretacija Josipa Flijezerja in njegovega srna. lastnika -Dunajskega bazarja'', ki sta osumljena požiga lastne trgovine. Baje sta zažgala trgovino, da bi dobila visoko zavarovalnino. — Grozna smrt pijanega vojaškega godbenika. V Lajteršperbu pri Mariboru se je včeraj ponoči pripetila strašna nesreča. V gostilni VVombek so trije vojaški godbeniki, proslavljali sv. Frančiška, svojega godov-nega patrona. Vojaki so navdušeno pili m o polnoči so bili že vsi trije pijani. V pijanosti so se začeli prepirati in groziti drug drugemu. France Rakirša Je potegnil iz nožnice bajonet in zagrozil Vodniku, ta pa mu ga je iztrgal Lz rok ki mu ga vrnil. Za hip sta se pomirila Nenadoma sta Pa padla. Padec je tmei usodne posledice. Rakuši se je zarinil bajonet v prsa tik nad srcem. Še preda*) ie prispel rešilni avto, je bH vojak mrtev. Vodnika so aretirali. — Roparskf umor pri Sarajevu. V Ko-moti Mahali pri Sarajevu so našli včeraj zjutraj 701etno starko Asterićevo umorjeno. Našel jo je njen mož, ko se Je vrnil z nočne službe domov. O zločinu je obvestil orožnike, ki so ugotovili, da gre za roparski umor Stanovanje je bilo popolnoma iz-ropano, ropar je odnesel razne dragocenosti v vrednosti 20.000 Din in 600 Din gotovine. Orožniki zločinca še niso izsledili. Iz Celja Naprošamo cenjeno občinstvo, da za premijero prvega zvočnega filma nakupljene vstopnice prinese tekom dveh (fari k blagajni kina »Dvor«, da mu vrnemo denar, KINO »LJUBLJANSKI DVOR« Iz Ljubljane —U Promet v Šeleuburgovj ulicL Iz krogov a^vtoraobilistov in kolesarjev smo prejeli: Šelenburgova ulica je najbolj prometna ulica in najvažnejše križišče v mestu. Promet je zlasti v opoldanskih in večernih urah največji, toda baš takrat najbolj oviran. Ovirajo ga pasanti, ki se ne zmenijo za signale, hodijo komodno sredj ulice in se ne umaknejo, čeprav jim je avtotnobilist ali kolesar za petami. Za promenado je bila določena Aleksandrova cesta in zato ne razumemo, kako more policija trpeti pro-meniranje po Šelenburgovi ulid, ko je vendar Aleksandrova mnogo širša. Priznamo, da pasantom ni mogoče in tudi ni treba zapreti Selertburgove ulice. Toda promeui-ranje se lahko prepreči! Ce ni drugače, naj policija zahteva hoio po desni, kdor bi pa to kršil, naj se ga občutno kaznuje. V Zagrebu so sedaj uvedli hojo po desni v važnih prometnih uKcah. Tudi v Ljubljani bi biLa taka odredba umestna, zlasti za šelen-burgovo in Prešernovo ulico, Stari ter Mestni trg in eventualno VVoIfovo ulico, Druga hiba Šelenburgove ulice je, da jo vsak hip krpajo. Ali bi je ne mogJi enkrat temeljito popraviti? —li Kamenit hodnik pred dravsko finančno direkcijo, star že naimanj 70 let, je v skrajno razritem stanju, kar je ocbčutiti zlasti ob sedanjem deževnem vremenu, ko so udrtine in usedline polne vode. Cas bi že bil, da se ta nedostatek, ki je vse prej nego spodoben pred poslopjem najvišjega finančnega oblastva v Sloveniji, kjer ima dnevno opravka na stotine strank ne samo iz mesta, temveč iz cele banovine, temeljito odpravi —lj SK žirija. Seja prireditvene sekcije in damskega komiteja se vrši v petek dne 31 t. m. ob po! 7. zvečer v damski sobi kavarn© Emona. Vsi in točno! Gospodje odborniki glavnega odbora dobrodošli. PLES v RESTAVRACIJI ZVEZDA vsak torek, četrtek in petek —U Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske na Viču. Na Svečnico ob 20. bo priredil pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske svoj koncert v Sokolskem domu na Viču. Na tem koncertu bo pel celo vrsto zborov in narodnih pesmi, katere je imel na svojem programu na koncertih v Franciji. Občinstvo vabimo na ta koncert, ker se le redko nudi prilika, da nastopi Matica tudi izven mesta. Vstopnice se prodajajo v Sokolskem domu in pri g. Jeloč-niku v Rožni dolini. —lj Veliki predpustni ples priredi Društvo trgovskih in industrijskih nameščencev v soboto 1. februarja od 8. naprej v salonu restavracije pri >Levu« na Gospo-svetski cesti. Na sporedu godba, penje in ples. Za izborno zabavo in še boljšo postrežbo je preskrbi eno. Vstopnine ni. —tj Krajevna organizacija jugosloven-sktb emigrantov (Orjem). Danes ob 20. članski sestanek v prostorih »Preporoda« (arena Narodnega doma). — Odbor. —1] Zadruga Čevljarjev v Ljubljani vabi gg. člane, da sc v Čim večjem številu udeleže predavanja o prijavi za pridobuino in za davek na poslovni promet, ki ga priredi Zbornica za TOl v petek dne 31. t. m. ob 20. v zbornični posvetovalnici. —lj Društvo »Soča« v Ljubljani naznanja, da se prihodnjo soboto 1. februarja ne vrši predavanje, ker so prostori pri Lepa pustolovščina«. Vstopnice se dobe v prodprodaji v knjigarni Goričar & Leskovšek. —c Obnovite srečke D. razreda državne razredne loterije, ki so ravnokar prispele v podružnico »Jutra« v Cel tu Kocenova ulica 2. Tudi priglašeni novi interesenti lahko prejmejo srečke. Žrebanje je že 10. februarja. —c Prehuda prijatelja. Predsmočnjim sta vesetjačila po Celju dva stara prijatelja, delavca Jože K. in Ivan O. Ko sta imela že zadosti, morda celo nekoliko preveč žlahtne kapljice v svoji notranjosti, sta se spomnila, da gospodje včasih v veselem razpoloženju mečejo šampanjske kozarce v trdi zid. Isto sta takoj dejansko izvedla ta. di onadva Vrhu vsega so se še križala njuna čuvstva in hotenja. Skočila sta si ▼ lase, konec pa Je bil seveda v zaporu. Pred sodiščem. — Ukradli ste 40 tucatov robcev. Zakaj ste to storili? — Gospod sodnik, rrrw4 sem s trajen nahod. ho dobre kot najdražja mtfa- vendar cenejše 9riilo ELi DA &e H kulinarični razstavi v Ljubljani Odlomek Iz knjige davnega francoskega kuharja Savarina gija okusa« Pslholo- Lfnbljaaa, 30. januanrja. Pregledoval sem besednjake zaradi besede sladokusnost tn nisem bil zadovoljen s tem kar sem naieL Vedno ie zamenjana sladokusnost s požrešnostjo in samogoK-nostjo, iz česar sklepam, da leksikografi, čeprav drugače spo&tovanja vredni ljudje, vendar ne spadajo k onim Uubeznjrvun učenjakom. Id spravijo z gracijo dobro pečeno jerebičj o perot, da jo pozneje z mezincem, stegni enim v vis — popiaknejo s kozarcem Cbateau Lafite ali Clos Vougeot Popolnoma so pozabili na družabno sladokusnost, ki združuje eleganco Atancev z luksuzom Rimljanov in s prefinjenostjo Francozov, ki naroča z razsodnostjo, daje pripraviti z znanjem, pokusa z energijo in presoja iz globin; prekrasna lastnost, Id bi jo lahko povzdignili za krepost, vsekakor je pa vir naših najčistej'ših užitkov. Definicija Definirajmo in razumevajmo se. Sladokusnost je strastna, premišljena in navajena posebna Hubezcn do stvari, ki laskajo okusu. Sladokusnost je sovražnica vseh ekscesov; kdor se opijani ali naprti slabo prebavo, je z liste črtan. Sladokusnost pojmi tudi sladkosnedost, ki goji enako posebno ljubezen do lahke, majhne, fine stvarice, kakor so sladkarije, pastetice Itd. Sladkosnedost je prav za prav le v prid ženam in njim podobnim možem uvedena modifikacija. Kakorkoli že gledamo sladokusnost, vedno je hvale in bodrila vredna. V fizičnem pogledu je rezultat in dokaz zdravega, popolnega stanja organov, ki opravljajo prebavo. V moralnem pogledu je brezpogojna udanost zapovedim stvarnika, ki nam je za-povedal jesti, da živimo, in ki nas k jedi vabi z apetitom, nas z okusom drži po-koncu pri Izpolnjevanju naših dolžnosti in nas za to izpolnjevanje dolžnosti plačuje z zadovoljstvom. Koristi sladokusnost! V pogledu državnega gospodarstva je sladokusnost vez, ki druži narode pri izmenjavi za vsakdanjo rabo potrebnih stvari. Vina. žganje,, sladkor, dišave, vkuhana in nasoljena jedila, hrano vseh vrst celo jajca in dinje pošilja na pot od tečaja do tečaja. Srednjim, dobrim in odličnim stvarem odmerja primerno ceno, pa če imajo svoje lastnosti od narave ali od umetnosti. Vzdržuje upanje in vneto kosanje onih množic lovcev, ribičev, vrtnarjev in kmetov, ki vsak dan poinijo naj bujne j še shrambe z rezultati svojega dela in odkritij. Vzdržuje ono industrijsko množino kuharjev, slaščičarjev in pekov paštet, ki zopet rabijo pri svojih opravilih množico delavcev, ter tako ob vsakem času in ob vsaki uri povzroča cirkulacijo vrednosti, ki njih gibanja in obsega ne more zračunatl niti naj spretne j ši. In ta od sladokusnosti odvisna industrija stoji na boljšem, čim bofj se na enf strani opira na premoženje bogatih, na drugi pa na vsak dan se znova prebujajoče potrebe. Pri sedanjem stanju civilizacije si ne moremo misliti naroda, ki bi živel samo od kruha in zelenjave. Če bi tak narod tudi bil. bi ga gotovo podjarmili mesojedi gospodje, kakor so bfli Indi vsakemu plen, kdorkoli jih je hotel napasti; ali bi ga izpreobrnila kuhinja sosedov, kakor nekdaj Beočane, ki so po bttki pri Levic tri postali sladokusci Sladokusnost žensk To nagnjenje lepega spola izvira gotovo iz instinkta, ker je sladokusnost pač lepoti v prid. Vrsta resnih io natančnih opažanj je dokazala, da izdatna, nežna in skrbno pripravljena hrana potisne zunanja znamenja starosti daleč nazaj. Očem daje več bleska, koži več svežo-sti, mišicam več moči in ker brez dvoma iz fizijoloških vzrokov ohlapnenie mišic ustvarja gube, one strašne sovražnice le pote, zato lahko mirno trdimo, da se nam v drugače enakih prilikah zde one, ki znajo jesti, deset let mlajše kakor one, ki jim je ta znanost tuja. Slikarjem in kiparjem je ta resnica znana prav dobro in zalo vse, ki so vdani zdržnosti po lastni volji ali dolžnosti, kakor skopuhe in samotarje, vpodabljajo z bledico bolezni, suhostjo bede in z gubami onemoglosti. Vpliv sladokusnost! na zakonsko srečo To nagnjenje ima lahko zlasti tedaj, če jc obema zakoncema skupno, bistven vpliv na zakonsko srečo. Sladokusna zakonca imata vsaj enkrat na dan prijetno priliko za združitev; saj celo tista dva. ki spita ločeno (in takih je mnogo) jesta vsaj enkrat na dan pri skupni mizi; imata predmet zabave, ki se vedno ponavlja ;ne govorita le o tem, kar jesta, temveč tudi o tem, kar sta jedla, ali kaj bosta še jedla, zabavata se, kaj sta jedla pri drugih, o modernih jedilih, novih izumih itd. in vsi ti prisrčni pogovori so nenavadno mični- Gotovo tudi muzika nudi onim, ki jo ljubijo, veliko užitka — vendar se je pa treba baviti z njo — je torej delo. Razen tega ima pa človek večkrat nahod, nima not pri roki, so razglašeni instrumenti, ga boli glava, da ne more igrati ali peti. Nasprotno pa vabi zakonca enaka potreba k mizi, kjer ju spaja skupno nagnjenje; izkazujeta si drug drugemu one male pazljivosti, ki označujejo veselje izkazovati drug drugemu usluge, a tudi način, kako sc obed razvija, mnogo pomaga k sreči. Tega za Francijo precej novega upoštevanja ni prezrl angleški moralist Fiel-ding in ga je pojasnil, ko je v romanu »Pa-mela« orisal, kako dva zakonska para zaključujeta dan. flt Na eni strani lord, najsdS^si sin, ki je njegovo vse premoženje družine. Na drugi strani pa njegov mlajši brat, Pamelm mož; razdedinjen zaradi svoje že-nitve, s polovičnimi dohodki v stiski, skoraj v bedi. Lord in njegova žena prihajata od različnih strani in se hladno pozdravljata, čeprav se ves dan še nista videla. Sedeta k sijijno pogrnjeni mizi, obdana od lakajev, vseh v zlatu, strežeta si molče in jesta brez zadovoljstva. Po odhodu lakajev se razvije neke vrste zabava, ki postane kmalu dolgočasna; prerekata se in končno vstaneta v pravi jezi. da gresta vsak v svoje sobe premišljevat sladkosti vdovskega stanu. Brat je pa ob prihodu v svoje skromno stanovanje pozdravljen z najnežnejšo u služnostjo. Sede k i rug al n emu obedu — a jedila, ki mu jih prineso, morajo biti izvrstna, saj jih je pripravila Pamela sama. Zakonca jesta z zadovoljstvom in se pomenkujeta o svojih opravkih, svojih načrtih, svoji ljubezni. S pol steklenice sekta si podališata obed in iazgovor; sprejme ja ista postelja in po užitku enako deljene ljubezni jima spanec prinese pozabUenje se-danjosti in sanje o boljši bodočnosti. Spoštuj torej sladokusnost tako, kakršno slikamo svojim Čitateljem, in dokler ne odteguje Človeka od onega, kar je dolžan svoji dolžnosti in premoženju! Zaradi zgražanja žensk nad orgijami Sardanapala in zaradi Vitehjeve razbrzdanosti ne smemo prezirati dostojnega obeda! Kakor pa postane sladokusnost žrtje. požresnost in samogoltnost, izgubi svoje ime in prednosti ter se odtegne naiemu območju v delokrog moralista, Id jih obdeluje s pridigami, ali pa zdravnikov, Id Ji* leči z zdravil L Ljubljanski grad razsvetljen Ko se je včeraj zmračilo — bilo ie popoldne, danes se pa mrači dopoldne — Je grad zažarel, kakor bi ga obsijalo soleče Ljudje so obstali, na Marijinem in Kongresnem trgu so nastale gruče in vse ie vpraševalo in ugibalo, kaj bo. Za novega princa ali princeso ne more biti, so dejali patrijoti, godove smo tudi že absolvirali, so si belili glave drugi, sploh — narod se je razburjal, češ, to ne gre, da nam ne povedo, saj plačamo! Poučeni z magistrata in oni, ki so pred dnevi čitali v »Jutru« so pa žtema-no molčali in še ozrli se niso gori Za poučene je vedno vse staro In ne gane iih nobena senzacija. Večina si je razsvetljavo tolmačila z vojaškimi reflektorji. Ali tudi vojska ni kriva razburjenja. Mestna elektrarna Ima presenečenje na vesti in nihče drugi. Ideja naj bo grad razsvetljen, da se bo ponoči svetil kakor krona nad Ljubljano, je najlepša, kar se jih je zadnja leta porodilo v glavah, vnetih za lepoto glavnega mesta Daleč po deželi naj bo tudi ponoči vidno mogočno zidovje vsakemu Slovencu kakor simbol Uubega Ljubljanskega gradu, ki varuje pod seboj žarišče duha vsega naroda. Svetla vizija kakor v pravljici srebrn grad v oblakih. V prosalvo otvoritve nove centrale, ki bo prihodnji mesec je mestna elektrarna včeraj napravila prvi poizkus s 7 reflektorji. V soboto bo pa glavna skušnja z vsemi 15 reflektorji, ki bodo obsvetljevali vso severozahodno grajsko fronto s lSOOvatnimi žarnicami, da bo slika gradu res bajno lepa. Tuici, ki vidijo le umazani kolodvor in pre-zro Ljubljano- bodo izstopali m nas spoznali. Le škoda, da grad ne bo razsvetljen v«sako noč, temveč le ob slavnostnih prilikah. Ko bo v elektrarni delovala nova velika turbina, razsvetljava ne bo obremenjevala proračuna skoraj prav nič. zato naj pa mestna občina sku'a. da bo grad razsvetljen vsako noč. Solnograd ie mnogo mani-ši, pa to zmore, zakaj bi torej Ljubljana ne mogla vzdržati tega najefektnejšega plakata, ki se bo gotovo bogato izplačal. Pojasnilo. — Papa. kaj pomenijo Žice ob železnici? — To so brzojavne žice. — A zaka' niso napeljane tudi na drusi strani proge? — Menda zato ne. ker je napeljan tam brezžični brzojav. V gostilni. — Gospod plačilni, včeraj sem imel v juhi koščen gumb, danes imam pločevinastega. Ali bi mi ne hoteli povedati, kdaj mečete v juho dijamantne gumbe? 46 •Marce/ đVfe/#e£ Mornar* — Kaj morem za to... Bil sem v salonu kraj vaše sobe, ko ste odkrili svojo tajno gospodični Yveti... Vse sem slišal. Prisegam pa, madame, da sem v tistem hipu sklenil čuvati vašo tajno na dnu duše. Tr mM al i o£lasi< Vsaka beseda 50 par. Plačo mo lahko tudi v znamkah. Za odgovor znamko I - Na vprašanja brez znamko no nd&HMitinma. NajmanjH oOlas IMn S--— Prodajalko sražno, pridno in preprosto, sprejmem. Zeki se mala kavcija. Naslov v upravi Ksta. 732 Železnato vino lekarnarja dr G. Plccoll-Ia * Ljubljani krepča oslabele ma!o-■crvne. odrasle m otroke 87-L Večje posestvo prodam blrizu glavne prose št. l&j-Pesavica- 33 oralov (največ ojrve, sadonos, vinograd), gosposka nišo, več sob, nova viničarija, ves čn— ventar. Bojasnila daje lastnik Kan Lotz, železnina. Maribor. 730 X Premog m DRVA oafl>oiiše vrste dobavila L Pogačnik Bohoričeva 5. Telefon 2059 Koncipijenta s sodno prakso ter nekoliko odvetniške prakse sprejme odvetnika pisarna na deželi. Reflekt/ra se v p»vi vrsti na ponudnika iz oko'^ša ci »o?. sodišč Maribor ali Celje. Ponuobe z navedbo prakse, oseb-n* podatkov in zahtevke.v se na, blagnvvMfc) posJafa* na ograsni od Ce ek »Jutra« pod »Praga 76«. 72° Želodčno tinkturo ^re:zkušeno. proti zaprtju m dru-£im težkočam želodca priporoča dr G PiccolL teka mar v L]ob-flan* 87-L JJUL1I.H.O.O II ff H II II H H H II HI LIKANJE moške aH damske obleke 18 Din Vso moško, damsko garderobo naj-bJtreie zlrka. kemično očisd. temeljito posije, na željo napravi novo podlogo, tudi obrne \VaIlet Ex-press, Ljubljana, Stari trg 19. 706 □oonrnnrFnmnnrrririnni DRVA PREMOG KOKS pri družbi »Kurivo«, Dunajska cesta št 33. — Javna skladišča. Tel. 3434. 11-T 13 najcenejše! Seno po Din 110 in slamo po Din 75 za 100 kg prvovrstno sladko v balah, če sc vzame v količini nad 10 bal tudi cenejše, prodaja iz komisij.ske zaloge Špedicija TURK, Ljubljana Za vsak n-oedini kom a J ! )LL popolna garancija! I W<3 Dokazano ria.kiovršeiiejš:. j M O !8 A L prašek proti NAHODU Vas takoj resi tega aia. Wn 10.— Proizvaja: apoteka Mr. B A H O V E C. 109X LJubljana Revmatize Zahvalnica. G. dr. I. RaMeieviu, Beograd. Sarajevska 70. Vaš odrešenje noseči kk RADIO RALSAMJKA ;e iako skrčfJ moje revmatične bolečine. Zaro se Vajn zahvaljujem tn Vam čestitam na tafco velikem uspehu. S prvo stekieničico ki ste mi Jo posiafi, sem se po*drar\ril. Ker v id-Jm, da bom rešen, prosim, da mi po povzetja pošljete se dve steklenrci Rado Bakarnika. za kar se Vara že vnaprei zafevaljn?e«m. Velika Vam hvala. g. doktor! S spoštovanjem ToJoHlo Ml tro vi Ć, poliedeJec. MaaasOrac - Južni Brod, 17. VI. 1927. Lek RADIO BALSAM1KA izdeluje, prodaja in razpošilja do povzetju laboratorij Radio Balsamika dr. I. Rahlejev. Beograd. Sarajevska 70. Dobiva se Po vseh lekarnah. Šivalni stroji ,€rrit«nerfc .Adler4 in kolesa, najboljši materijal, precizna kons rukcija, krasna oprema ter najnižja cena kakor tudi pisalni stroji rani a44 so *amo pri JOS. Petelin«*. Luibhana Telefon 2913 ob vrd'. \ bližini Prešernovega spomenika. %e?'etna sarftnciia! Poak v vezenin hrrsn UnMe ZummBč. - Zt : r«n Jmriofr _ Z* opravo m ioseracu del bsca: Oton Chnstoi. — Vsi v J^u-t^aci.