štev 231 Trst, v ponedeljek 19. avgusta 1912 \ risdaj XXXYH. IZHAJA VSAK DAN *b nedeijeh In prazn&?fc ob 5-, sb p-^nudeljkih ob 9. zfutraj. fSMuimi&De {tet. so prodajajo do 3 nv6. (6 sto t.) v mnogih iobtkarnah v Trstu iD okolici, Gorici. Kranju, Št. Petni, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdor-Ičioi, Domberpru itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.) 3«LA8I GZ RAČUNAJO NA MILIMETRE T Sirokosti 1 fcnione. CENE: Trgovin-ki in obrtni oglasi po 3 st. «aonrtr.ice. zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po »O Rt mm Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 X, v^aka ie*d*.tjna vrsta K 2. Mali oglasi po «tot. beseda, naj-ca 40 stot. Oglase sprejema Iaseratni oddelek uprav« ^S^nosti". — Plaćuje se izključno le upravi „Ediroafci*. Plačljivo In tolljfvo v Trstu. •msa Glasilo političnega društva „Edinost" z« Primorsko^ „r j$ NAROČNINA ZNAŠA aa orio leto a« K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; aa » fočft« bre* doponl&ne naročnine, se oprava ne ozira. »aroiataa aa aetaljaka iaAaaJa „JeDimoSTI" staa«: a« ■»!■ UU Ktm ito, aa l*ta Krtn 2'CO Ywk dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nofr*ak»» vmna piama M M sprejema}« fn rekoplsl m »• vraiaj«. Naročnino, oglasa in reklamacije je pošiljati na upravo ttata. UBEDNIŠTVO: riloa Gierglo falattf 241 (Na-edet de«V Iidajntea ia odgoo raj urednik ŠTEFAN GO D i N A. Lasi., tfc kouoriij lista „Edinost". - Natisnila Tiskaru* .Edino*«*, vpisana zadrug« z omejenim poroštvom ▼ Trsta, aliea Giorgio tialatti itev. 20. Mt»«-hr*«H(tKi»l ra?«a H«?*. §41-65?. TEIFFOM t1.ff. FoIitičnOjdruštvo^.Edlnost" M sklicuje j i m za četrtek, dne 22. avgusta ob 8 zvečer JAVEN SHOP v Sokolovo dvorano v „Nar. domu". DNEVNI RED: Razmere no Hruatskem Slovenci Trsta in okolice! Za naše brate gTel Pričakujemo, da bodete storili, kakor vedno, svojo dolžnost. ODBOR. BRZOJflUNE VESTI. Atentat na dunajskega generalnega vikarja. — Atentat je veljal nadškofu Naglu? DUNAJ, 18. (Izv.) Danes dopoldne je bil izvršen tu atentat na generalnega vikarja pri sv. Štefanu dr. Pflugerja, Ko je namreč ob poli 11 dopoldne prišel dr. PSuger iz nadškcftjske palače v cerkev sv. Štefana, kjer se je imela vršiti cesarska maša s »Tedeumom« za cesarja in so bili prisotni vsi najvišji državni, vojaški in drugi dostojanstveniki, in je dr. Pfluger, oblečen v ontat in z mitro na glavi prišel do zakristije, mu je neki Človek zasadil »o? v hrbet. Nož se je zalomil in je rezilo ostalo v rani. Dr. Ffitcger je bil v spremstvu svojih sorodnikov in zdravnika dr. Luhra, ki pa vsi niso zmogli preprečiti napada. Dr. Pflugerja so odpeljali v njegovo stanovanje, kjer mu je zdravnik vzel nož iz rane, ki je zelo 'resna, vendar pa ne smrtna. Napadalca so aretirali, a ko »o ga pripeljali na policijo, ni hotel izpregovo-riti niti besedice Po listinah, ki jih je imel pri sebi, so dognali, .da se bo voini minister moral umak" jutri, v ponedeljek. Ministrski predsednik grof Stiirgkh, ki je bil bolan in je prišel danes na Dunaj, da prisostvuje cesarski niti pred nazori zunanjega ministrstva. Francoski aeroplani v Nemčiji. PARIZ, 18. (Izv.) „Matin" poroča, da maši, ne bo navzoč pri tem ministrskem sta pri aeroplanski tekmi dva francoska svetu, temveč bo predsedoval namesto aeroplana prešla nemško mejo v Alzaciji njega minister notranjih zadev, baron in sta metala med ljudstvo letake v fran-Heinold. jcoskem jeziku, v katerih se poživlja Ministrski predsednik grof Stiirgkh je ! ljudstvo, da podpira z nabiranjem denar-svoj čas v začetku svoje bolezni izjavil, da nih prispevkov nabavo francoske vojne j bo do jeseni notranji minister baron Hei- j zračne flote. jnold namesto njega opravljal posle mini-! Za odpravo protijezuitskega zakona, jstrskega predsednika. Ta čas je sedaj po- i MONAKOVO. 18. (Izv.) Konferenca j tekel in nastaja vprašanje ob sedanjem j bavarskih škofov je sklenila vložiti na I vstopu v novo politično sezijo, ali grof 1 nemški državni in zvezni zbor vlogo, v Stiirgkh še obdrži ministrsko predsedstvo, i kateri zahteva odpravo protijezuitskega za-\ ali ne. Će mu tega ne bo dovoljevala j kona. (Jezuitstvu je naselitev v Nemčiji j njegova bolezen, bo najbrž potrebna per- [prepovedana. — Op. ured.) • sonalna izprememba v ministrskem pred-j Odlikovanje Milanskih torpedo* SOLUN, 18. (Kor.) Položaj ob črno-gorsko-turški meji je zelo zapleten. Posebno okrog Barane je ljudstvo vse po-koncu. S črnogorske strani se nadaljujejo napadi na turške stražnice. Večina stražnic je razdejanih. CARIGRAD, 18. (Kor.) Današnji iz-redni ministrski svet se je bavil s položajem v Albaniji in sklenil, da vladne čete napadaje Albance, če bi hoteli prodirati proti Solunu. CARIGRAD, 18. (Izv.) Iz Drinopolja je bil odposlan en polk v Veles. Kakor se poroča, odpošlje vlada večjo množino vojaštva od Dardanel v Solun in itna proti Albancem pripravljene štiri divizije. sedništvu, ki bo najbrž imela še nadaljne posledice, namreč izstop še nekaterih drugih ministrov. Zato je jutrišnji ministrski j svet precej velikega pomena. Ministrski svet se bo bavil tudi z vprašanjem državnozborskega zasedanja, ki se najbrž prične okrog 20, oktobra. Zelo važno je tudi finančno vprašanje, zlasti pa PODLISTEK Osvit. Slike 'iz tridesetih *let. Spisal Ksaver iandor -daleki. — Prevel A. E. — Ah — maestro — kako vas zavidam — je rekla Žitkovićeva, ko je prenehal Tivadar z opisovanjem Inomosta. Voziti se tako-le v poštni kočiji ob Renu ali po tirolskih klancih, a .postiljon se šali z jekom in svira svojo pesem na rog, — oj — kaka poezija, kaka romantika ! — Žalibog jaz nisem prišla dalje nego do PoŽuna — in tu ni hotela mati, da bi imeli postiljona, temveč so nas vozili naši kmetje, a ti se ne razumejo v rog, -Mala gospa je izrekla to s tako draževtno naivnostjo, da se je Tivadar sladko j.o-smejal in je tudi na zamišljenem M -ne-ninem licu zatrepetal smehljaj. — Ali Bi? — je vprašala Nitkov ^a še enkrat in se ozrla za Barakovičem ki ga pa že ni bilo več poleg nje, temveč je že plesal po dvorani z drugo plesalko. — — Ah, sedaj «i/Žige, da poiščeva grofico Draškovićevo. (Hočete li vi, maestro, biti sne; kavpl?r? — Vaš t&£Tipon;2nejžfć sluga ! — in od RIM, 18. (Izv.) Kralj je podelil zastavam onih petih torpedovk, ki so napadle Dardanele, zlate vojne hrabrostne kolajne. Homatije v Turčiji. CARIGRAD, 18. (Izv.) Kakor se poroča, so se albanske čete napotile preti stroški izvedbe novih brambnih zakonov, j Velesu. V Skoplju je sedaj zbranih okrog Vlada mora gledati, da se pred vsemi 25.000 oboroženih Albancev. Albanci za- rešijo nacijonalni spori, in to na Češkem in v Galiciji. Zato se bo bavil jutrišnji ministrski svet tudi s češko-nemšktm in poljsko-ruskim spravnim vprašanjem. Češko-nemška spravna pogajanja se zopet prično 6. septembra, poljsko-ruska v Lvovu pa tri dni pozneje, torej 9. septembra. Udeležniki pri pogajanjih bodo torej imeli dovolj časa, da rešijo sporna vprašanja do začetka državnozborskega zasedanja. Kar zadeva drživni proračun za leto 1913., je cgrški državni proračun že gotov in 3*e ogrski ministrski predsednik Lukac3 v položaju, da bo 21. t. m. sprejet htevajo, da se posadi prejšnje ministrstvo na obtožno klop. SOLUN, 18. (Izv.) Policija v Velesu je bila obveščena, da pripravljajo tamošnji Bolgarji bombni atentat. Pri preiskavi so našli pri osumljenih štiri bombe in vso silo materijala za fabrikacijo bomb, SOLUN, 18. (Kor.) Ker Albanci hočejo vzlic vsem posredovanjem vladne komisije prodirati proti Velesu, je bilo v Ve les odposlanih 12 batalijonov vojaštva za ojačenje tamošnje posadke. Vojaške oblasti so dobile nalog, da Albance, če ne gre drugače, razorože šiloma. Ogrska volilna reforma. Na shodu, ki ga je ogrski ministrski predsednik te dni imel pred svojimi vo-lilci v Nagyenyedu je rekel o volilni reformi sledeče: „ Volilni zakon bo stal na inteligenčnem cenzusu. To se godi na tak način, da oni, ki ima višjo stopnjo inteligence, dobi.brez druzega volilno pravico. Kjer je pa inteligenca na zelo nizki stopinji, treba brezpogojno zahtevati gotove pogoje zanesljivosti, kar pa, kakor mislim, splosnosti sistema ne škoduje in sicer zato ne, ker bodo ti posebno k pridobitnim pogojem imel, zelo podrejen pomen in ker jih bo mogel vsakdo spolniti. Glede volilnega postopanja smo na stališču decentralizacije, to je, volitev se naj vrši po občinah ali okrožnih notarijatih*4. Kakor se iz tega razvidi, gredo ma-djarski mogotci okoli volilne reforme še vedno kakor mačka okoli vrele kaše. Jasno je na prvi hip, da se misli z inteligenčnim cenzusom le na to, da bi kolikor mogoče prikrajšali nema-djarske narodnosti. Študirajo in študirajo, a seveda, naj že obračajo tako ali tako, poštene volilne reforme, ki naj bi zagotovilo gospodarstvo sedanji kliki, vendarle ne speče j o. Šla sta iz dvorane. Madlena je komaj čakala, da ostane sama. Tudi ona je odšla ic dvorane, in to v predsobje, kjer je velela, naj pride kočija. Nato je poslala komornega slugo k soprogu, naj mu javi, da. ji je postalo slabo in da odhaja domov. Ko je naznanil pandur, da je kočija pred vrati, je že bila ovita v svojo zeleno rnantiljo ter je, ne da bi počakala sopro-govega sporočila, odšla po stopnjicah niz-doi. Tivadar se je hitro vrnil v dvorano m je bil silno nezadovoljen, da je Madlena odšla. Nič mu ni bilo na tem, da je pristopile k njemu krasna baronica Dobel-burgova s še krasnejšo doktorico Brdovi-vićevo in ga vpračala nekaj. Raztreseno ji je odgovoril in 5el takoj iskat Madlene. Sel je skozi vseh osemnajst sob, dokler ni končno v zadnji sobi izvedel od nje nega soproga, da ji je postalo slabo in de je odćla domov. — Tivadar se je moral premagovati, da ni izdal svoje jeze in svojega začudenja. Posreči mu je kanonik pocnudil čašo-dobrođošlico in ga nagovoril z dolgim latinskim govorom. Tivadar je odgovoril tudi latinski. Govoril je elegantno in pravilno latinščino, toda v sredi govora je prenehal m nadaljeval naenkrat madžarski. Dumić je začel živalino plos-\c2il iin .zz. -sjim vsi mlajši, zlasti pa župa- nijski magistratualci. Stari Vilković je nezadovoljen zapustil sobo in 'za njim tudi kanonik, ki je ravno pred Tivadarjevim prihodom nazdravil Štefanu Ožegoviču in Antonu Kukuljeviću kot neustrašenima braniteljema latinskega jezika. V dvorani niso plesali več. B»1 je odmor in družba se je pripravljala k večerji. Zato je v Tivadarjevo sobo prišlo mnogo mladih ljudi, — nekoliko madjar-skih pravnikov, častnikov in mladih domačih juratov in notarjev. Med njimi so bili tudi Mužević, Barakovič in še nekateri. Tivadar jih je sprejel z razuzdanim veseljem in Dumić jih je tudi prisrčno pozdravil. — Krasno — prekrasno! — je klical Tivadar madjarski. — Bratje, jaz imam predlog ! Cujtel Kaj hečemo pri slavnostni pojedini? Mi smo mladi — tam pa nas stiskata etiketa in ceremonija. Naročim, da se v mojem stanovanju pogrne miza, pa se tamkaj „konstituiramou in proglasimo za permanenten odbor. Se • li strinjate? — Seveda — seveda — prijatelj Tivadar vas vabi! In sileč se k razuzdani veselosti je povlekel za seboj celo procesijo mladih ljudi. Kargačevića je zvlekel s seboj jurat Ceravić, vnuk stare hofratovke, vesel Trst. Zadarski „Narodni list" je priobčil te dni ta-le velezanimivi članek : Trst je velik avstrijski emporij, veliko trgovsko in prometno središče. In Čim bolj se razvija vnanja trgovina države, zadobiva Trst v tej smeri temvečjo važnost. Radi geografskih in komunikacijskih razmer je Trst veliko središče tudi že dober, ako ne večji del nas južnih Slovanov: dečko, precej objesten, tfčasin tudi razuzdan, toda drugače dobrega srca, da ga je vsakdo imel rad. Kargačevič se je redno udajal njegovi volji. Tivadar je kot sorodnik in ljubljenec škofov vedel, da si sme veliko dovoliti v dvorcu, obenem pa se je nadejal, da se ob tako veliki družbi ne opazi odsotnost mladine. Njegovo st novanje je bilo v spodnjih prostorih. Bilo je zelo bogato in okusno urejeno in je sestajalo iz štirih sob. Mladina se je razbrzdano razkropila po sobah, medtem pa so pandurji pogrinjali mizo in prinašali cele košare z butiljkami ogrskega vinal Takoj v začetku je postalo v druZbi živahno in burno. Tivadar je drugo za drugim vlival vase vino in silil druge, da delajo isto. — Pojte, bratje, skačite — razbijajte zrcala, krožnike, kar hočete ! Meni je tako pri duši, da bi najraje s silnim buzdovanom ali betom — ali s čim drugim pač zamahnil tja gor proti onemu nebesu — in ga razbil — in Tivadar je s silnim zamahljajem vrgel ob tla kozarec, ki ga je držal v roki, da se je steklo razbilo na tisoče koscev. Ali na drugem koncu mize je zapel mlad madjarski pravnik neko narodno madjarsko pesem in Tivadar je skočil k njemu, ga objel in tako z roka* Stran II. „EDINOST 231 V Trstu, ane 10 avgusta 1912 Dalmacije, Istre, svoje okolice ter Bosne in Hercegovine. V Trstu imajo J u g o-slovani svoje velike interese. V Trst, kakor velik kupčijski kosmopolis, prodirajo v zadnje čase tudi Čehi, dočiin so si Nemci osvojili že tolike važne pozicije. Navadno se misli, da mi v Trstu na-cijonalno stojimo dobro. Ali se pri tem pozablja, da smo pred 30-40 leti Hrvatje in Slovenci stali mnogo bolje. Vzemimo n. pr. Lloyd. Tam so poleg Tržačanov v vseh granah poslovanja gospodovali Dalmatinci. Še je živih naših ljudi v Trstu, ki vam bodo s prstom kazali ne-število palač, nekdanjo last rojenih Dal matincev, ki vas v 3 minutah hoda do-vedejo z obali proti središču mesta, do kjer so sezale nepremične posesti Slovencev. Danes je naš element — celo tudi naš in tržaški pri Llovdu — potisnjen in tlačen, a vsaj nekdanja nepremična last naših ljudi je prešla v tujo raznarodeno posest. Res je sicer, da naš prejšnji element v Trstu, ki je zavzemal odlično mesto na kupčijskem in imetnem polju, ni bil na-cijonalno zaveden; ali da je stopal vzporedno z razvojem narodne zavesti, bili bi mi v Trstu nacijonalno in gospodarsko tako močni, da bi brez dvoma zavzemali prvo mesto, ker toliko Nemci, kolikor Grki so prišli za nami, a pravi tržaški Italijani nam niso bili nikdar enaki v — kupčiji. A kaj je oviralo in ovira naš naravni razvoj v Trstu ? Njegov ambijent, proti kateremu se mi nismo nikdar znali in se tudi danes ne znamo zavarovati. Vsa naša prizadevanja, vsi kupčijski napori našega elementa v Trstu, vredni vsega občudovanja, požira nenasitno tujinski ambijent Trsta. Ni treba druzega, nego da vidiš z lastnimi očmi tisti strašni proces, ki se vrši na našem narodu v Trstu, a da se na drugi strani diviš žilavosti in vztrajnosti našega naroda, ki kakor iz nekega neizcrpljenega vira nadomešča ono, kar propada ! Vzemite n. pr. tistega hrvatskega lastnika brodov v Trstu. V malo letih se je se svojo odlično vrednostjo dvignil visoko, postal lastnik več palač — milijonar. A njegov sin je — iredentist. Takih brodo-lastnikov imamo v Trstu več po številu, a po velikem delu jim otroci italijanski čutijo. Mi imamo v Trstu večkratnega milijonarja, čigar vse imetje preide — v italijanske roke! V vsem našem narodu je poznana neka velika slovanska hiša s kolonijalnim blagom. Nje lastnik je umrl, a dvajsetletni naslednik se že izpoveduje za — Italijana! To so poedini dandanašnji slučaji, ki padajo v oči, ali manjih prejšnjih slučajev je na stotine in tisoče, ki pomenjajo neprecenljivo narodno zgubo v Trstu. In vse to je delo tržaškega ambijenta. Ta je fanatično italijanski iredentistični. Pleni vse, česar se dotika. Najuspešneje sredstvo mu je — šola. Slovansko dete, ki obiskuje tržaške italijanske ljudske šole, posebno pa srednje šole, in ki ga mi okrog vratu, začel peti ž njim. Sredi pesmi pa je prenehal, izpustil pevca, se vzravnal, 111 ko je pravnik hotel peti št dalje, mu je nežno nastavil svojo btlo, polno roko pred usta in vzkliknil : „Si lentium!" Začel je nazdravljati madjarski domovini in madjarskemu narodu. Družba mu je burno pritrjevala. Edino le Karga-čević in Cerović sta ostala tiha. Nasprotno pa sta MuŽević in še bolj Baraković skoraj zblaznela samega navdušenja in razburjenja. In tako je Slo neprenehoma dalje. Gori v dvorani se je Že zdavnaj končal premor z večerjo, ko niti Muževič niti kdo drug ni pomislil na to, da bi se vrnil na ples. Prvi se je spomnil Baraković in zvlekel Muževića s seboj. Toda oba sta morala obljubiti, da se zopet vrneta po plesu. Konec zabave pri škofu je bil dolo čen opolnoči. Ko je minila polnoč, se je škof umaknil v svojo sobo poleg sobne kapelice, a družba se je začela razhajati. Muževič in Baraković sta še pomagala gospe Žitkovićevi, kontesi Oršićevi in še nekaterim drugim damam v oblačilnici pri oblačenju mantilj in šalov, potem sta se pa hitro izgubila v hodniku k Tivadar-jevemu stanovanju. (Pride Še.) ne ščiti narodna zavest v družini — kar se dogaja v redkih slučajih — se redno potaplja v morje tujinstva. In tu vrši svojo raznar odo valno misijo isto tako osemletni tržaški pobalin, kakor tudi najzavzetneji profesor. Tržaški Italijani vedo to in zato se z vsemi silami upirajo slovanskim šolam v Trstu. Ali to bi morali mi uvideti in bi morali vse svoje sile upreti na tem polju, ki pomenja za nas življenje ali smrt. V Soli je rešitev. Ali dosežemo šole od države, ali sijih ustanovimo sami z lastnimi sredstvi. Naš element v Trstu mora biti — radi uspešnega tekmovanja na kupčijskem polju — vešč tudi italijanskemu in nemškemu jeziku, ali treba, da je vzgojen od narodnih učiteljev, ki ga bodo — preskr-bivši ga s potrebnim zadnjem, da bo kos tujincu — istočasno utrjali v narodni zavesti, da se ne izgubi za svojo domovino in svoj narod. Ako bi mi razumeli veliko jaalogo narodnega napredka in narodne bodočnosti, bi posvečali Trstu največjo pažnjo. Trst je edino veliko mesto, v katerem se mi Istrani in Dal matinci svobodno gibljemo in v katerem znamo delati na veliko. V Trstu se stekajo milijoni, a milijoni v narodnih rokah so najmočneja zaščita narodnemu obstanku, a iz Trsta: prvenstvu na Jadranskem morju. Te dni sem čital polemike po naših novinah o ustrojenju narodnega sveta. Pisci so razpravljali samo o politiki in so kakor namenoma naglašali ono, kar je v oviro, da ne pride do tacega sveta. A nikomur ne prihaja na misel narodna trgovina, ki naj bi jo naš narod vršil v Trstu in po raznih ogroženih predelih naše domovine, za katero delo bi morale zastavljati vse naše stranke in vsi naj-sposobneji naši ljudje vse svoje moči. Izredni politični momenti zahtevajo tudi izreden dogovor in sporazum narodnih prvakov. Ali veliki gospodarski interesi, od katerih je odvisno tudi politično delovanje, zahtevajo trajno skrb in zavzemanje. In ti interesi so taki, da bi jih ne mogel zadostno braniti najspo-sobneji narodni svet, a mi naj se šele pravdamo, ali naj ga ustanove in v k a-teri namen?! Domaće vastL Cesarjev rojstni dan se je v Trstu prazaoval, kakor običajno, čim najslovesnejše. Na predvečer je bil mirozov vojaške In veteranske godbe po mestu in na Lloydovem štacijskem parniku „Stadiumu" so zažigali umetalne ognje. Včeraj dopoldne pa se je darovala pri sv. Justu slovesna služba božja, kateri so prisostvali vsi civilni in vojaški dostojanstveniki ter velikanska množica ob činstva. Vojaštvo |e imelo svojo mašo na vojašničnem vežbališču. Na predvečer it b lo le tupatam videti kako rasvetljeno hišo, r>a praznični dan pa je bilo videti zastave le na uradnih poslopjih. Cesar je z včerajšnjim dnevom dopolni svoje 82. leto. Konfiskacija. Včerajšnja številka našega lista zopet ni našla milosti v oSeh prestavnega našega državnega pravdništva, oziroma gospoda cenzorja pri c. kr. policijskem rav nateljstvu. Zalibog nimamo v rokah niti onega glasovitega konfiskacijskega fermana, da bi vsaj vedeli, kaj je bilo pravzaprav zaplenjeno. Vemo edino le toliko, da je bil zaplenjen članek na VII. strani. Naslova tega članka Bi ne upamo povedati, ker ne vemo, ali je bil tudi zaplenjen, ali ne, kajti če ne navedemo naslov, če je bil tudi zaplenjen, p vtem zopet — zbogom današnja številka ! Vemo pa v§»aj toliko, da ne smemo pisati prav nič več. Konfisciraju nas, ee kritiziramo javno upravo, zaplenijo nas, če smo toliko pridrzni, da izrečemo le besedico o kakem človeku, takem namreč, o kakršnih je rekel svoj čas neki avstrijski ministrski predsednik, da so služabniki davkoplače-valcov, zasežejo nas celo tedaj, če si upamo izpregovoriti o tistih ljudeh, ki nas hočejo z dušo in telesom, b krvjo in z mesom prodati našim preljubim „zaveznikom" onstran našega morja. Kaj naj torej še pišemo odslej ? Menda tako, kakor je svetoval Bvoj čas Prešernov „pisar" svojemu „učencu'*. — Kaj uši naj repo varje, kak' prideluje se krompir najbolji, kako odpravljajo se ovcam garje !". Menda Novi dohodi za pomlad in leto ! Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici v TRSTU, Via Barriera vecchia 38 in Via del Rettori 1, v GORICI, na Starem trgu 1. — V SPLITU, al. Star. suda 814. naznanja slav. občinstvu, da je preskrbela svoje prodajalne s svežim poletnim, črnim in barvanim obuvalom ličnega kroja in dela ter finega In trpežnega usnja. poštni paket 3 kg netto pristnega, naravnega pošilja franko po vsej monarhiji <3. PICCOLI lekarnar v Ljubljani proti pouzefja K 5*60. Pošilja se tudi v sodčkih in steriliziranih steklenicah. Moja stara izkušnja je in ostane, da je za odpravo poletnih mehurčkov kakor tudi v svrho dosege in ohranitve nežne, mehke kože in bele polti najbolj5e svetovno 2nano milo Iz lllijlvega mleka Steckenpferd, zntmke „Steckenpferd", Bergmann Sl Co., De§in (Tetschen) na Labi. Komad po 80 vin se dobiva v lekarnah, mirodilnicah, paifemerijah in drugih trgovinah. Kavno tako se je obnesla Bergmannova lili-jina krema „Manera" za ohranitev nežnih beiih damskih rok; v tubah po 70 vin. se dobiva povsod. prva in edina pisarna — v vojaški stvari — (Itencesijonlrana od c. k. n&mestnlitva) r Trst, ulica della Caserma 5, II. n. t Daja nasvete in informacije o vsem. kar se H tiče novačenja in vojaške službe. Izdeluje in odpošilja vsako vrsto prošenj vojaškega značaja — oproščenje od vaj, enoletno pro-stovolgstvo. ženitvo, dosezanje zakonitih ugodnosti glede prezenčne nlužbe, vsprejetja v vojaške šole itd. — Pooblaščena je zastopati stranke pred oblastnijami.— Reševenji hitro in točno. — Uradne are : Ob delavnikih od 9. predpoludne do 7. popoludne Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. opold. <■ ud noaegi It* ^SIB^BOIB 1_I H SI ZALOGA TOVARNIŠKEGA POHIŠTVA R. BLAHA- TRST ULICA CASERMA ŠT. 4. TELEFON 16-31. PREJ „MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU*4 POPOLNE UREDBE ZA HOTELE, PENZIJE, GOSTILNE IN KAVARNE. POHIŠTVO PO VSAKOVRSTNIH CENAH. SPECIJALITETA: DIV ANO POSTELJA („SPAVAJ PATENT") OD GLASOVITE - TVORNICE JACKEL Z DUNAJA. - UMETNI ZOBJE Plombiranj« zodov Izdiranje zobov brez = vsake bolečine = Dr. J. Čer mak V. Tuscher zobozdravnik koa.es. zobni tehnik BBBB3 X* K v) t 333E23B uMoa della Caserma štev. 13. II. n. Kron 6200I! AUTOMOBIL! FORD 19ii slijvefija t®varr.a sveta. IzdeloyanlB letno 40-000 v« odtrga 4!pa CHASSIS 20 HP *es? rezcl!) tipov ktdij ..FORD" Je najpopolnojia, najhitrejta ic najekoaoi&Unejia kfti J!h obtteji. - GEIIEBALNT ZASTOPNIK *NTON SKERL . TRSU Piazza Goldom 10—11, Tal. 1734 Valita oantralaa fl*'aga, Uu0a Baohl 16, vagal uliaa Soaohalli TELEFO« 2247. - 8TOCK PNEUM GOODRICH {■.mertkan«*«) Antoiaobiii na posodo po aunaiml o eni. V&ritTO In TsdrleTanja avtomobilov, — — Solidna povtruifca Milutin" ki naJ~ ,Odi Ullll fineiSi in Poskusite FIGOVO KAVO finejš najzdravejŠ! kavni pridatek. Dobiva se vs veh boljših prodajalničah. Proda alnica ur in dragocenosti O. Buclier (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst pr^R^t Corso it. 36. Bogati i/bor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja ?«taro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. ^DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE..^ PEKARNA Ivan Kocjan Trst - Vrdeia-Školj Št. 317 ima dvakrat na dan svež kruh na razpolago. — Sprejema tudi naročila za postrežbo na dom. Sprejema v pecivo vsakovrstne testenine. One zuierue. Snas* zsjamčeim. Jt. Grasperini, Trst Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo 5t 1C Prevozno podjetje 2051 ttfmi m^rtnutis bliriuuis&ti hm iz mitile, intoruauje n Ise POŠCLjATVE, POTEGA KOVCEOOV. NAJ DOGO VORNEjSS CENE, pgr Zastopstvo tvroke „CEMENT" Tovarn« cementa .PORTLAND* j Spijeta. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURZNCB. 3E □ b 3E Uelikanska zaloga pohištva in tapecari) :: Paolo 6asfwirtb :: TBST, oL Stadion it 6 - Telefon 22-85 (hUo siedtt renice) Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. Koiosaioi aber. J_II -=IE Stran IH to, t^amo da ne vemo, kje in kdo bo te „uši"* na naši repi, in kdo so tiste garjave ovce ! Za krompir bi Be že zmenili, namreč po tisti stari nemški, da ima najneumnejši kmet — debelejšega ! Sicer pa še nismo rekli zadnje besede v tej konfiskaciji. Vprašanje tistim, katerim gre: Ali smemo domačini, Slovenci še zahaj ati v restavracijo hotela „Balkan"? Z ozirom na postrežbo napam nam, je odgovor na to vprašanje, vsaj v zadnjih časih, zelo težaven. Še „Slovenec" in sokolski zlet. „Dan" priobčuje sledeči dopis: Tudi jaz sem se udeležil s svojo rodbino zleta na Bledu in sem se veselil novega zmagoslavja naših Sokolov. Minister Trnka s svojo gospo soprogo je videl sam, da se goji pri našem Sokolstvu telovadba s pravo češko vztrajnostjo in ljubeznijo. Videl pa je tudi, da se vedejo naši Sokoli skozinskoz kulturno ter da vlada med njimi vzorna di sciplina. Plitkih izzivačev in razgrajačev danes ni med Sokoli. Zvedeli smo pa tudi, da „Slovenčev" člančič proti zletu na Bledu ni imel prav nobene podi age ter da so se letoviščarjl tega zleta celo razveselili. Prišli so večinoma vsi na telovadlšče ter so svoje priznanje Sokolu glasno Izražalir. Gostje na Bledu so se počutili med Sokoli izvrstno ter so ostali tudi do konca ljudske veselice, ki je bila vsestransko jako dostojna. Mogcče pa je, da so se klerikalni Blejci zbali Sokolov, ker so slutili, da Sokolov nastop ne ostane brez vpliva na ljudstvo. V ostalem pa bi svetovali „Slovencu«, naj bi se brigal bolj za to, da poskrbi blejsko županstvo za večji re d po cestah in ulicah, kjer je mnogo ne snage, odpadkov, plevela, kopriv in celo podrtih šup. To pa modernemu letovišču ni v čast. Tudi samo nemški napis in razni bedasti dvojezični napisi bi se mo -rali odpraviti, oziroma omejiti na gotovo mero. Nemškutarstva je po gostilnah sploh preveč. Natakarice so celo po sta rih slovenskih gostilnah večinoma nemške itd. Tu bi bilo treba ostre metlje! Bled je krasen, a ostati mora slovenski. Napredek Bleda se ne sme vršiti na škodo domovine in naroda. Tujci so naši dobrodošli gostje, ki naj se počutijo med Slo venci kolikor možno ugodno, toda tujci nam ne smejo postati gospodarji. Za trimesečno sezono Bled ne sme prodati svojega slovenskega značaja. — Kako se morejo pustiti neokusni napisi grajske uprave na javni cesti in le nemški napisi na gradu ? Postrežba po gostilnah še daleko ni pri merna modernemu letovišču. V splošnem pa smo bili izletniki na Bledu lahko zadovoljni. Kakor marsikje, so tudi na Bledu češki gostje prav dobrodošel naroden kvas, Blejci, uvažujte Čehe za to še posebno!" — To so besede, ki jih je treba z obema rokama podpisati. „Slovenec", ki se je s tako vnemo vrgel na sokolski zlet na Bledu, ni dosedaj — kolikor se mi spominjamo — še nikdar našel besede graje za to, da so tudi po starih domačih gostilnah natakarice, ki ne razumejo slovensko, dasi je toliko naših pridnih in poštenih deklet, ki bi bile sposobne in bi rade sprejele take službe. Tu niti ne gre za kako navadno hujskarijo— „Slovencu" je namreč v zadnjem času vsaka slovenska narodna prireditev »naroona hujskanja**, čisto po receptu „Deutsche Wachtu in „Grazer Tagblatta" — temveč le za to, da dobe domači, slovenski ljudje koščka kruha, ki jim ga sicer odjeda tujec. Dobro bi bilo tudi, ko bi nam „Slovenec" enkrat povedal, kaj misli o saraonemŠkih in ne potrebnih dvojezičnih napisih na Bledu ? Pa, seveda, to so stvari, ki bi utegnile pregnati tujce z Bleda! Kajneda — „Slovenec" ? Hier wird nicht slovenisch gesprochen ! Pišejo nam : V trgovini z izgotovljeno obleko na Velikem trgu je nameščeno neko pisarče z imenom Marcuzzi. In ta čhvek je silno zrastel, tako, da hoče kar komandirati tam nameščene obrtniške delavce, prav tako, kakor da ima same rekrute pred seboj. Nekega dne je neki delavec slovenski nagovoril enega poslovodij, ker sta oba slovenske narodnosti. Hferatu je priskočil rečeni Marcuzzi in Je velel arogantno: ,Tu se ne govori slovensko I" Ali dobil Je odgovor, kakoršnega Je vreden človek, ki zatajuje svoj jezik. Mož je namreč Furlan, ali hoče biti Nemec. Jeza tare tega človeka, ker so v oni trgovini zaposleni večinoma Slovenci. Če se ne zadira vanje, pa se Jim roga, češ, da so — Francozi! Revše! AH bodi mu povedano tem potom, naj preneha enkrat s takimi neslanostmi in žaljenji in naj s poštenimi delavci spodobno postopa. Sicer mu hočerro drugače posvetiti in se obrniti na kompetentno mesto, da si zapomni. Slovenec. Na naslov uredništva „Domoljuba". Pro sim Vas, ne trudite se več z dopošiljanjem Svojega lista na mojo adreso. Ne zanašajte k nam kranjskega pogubnega strankarstva. Posebno za nas — vspričo težkega boja, ki ga bijejo tržaški Sloveči za svoj obstanek — bi bila kranjska politika usodna. Nisem proti veri — krščan sem, veren katoličan sem in opravljam svoje verske dolžnosti. Ali sem tudi naroden Slovenec in zato se ne morem strinjati z Vami. Zato tudi stavljam prošnjo, da bi ne usiljevali lista, ki propagira politiko, ki jo jaz obsojam. Fran Ob ersnel posestnik v Barkovljah Št. 521. Žalostne razmere na pošti v Trstu. Prejeli smo pod tem naslovom: V oddelkupis-monoš vladajo žalostne razmere. Promet se veča od dne do dne in množe se nove 4-5 nadstropne hiše. Nekateri okraji, določeni za pismonoše, so tako razsežni, da n! možno več točno opravljati službe. Slavna poštna uprava pa ne stori ničesar, da bi spremenjenim razmeram primerno preustrojila službo dostavljanja pisem, to je, da bi pomnožila osebje. Celo pritiska se od strani višjih, da v slučajih obolelosti med pismonoši mora eden delati za dva. Vedno pravijo, da nimajo ljudi. Seveda: ker ne plačajo primerno pa tudi noče nikdo več prositi k pošti, razun — 16-letnlh dečkov. Poleg naporne službe in slabega plačila vlada še nezaslišana strogost. In to celo tudi v naravnost smešnih malenkostih. Po zimi prihajajo n. pr. povelja, da pismonoša ne sme — držati rok v žepu, tudi ne pri najhuji burji in pri dežju nel! Poleti pa da morajo imeti vedno — zapete telovnike itd. itd. Radi tacih sekatur mora pismonoša trpeti v zimskem mrazu in poletni vročini. Če pada dež, Je moker ves dan kakor m!š in mora v takem stanju s polno torbo meriti nadstropja po hišah. Skoraj sleherni si nakoplje revmatizem, ali druge slabosti. Sedaj pa Je zopet prišlo novo povelje: da morajo vsi poštni uslužbenci pozdravljati g. vice-direktorja Tobiasa. Vse prav in tudi radi storimo to. Ali koliko jih Je, ki sploh poznajo tega gospoda? Saj ga ni nikdar v oddelek za pismonoše, da bi ga videli v lice. Naj pride torej enkrat v oddelek, tako-le med 7. in 8. uro zjutraj. Bo vsaj videl enkrat ob enem, koliko delo morajo opravljati pismonoše in kak zdravju škodljiv smrad vlada v tem oddelku! Po licu ne poznamo tega gospoda, po imenu pa — še preveč. Odkar Je on v Trstu, smo plačali več glob nego prej, odkar pošta obstoji. PomiloSčenJe. Poleg drugih kaznjencev je cesar ob priliki svojega rojstnega dne pomilostil tudi predsednika upravnega sveta oivše ljubljanske „Glavne posojilnice", dr. Matija Hudnika, ki je bil zaradi raznih ne rednosti pri omenjenem denarnem zavodu po ljubljanskem deželnem sodišču obsojen na tri leta Ječe. Dr. Hudnik, ki je bil zaprt v mariborski kaznilnici, je dosedaj prestal eno leto kazni in ste mu torej odpuščeni dve leti. Društvene vesti, Pevsko društvo »Trst'. Vabimo vse igralce in tamburaše, da se polnoštevilno u teleže vaje, ki se bo vršila danes ob 8 zvečer. Delavsko podporno društvo nazna nja svojim članom in prijateljem društva da bo obdržavalo svojo vsakoletno obletnico blagoslovljenja društvene zastave, v nedeljo dne 25. t.m. ob 8 zjutraj s sv. mašo v cerkvi sv. Antona novega. Zbirališče ob 7 in pol zjutraj pred društvenimi prostori ul. G. Galatti 20, cd koder se odkoraka 5 minut pred 8 z društveno zastavo in godbo na čelu v goraj navedeno cerkev. Podružnica CM za Prosek-Kontovelj in Zgonlk priredi povodom slavnosti „Hajd-riha" dne 8. septembra 1.1. na slavnostnem prostoru paviljon, kjer se bodo prodajala različna Jedila v prid Družbi. Odbor se obrača do rodoljubov za darove bodisi v denarju aH blagu. r prevzetje restavracije na postaji! ^ k, Usojam si tem potom obvestiti slavno občinstvo, da prevzamem z 19. avgustom t. L restavracijo na postaji J\ erpelje - Kozina. Moje dolgoletne skušnje na največjih kolodvorskih restavracijah monarhije jamčijo za dobro vodstvo; vedno bode moja skrb, da si. občinstvo vsestransko zadovoljim z jedili in pijačami prve vrste. — Za obilen obisk prosi z odličnim spoštovanjem FRANC HORAK, sedaj poslovodja do v restavraciji na postaji Nabrežina. J 99 Slavija ozn]- zavoro«, banka g Prnjl Rezervni fondi K 53,758.285-24. Izplačane odškodnine In kapitalije Kron 115,390.603 61. Dividend se je doslej Izpl. K 2^98.081-85. Po -velikosti draga vzajemna za var. naše države z vseskozi slo v.-narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavar. na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene. Glavni zastopnik v Trstu V. CEGNAR, ulica Caserma IZ, TELEFON St. 21-47. NUOVO JCdtet provinciate CNovi deželni hotel) Trst, la go Santorlo 4 (Fameto). n 40 sob, električna luč, ves komfort, n stroga snažnost. — Cene zmerne. ^ ALOJZIJ SKERL. TRATTORIA JUT flntlcn Pompel" Trst, Piazza Carlo Goldonl 4 Prlp«rote m tUTnama občlaitrn. - Todl m lrrrrtno tIm : tvu, Utrmko, furluuko la belo. dtalnfoldika piro. Domata kuhinja i lunoriftnlBl mrellml ta forkiml todlll. — Za oblim oblik m toplo,pri poroć* FRANJO MARIN ŠE K. Hai&s Scheidler == zofootetmik = fobotehnik Dr. Ferdinanda Tanzer Sprejema od 9—1 In od 3—6. 575 Trst, Piazza C. Goldonl št TI ,mt Goldoni' Trst, Piazza Carlo aoldoni it Z Pilate naravne In prve vrtte. ČMOplal ln Ilustracije. POSTREŽBA TOČNA. Za obilen oblik se najtopleje prlporote FRANJO MARINŠEK. Slovenci! Slovani! fe0^., edino slovenske urame In zlatarne v Trstu, Via del Rivo 26. Vsako popravo |&mči se za 2 leti, istotako tudi vsako naročbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji k svojimi Udani ALOJZIJ POVH. RUDOLF SCHTTLTZE - IZ BERLINA konoesijonlranl zebotehnlk —— Piazza Barriera vecchia. uhod ulica Sette Fontane Štev. 2, IL UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJŠI MODERNI TEHNIKI. JAMĆI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV. Zmerne cene z oziroin na razmere manj posedujočih slojev, s««** OPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. => SPREJEMA OD 9—1 IN 3—7, Mehanična delavnica F. Miheučič & : F. Venutti : Trst, Via Tiziano Vecellio 4. Popravlja In postavlja stroje ln parne kotle, parne motorje, na plin, benzin in nafto. - Industrij alne instalacije vsake vrste: mline, stiskalnice In Čistilnice. - Specijaliteta žag za kam nje, stiskalnice za grozdje; stroji za obdelovanje lesa - Izdelovanje - - oblik in uzorcev za testenine in biškote. - -Zaloga novih in starih motorjev, brizgalnic, strojev za vzdrževanje zidarskega materijala, mletje kave, .... droŽ in drugih tehničnih predmetov. • - - • Stran IV. .EDINOST" V Trstu, dne 19. avgusta 1912. Obletnica razvitja zastave društva „Velesila*4. Kakor že objavljeno, priredi pevsko društvo „Velesila* v Skednju v nedeljo dne 1. septembra 1912 vrtno veselico, oziroma koncert v gostilni gcsp. Ivana San-cin (Kokslj) v proslavo obletnice razvitja društvene zastave. Na programu bodo petje, godba in šaljiva tombola. Po koncertu se bo vršil ples na plesišču na planem do polnoči. Ker je diuŠtvo potrebno materijalne podpore, pričakuje obilne udeležbe od strani bratskih društev, od slav. občinstva in od naše vrle slovenske narodne mladine, da s tem pripomore * Velesili* do sredstev za nadaljno delovanje. Prijateljem petja bo dana priiika poslušati lepe možice zbore, kakor jih zna že to društvo proizvajati. V slučaju slabega vremena se koncert prenese na nedeljo dne 15. septembra 1912, ker v nedeljo dne 8. septembra t. I. bo slavnost 25-letnice bratskega društva „Haj-drih" na Prošeku, pri kateri sodeluje tudi pevsko društvo „Velesila". Začetek koncerta ob 4 pop. Tudi eventuvaina preplačila, cziroma darovi se bodo hvaležno sprejemali. 25Ietnica pevskega društva „Hajd-rih" na Prošeku. Nadaije so se prijavila k sodelovanju, oz. udeležbi sledeča bratska društva: 18. Telovadno društvo „Sokol" iz Komna, 19. Pevsko-bralno društvo „Draga" iz Svettga, 20. Pevsko društvo „Slavec" iz Ricmanj, 21. Pevsko društvo „Velesila" iz Skednja, 22. Pevsko društvo „Primorec" iz Trebč, 23. Pevsko društvo „Slava" iz Sv. M. Magd. sp., 24. Pevsko društvo „Zvon" z Opčin, 25. Sv. Ivanski cerkveni pevski zbor iz Verdele, 26. Bralno-pevsko društvo „TomaJ" iz Tomaja. V nadi, da blagovoli še katero slavno bratsko društvo sodelovati na veliki pevski slavnosti na Prošeku dne 8. septembra t. I. In s svojim nastopom oz. soudeležbo pripomoči k večji slavnosti dneva, prosimo nujno prijave v svrho takojšnje pravočasne sestave sporeda. Kolesarsko društvo „Balkan" priredi v aedeljo dne 1. septembra t. 1. veliko slavnost ©b priliki društvene petletnice in vseslo-vanske dirke. Slavnost ee vrši na dvorišču g. Draščeka na Opčinah, Na slavnosti sodelujejo razna pevska in športna društva, ter proseška narodna godba. Na sporedu je petje, godba, slavnostni govor, ki ga bo imel predsednik jurije velespoštovani g. Štefan Ferluga dež. poslanec in učitelj na Opčinah, ter plen, ki bo trajal do 11. ure zvečer. Dirkalo se bo iz bele Ljubljane. Dirkači dobijo razum srebrnega pokala (prvo darilo) še devet krasnih svetinj, tisti pa, ki pridejo v maksimalnem času dobijo malo pozlačeno svetinjo. Vse nagrade [spremlja v to namenjeni diplom. Nabira se darove za prvo a in peverone zelo po ceni ponnja Kumare An t. k. Linek v Znaj mu. Na zahtevo ceniki. 1654 Išče se gostilna JiS:«"^ na Inseratni oddelek Edinosti pod „Gostilna 61 14 Nižjeavstrijska rovalnica v Trt tu, ulica Barriera vecchia 14, II. sprejme sposobne zavarovalce agent* v Trstu in na deielu 1644 Nov pisalni stroj, dveletno garancijo. — Via Arsenale 4, Agenzia marittima. 1662 Kontorist rs Parno Ponudbe Kranjskem. na Josipa Medica, Št. Peter na 1641 IncvSra Ct^lfo mizarski mojster, Trat, ulica JOoip O^lld Belvedere št. 10. — Izvršuje vsakovrstna mizarska dela. 793 Pl*innPflP9 86 °bč'ĐStTU pordajalno krtač, rnjjurubd čopičev. Popravlja se vsakovrstne krtače po zmerni ceni. — Vida Koprive, via Massimo ,XAam dobrega mizaija. — Franc Dolenc, miza» iSbclll na Opčinah. 1658 V Narodnem domu Z^Z SE dom, na zahtevo meblovani. Naslov pove Inseratni oddelek „Edinosti". 1419 l/iiniiicm Etaro železo in kovine. A. Cerneca IVU|itlJt>in Trst, via deli' Olmo 12. 1401 fhpQn«) pripoznano sredstvo za uničenje ste Kl U Id 11 d, nic. Zaloga: ulica Stadion štev. 10. NaroČila: Ferriera TrBt 37, - Skrinjar. 4C5 Josip Gregorič, Trstu priporoča slavne* uou občinstvu tu in na deželi svojo dobroznano trgovino jeetvin in zalogo vsakovrstnega olja; po naročilu se pošilja tudi na dom; hvaležni pozdrav. £lanantlin me^lirana soba se odda takoj v UBIJAHUIU Nar. domu. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. 1415 Moderne spalne sobe delo izdeluje M. Majcen, mizar, ulica Relvedere 28. ogel Torquato Taaso. 55 Onh4 lepo meblovana s3 odda. — Ulica Salice OUDa §t 4, II. 1659 Oftat« trato« tasivvllati na teMrtifti tfditlrt „ftdlaMti" JStiton Srcigoj, Trsi ulica G ulia štev. 88. Priporoča slavnemu občinstvu svojo pokarflO 8 p odajo Jestvin in prodajo koloaiijal- blaga. Zaloga moke prvih vrst. Svež kruh trikrat na dan. - Cene smerne, postrežba Svoji k svojim ! točna. Svoji k svojim ! BSflHtr ANTON LENCEK trgovec z vinom in gostilničar v Trstu. PriporcČa slav. občinstvu svojo zalogo vina (istrsko, vipavsko, dalmatinaki opolo in kraški teran na drobno in na debelo v nllct della Zonta 9t. 5, kakor tudi svojo gostilno „Al gallo" na trgu pred vojašnico Piazza Caserma štev. 5, kjer ima na razpolago poleg omenjenih vin, tudi vedno sveže pivo in gorka in mrzla jedila. Cene zmerne Prednosti nove ,.0sramove" svetilke so sledeče: 1. V nateguj eni svetilni žici, ki zviša odpornost svetilke pri prevozu in v uporabi, 2. V nezmanjšanem prihranku 70 °/0. 3. V sijajni beli svetlobi. 4. V dolgotrajnosti. 5. V mali kupni ceni. Dobiva se povsod ! Osram - Lampen Gesellschaft m. b. H. Dunaj VII. 2. HUM DALMATINSKEM VIN)! (lastni pridelek lz Jesenic pri Omišu) mt Filip Ivanišević - Trst ulica Valdlrlvo št. 17. — Telefon št. 14-05 '- Prodaja na drobno In na debelo.--* 3 O STILNE r .AIl'Adrla*. ulica Nuova »t. II Is Al fratelli dalmati, ulica Zudecche it. S, v katar* — ■■•■ ■■ - toči svoja vina L vrat«. - * Avstrijska paroploviia del. drnžlia Jalnatia" vzdržuje od 1. maja 1912, sledeče glavne proge: Trst-Metkovlć A. (poštna). Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri pop. Povrat ek vsako soboto ob 615 nri zjutraj. Trst-Metković B. (poštna). Odhod iz Trsta v četrtek ob 5. uri popoldne. Povratek v sredo ob 615 uri zjutraj. rrst-MetkovIć O. (peštna). O d ho d iz Trsta v soboto ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6-15 uri zjutraj, rrst-Korčula (poštna). Odhod iz Trsta v torek ob 5. uri popoldne. Povratek v ponedeljek ob 6*15 uri zjutraj. rst-£lbenlk (poštna). Odhod iz Trsta v petek ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6. uri zjutraj. Tr«t Makarska (trgovska). Odhod iz Trsta vsako sredo ob 6. uri popoldne Povratek vsaki ponedeljek ob 1'15 uri pop. Tr»t-Vt« (trgovska). Odhod iz Trsta v soboto ob 7. uri popoldne.w Povratek vsaki četrtek ob 7' 15 uri popoldne Odhajanje In prihajanje ulakcn od 1. maja naprej. Časi za prihod, oziroma odhod so naznanjeni po srednje-evropskem času. C. kr. državna železnica. Odhod iz Trsta (Campo Marzio). 5.00 B Herpelje, (Rovinj), Pula. 5.22 M do Poreča in medpostaje. 5.55 O do Gorice (in Ajdovščine). 7.30 B Gorica, (Ajdovščina), Jesenice. Beljak, Celovec, Linec, Praga, Draždane, Berolin. 7.37 O Herpelje, Divača, Ljubljana, tarnaj. 8.30 B Gorica, Jesenice, Trbiž, Ljubljana, Beljak, Dunaj. 9.05 O Općina, Jesenice, Celovec, Dunaj, Pra». 9.10 O Herpelje, Rovinj, Pula. 9.15 M Koper le do Buj. 11.00 B Gorica, Jesenice, Celovec, Monakovo. 12.48 O Gorica, (Ajdovščina), Jesenice, Ljubljaaa, Celovec. 2.40 M Koper, Buje, Poreč. 4.15 O Gorica, Trbiž, Beljak, Celovec 4.42 O Herpelje, (Divača, Dunaj, Rovinj j. Pula 0.00 E Gorica, Beljak, Monakovo, Pariz. 7.35 M Koper, Buje. 7.40 O Opčina, Gorica, Ajdovščina. 8 22 B Herpelje, Divača, Dunaj, Pula. 8.40 B Gorica, Jesenice, Beljak, Celovec, Linec, Praga, Dunaj. Monakovo. 10 39 O Gorica, Jesenice, Beljak, Inomost. Monakovo. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih : 2 14 O Herpelje-Divača. 2 20 0 v Gorico. 5.00 O v Koper-Izolo-Portorose. Prihod v Trst. 5.47 O Iz Dunaja, Solnograda, Celovca. Mona-kova, Inomosta, Bolcana, Beljak?, Ljubljane, Jesenic^ Gorica. 7.04 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herprlj). 7.25 0 Iz Gorice (Ajdovščine). 8.25 M Iz Buj (In modpostaj). 9.00 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linc& Ds naj a, Celovca, Beljaka, Jesenic. Gor4.®* (in Ajdovščine). 9 35 0 Iz Pula (iz Rovinja). 10 17 0 Iz Jesenic, Gorice In medpostaj. 11.29 E iz Parizu, Monakova, Beljaka, Gorica 12 43 M Iz Poreča in medpostaj. 2 00 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Goric« (Ajdovščine) Berlina, Draždan P-at.e. Dunaja. 07 0 Iz Pule, Herpelj ln medpostaj. 4 32 M Iz Buj in medpostaj. 3 36 B Iz Dunaja, Celovca, Gorice 7 00 0 Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Trbiža, Ljub Ijane, Jesenic, Gorice. 7.05 0 Iz Pule, Rovinj, Herpelje, Dtvača, Dunaj. 730 B lz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Oa-naja, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščine). 8.14 B Iz Berlina, Monakova, Dunaja, Jesenic. G >nce 10 00 M iz Poreča, Buj, Kopra. 10.28 0 I* Pulo (Rovinja) Dunaja (čez Div>wS Ki 15 0 lz Dui aja, Celovca, Beljaka, Goric« Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih : O 30 O iz Portorose, Kopra. 9.37 O^iz Gorice. 9 41 O iz Divače, Herpelj. Južna železniea. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione] .42 B preko Cervinjana v Benetke, v Kim, Mi »n, Videm Pontebo, Čedad in B do Kormii a (Cormona) preko Nabrežine. 6.20 O do Gorice preko Nabrekne. 8 00 E v Kormin, Videm, Benetke, Milan Paril London. 8.10 B v Ljubljano, Dunaj, Keko, Zagreb, Bud:o-peSto. 9.20 B preko Nabrežine v Kormin, Videm. Milaa Rim. 9 00 O preko Kormina v Videm In dalje in O preko Tržiča v Ćervinjan. 9 55 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, iJudim.. 14.10 O v Kormin in Videm. 12.10 O preko Cervinjana v Benetke—Milan. 145 O v Ljubljano, Celje, (Zagrebj. 4.10 0 v Kormin (se zvezo v AjdovBčinol Vid. m Milan itd. 6.10 O v Ljubljano, Dunaj, Keko. 6.85 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Keko. 6.50 preko Červinjans £ v Benetke, Milan K.m preko Kormina v .Videm. 8 05 B v Kormin in Italijo. $».42 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto B.20 O v Kormin (se zvezo t '''ervinjan) 11.46 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Bodimptdlo Prihod v Trst. 6 10 O c Dunaja, Budimpešte. 6.30 B t Dunaja, Ljubljane, Cstendo in Loud na. 7.40 O is Kormina in Červinjana preko Bivla. 8.50 B iz Italije preko Kormina m Nabrežina. 9 15 B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpelvs in Keke. 1J.25 O s Dunaja, Ljubljane in Keke 10 50 B lz Kormina preko Bivia in B Is IvaJ.c preko Červinjana. 12.13 0 is Italije preko Kormina in Nabrežin*;. 3.07 O is Italije preko Červinjana is Bivia 2.17 0 is Celja iu B iz Ljubljane, Zagreba, Kei« 410 O iz Vidma, preko Kormina in Bivia. 5.85 O z Dunaja, Budimpe&te, Keke, Zagreba 6 55 0 iz ltalalije prežo Červinjana in Nabrežia 3.3« o i* Italije preko Kormina in Nabre&ne 8"80 B iz Italije preko Kormina in Kabretin« 8.51 B z Dunaja in Budimpe&te. 9.00 E iz Londona, Pariza, Hilana, Bene** k Vidma in Kormina. 11 03 0 iz Vidma preko Kormina in Bivia m lz Italije preko Červinjana. OPAZKE. Mastne številke značijo popoldne, O — osebni vlak, B — brz sv lak, M — mstanoo.