GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
OBMURSKE OKRAJE
Štev. 47 — Leto II.
Murska Sobota, 23. novembra 1950
Cena 3 din
Uredništvo in uprava: M. Sobota. Trg Zmage — Ček. račun: Narodna banka Murska Sobota št. 64-903-121 Naročnina: Celoletna 100 din, polletna 50 din, četrtletna 25 din
Črnogorci so nam pisali — Pišejo našemu ljudstvu preko svoje Fronte in so pismo naslovili na našo frontno organizacijo. Naša dolžnost je, da s tem pismom seznanimo vse naše ljudstvo, kateremu je namenjeno Pišejo nam ljudje iz okraja Danilovgrad. Marsikateri bo pomislil, zakaj so se spomnili na nas prav sedaj in zakaj nam pišejo prav v tem času.
Ponosni Črnogorci pišejo tako-le: »Narodnoosvobodilna borba je prizadejala našemu okraju ogromno škodo. Sovražnikove granate in bombe so razdejale naše domove, upepelile naše mi in mesta. Imeli smo ogromno žrtev, mnogi naši partizani so obležali v planinah v borbi s sovražniki naše domovine. Toda mi smo vztrajali v borbi in dočakali smo dan svoje in vaše svobode.« Tako skromno pišejo Črnogorci o svojih materialnih in ljudskih žrtvah. »Po vojni smo pristopali h gradnji naših požganih domov, kajti v okraju ni ostal noben dom nepoškodovan. Še več! Pristopili smo tudi h graditvi nove železniške proge, ki danes pelje skozi naše kraje, gradimo mostove in nove ceste. Tudi bolnišnico smo si zgradili in nove šole, v katerih dvigujemo svojo kultno raven. Ob izviru Zete pa gradimo novo hidrocentralo. Še eno centralo pa gradimo na Slapu. Za dvig proizvodnje na naših poljih delamo s polno paro na melioraciji Bjelopaviške ravnine.«
Tako pišejo Črnogorci, ki so po vojni postali borci za socializem, ki se borijo za to, da dvignejo svojo domovino na raven ostalih naprednejših republik.
Navajajo nam v pismu količine svojih pridelkov. Naj sami spregovorijo: »1949, leta smo pridelali v našem okraju 600 tisoč kilogramov pšenice, 100 tisoč kilogramov rži, 100 tisoč kilogramov ječmena in prav toliko kilogramov ovsa, a pridelali smo tudi mililijon in tri sto tisoč kilogramov koruze.«
Letos pa je suša zadela vse naše republike. Saj tudi mi sami v našem okraju močno občutimo njene posledice. Žito je slabo rodilo, pridelali smo malo manj krompirja, tudi proso in ajda nista bili najboljši. Poslušajte, kaj pišejo o suši naši bratje iz Črne gore: »Vsled suše smo v l. 1950.
 pridelali le 130 tisoč kilogramov pšenice, 7 tisoč kilogramov ječmena, 19 tisoč kilogramov rži, 26 tisoč kilogramov, ovsa in 72 tisoč kilogramov koruze, kar pomeni, da nismo dobili vrnjenega skoraj niti semena, posebno pri koruzi. Prav tako je pri krmilnih rastlinah.«
Če primerjamo pridelke naših bratov iz Črne gore s pridelki, ki smo jih dobili v našem okraju, moramo priznati, da smo pridelali več v južnih predelih naše domovine niso imeli dežja že od meseca januarja. Niso pridelali niti grozdja, ki sicer redno rodi. Posušilo se je. Ali je čudno, da nam ti ljudje pišejo pismo.
Naša vlada je leta 1946. pomagala sosednjim državam v težavah, ki jih je prizadejala suša, posebno v Romuniji in Albaniji. S tem je naše ljudstvo z dejanji dokazalo, kaj pomeni socialistična pomoč ljudstvu v 
sosednjih državah. Sedaj pa je naša dolžnost, da prav isto pokažemo tudi pri pomoči bratskim republikam. Tudi nas je suša oškodovala za ogromne količine pridelkov, toda naše južna kraje je še za veliko več.
»Pri nas so nastale težkoče vsled nesrečne letine, toda mi jih bomo premagali,« pišejo ponosni Črnogorci, »ker verujemo v svojo Partijo, verujemo v svojo oblast, verujemo v pomoč svojih bratskih republik.«
Prvi ukrep naše vlade že poznamo. »Varčujte!« je navodilo naše Partije in vlade. Vlada pa se je obrnila tudi na ostale države za pomoč. Prav te dni je pristal v naši luki parnik »Makedonija«, ki je pripeljal prvo pomoč iz Amerike. Prišle bodo še nove pošiljke, toda do tedaj je nujno potrebno, da sami priskočimo na pomoč ostalim republikam.
»Vaša  pomoč bi nam bila zelo dobrodošla in bi prišla v dneh, ko smo je najbolj  potrebni«, pišejo ljudje iz okraja Danilovgrad. »Svoje naloge, ki so za nas častne, bomo še nadalje kljub vsem neprilikam in težavam častno izvrševali,«  je ponosni odgovor ljudstva, ki potrebuje pomoč.
Naša vlada je delavcem in nameščencem zmanjšala mesečne količine hrane, predvsem v moki za 10%, da lahko pomaga potrebnim. Ali ne bi 
kazalo, da bi naš okraj pristopil k taki akciji za pomoč okraju Danilovgrad, da bi si en mesec odtrgali 1 ali 2% od svoje skromne zaloge? Ali bi bilo težko, če bi vsaka naša hiša dala vsaj kilogram žita ali krompirja ljudem, ki so se za časa vojne tako hrabro borili, in ki se še danes, borijo za izgradnjo svoje republike. V svojem pismu se obvezujejo, da bodo še nadalje častno izvrševali svoje naloge,
»Vse vaše delovne ljudi najtopleje pozdravljamo in jim bratsko segamo v roko. Prebivalci okraja Danilovgrad.«	
Tako končujejo svoje pismo Črnogorci.
Kaj je naša naloga?
Tovariši partijci, tovariši frontovci, tovarišice-članice AFŽ, mladina, tovariši in tovarišice, ki niste še v nobeni od naših organizacij, pristopite k delu, ki bo olajšalo življenje ljudstvu, ki se z nami, bori za iste cilje. Orgazirajte na vasi akcijo za pomoč, dokažite, da je ljudstvo našega okraja v resnici socialistično, da razume, kaj je to socialistična pomoč, ker s tem svojim delom bomo dali najboljši odgovor vsem klevetnikom naše države in našega ljudstva, pokazali bomo tudi državam, ki pomagajo s svojimi pošiljkami našemu ljudstvu, da smo res vredni tuje pomoči; ker si tudi sami pomagamo. Tovariši in tovarišice, na delo!
Že v zgodnjih jutranjih urah je zaključilo volitve veliko število vasi murskosoboškega okraja. Med njimi Središče, Čepinci, Markiševci, Nemčavci in drugi. Frontovci madžarske manjšine v Središču so končali volitve med prvimi. Po volitvah so navažali gramoz na ceste, popravljali jarke itd. Zadružniki v obmejni vasi Kramarovci, kjer so zaradi zadnjega deževja z jesensko setvijo nekoliko zaostali, pa so šli delat na polje.
Tudi v dolnjelendavskem okraju niso zaostajali
V dolnjelendavskem okraju je bilo dokaj dobro razpoloženje med frontovci, saj so vendar izbrali nove odbornike v frontne odbore. Že do devete ure je zaključilo volitve s 100 odst. udeležbo 8 vasi m sicer Tri mlini, Kamovci, Denica, Pince-kolonija, Bukovnica, Breznica, Mala Polana in Petišovci. V Lendavi pa so zaključili že  dopoldne ob 9. uri prav tako s stoodstotno udeležbo.
Volilni rezultati po okrajih so sledeči:
Okraj Murska Sobota, ki ima 13.110 članov Fronte, je imel udeležbo 99,04 odst. Postavljenih odbornikov v osnovne  organizacije je bilo 1294, od teh je bilo izvoljeni 285, a v okrajni zbor        1052 izvoljenih pa 212 članov.
V okraju Gornja Radgona je število članstva 13,368, udeležba na je bila 97,43 odst. Predlaganih kandidatov v osnovne organizacije 881, izvoljenih 611, a v okrajni zbor 320 in izvoljenih je bilo 150 članov. 
Dolnjelendavski okraj ima število članstva 7 740 z udeležbo za volitvah z 98 09 odst. Predlaganih kandidatov v osnovne frontne odbore so imeli 419, od tega je bilo izvoljenih 292 članov v okrajni zbor pa je bilo predlaganih 209 a od teh je bilo izvoljenih 160 članov.
Ljutomerski okraj pa ima število članstva 11.665 z udeležbo volivcev 99. 08 odst. O predlaganih kandidatih pa naše uredništvo še nima popolnih podatkov.
Nekaj besed o ,,Obrambi in napadu" partizanskega pohoda
Z veseljem smo mladinci pričakovali preteklo soboto, ko se je priredil »Partizanski napad« na Mursko Soboto. Nekateri smo občutili to že med vojno in prve dni po osvoboditvi, ko so uničevali zadnje fašistične tolpe. Popoldan je bil topel ter je izgledalo, da noč ne bo hladna. Odšli smo izpred OLO na položaje. Določeni so bili komandirji. Vsak  je vedel za svojo, nalogo. Postavili, smo straže in čakali jutra. Noč je bila dolga, posebno za naše komandirje in štabi, ki so nas okrog polnoči ponosno obiskali, a na žalost nekoliko vinjeni
Prišel je član štaba in svetil z žepno baterijo vzdolž proge, kjer so bile naše straže in jim glasno pripovedoval ter razlagal položaj. Komandir prvega voda I. čete pa je kar naročal mladincem, naj si naberejo kamenja in poiščejo palice, da bodo sovražnika odbijali. Ali je bilo to prav? Razumljivo, da ne! Izdal je tudi povelje, naj vsi ležijo na tleh, čeprav je bilo blato. Jasno, da ta-
kega povelja mladinci niso izpolnili, zaradi česar jih je komandir imenoval barabe. Drugo pa je bilo to, da so jim debela drevesa dajala odlične zaklone in zraven tega je bila tema, da jih nihče ni opazil.
Namen »Partizanskega pohoda« je bil nedvomno odličen, toda na žalost moramo ugotoviti, da se je že izvedba izjalovila. Da omenim samo nekatere primere:	Napadalci iz Martjancev
so jurišali na odprt mitraljez in proti ognjem mitraljeza metali kamenje, katerih trdoto je občutil marsikateri nas mladincev. Pomikali smo se proti mestu in naleteli smo na skupino, ki je bila »oborožena« s koli. Pomikal sem se previdno za steno, kar naenkrat skoči proti meni tovariš s kolom, če ne bi odskočil, bi me sigurno udaril po glavi. Mojega tovariša so pozneje zgrabili za roko in ne vem s čem mu odrgnili kožo. Mislim pa, da bi se nekateri tovariši lahko vzdržali, da v času napada ne bi bili vinjeni.
Stran 2
»LJUDSKI GLAS«
M. Sobota, 23. novembra 1950
Ljutomerski usnjarji tekmujejo na šahovski način
Na poslopju tovarne usnja v Ljutomeru so na dan, ko se je vršila III. okrajna partijska konferenca, izobesili nov grafikon. Še isti večer so prve številke prikazovale uspehe medsebojnega tekmovanja proizvodnih brigad v obratu, ki so se odločile za šahovski način tekmovanja. Delavci, večkratni udarniki so sklenili, da proslavijo ta dan s tem novim načinom tekmovanja, ki ga do takrat v obratu še niso poznali. Ko so delavci računali, koliko jim še manjka do izvršitve letnega plana so uvideli, da bo treba napeti vse sile za njegovo pravočasno izvršitev. Treba je bilo zamašiti tiste proizvodne »vrzeli«, ki so nastale ne po njihovi krivdi, temveč zaradi pomanjkanja surovih kož in drugih surovin, ki so potrebne za izdelavo usnja.
V tekmovanju vodi proizvodna brigada »Mirka Jureša«
V strojilnici je izredno živo. Tam dela brigada »Mirka Jureš«, ki jo vodi 6 kratni udarnik Bratišek Leopold. Strojarji Golob Franc, Mulec Avgust, Trajber Franc in Makovec Alojz, se ne dajo prekositi. Hitro jim gre posel od rok. Ustrojene kože dajejo na kup, ki se hitro veča. Počivajo takrat, ko jim sirena v obratu naznani Čas četrturnega počitka. Nato se borba nadaljuje. »Jureševci« med seboj le malo govore, saj čas biti. Vsak prijem mora biti hitro in vestno opravljen, saj ne tekmujejo samo v proizvodnosti, marveč tudi v kvaliteti izdelkov in delovni disciplini. Tako jim hitro mine čas. Ko pa spet zatuli sirena, se »Jureševci« oddahnejo, zaupno pogledajo svojega brigadirja in njihove oči izprašujejo, koliko so naredili preko 100 odstotkov. Brigadir jim vedrega in nasmejanega obraza lahko odgovarja, saj dosežejo vsak dan za 10 do 20 in še več odstotkov preko obvezne številke. Ko pospravijo svoje stvari, se še kaj radi ustavijo pri grafikonu, ki jim pove, koliko tekmovalnih točk so zaslužili. Pretekli petek so se pri grafikonu dalje časa pomudili, saj jim je kazal v njihovo korist 30 priborjenih točk. Ko pa so z deske razbrali, da imajo pred seboj resnega tekmeca, Staničevo brigado z 29 točkami, so se le make spogledali. V njihovih očeh je bilo razbrati sklep, da drugi dan ne bodo odnehali. S to odločitvijo so šele krenili iz obrata na svoje domove.
Po zgledu Juriševcev gredo ostale brigade
Pri namakanju surovih kož delajo brigade »Toneta Ribiča«. Njihov brigadir je 8-kratni udarnik Stanič Franc. Njihovo delo zahteva mnogo naporov, ki pa jih »Ribičevci« vedno predlagajo Včasih stopi kateri izmed njih v strugarnico, da vidi sosede iz »Jureševe«. Vedno, ko se vrne, se brigadirji še bolj zganejo, kakor da bi čutili, da so jim sosedi resni tekmeci. Delovni polet njihovih sosedov jih vzpodbuja in jim daje volje, da vztrajajo v tekmovanju, ki jim je doslej prineslo drugo mesto. Samo za eno točko so za Jureševo brigado, zato bodo poizkusili, da jih dohitijo.
Brigada »Ignaca Ficko«, ki dela na ročnem odstranjevanju mesa s surovih kož, ima 27 točk. Njihov brigadir 10 kratni udarnik je duša brigade. Tam, kjer se dokončno izdela usnje, kitijo delavci iz brigade »Nandeta
Magdič«, ki so si doslej priborili 26 točk. Za njo pa sta brigadi »Ignaca Lipovca« s 16 točkami in »Rajhova« brigada z 11 točkami.
Z zavestnim delom je delavski svet odpravil neupravičene izostanke
Člani delavskega sveta se večkrat med seboj posvetujejo, kaj bi bilo potrebno še ukreniti, da bi uspehi v tekmovanja bili boljši. Sklenili so napovedati oster boj neupravičenim izostankarjem. V času tekmovanja so dosegli lepe uspehe, tako da sedaj v obratu ni niti enega neupravičenega izostankarja. Bolezenske in upravičene izostanke pa so znižali od 6% na 3,5%. Z izboljšanjem mehaničnega dela je delavskemu svetu uspelo obdržati kakovost  izdelkov, za katere letos še niso prejeli nobene reklamacije, ki bi grajala izdelavo usnja.
Doslej so v obrata izpolnili 92% proizvodnega plana. Delavski svet je na zadnji seji sklenil, da bo obrat izvršil proizvodni in finančni plan do 20. decembra, plan asortimana pa pa do novega leta. Prav sedanje šahovsko tekmovanje bo pripomoglo k uresničitvi tega važnega sklepa.
V prihodnjem mesecu bodo v tovarni usnja koristno uporabili izkušnje iz šahovskega tekmovanja, ko bodo prešli na turnirsko tekmovanje. Njihova najboljša brigada se bo pomerila z brigadami iz obratov Lenart in Konjice. Tekmovala bo v delovni disciplini in v kakovosti izdelkov. Sele to tekmovanje bo v resnici pokazalo, kaj zmorejo ljutomerski usnjarji v borbi za naš Plan.
Kontrolna komisija je pogledala na prste špekulanta
Pri pregledu poslovanja KLO Bolehnečica (okraj Ljutomer) so kontrolni organi ugotovili, da je predsednik KLO Vrbnjak Jože vršil zaupano dolžnost zelo malomarno. Kot predsednik je  zniževal obvezno oddajo svojim sorodnikom in prijateljem, zviševal pa oddajo drugim kmetom, tako da ti niso imeli niti semena za setev. V finančnem poslovanju so tudi ugotovili primanjkljaj. Kot živino-
rejski brigadir KDZ Bolehnečice je tudi odgovoren za izredno slabo stanje živinoreje, a soodgovoren je za nerednost v zadrugi, ker kot predsednik nadzornega odbora ni storil prav ničesar. Zadevo bo obravnavalo javno tožilstvo. Javnost ostro obsoja tako delo bivšega predsednika KLO in zahteva pravično kazen.
Okrajna kontrolna komisija Ljutomer
Soboški gimnazijci
utrjujejo s krožki svojo znanje
Že tretji mesec poteka, odkar je mladina gimnazije začela s poukom. Tudi prva redovalna konferenca je minula, ki pa ni prinesla zaželenih rezultatov. Osmi razred je dosegel le 42 odstotkov pozitivnih ocen, nekateri razredi pa so še slabše. Letos je tudi ocenjevanje strožje, ki pa je potrebno zaradi temeljitega obvladanja snovi. Izven šole pa je mladina dosegla nekoliko dobrih rezultatov. Mladinska konferenca, ki se je vršila koncem oktobra, je kritično pregledala dosedanje delo ter dala smernice za bodoče.
Danes deluje na gimnaziji prirodoslovni krožek, ki je imel že troje predavanj, filmski krožek, ki je imel že štiri predavanja in za katerega je precejšnje zanimanje. Ker krožek te vrste ne obstoja v Soboti, bi bilo zaželeno, da se ga tudi drugi udeležujejo. Tu obravnavajo predvsem na-
stanek in razvoj filma ter presojajo filme, pogovarjajo pa se tudi o filmskih igralcih, režiserjih itd. Pevski zbor, ki ima letos skoraj dvajset članov več kot lani, ima tedensko dvakrat vaje. Tudi plesna skupina je že vadila. Dramatska pa bo kmalu začela z delom. 
Velika nesreča na Savi. 15. novembra okrog 3. ure zjutraj se je zaradi hudega neurja potopil brod pri Orašlju, v bližini Brčkega. Utonilo je 94 ljudi, rešil se je samo neki invalid. Nesrečo so zakrivili potniki sami, ker so se vkrcali na brod navzlic temu, da brodnik zaradi hudega neurja ni dovolil prevoza. Ljudje pa so z vozovi vred in brez brodnika odrinili proti drugi strani. Ko je bil brod že daleč od obale, se je steber, na katerem je bila pritrjena jeklena vrv, podrl. Deroča reka je odnesla brod, ki se je potopil s potniki vred.
Saboterji obvezne oddaje pred sodiščem
Pred Okrajnim sodiščem v Gornji Radgoni se je pretekli petek zagovarjala skupina obtožencev, ki namerno niso izpolnili obvezne oddaje in so soodgovorni za motnje v prehrani našega delovnega ljudstva. Med drugimi so se zagovarjali: velika kmetica Vogrin Marija iz Sp. Ščavnice, ki ima 16 ha zemlje in ni oddala 1439 kg žitaric in 80 kg masti. Obsojena je bila na 85.000 din denarne kazni. Veliki kmet Vrbnjak Franc iz Ihove ni oddal 1932 kg žitaric in 15 kg masti in je bil obsojen ha 1 leto odvzema prostosti s prisilnim delom. Roškarič Angela, velika kmetica iz Krivega vrha s 36 ha zemlje, od katere ima 22 ha obdelovalne, kljub predkaznovanju z 80.000 din ni oddala še 1197 kg Žitaric in 10 kg masti ter je za to prejela skupno kazen všteto s prvo 125.000 dinarjev. Kegl Franc, veliki kmet iz Čagone v KLO Cerkvenjak, je dolgoval državi 740 kg žitaric, 117 kg mesa in 24 kg masti, dočim od predpisa oddaje 1250 mleka ni oddal doslej niti litra. Kegl je bil zaradi tega obsojen na 1 leto odvzema prostosti s prisilnim delom in zaplembo vsega premoženja. Kmet Žižek Ivan iz Sp. Ščavnice je bil v zaostanku za 946 kg žitaric ter od predpisanih 2700 l mleka ni oddal niti litra. Obsojen je bil na 70.000 din denarne kazni. Veliki kmet Žnidarič Ivan iz Črešnjavc, ki poseduje nad 17 ha zemlje, ni oddal državi 3484 kg žitaric ter namerno ni hotel posejati predpisanih površin. Krompirja dolguje
2157 kg, čeprav bi ga lahko oddal Obsojen je bil na 80.000 din kazni, Veliki kmet Bratuša Vincenc in njegova mati Amalija imata 16 ha zemlje ter je njuno gospodarstvo med najbolj zanemarjenimi v Krajev. ljudskem odboru Benedikt, žitaric še dolgujeta 1.121 kg, 475 kg mesa in 98 kg maščobe. Od 800l. obvezne oddaje mleka nista oddala niti litra. Od 10 glav obvezne reje goveje živine sta redila le 2 glavi in od predpisa reje 16 svinj le dva mala prašiča. Bratuševa še imata danes na njivi nepospravljen oves in ajdo in nista posejala v času jesenske setve niti zrna. Sodišče je obsodilo vsakega po dve leti odvzema prostosti s prisilnim delom in na zaplembo celotnega premoženja.
Takšnih zadružnih instruktorjev ne rabimo
Pred dnevi sta se pred okrajnim sodiščem v Dol. Lendavi zagovarjala zaradi kaznivih dejanj zoper uradno dolžnost Horvat Anton, načelnik uprave za zadružništvo, in Gjura Mirko, inštruktor za zadružništvo.
Oba obtoženca sta bila službeno poslana v KDZ Kamovci, da odbereta dopitane prašiče, ki bi jih zadruga po planu za mesec oktober morala oddati 15 kom. Odbrala sta deset za oddajo sposobnih prašičev. Med tem je Gjura začel nagovarjati predsednika KDZ Domanjka, naj proda njemu enega pitanca v teži 110 kg in mu je za njega ponudil 13.000 dinarjev. Predsednik KDZ se ie temu upiral in njima predočil, da to ni dovoljeno, zlasti še, ker je zadruga tega pitanca in krmo za njega dobila od države. V kupčijo se je tedaj vmešal Horvat in zatrjeval, da poverjeništvo za kmetijstvo OLO nima nič proti in da je taka prodaja dopustna. Po nagovarjanju, ki je trajalo celo uro, je obema uslužbencema uspelo
 prepričati predsednika KDZ, da ie prašiča prodal za 14.000 dinarjev, ki ga je Gjuro čez dva dni odpeljal na svoj dom. Nekaj dni pred tem pa je Gjura na svojem domu zaklal enega težjega prašiča.
Posledica takšnega »prepričevanja« je bila, da je KDZ v mesecu oktobru oddala namesto 15 samo, 5 prašičev, saj sta oba obtoženca dokazovala, da si lahko zadruga pomaga iz finančnih težav s tem, da prašiče na prosto proda. Tudi zadruga je bila oškodovana, saj bi lahko od države prejela po prostih
 cenah za pitance najmanj 17.000 dinarjev. Oba obtoženca bi se morala zavedati, da zadrugo goljufata.
Na glavni obravnavi sta dejanje priznala in se poskušala opravičiti s tem, da sta zadružnikom svetovala, naj za to vsoto kupijo drugega prašiča in ga dopitajo. Vsled njunega početja se KDZ Kamovci ni čutila dolžno oddati odbrane prašiče, kaj šele, da bi dosegla postavljeni plan. Razumljivo ie tudi. zakaj druge zadruge v lendavskem okraju spričo takšnih »inštruktorjev« niso izpolnile plana odkupa prašičev.
Ljudsko sodišče ie oba obtoženca za to koristoljubno dejanje spoznalo za kriva in odmerilo Horvatu 5 mesecev in Gjuri 6 mesecev odvzema prostosti v prepričanju, da bo izrečena kazen imela vzgojni učinek na oba obtoženca in tudi na druge drž. uslužbence.
M. Soboto, 23. novembra 1950
»LJUDSKI GLAS«
Stran 3
Naša književna priloga
Pred mesecem smo izdali 1. številko književne priloge »Ljudskega glasu«
—	»Odmevi«, ki je razveselila širok krog naših bralcev. V tem času je uredništvo sprejelo več pisem, kjer nam naši bralci sporočajo, kako so zadovoljni z našo prilogo in kaj še v nji pogrešajo. Eno tako pismo vrednišivo v celoti objavlja.
Kakšno mnenje ima naš bralec o književni prilogi?
Ta številka časopisa se mi je zdela nenavadna po svoji debelini, zato ni čudno, da sem jo z zanimanjem odprl. Pritegnil me je debeli tisk sredi lista: »Ljudski glas«
—	književna priloga, številka 1. Nato sem pogledal po straneh in prebral nad stolpiči: »Odmevi«. Prebral sem še naslove pesmi, črtic in imena avtorjev — in se zamislil v pomemben naslov »Odmevi«.
»Odmevi«.., vsekakor tehten naslov. Uredništvo je dobro premislilo, preden je dalo na dan prvo številko priloge. V tej eni besedi je izražen ves program, oz. namen književne priloge. V njej se naj odraža življenje — odmevi naše stvarnosti! V kratkem bo prinašala trenutke velikih doživetij naših delovnih ljudi — drobce iz življenja posameznikov in kolektivov.
Tako in nič drugače sem si predstavljal program književne priloge. Toda motilo me je eno. V prvi številki sem našel vse — hvaležen sem uredništvu za trud, vendar tega ne, kar zahteva naslov.
Prebral sem pesmi in črtice. Pomisleki so se mi vrstili. Pesem Toneta Čufarja mi je ostala nejasna in sicer zato, ker tega pesnika ne poznam. Črtica Palka Dolinca »Mlatilnica« se mi je zdela edina primerna naslovu priloge, katera
—	mislim, da je to mnenje tudi ostalih bralcev, — zaenkrat še ni dosegla svojega namena.
Odložil sem prilogo in se zamislil. Končno je to šele začetek, a začetek je vedno težak. Utreti je treba pot književni prilogi, ki je gotovo brez sodelavcev. Ti se bodo verjetno s Časom oglašali. Končno je v teh krajih le nekaj mladih talentov, a nove bomo še odkrili. Odkrili jih bodo »Odmevi«! Zelo razveseljivo pa bi bilo, če bi se oglasili tudi naši starejši književniki. Prihodnja številka bo verjetno vsebinsko bližje naslovu, a naslednje bodo gotovo odgovarjale naslovu.
Šele pozneje sem prebral »Besedo bralcem Ljudskega glasu«, ki je pravzaprav kratek uvod. Predvsem se zahvaljujem uredništvu, da je ustreglo želji bralcev in s tem tudi meni. Vendar sem bil nezadovoljen, ko sem ugotovil, da je dano prvenstvo že objavljenemu delu domačih in tujih kniževnikov. Potemtakem program nasprotuje naslovu, ali pa sem si ga tolmačil narobe! Prav tako se mi je zdelo, da manjka vabilo k sodelovanju.
»Odmevi« — naše življenje le bogato — prepolno vsebine — odmevov tega življenja, ki ga čutimo vsi. V naših srcih in dušah se oblikujejo v radost, ponos, v prepričanje, da je življenje vredno človeka. Ti odmevi nam dajajo moči, nam vlivajo voljo, da vedno z večjim poletom posegamo v življenje, da z neštetimi delovnimi ljudmi ustvarjamo, gradimo novo življenje.
Ali morda ni tako?
Takšnih odmevov si želimo mi bralci! »Odmevi? naj nam povedo.
kako čutijo naši ljudje, kako živijo in kaj se v njih dogaja ob proslavitvi delovne zmage ali v delovnem zagonu, ki jih privede do delovnih zmag. S tem nam bo dana poleg berila spodbuda in takrat bodo dosegli »Odmevi« svoj namen.
Takšno je bilo in je še zdaj moje mnenje. Pričakoval sem sicer, da bo v zadnjih številkah kdo objavil oceno, ker pa tega nisem dočakal, se oglašam z nekaj besedami. Poudarjam, da je to moje osebno mnenje in prav lahko je tudi zmotno. Če morda nimam prav, pričakujem v prihodnjih številkah pojasnila. S tem člankom na želim samo dobro časopisu, z njim želim prispevati k izboljševanju priloge, kar je končno le v interesu bralcev.	Naročnik
Uredništvo je večino predlogov naših bralcev upoštevalo. Tako bomo odslej razen priznanih domačih in tujih pesnikov in pisateljev objavljali še dela mladih avtorjev in piscev-začetnikov, razen tega pa ob vsaki novi številki »Odmevov« dodali le kratek komentar o življenju in delu književnikov, ki so našim kmečkim ljudem manj znani. Upamo, da bomo s tem ustregli mnogim našim bralcem, ki jih pa še prosimo, naj nam še dajejo novih predlogov za izboljšanje naše književne priloge.
Sedaj pa še besede o pisateljih, ki smo jih doslej predstavili našim bralcem.
TONE ČUFAR (1905—1942) je bil eden najvidnejših slovenskih proletarskih pisateljev. Rojen je bil v Jesenicah na Gorenjskem, ubit pa od nemških okupatorjev V Šent Vidu nad Ljubljano. Bil je tovarniški delavec. Pisal je predvsem pesmi in krajšo prozo. Izšlo je pet knjig njegovih del, med katerimi je najbolj znani roman »Pod kladivom«, ki je izšel pred kratkim v založbi Delavske enotnosti v Ljubljani
GUY DE MAUPASSANT (1850— 1893) je svetovno znani francoski pisatelj novel. V svojem kratkem književnem ustvarjanju je napisal vrsto knjig, med katerimi se najbolj odlikujejo novele iz kmečkega življenja in iz dobe francosko-pruskih vojn leta 1870—1871.
VLADIMIR NAZOR (1876—1949) je največji hrvatski književnik. V svojem življenju je napisal vrsto knjig iz življenja hrvatskega ljudstva, ki ga je dolga leta tlačil kapitalistični škorenj. Kol eden naprednih književnikov se je v času narodno-osvobodilne vojne priključil kljub svoji veliki starosti partizanskemu gibanju. Po osvobojenju je bil do svoje smrti predsednik Prezidija Sabora LR Hrvatske.
KLJUSOV JOŽE — BOGO FLANDER (1918—1944) je bil partizanski pisatelj. Po poklicu je bil železničar. Napisal je več črtic iz življenja partizanskih borcev, ki so izšle po osvoboditvi pri Slovenskem književnem zavodu v Ljubljani pod naslovom »Bataljon«.
Naročniki, shranite »Odmeve«, da boste imeli ob koncu leta lepo knjigo!
Uredništvo
KULTURNI DROBIŽ
Ljutomer. — Dramska sekcija SKUD »Janeza Kavčiča« v Ljutomeru se vneto pripravlja na svoj kulturni nastop. Igralci delajo pod precej težavnimi pogoji, saj so člani sekcije ljudje, ki so zaposleni v upravnem aparatu. Volja teh tovarišev I a je močnejša od težav, s katerimi so se primorani spoprijeti. Skoraj vsak večer se zbirajo k vajam, si utrjujejo znanje.
V počastitev rojstnega dne naše nove Jugoslavije se bodo v torek, 28. t m. ob 20. uri predstavili Ljutomerčanom z Jurčičevo ljudsko igro »Deseti brat«. Drama je v režiji tov. Stoparja, scenarijo pa je napravi tov, Perko, akademski slikar iz Ljubljane.
Predstavo, sodeč po pripravah, bo zelo zanimiva. Dramska sekcija bo tudi uredila več gostovanj.
Želeti je, da se sekcija razširi z novimi člani in omogoči v bodoče ljubiteljem drame kar največ kulturnega užitka. To je tudi najboljše tekmovanje, ki ga je sekcija sprejela v čast 10. obletnice OF.
Na pobudo OO LPS se vrši v Ljutomeru tečaj za tuje jezike: angleščino, nemščino, francoščino in za stenografijo. Za učenje tujih jezikov vlada med nameščenci in delavstvom precejšnje zanimanje. Največje število interesentov je za angleški in nemški jezik. Pouk v tečajih se vrši po 3 ure tedensko in bo trajal do aprila prihodnjega leta. OO LPS sprejema prijave za vpis v tečaje še do 26. t. m. Sindikalne podružnice naj o tem še obveste svoje članstvo.
PO DOMOVIN!
Ljutomer. Letošnji odkup krompirja je v ljutomerskem okraju zavzel zadovoljivo širino. Precejšen delež v odkupnih uspehih pripada Kmetijskim zadrugam, ki so zlasti v nekaterih krajih pokazale potrebno aktivnost. V okraju so doslej odkupili 220 vagonov krompirja iz obveznega odkupa in preko 3 vagone iz prostih viškov. Kljub temu, da je okrajni plan uresničen z 102%, odkup zadovoljivo poteka dalje. V KDZ v Križevcih pri Ljutomeru, v Ljutomeru in v Lahoncih so presegli plan oddaje krompirja.
Dalmatinski ribiči so letos do konca oktobre nalovili okrog 13 milijonov kilogramov raznih rib. Svoj plan so tako do oktobra izpolnili l04 odstotno.
Mlin za mletje paprike, ki bo začel obratovati prihodnje leto v Horgošu v Vojvodini, bo največji v Evropi. Z njim je bo industrijska predelava paprike povečala za 60%. Vojvodinska paprika ima svetovni sloves. Doslej so odkupili že preko dva milijona kg industrijske paprike. Odkup pa se bo še to leto zvišal na 3 milijone kilogramov.
Okrajno odkupno podjetje v Križevcih uspešno odkupuje še pozno jesensko sadje, repo, vino in jabolčnik.
Preko pet milijard dinarjev so v zadnjih štirih letih vložili v Vojvodini ta razne velike investicije. Zgradili so 241 večjih industrijskih objektov, 7620 stanovanjskih hiš, več tisoč kmetijskih poslopij in 40 šol.
Delavci Mariborske livarne so v počastitev desete obletnice ustanovitve OF Slovenije sklenili, da bodo začeli izdelovati razne nove proizvode za široko potrošnjo. Lotili se bodo izdelave Jedilnega pribora in vžigalnikov.
43 prekooceanskih ladij ima že jugoslovanska linijska plovba z 291 titoč tonami nosilnosti ali 185 tisoč brutoregistrskimi tonami. V gradnji je še nadaljnih 13 ladij, s čimer se bo brutoregistrska tonaža povečala za 42 tisoč ton.
Impregnirano tkanino za plašče in voščeno platno so začeli izdelovati v tekstilni tovarni »Stalingrad« v Beogradu. Tkanino preparirajo z lanenim oljem. Letna produkcija bo znašala preko milijon kvadratnih metrov.
PO SVETU
Vojna na Koreji. Iz štaba generala Mac Arthurja poročajo, da napredujejo južnokorejske in ameriške enote na vsej fronti.  Napredovanje je sicer bolj počasno, a stalno. Severnokorejci ne nudijo več tako močnega odpora, kot v prejšnjem tednu. Kitajske armade stojijo ta mejo Mandžurije in niso še nikjer posegle v borbo. Kitajski prostovoljci se pa borijo na strani Severnokorejcev, kar smatra kitajska vlada za popolnoma pravilno. Ameriška letala še nadalje močno bombardirajo severnokorejska oporišča, železnice in mostove.
Kitajsko prodiranje v Tibet se nadaljuje. Enote ljudske vojske so že zasedle več važnih postojank. Dosedanji Dalai Lama, ki je pobegnil v Indijo, sicer protestira proti zasedbi, vendar se Kitajci za to le malo brigajo.
Vietnamski ljudski odpor se širi dalje na jug. Boji se vršijo na raznih krajih. Po nekod so dobile francoske postojanke ojačenje in se zato krepkeje branijo.
Libija je bila italijanska kolonija v Severni Afriki. Generalna skupščina je 17. novembra sklenila, da postane Libija samostojna država. Narodna skupščina bo še letos sklicana, popolno neodvisnost pa bo dobila do leta 1952.
Somalija v Vzhodni Afriki je bila tudi italijanska kolonija, ostane pa po sklepu skrbniškega odbora Zveze narodov deset let pod skrbništvom Italije.
Avstrija obtožuje Sovjetsko zvezo, da je ona edina kriva, da še ni sklenjena pogodba z Avstrijo, ki bi dala Avstriji zopet samostojnost. Okupacijske čete bi se potem morale umakniti. Ameriška, britanska in francoska vlada so za sklenitev pogodbe in za umik svojih čet, le Sovjetska zveza na vse načine zavlačuje.
Naročniki
poravnajte naročnino in predplačajte se že v naprej, da bo izhajanje časopisa še v naprej redno in brez zamud zaradi materialnih tejav, ki jih povzroča neredno plačevanje naročnine. Še posebno prosimo tiste naročnike, ki so pred kratkim prejeli opomine, sicer jim bomo pošiljanje lista ustavili.	UPRAVA
Stran 4
»LJUDSKI GLAS«
M. Sobota, 23, novembra 1950
Z našo mrežo smo ujeli
vse resnične, a vesele
Ti osel!
Ti osel! — »Izvolil« in ponudil sem ženi celofan papir. »A kaj imaš to v žepu?« me je vprašala moja boljša polovica, »zakaj po nepotrebnem izdajaš denar?« Iz žepa sem potegnil čopič za barvanje, čigar dlačice so gledale iz žepa. No, ja, dala mi ga je prodajalka iz Drž. založbe v Murski Soboti. »Spravi ga!« sem ji nedolžno
dejal. »Bedak, saj nimamo več otrok v šoli,« me je nahrulila žena. »Vem, toda mogoče ga bova še imela,« sem odgovoril svoji sedemdesetletni ženici. »Ti stari osel!« mi je ljubeznivo odgovorila moja ženica. Požrl sem ta poklonček, ker verjamem, da bi lažje svoji sedemdesetletni ženi dokazal, da bi še lahko rodila enega otroka, kakor pa, prodajalkam iz DZS, da ne potrebujem poleg celofana še čopiča.
Kaj je treba pripraviti
da boš dobil osebno izkaznico
Vsak državljan od 16. leta starosti mora imeti osebno izkaznico. Osebne izkaznice izdajajo okrajna poverjeništva za notranje zadeve na območju, kjer kdo stalno biva, ki bodo postavila za izdajanje izkaznic posebne skupine ljudi. Te skupine bodo delale na krajevnih ljudskih odborih.
Pred prejemom osebnih izkaznic bo moral vsak nad 16 let star državljan izpolniti dve prijavnici:	prijavo za
izdajo osebne izkaznice, (ki jo bo vsakdo prejel že v kratkem) in prijavo stalnega bivališča. Pri izpolnjevanju obeh prijav je treba paziti posebno na to-le: priimek in ime se zapiše skrajno čitljivo in pa natančno, tako kakor je napisano v rojstnem listu. Če koga navadno kličejo za 
Slavka namesto Alojz ali Manca, Majda ali slično namesto Marija, naj poleg pravega rojstnega imena navede ime, s katerim ga navadno nazivajo, v oklepaju. Rojstni podatki v prijavi se morajo natančno ujemati s podatki v rojstnem listu. Posebno mora vsakdo natančno navesti kraj in naslov, kjer je prebival med okupacijo, in pa mesto, (ustanovo, podjetje, samostojni kmetje pa samo domač naslov), pri katerem je bil tedaj zaposlen. V prijavnici za osebno izkaznico je treba navesti tudi dve priči ter njihovo stanovanje, ki lahko potrdita resničnost njegovih navedb. Ni pa potrebno, da se ti priči podpišeta ali prideta k skupini ob prijavi, samo navesti ju je treba. Vse prijave je treba izpolniti s črnilom in jih je treba podpisati.
Skupini na KLO mora vsakdo predložiti, preden prejme izkaznico, razen omenjenih prijavnic še: staro osebno izkaznico, če jo ima, rojstni list, če ga pa nima, poročni list ali delavsko ali uslužbensko ali dijaško knjižico ali podoben dokument. Dalje potrdilo, da je vpisan v državljanski knjigi, toda samo tisti, ki ni vpisan v državljansko knjigo v tistem okraju, kjer bo iskal osebno izkaznico (ker sedaj tam stalno prebiva ali je zaposlen), temveč kje drugje v naši državi. Potrdilo, da je nekje drugje vpisan v državljansko knjigo, dobi brez vsakršne takse na podlagi dokumentov pri izvršnem odboru okraja, kjer prebiva. Če ni kdo nikjer vpisan v državljansko knjigo, se mu osebna izkaznica ne more izdati. Prej mora   urediti vpis v državljansko knjigo.
Dalje je treba predložiti dve fotografiji, kakršni sta določeni za osebne izkaznice (velikost 3x4 cm). Ker marsikdo, tako moški kot ženske na deželi, zlasti iz oddaljenejših krajev, doslej še nimajo takih fotografij, naj se potrudijo k najbližjemu fotografu
pravočasno, prav tako pravočasno naj si preskrbe potrebne dokumente. Le če bo imel vse to v redu, bo hitro in brez daljšega čakanja lahko dobil osebno izkaznico. Pripomniti je  še, da morajo moške osebe v starosti od 18. do 55. leta oziroma rezervni oficirji do 60. leta poleg omenjenih dokumentov predložiti tudi dokaz, da so uredili svojo vojaško obveznost Predložiti morajo torej vojaško knjižico ali oficirsko legitimacijo ali potrdilo o poprejšnji rekrutaciji ali rekrutno listino ali potrdilo o začasni ali stalni nesposobnosti ali potrdilo o priznanju službe v JA.
Smučarski mnogoboj v Prekmurju 
V Murski Soboti v okrilju, telovadnega društva Sobota uspešno deluje smučarska sekcija, ki goji zlasti smuški tek. Med mladino vlada veliko navdušenje za smučanje in po enoletnem obstoju šteje sekcija že okrog 130 članov. V kratkem se bo preosnovala v smučarski klub. Po uspešno izvedenih prireditvah v lanski sezoni v teku na 18 km in 7 km, se bodo v tej zimi najboljši prekmurski tekači pomerili s, smučarji v avstrijski Radgoni v mednarodni tekmi, kar jim bo dalo novih pobud.
Dne 13. t. m. je sekcija priredila meddruštveni smučarski mnogoboj, združen z gozdnim tekom. Prireditev je morala biti prvotno preložena zaradi velikih poplav v Prekmurju. Ob krasnem, toplem vremenu so poleg članov sekcije-prirediteljice, nastopili še člani sosednih smučarskih organizacij, predvsem iz Slatine Radenci.
Tekmovanje se je pričelo z atletskimi točkami (teki, met krogle in granate), nato se je pričel gozdni tek. Proge so potekale po sloviti »fazaneriji« in preko širnih, tipičnih panonskih gozdov ob reki Ledavi, idealnih za gozdni tek.
Mladinke in mlajši mladinci ter članice so nastopile na progi 3 km, starejši mladinci ter člani pa na 5 km.
Med članicami je dosegla prvo mesto Hari Romana 14,35, pri mladinkah Doma Jolanka 17,40, pri mlajših mladincih Perš Peter 13,20, pri starejših mladincih Bušen Aleksander 20,10 in pri članih Kulcar Ladislav 20,05,
Z marljivim vežbanjem se bodo smučarji vestno pripravili za smučarsko sezono.
FIZKULTURA
Sobota je odvzela Braniku dragoceno točko
Sobota : Branik 0:0
Približno 1100 gledalcev je v nedeljo prisostvovalo prvenstveni nogometni tekmi med domačo Soboto in Branikom iz Maribora. Tekma je bila važna, predvsem za Branik, ki pa je vkljub dobri igri moral pustiti žilavi enajstorici Sobote dragoceno točko.
Začetni udarec je imela Sobota Takoj v začetku igre je ustvarila nevarne situacije pred vrati Branika. V 2 minuti je Pavličevič neubranljivo plasiral žogo mimo nemočnega Marguča v mrežo, vendar sodnik gola ni priznal zaradi offsida. Počasi so se Branikovci otresli pritiska Sobote in začeli z nevarnim napadom Obramba Sobote, ki je bila v začetku, razen Klajnšeka, zelo nesigumo, je le s težavo ohranila svojo mrežo nedotaknjeno. Po 20 minuti je postala igra enakovredna Obe obrambi sta bili polno zaposleni, vendar sta odločno odklanjali vse nevarnosti.
V drugem polčasu je v začetku prevladovalo zopet moštvo Sobote, vendar uspeha ni bilo. kajti akcije napadalne vrste so bile vse prepočasne. V 21. in 24. minuti so bile nevarne situacije pred vrati Sobote, vendar je Režonja bil na mestu. Proti koncu igre je Branik vložil vse, da bi dosegel gol in s tem obe točki. V 44 minuti je Toplak iz bližine 18 metrov izvedel prosti strel. Žoga je zletela preko »zida«, katerega so postavili domači igralci. Le s težavo je Režonja nevarno streljano žogo odbil v polje, tako, da je napadalni igralec Branika poslal 
žogo v mrežo, vendar zaradi offsida sodnik gola ni priznal. Tako se je tekma končala brez gola.
Moštvo Sobote, ki je zaigralo sicer slabše kot prejšnjo nedeljo v Lendavi proti »Nafti«, je bilo vseeno trd oreh Branikovcem. Čeravno je imelo moštvo Sobote več prilik za dosego gola kakor Branik, iste ni izkoristilo. Obramba, ki je v začetku bila nesigurna, se je pozneje popravila in svojo nalogo prav dobro izvršila. Napadalna vrsta se je trudila, vendar so bili njeni starti vse premehki in manj hitri od nasprotnika in je tako ostalo nekaj lepih prilik za dosego šola, Najboljšo igro so dali Simon, Klajnšček in Norčič. Izkazal se je tudi Horvat, ki je imel nevarnega nasprotnika in to Matuša, vendar ga je popolnoma onemogočil.
Moštvo Branika je bilo bolj vigrano kakor enajstorica Sobote. Igrali so preprosto, a koristno. Najboljše moči so imeli v obrambi. Napad se ni popolnoma uveljavil. Sodnik Jordan iz Trbovelj je svojo nalogo zadovoljivo rešil.
Krim prvič poražen
SOBOTA : KRIM (Ljubljana 4 :1
Oslabljeno mladinsko moštvo Sobote je naredilo nemajhno presenečenje, ko je premagalo »Kimovce« ki še do sedaj niso bili poraženi.
Prvi polčas je pripadal  »Krimovcem«. Imeli so precejšnjo terensko premoč, vendar svoje premoči niso znali realizirati. V 38. minuti je Sobota, nepričakovano zaradi nesporazuma . »Krimove« obrambe dosegla prvi gol
V drugem delu igre so mladinci Sobote odločneje zaigrali. V 15. minuti je Šaruga dosegel drugi gol, ki je zmedel Krimovce in so tako že v 20. minuti prejeli tretji gol. V 30 minutni
igri je Hrastelj z ostrim strelom v levi spodnji kot četrtič stresel mrežo Krima.
Po tem golu je domače moštvo popustilo. Krim je začel silovito napadati. Vrstile so se nevarne situacije pred vrati Sobote, vendar je odlično razpoloženi Tot, vratar Sobote, lovil vse žoge V 40. minuti je Tot ostro streljano žogo sicer ujel, vendar jo je potem izpustil in žoga je zletela v polje, kjer se je nahajal napadalni igralec Krima in žogo iz bližine plasiral v mrežo Tako so Krimovci dosegli zasluženi gol.
Najboljši igralec v moštvu Sobote je bil Tot. Moštvo Krima, ki je sicer zaigralo lepše in boljše, kakor moštvo Sobote, ni nikakor moglo te svoje moči prikazati v golih.
Sodil je Vezjak
MESTNI KINO V MURSKI SOBOTI
predvaja od 24. do 26. novembra 1950 italijanski film »Seviljski brivec« in 
od 28. do 30. novembra sovjetski film »Izgubljena račka«.
RAZGLAS!
Cenj. občinstvo obveščamo, da se je rentgenski aparat v ambulanti proti tuberkuloznega dispanzerja v Murski Soboti pokvaril. O ponovnem delovanju rentgena bomo pravočasno poročali.
Pov. za zdravstvo. Murska Sobota
OBVESTILO!
Vsi vojni invalidi, ki želijo legitimacijo za vožnjo po železnici, morajo čimprej vložiti kolkovano prošnjo na tukajšnjo poverjeništvo za socialno skrbstvo. Opozarjamo, da se ne bodo podaljšale stare legitimacije. Pov. za soc. skrbstvo, Mur. Sobota
VAŽNO OPOZORILO!
Opozarjamo, da se mora vsaka preselitev in vselitev v nove stanovanjske hiše, kakor tudi vsaka sprememba o vselitvi, ki bi bila izvedena brez vednosti stanovanjske komisije v opremljeno ali nezadostno opremljeno, ali v prazno stanovanje, javiti takoj — najpozneje pa v roku osmih dni stanovanjski komisiji MLO, Murska Sobota. V nasprotnem slučaju se kršitelja stanovanjskih pravil kaznuje z denarno kaznijo do 15.000 dinarjev.
Mestna stanovanjska komisija Murska Sobota
Dva mizarja in pomožen delavec se takoj sprejmejo v službo. Interesenti naj se zglasijo v upravi invalidskega podjetja, Murska Sobota. 
Štiricevni radiosprejemnik znamke »Philips« na 3 valovne dolžine prodam. Vprašati od 16. ure dalje pri Sarkanj Aleksander v Gor Petrovcih (nasproti pošte).
Dobro ohranjen »Singer« - šivalni stroj, uporaben za krojača ali šiviljo — Menhart Rudolf, Ivanjci, št. 8, okraj Radgona.
Razveljavljam knjižico kolesa C 562, štev. S-23-11,217. glasečo se na ime Mencinger Mirko, Murska Sobota.
Okvir ženskega kolesa zamenjam za okvir moškega kolesa. Naslov v skladišču »Jugopetrola«, Lendavska cesta.
Preklicujem veljavnost izgubljene delovne knjižice št. 27.69906 na ime Bokan Karel, Dolič 48.
Urejuje uredniški odbor — Odgovarja uredniški odbor — Naslov uredništva: »Ljudski glas«, Murska Sobota. - Tiska Mariborska tiskarna.