PoMIIIII* platana < (UMOV lin ŠTFV 7. V LJUBLJANI, torek, 11. januarja 1927. PoMmcsna Številka Din l.~ LETO IV la.], nak dan opoldne, izvseail nedelj* to prašnik«. ■mečna naročnina: V Ljubljani ta po poiti: Din 20'—, Inozemstvo Din 80'—. Neodvisen političen iist. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA STEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNISTVO: KONGRESNI TRG STEV. 3. Rokopisi m n• Traiajo. — Oglaari po tarif«. Pismema vpraianjein naj m priloil Mamka ta odgovor. Račun pri po*tnem tek. uradu Ito*. 18.888. Bethlen gre v Rim po navodila. Politična situacija oživljen.^ Bejgrad, 11. jan. Pozorncsl vseh jo« Brez programa. Sievilne so napake naše vlade, tcda najtež„a hiba je la, da nima sedanja vlada prav nobenega programa, temveč da je vga njena skrb v tem, kako se ohrani s sedanjo neverjetno »ferlvurš.lerijcc. Vzemite katerokoli panogo našega gospcdar-stva, vzemite kakršnokoli politično vprašanje, vedno boste brezuspešni, če bi skušal, doznati stališče vlade k temu vprašanju, pa naj bo to še tako aktuelno in važno. Kr j drugega od naše sedanje v’ade tudi ni pričakovati, 1 er ji manjka vsak temeljni nazor o državnih potrebah. Našo vlado sestavljajo 'radikali in ra iičevci. Čisto drugače gledajo na državo radikali in čisto drugače radičevci. Njih nazori so vedno v nasprotju, zato pa tudi ne more imeti vlada nobenega jasne?a ci’ja pri svojem delu. V vsem delu vlade ni nobene lin je, nihfe ne ve, kaj vlada hoče in nihče ne ve za njen program. Vse visi v 7, ra Hi in zakoni se dela’o, kakor pač nanesejo prilike. Zato tudi ne pridemo nikamor naprej, temveč se vedno lovimo okoli enih in istih vprašanj, okoli enih in istih gesel, a vse naše gospodarstvo pri tem nazaduje. Imama vse polno težkih vprašanj, ki jih moramo nujno rešili in ki jih moremo reSiti le z metodičnim delom. M. ramo vendar najprej ugotovili, kaj je najnujnejše in potem izdelati delovni program za celo vrsto let, ker le tako se ne bomo i. delr-m samo lovili, temveč imeli resne uspehe. Ta program pa bi morala predstavljati vlada. In ne samo predstav.jati, temveč tudi izva ati tl ga morala. A o vsem tem ni nikjer niti duha in niti sluha. Kakor pa nima vlada nobenega programa za značaj dela, tako nima tudi nobenega programa za posamezna vprašanja. Živimo v najtežji gospodarski krizi in jasno je, da bi se morala v prvi vrsti zanimati vlada, da reši to krizo. Ampak kdo je še 6ul, da se vlada za to krizo zanima, kdo je še čul o vladnih ul repih za cmi-ljenje te krize? Kakor da je sploh ne bi bilo, tako ignorira vlada vso gosp dar-sko krizo. Ali na primer stanovanjsko vprašanje? Vsa mesta trpe od stanovanjske krize in posamezniki ko mesta skušajo to krizo ublažiti. Le eden se ne gane in to je naša vlada. Ali vprašanje brezposelnosti? Avstrija, premagana Avstrija, je pričela elektrificirati pokra ine, da so dobili brezposelni kruha. Pri nas pa se ovira industrija in ve3 ponos nekaterih ljudi v ministrstvih je v tem, da spravijo 8im veg slovenskih tovarn iz Slovenije. In vsa druga številna aktuelna vprašanja? Ni’jer ni vlrdne in:ciative, nikjer ni vladne pomoči. Kar si ljudje pomagajo sami, to dobe, zakaj c-d vlade ni p -moči, razven par drago plačanih drobtin. Prišlo je že tako daleč, da so ljudje sploh obupali na vsako vladno podporo in da danes nihče Več ne računa na pomoč od osrednje vlade. Vlada je postala nerodo samo še dekoracija jn drago plačana dekoracija. Dolžnost in zmisel vlade pa je, da je Srednja sila vsega narodnega dela, da 86 v njenih rokah koncentrirajo vse sile haitoda in da je ona na ielu vsega dela napredek naroda. Tej dolžnosti pa j® naravnost kos sa-tao vlada, ki ve, kaj hoče, ki ima svoj Jfemo začrtan ptogram, ne more pa zado-*tifl tej nalogi vlada, "ki :je brez progra* m« in ki živi od same »fortvurštlerije«. —- f !$ £J! Budimpešta, 11. januarja. V političnih krogih se je sinoči razširila senzacionalna vest o potovanju grofa Belhlena v lvim. To potovanje je v lesni zvezi z važnimi gospodarsk imi vprašanji Madjarske, zlasti z vprašanjem madjarskega izhoda na morje. Ker je pokazala italijanska vlada v tem vprašanju največjo ustrež-nost in ker je Italija nedolgo tega izrazila svojo željo, da li bila baza za mad-jarsko zunanjo trgovino na Reki, zastopa madjarska vlada rr.nen e, da se preko te ponudbe ne more molče preiti, temveč da se morajo čim prej započeti razgovori, in to tom bolj, ker so se v tej stvari že vodili predhodni razgovori med italijansko in madjarsko diplomacijo in so se te dni zaključili s povoljnim rezultatom. To potovanje grofa Bethlena v Rim, čeprav je v službenem poročilu vlade rečeno, da mu je namen rešiti nekatera postranska vprašanja, se vendarle srratra za važen dogodek v evrcpskem pclitič-nem življenju. Potovanju se pripisuje mnogo pomembnosti zlasti z ozirom na razgovore, ki so v teku med Jugoslavijo in Madjarsko. Pogajanja v Rimu se ne bodo omejevala samo na vprašanja madjarske svobodne cone na Reki, ampak se od teh razgovorov Bethlena in Mussclin ja pri< aku-je sporazum tudi v mnogih drugih važnih vprašanjih. Zatrjuje se, da se bo o priliki bivanja grofa Bethlena v Rimu izvršila zaroka nadvojvode Albrechta z drugo hčerko italijanske kraljevske dvojice. NADVOJVODA ALBREHT HOČE POSTATI S POMOČJO BETHLEMA KRALJ Budimpešta, 11. januarja. Vsi opczicio-nalni popoldanski listi zahtevajo od pred- Beograd, 11. januarja. Finančni cdbor je začel včeraj popoldne ob 4. delali. Seja je bila odrejena v skupšiinski dvorani. Ko je bil prečitan zapisnik, je prvi govoril Andrija Protič, ki je predlagal, da naj se zaradi hitrejšega dela skrajša zapisnik sej. Proti temu je predsednik finančnega odbora in večina-članov, ker smatrajo^ da se morajo zapisniki vcditi obširno, ker javnost ni udeležena na debati, in da morajo vsebovali vse važnejše izjave. Nato govori Slavko Šečerov, ki nagla-ša, da je bil pred ekspozejem sedanjega ministra financ podan ekspcze bivšega ministra financ, ki ima Štiri leze, s katerimi se je treba baviti, to je: 1. Da se na vsak način dosežejo prihranki, 2. da je treba uravnovesiti proračun, 3. da se napravijo neke korekture v sestavi proračuna in 4. da se morajo državna gospodarska podjetja tako vcditi; da bedo ren-tabilnejsa. Naša finančna in budžetska politika pa mora upoštevati: 1. Gospodarsko moč države, 2. zmanjšanje našega gospodarstva, 3. stvarno finančno situacijo in bodeče finančne naloge in 4. valutno reformo. Ako premotrimo proračunsko periodo 1924-1925 in 1926-1927, potem vidimo, da je znašal deficit v prvi proračunski perioti 1 mili ardo, v drugi 1 milijardo in pol, v tem letu pa bo znašal po stanju prvih pet mesecev deficita 2 milijardi. V vsaki proračunski periodi se izplačujejo izdatki pretekle proračunske periede z dohodki tekoče proračun, ske periode. Ta sistem stalnega deficita in prenašanje deficita erie periode na 1 drugo traja Se naprej in bo ostal tudi v j tej proračunski dobi. Da se vse to ozdra- I sednika vlr.de gro a Bethlema, da pred svojim odp c to vanj e m v Rim, sporoči parlamentu svr..o tega potovanja. Listi < p »zar„ajo predsednika vlade, da naj n9 preaenefa javno ti z raznimi okolnostmi, ; ki bi mogle imeti za madjarsko državo zelo neugodne posledice, kakor je to n. pr. zaroka nadvojvode Albrech-.a z itrli-jansko princezinjo, ker bi potem Albrecht skušal priti s pomočjo I.al je na madjars' i prestol. NOV PORAZ NAŠE DIPLOMACIJE. Beograd, 11. jan. Včeraj so se tu razširile vesti, da bo predsednik madjarske vlade grof Bethlen odpotoval v Rim, se. sestal z Muss 1 n jem in z njim izvedel razgovore v vprašanju izhoda Madjarske na mor e. Te vesli so kile sprejete v naših p kitičnih krogih prav nesimpatično, ker je. naša država i-javila, da je voljna dati s svoje rirani Madjrrski vse koncesije v vprašanju izheda na morje — kakor je že znano, sta madjarsia in jugo-slovans’ a vlada imeli razgovore o tem vprašanju. Ker pa je tudi itali^ans a vlada zPiiteresirara na tem vprašanju z.arsdi Re’ e, jo. bilo z italijanske strani •opozorjeno na možnoot, da v zvezd z razgovori, ki S) v teku z jugoslovansko vlado rdpotu'e grof Bethlen v Rim, da v di-rektn!h pogajanjih z Mussolinijem za-sigrura rešitev teia važnega vprašanja. T'»da drsedaj ni b;’l v tem pogledu storjen nrben konkreten predlog. Naše ministrstvo zunanjih poslov izjavlja na podlagi službenega por čila, ki ga je prejelo včeraj popoldne, da se te vesti demantirajo. vi, je treta strogih odredb. Izdatki znašajo 11 mili ard 610 tisoč. Na osebne izdatke gre 69 odstotkov in na materijalne 40 odstotkov, a normalno razmerje bi bilo 25 na osebne in '<5 odstotkov na matorialne. Glasoval bo proti. Za njim poda minister financ kratko pc jasnilo. Nato prevzame besedo Nikola Preka (HSS). Seljška ekonomija je v težki krizi. Večji del seljakev je resigniran in je pripravljen, da vrže plug proč. V Hercegovini vlada glad, v drugih krajih seka’ i ne morejo živeli in pr.hajnjo na beraško palico. Uverjen sem, da bi davki, ki se pri nas izterjavajo in ka or se | pri nas izterjavajo, izzvali v Srbiji upor. Izenačeni davki Ijcdo imeli vsaj ta efekt, da bo davčno breme vse enako težilo in da se bo del davkov prevalil na ene dele države, ki sedaj ne plačujejo davkov. Kreditne prilike so strašne. Naša država mora, kadar nastopa kot zasebnopravni subjekt, biti izenačena s privatniki, a ne da se izvzame od obveznosti in dolžnosti Finančni interesi se morajo spraviti v sklad z javnimi in socialnimi interesi najširših narodnih slojev. Preki odgovarja finančni minister. Nato govori dr. Polič, ki vprašuje, kaj bo z anketo proti korupciji, ker s smrtjo Pašiča ni postala anketa menda nepotrebna — kritizira pcedine postavke in izjavlja, da bo glasoval proti. NASILJA V BOSNI. Beograd, 11. jan. Šef zemljofadniške stranko Joca Jovanovič je vložril interpelacijo na ministra notranjih del zaradi postopanja političnih oblasti napram Seljakom v Bosni in Hercegovihl. lit.čnm krogov je sedaj v glavnem ot»-rjona na se„e f.nančnega tdbora m Mu čiv. u.iijj o prt ra unu. V vladnih krogite so prič&v.cvaii, da bo v teku včerajšnjegjfc dne dis usi„a v načelu končana, a RJfir . ja vi.o s,- te tili..o poslančev za govja^. nike, da lo d i skuj, a tra.ala ves današnji dan. Politični krogi polagajo važoe^i na tl tis usij j, ker se v nji najbolj etui razpoloženje poedinih atJank .iz prani današnji v*adi. : V zvezi s tern se razglablja vprašanje^ ali se b in na kak način sp bo vlada? preds.iav.la par.amentu 25. t m. inzlaeti,-kalvo b^do nastopalo pcedine skupina o? prili i debate o preračunu v narodadr s upšani To vprašanje šp omenja V vsefc kr gii, zlasti g.ede na rudi. alni Uubt * katerem s.a:i„e še vedno ni pcpoinoaif-p »mir.eno, a se žc< kaže mcžn-sadkam je izdan nalog, da ne «me}o •»-pustiti teritorija auglefert^ ‘kunkeiftj. Vedno več)i deficit v državnem gospodarstvu. SEJA FINANČNEGA ODBORA. Telefonsk' kabel Ounai »• Nunbera Politiška in gospodarski v žnost v obče in st ozirom na nas.) Na Dunaju 8. januarja 1927. Ko je bHo tudi v naših krajih veliko najiv-se je že dav no prepriča*!, da se duševno edinstvo bli-la popolnosti. Zato bi bil pač že skrajni čas, 4a so naša politika sprijazni z realnostjo in tava dalje po puščavah blodnih iluzij iia »invoprevar. Računaje z dejstvi in njihovimi naravnimi posledicami pride naša politika . - do vse čisieiših in boljših odnošajev z mogočnem sosedom, ki bo igTal v najkrajšem ča-‘: -Su zopet veJiko vlogo v Evropi. Pretekli torek pa 6e je izvršil posebne vr-*Je Anschiues Avstrije na Nemčijo, namreč aveza telefonskega kabla Dunaj—Niimberg v Obmejni Pasa vi. Otvoritvena slavnost se je sršila v veličastni ceremonijski dvorani Hof-iurga ob navzočnosti blizu pet sto p red sta vi-ial «v avstrijskih in nemških oblasti, gospodarskih in poMtiikih krogov in novinarstva, ■ Navzoči 80 bili tudi diplomat je raznih držav -In zastopniki inozemskega časopisja. Najodličnejša družba, ki jo premore veliki Dunaj, ... je bila zbrana v tisti historijski dvorani, kjer •3o se v prejšntih stoletjih odigravali svetovno važni politiški dogodki in akti. Govorili 90: Minister za trgovino in promet, Zvezin predsednik dr. Hainisch, kancelar dr. Seipel, ■nemški poštni minister in končno generalni •ravnatelj avstrijskih pošt, ki nam je podal ; -atrokoven pregled o veličini in ogromni važ-' -nosti kablovih telefonskih zvez med državami srednje Evrope, posebej seveda med Nem-Sijo in Avstrijo. Kar smo vse tu slišali, nam ie podalo jasno sliko o ogromni važnosti karlovškega omrežja za vso Evropo, seveda v aajvišji meri za Nemčijo in Avstrijo. V vseh prometnih napravah je v Evropi na ■Odličnem, ako ne na prvem mestu — Nemčija. Kje je več in boljših železnic, kje je zra-' i*>pkrvatvo na višji stopnji nego v Nemčii? •O radiofoniji sem že večkrat poročal, da nosi ^emčiji prvenstvo. Noben narod Evrope se more ponošati ne s številom ne s kakovostjo pošiljalnih postaj v toliki meri, kaikor Sfemei. Kar te postaje nudijo nemškemu na- • rodu do zadnje hribovske koče, to presega vsako sliko, ki bi jo mogel podati v sloven-«kem listu. Predno gredo Nemci spat, morajo biti obveščeni o vseh dogodkih doma in v torini, ki ima io kakoršnokoli važnost v poli-fiki ali gospodarstvu. Kablovo omrežje služi silnemu razmahu telefonskega prometa. Treba vedeti, da 60 ka-Wi položeni v zemljo dn torej niso izpostavljeni vremenskim neagodam, ki slabo vplivajo ali celo onemogočajo vsak pogovor. V ■»katlu je združenih veliko izolovanih žic, veliko več nego jih je mogoče postaviti v zra--%u. Jezera iri morja niso nikaka ovira za postavljanje kablov. Zato se je Nemčija z vso . -^nemio lotila kablovih zvez med velikimi me-J6ti. Lansko leto pa je bil položen kabel tudi ■od'Niiraberga do avstriske meje Paseau, odtod pa je Avstrija položila kabel do Dunaja. Skoro sto žic vodi od Dunaja do nemške mete in a tem so mogoče najhitrejše telefonske ■sveže Dunaja z raznimi mesti sosednje Nem-. -čije in preko nje tudi z drugimi državami Ev- * tope. Ker je v kablih cel dan na razpolago **eliko žic so zveze jako hitro mogoče, skoro ■teko, kakor v domačem mestu. Ker pa glas v razdalji nekako 75 km toliko Oslabi, da ga ni več mogoče razumeti, so po-; gtavije.nt na vsaki razdalji do 75 km običajni ojačevaloi, ki omogočijo, da se moremo (razumeti tudi v največjih oddaljenostih. — Ida j pa poglejmo, v kakšne zveze je prišel flunaj e tem kablom: '' l’. Dunaj—Niirnberg—Lipsko—Berlin. Dol- ftna kabla je 948 km in vmesnih ojačevalcev 8. 2. Dunaj—Ntirnberg—Frankfurt a. M. Dol-iina kabla 718 km in ojačevalcev 7. 3. Dunaj—Berlin—Hamburg. Dolžina kabla • 1219 km in vmesnih ojačevalcev 10. 4. Dunaj — Berlin — Stralsund — MMmS — Štok^olm Do’žina kabla na su^em 1434 km, 163 jMn) v zraku 4?4 km. Ojačevalcev 16. l/m1’j ■— Frnp.Vfiirt — S^raes^urg —■ Pari*. Po’ž:na k^bla 1"60 km in ojačevalcev 17. 6. Dunaj — Fr^nkfurt — Pnrtmuid — A">n-be!m — Rotterdam ali Amsterdam. Dolžina k"W'1 1330 km in ojačevalcev 15. 17 T)nn'-: — jilde- burg — London. Dolžina kabla na suhem IoVh km. s^n7ii kanal 153 km, o’ačevalcev 20. Brez ojačevalcev bi bile take telefonske ■'.vez* nemogoče. S kakošnimi brezmejnimi š*p-w]i fm.a':o opraviti elektrotehniki pri takih napravah, nai podam tale vzgled: Gln-novn.i tok, ki ga napravi govor na Dun"iu hi n-1'šel n. pr. v ftfokNilm os^bš^n za 5n.r00 bUHo^ov kr-'t To so blatna št°viln. '.-i iib mi navadni zemljani ne moremo doumeti. Vmesni oPčevalci omogočilo, da pridejo dunajski tokovi še vedno dovolj močni in jih je mogoče dobro 'SpšMj. Preko avstrijskega ozemPa gredo pa tudi pota ia Ju<*os'nvije v svet. Na avstriski kabel bo priključena nainrej Budimnešta. Kabel je položen že do Raaba in polaganje hitro napoveduie. v T'iv',n-arnn je pod a Pš,- n ie do Belgrada iz politiških ozirov, iz gosi>odar-s'cih pa vsled priključitve bogate Bačke in Banata na to svetovno omrež:e. — Avstriia ima v najbliži bodočnosti v programu po-dališanie do Spielfelda in meniio da bo Jugoslavija razumela «\x>je koristi in pol-ožila kabel do Zagreba, ki ga smatrajo za najvažnejši centru m j-u«roilovanske trgovine. — Kdaj bo naša država priključena na evropsko kabelsko omrež!e? 0 teh načrtih je bilo že nekai razprav v našem časopisni, a vse to je menda še veliko vprašanje bodočnosti. Samo, da ne bomo zopet zadnji tudi v tem -sveto v no važnem napredku! Tik pred slavnostno otvoritvijo zveze Dunaj—iNurnberg so govorili po kablu Hakrsoh in Hindenburg, Seipel in Mara ter so si drug dragemu čestitali na tem velikem skupnem delu. Avstrijski in nemški minister pa sta govorila o veliki važnosti te zveze na sploh in posebej za nemški narod. Lržnvniki o D en teh držav morejo biti vsak trenutek v telefonski zvezd med seboj in morejo neposredno izmenjati mosli in Zjedinjavati se z.i s.idepe v obojestransko korist. Koliko tu odpade sitnega p mren ja in brzojavljenja. Istega dne popoldne pa je bila takozvana konferenca trna v bivšem poštnem ministrstvu, in sicer domačega in tujega. Tu smo izvedeli vse možne podrobnosti o izvršenem velilKem delu. Avstrijski deJ Dunaj—Jrisrsau je dolg 276.5 km in tehta čez 3 milijone kilogramov. Z,anj so porabili: o4o.CC0 Kg baivra, 1,681.010 kg svinca in 550.000 kg železa. — 279 delavcev je porabilo pri izdelovanju kabla 147.100 delovnih ur in še 55.C00 ur za druge pritikline. Kabel polagajo v zemljo 6i2 delavcev, skozi 36 tednov celin 1,320X10 delovnih ur. Za prevažanje kabla so rabili 407 vagonov. Ta kabel je Avsiri^o stal ok roj.o 20 milijonov šilingov ali 160 milijonov dolarjev. Avstrija je s tem delom podala dokaz, da razume svojo nalogo, ki jej jo e določilu usoda sredi Evrope, ona hoče biti prijazen posrednik Ba1iikana z velikim delom severnih držnv. 1-odala pa je tudi dokaz o svoji gospodarski sili in požrtvovalnosti zn splošni b.a-gor ne le svoje države, manveč č.oveštva sploh. Jugoslavija ima tu lep vzgled. Ivade-ja„'.mo se, da ga bo od narave tako oblago-darjena Jugoslavija tudi čim prej posnemala i Kratke vesti. Zdruiene države so poslale v Šanghaj križarko »rittsburgn« in vec rušilcev. Senator borah je izjavil, da je po ustavi predsednik republike Nicaragua udinole general Cacasa in da je zato intervencija Ama-rike v Mcaragui popolnoma nedopustna. ftladjarski iinančni minister je najel pri newyorškin bankah posojilo treh milijonov dolarjev, ki se bo uporabilo za poljedelske kredite, l-ogojilo se amortizira v petnajstih letih. 3tX).000 Madjarov je podpisalo prošnjo za pomilostitev madjarskih falzifikatorjev, ker da ti niso delali iz sebičnih, temveč iz »patri-otičnih« namenov. Znak časa. V soboto popoldne sem sedel v kavarni in s„m ntsap.io ca—ul uu ^..rodc. S tem pa nočem delati posebne reklame rav-£>iov. tinvuui nu&p.uuio tu- di .ui »jutro«, ali pa na itolovenja«. b ni namreč v privatnem življenju velik lažnjivec in .. „J ^O0itulili lUUi, vd Sci Zailjo iu
  • uradnem listu«, na-redoa, da sme/) biti kavarne odprte do dveh zjutraj. 0 tej velevažm zadevi je govorila v Biooojo zvečer cela Ljubljana. Govoril sem tudi jaz, cinično seveda, kakor se spodooi, če-p.av, kaivor rečeno, niti ne vem ne, kaj ta Wdna beseda pomeni. Govoril sem pa t.,ko ■ >uospodje, meni ne gre v g.lavo, kaj to bga briga, kdaj jaz vsWem ali pa, kdaj Novi list« prenehal. V nedeljo je susa&ki ».Novi lisi« pienehal izhajati kot dnevnik in bo odsedaj naprej .izhajal kot tednik. Ko.isorcij >wovega Usta« sporoma svojim čitateljem, da je vzrok ustavitve dnevnika težka ekonomska kriza, ki je povsem obubožala Primorje. — Neuspeh fašistovskega posojila. Nekateri italijanski fašistovski listi s svojo propagando za fašistovsko posojilo nehote potrjujejo splošno mišljenje, da je posojilo propadlo in da je doživelo popolen neuspeh ali vsaj, da m uspelo v oniti dimenzijah, kakor si jih je zamislil Mussolini. »Agenzia Romat z objavo številk demantira vse prognoze in vesti o končnem rezultatu fašistovskega posojila. Poročilo navaja, da je Mussolini, odnosno fašistovski vlada računala, da prinese fašistovsko posojilo ne cele tri milijarde lir in ne kakor so nekateri fašistovski listi preuranje-no trdili, da bo preneslo 6 do 7 mil jard lir. 1 o vsej Italiji se vršii agitacija za podpis tega posojila. V Tr.stu so p.rižli celo na idejo, da priTejf^ plesne zabave na korist posojila. Mugsolini se zaveda, da posojilo ni us >elo ter se že pripravlja, da popravi slab efekt, ki bi ga to povzročilo, najhujše pa mu je to, da je svoječasno Nittijevo posojilo doseglo brez terorja in obveznega podo:sovanja dvakrat toliko, kakor pa sedanje Mussolinijevo posojilo 'n to kljub vsestranskemu poudarjanju »D dovere dl sottoserivere«. = Nazadovanje desničarjev nr’ frano^pklh Sf'”.atmh volitvah Pri nedeljskih senatnih volitvah so vse desn:čarske stranke nazadovale. čeprav ne ravno v znatni men.-T-ko so dobili levičarski republikanci 16 sen-tor-iev fpreje so jih imeli 21). zmprni republikanci 19 (22), radikalni demokrati 8 f7),~konservativci 4 (4). Od lev;far«kih s‘rank pa bo dobil*: ra.d’kalni so?iaPsti 48 CP1). so^i^liaU 10 C2) in republikanski socialisti 2 m1). — M:llern"d ni b;l izvoljen in p”ide v ož*o vo-l!tev. kjer je njegov por-z precej verjeten. Volitve so se Izvršile v popolnem rpdu. Tzvf>li«ni aristokrati V madfarsko ms-prnatsk« zborni''« V soboto dopoldne so *e v-§:]e v kom:sij?ki dvorani parlamenta v Budimpešti volitve aristokratskih članov v novo madia^sko magnatsko zbornico. Volitvam ie predsedoval predsednik uTirnvne^'’ ^od^fiča b-iron Julii Vl^ssiafz. Izvoljp^ih 'e bilo 3.S čla-pov m^matoke zbo.rpiee. Od 187 m^^patov, ki im^i-o pr^vi^o glasovanja, ie r>-lasov"lo 151 marrp^tov. npsova.nie se ie vršilo za dve Hoti in a^eT Rlpghena vladna l:sta. in op^i^ionalnfl 1'sta. rppine^a grofa Pallavi^iniia. Vo' fve *o b:le zakliučene ob 4. uri ponoldie. Oh 8 uri zv"?f»r je bov^n Vla.ssiaz objavil rezultat. Iz-v^PVni so Wi v mafmatsko zboni^o ^kne* Piittvinnvi-Strattmam, 80 prodov, med ni''nii cVst-pmna le^^^ista prof C7>«ky In Hu-pyadi ter 7 plemičev. Orofa Julij And”assy in Tali0 vi cini sta p^op-db. Poraz Andr'"»sy-ia ie izrival tem večio senzacijo, ker' je on kandidiral na vl°dni lie*i. na so ga riinogl maernati kTotkom^lo prečrtali. — D""*r«lki ns F:ta’sl.-pTn V«i anfflpški PBtl z edir|o iziemo rpdko spj^nih Pstov Delavske stranke pišeia vsPd Vitaiskih do^dkov silno ost-o p^oti Kitarski in sovjetom. S’-orai. pno-dušno zaktevaio vsi. da se sovjetsko poslanstvo v Londonu odpravi in da Ann,liir’ energično b^ani svrvje pravice. Listi POPdT^ifljo, da sovieti niso drhali svo!e obveznosti, da pren.e^aip s p^otianHeško propagando in je zato treba proti sovieto”! z.pio eiermčno nastopiti. — Položaj na Kitajskem se je neko- Vko i’m,ril. vpnd-r ni nev*>r”nst novih jn še ost-piših konfliktov piti naimanie prpma-mn«. T^fl po^oč^io listi, da namp^v kantovska vlada odp-aviti sploh vse ev^o^ske naselbine p° Kitaiskem in franroski t“” poon-st-i naselbini v H^nkovu ie pripomoči1" kan-toaska vl°rta. ft-1 vripio svoie Vonc“-i;° K't,’{-cem, — AmpT:?ko bro^ovi'e to^tvtniv cov p° F:l!ninih ;p dobilo ppvePe dq o U.. • K ... Ker -emo imeli v žepu fotografijo tega slednjega, i aam je bilo lahko spoznali, da možak, ki so nam ga predstavili, ni imel ničesar skupnega s pravim U . .jem. t; Takoj smo ga povabili, naj nam sledi na našo ladjo, ■to Še isti večer je bil na varnem v Nantesu. Čeprav je pri zasliševanju zanikaval, smo mn vendarle (Ukazali, da' se je v resnici imenoval H. S., da je •$11 rojen v mestu Spandau in, da je še pred kratkim ,'!*lužll kot drugi torpedni mojster na krovu enega pod-^ jnornikov, kojega’ domača luka je bil Ostende. V takl'iadev{ pa obstoja zakon povračevanja zlega >|:'*a zlo in medalje bita vrsta na H. S-u, da izgine, »ne " vozili bencin, in ki smo jih srečavali pri naših križa-renjlh med Messino, otoki Dodekaneza m Dardane- lami? _ (IHdJe prihodnjU-) Dnevne vesti. POTREBNA JE PREVIDNOST. Naša krasna Gorenjska je v zadnjem času preživela dokaj težkin dni. Že itak od n% ■kov, poplav in drugih elementarnih nezgoo težio prizadetemu kmetovalcu, ne prizana niti zločinčeva roka. Dan na dan se mnozij po -držali drzni vlomi in z velikimi materi* jalnimi žrtvami zgrajene domačije uaicu,« požigalčeva roka. ... _. , Ljudstvo je obupano, išče pomoči od oblasti in ker ta v danih prilikah gotovo ni zadostna e ega ljudstvo tudi po samopomoči. Koliko nesreč se je pripetilo zadnje dni buš -v zvezi z neštetimi požigi. Culi smo, da si je pri Jesenicah iz obupa končal življenje nesrečni kmet, ki mu je požigalec upepelil domačijo in v hipni zmedenosti pretrgal nit življenja tudi svojemu lastnemu ainu. Vsi ■varnostni ukrepi doslej še niso dovedli do pozitivnega rezultata in požigal&ka tolpa, ki brezvestno nadaljuje svoje razdiralno delo, še ni prišla v roke pravice. Kmetje so sedaj v skrajni sili po navodilih oblasti organizirali po vaseh nočne straže, ki »o tudi oborožene. Tako je te dni, baš za praznike, ko je bila nevarnost znatno večja, ko so bili napovedani požigi na več krajih, bilo stražarstvo še bolj organizirano. Tako je etrrzil svoo domačijo v bližini Kranja tudi posestniški sin Franc Gradišar. V temna noči se je bližal njegovi hiši neznanec, ki se mu je zdel sumljiv. Stražar je klical »Stoj!«, za katere pozive pa- se neznanec ni zmenil. Fant je, boječ se grozeče nevarnosti, oddal strel, ki je smrtno zadel — njegovega najboljšega prijatelja Franca Terana. Ni dvoma, da njegovo dejan e ni bilo izvršeno hote, vendar pa je gotovo postopal neprevidno in morda tudi prenaglo. . Baš ta dogodek pa naj bo za^ merodajne kroge memento, da naj se izroča orož e le trezno mislečim in sposobnim fantom. Dogodek pa naj služi v opomin tudi obč.mstvu, ki ponoči potuje po Gorenjski. Bodite previdni, da vas ne doleti nesreča in da se že •itak veliko gorje še ne poveča. — P'draženje tobaka Ne da bi bila obveščena javnost je podražila te dni monopolska uprava nekatere tobačne izdelke. Viiž uke so se portraž le za 25 Din pri ICO komadih, vir-žinka stane torej 1.25 Din, tobak za žvečenje ge je podražil za 25 Din pri kg. lov šanje bo neslo upravi državnih monopolov, po dosedanjih računih okoli tri milijone dinarjev. — Švicarski k nzulat v Zagrebu Od 1. januarja dalje spadajo pod švicarski konzulat v Magrebu Hrvatska, Slavonija, Bosna in Hercegovina, Dalmacija in Slovenija. — Rezervne častnike, člane mariborskega pododbora — poziva odbor, da pošljejo prijave za letošnje železniške legitimacije najkasneje do 15. januarja, kasneje pa do 15. dne vsakega meseca. — Obenem vabimo vse Tez. častnike na drugarski večer, ki bo v salonu hotela »Zamorec«. — Opozarjamo še posebej na občni zbor, ki se bo vršT tudi -tam. pa v nedeljo dne 80. f. m. ob pol 10. uri dopoldne. Udeležba vsakokrat častna zadeva ■vsakega člana. — Odbor. — Trbovci in napoved dohodnine 1927 ___________ ger poteče rok -za vložitev dohodni ske napovedi za leto 1927 koncem tega meseca, se opozarjajo trgovci na pravočasno vložitev napovedi. Oni pa, ki napovedi do 31. januarja 1927 ne morejo vložiti, naj zaprosijo pri davčni administraciji s posebno utemeljeno prošnjo za podaljšanje roka dohodninske napovedi. Vlogo je kolkovati s kolekom 5 Din. Vge utemeljene prošnje bodo po informacijah načelstva ugodno rešene. — Načelstvo Gre-mija trgovcev. — N tarska vest. »Uradni list« javlja, da je nastopil dosedanji notarski .substitut v Mariboru Jakob Kogoi svoje novo notarsko mesto v Šmarju pri Jelšah. — Radi komunistične tendence ’€ bilo prepovedano v Beogradu predvajanje filma »Brodar na Volgi«. — število prebiva'stva mesta Gorice. Po uradni statistiki je štelo mesto Gorica dne 1. januarja brez priklopljenih občin 29 082 prebivalcev. Gorica je v zadnjih letih glede števila prebivalcev napredovala. — Direktna telefonska zveza Moskva—Varšava. Iz Moskve poročajo: Te dni so pričeli grnditi novo telefonsko progo Smolensk— Stolpiči. Z dograditvijo te proee bo ustvarjena direktna telefonska zveza Moskva— Varšava. Promet se prične najbrže šele v jeseni. — Brenposelnost v Berlinu. Število brezposelnih v Berlinu se je v preteklem tednu »opet znatno zvišalo. Dočim je znašalo predpretekli teden 27* '-------------- r- den 279.000 oseb. — Izpremembe v ruskem rodbinskem živ-tjentu. Ljudsko štetje, ki je bilo pravkar v sovjetski Rus5ji končano, je ugotovilo več zanimivih stvari na polju rodbinskega življenja. V prvi vrsti fraoira izredno veliko število rodbin brez »poglavarja«. To se pravi, da je T. "pv^ki Rusiji nenavadno veliko rodb n, oortojeiih iz žene, ki si služi sama svoj kruh m enega alt več otrok, za katere se oče ne ""—te so tudi rodbine, obsto-•>—, n ki jih vse skupaj vzdržuje eden ali več moSkih. od katerih pa živi nobeden z rodbino v skupnem gospo- te- ! ... —v ec otrok, za katere se oce ne bnga. Zelo pogoste so tudi rodbine, obstoječe iz žene in več otrok, ki jih vse skupaj irih pa ne živt noDeoen z ™m..o v skupnem gospodinjstvu. Končno je ugotovilo' ljudsko štetje, da Je tudi poligamija zelo razširjena, v mno-. Kih slučajih živi več žen z enim moškim pod skupno streho v najlepši harmoniji. — Smrt sionističnega voditelja Kot poročajo iz Jeruzalema, Je umrl v Telavivi dne 2. t. m. prvi borec modernega rionvsttčnega gibanja Asher Ginzberg. Ginzbeig se je rodil 1. 1P66 blizu Kijeva. Od leta 1906 do 1921 je živel v Angliji. Skupno z dr. Chalmom Weizmannom si je stekel velike zasluge za «©, da Je prišlo do BaJfourove deklaracije leta 1917. Bil je glasovlt Židovski pisatelj in mislec. — Prepoved spiritistiinih sej na Poljskem. Iz Varšave poročajo: Notranje minlst stvo je izdalo uaredbo, ki prepoveduje javne s,>in-tlstične seance kakor tudi javne p.odukcije hipnotizerjev. — Gripa. Epidemija gripe je zavzela v nekaterih krajin Francije vznemirljive dimenzije. V Parizu je umrlo zadnje dni toliko ljudi, da je zmanjkalo krst. Izdelovalci krst so uvedli v svojih obratih nadure, kljub temu pa ne morejo izdelati toliko krst, kot bi bilo treba. Oblasti utegneo uvesti pokopavanje mrličev brez krst, kakor se je to v nekaterih krajih Francije že zgodilo. — V Budimpešti je bilo prepeljanih te dni devet oseb, o katerih se sumi, da so obolele na »španski«, v bolnico. . , — Nesreča na Jadranu. Te dna Je besnel, kot smo poročali na Jadranu silen vihar, tri tej priliki se je potopila motorna ladja »Morava«. last indnstrijalca Zeca v Splitu, čigar sin Valentin je bil, kot znano, pred par dnevi umorjen. Razven dveh mornarjev, je utonila vsa posadka, med drugim tudi kapitan ladje, čigar smrt je izzvala v Moetaru splošno sočutje. , . Streljal iz veselja ter težko poškodoval svojo Bvakinjo. Iz Osijeka poročajo: Poizkusni policijski stražnik Dušan Derenič je p išel za pravoslavne božične praznike domov v Čepin. Na dvorišču hiše svojega očeta je hotel od veselja streljati iz revolverja. Ker se revolver ni izprožil, ga je hotel pregledati. Pri tem je tako neprevidno ravnal, da se je revolver izprožil in mu je prebila kroglja levo roko, nakar je odletela njegovi svakinji v oko ter jo smrtno nevarno poškodovala. — Nesreča na nvrju. Ob priliki viharjev, pi eo besneli te dni na Črnem morju, se je razbila ob krimski obali neka turška ladja. Pri tem je poginilo 25 potnikov. — Porod s kazenskopravnimi posledicami. Rudar Ivan Trpič v Mostaru je poklical v svoje stanovanje babico, češ, da je njegova žena porodila. Babica se je pozivu seveda odzvala, da bi dobila od bolniške blagajne, kar ii gre po predpisih za ta slučaj. Našla je v stanovanju porodnico in novorojenčka v mlaka krvi. Toda ugotovila je, da žena sploh ni rodila. Daši sta izjavili dve ženski, da sta bili pri porodu navzoči, je ovadila stvar policiji. Policija je poslala k ženi mestnega fizika. Dasi je slikala ženska porodne bole: čine kar najbolj ginljivo, ji mestni fizik ni ver el in žena je bila aretirana. Na policiji je priznala, da ni rodila, temveč je prevzela nezakonsko dete neke gospodične, da reši njeno čast, obenem pa zadovolji svojega moža, ki je hotel imeti že davno otroka, katerega po ni hotelo biti. — Zopet pretep radi politike. Iz Kruševa poročajo: Filip in N. Cule sta se vračala od m še domov. Med potjo sta krenila v gostilno ter se ga pošteno navlekla. V vinjenem stanju sta se sporekla radi politike. Prepir se je razvil v pretep, ki je končal s tem, da je udaril Filip svozega ro aka s kolom po glavi ter ga težko poškodoval. N. Čula je bil prepeljan v bolnico. Ko sta se možakarja streznila sta ugotovila, da sta bila učinila veliko neumnost, ker sta se stepla za — nič. Toda bilo je prepozno. Filip bo moral, če ne več, vsaj par mesecev »sedeti«. — Babjevcrne ženske na Hrvatskem. Te Oni se je zagovarjala pred zagrebšk m sodiščem »vedežavaika« Jaga I ustament, obdolžena da je prodajala babnicam čudodelne praške zoper moško nezvestobo in jalovost krav. Kata je imela ljubčka, ki se ji je izneveril. Podala se je k »vedeževalki« Pusta-ment, vdovi s petero otrok, ki ji je »vrgla karte«. Karte so pokazale, da je treba fantovo nezvestobo ozdraviti 9 primernim praškom, ki ga je Jaga Kati tudi takoj prodala za ICO Din in dve rjuhi. Kmalu nato je prišla k Jagi Pustament kmetica Bara, ki jo je kon-sultirala radi jalove krave. Tudi Bara je dobila primeren prašek. Ker pa medicina ni učinkovala, je vprašala Bara svojo prijateljico Kato, kaj je dosegla ona s praškom, ki ga je bila dobila od Jage. Kata se je bridko pritožila da je ostal prašek absolutno brez vsakega učinka. Nato je ovadila Bara Jago orožništvu. Stvar je prišla pred sodišče. Tam se je izpovedala Kata, da ji je povedala Bara, da je bil sestavljen prašek »za muškarce« iz zmletih mrtvaških kosti, pepela, sedmih duhovskih oblačil, kolomaza itd., iz česa je bil pa sestavljen prašek »za krave«, ki ga je dobila ona, ne ve. Jaga je bila obsojena na pet dni zapora. — Karambolaža brzovlaka Moskva — I*- kutsk. Brzovlak Moskva—Izkutsk je skočil te dni v blažini postaje Arsaki, 95 km od Moskve s tiTa. 16 oseb je bilo ubitih, 26 pa težje ali lažje poškodovanih. — Eksplozijska nesreča. Iz Londona porogajo: V tunelu pri Dortfordu se je pripetila te dni eksplozijska nesreča. Osem delavcev pogrešajo. Doslej so našli pod ruševinami pet mrtvecev. , _ “itrAV° našli. Iz Budimpešte poročajo: V Adonyju ob Donavi so našgi te dni umorjenega v njegovem stanovanju gostilničarja Mttllerja In njegovo ženo. Pod streho »o našli tudi njihovo služkinjo s težkimi ranami na glavi. Ko je prišla na Hce mesta komisija, se je služkinja za trenotek zavedla. Ozrla se je okoli sebe, ko je zagledala med zijali, ki so se zbrala ob prihodu komisije, nekega Josipa Steinerja, je vzkliknila: »To je ubijalec!« Josip Steiner je bil nato aretiram. Zaslišan, je takoj priznal, da je izvršil alo-•čdn on. — I* ljubemi do soproga poizkusila Uvr-šhi samomor. Kljub vsemu se najdejo še take žene: Tašča znanega demokratičnega budim-peštanskega občinskega svetnika EhTlicha, vdova njegovega sina Karla Ehrlich*, je pod- *e ^c’ v Budimpešti poizkus samomora Iz ‘jubezni do svojega pravkar umrlega soproga Mladi Ehrlich je bolehal že dalje časa na neki želodčni bolezni. Nedavno ga je operiral dunajski kirurg dr. Finaterer, ki Je prispel nalašč v to svrho z aeroplanom v Budimpešto, trikrat zaporedoma. Vse tri operacije so bile brezuspešne: : acijent je umrl. Zvečer po pogrebu je zavžila njegova vdova 10 pastil sa-blimata. Našli so jo v težkem stanju šele •/. utrvi. Kliub vsem upajo zdravniki, da se jim •bo posrečilo rešiti nesrečni gospe življenje. ATa.go.nja z,.ravnika. Bruske oblasti se bavijo te dni z zagonetnim slučajem. 56 letnega zdravnika dr. Capeka so našla te dni mrtvega v jedilni sobi pod mizo. koleg divana je ležal mriev njegov 76 letni tast Be-ran. Dr. Capek, večkrat ni mogel spati. Zato je uporabljal razna uspavalna sredstva. Domneva se, da je zavžil premočno dozo, vsled čtsar je umrl, njegovega tasta pa je zadel, ko ga je videl mrtvega, mrtvoud. Soproga dr. Capeka je bila ob kritičnem času v 1 ragi, e ooiSikala svojo hčer. Dogodek je izzval v Brnu veliko senzacijo. Trupli bosta obdu-cnani, kur utegne stvar pojasniti. — Triznanje groiice Keghvieh. Baronica Aliče Kohner, o katere meničnih sleparijah smo poročali, je po trdovratnem tajenju priznala, da je spravila v promet okoli 40 menic s potvorjenim podpisom svojega bivšega soproga, veleposestnika Ledererja. — Novčanice kot nosilke lakterij Da bo uovčanice prenašulke bakterij, vemo že davno. Te dni so se vršili v nekem praškem gijeničnem zavodu zopet tozadevni poizkusi, izvedenci so preiskali 50 novčanic. Ugotovili so, da igrajo novčanice pri prenosu bakterij mnogo večjo ulogo kot drugi predmeti vsakdanje vporabe. Ugotovili so dalje, da ha starih obrabljenih bankovcih ni prav nič več bakterij kot na novih, pač pa je pri tem velikega pomena gladkost papirja. Na gladkem papirju se nahaja mnogo manj bakterij kot na ruzkavem. Boizkuai so končno ugotovili, da žive nekatere bakterije na novčanicah po več ur. — Nittijev sin aretiran radi žaljenja Mussolinija. Te dni je bil v Rimu aretiran sin bivšega ministra Nitti-ja marquis Nitti de Marco. ker se je izrazil v nekem javnem lokalu žaljivo o Mussoliniju. Marquis-a Nittija je izročila policija sodišču. — 11-leten morilec. Neki 11-letni frkovec v enem od predmestij glavnega mesta Norveške je zaklal te dni svojega 15-.etnega so-ucenca. iz iantiča 30 se namreč sošolci na cesti norčevali, ker je bil v šoli kaznovan. To ga je tako razjezilo, da je potegnil bodalo, ki ga nru je bila podarila njegova mati ?a Ložič ter je jel suvati na slepo okoli sebe. Pri tem je zasadil bodalo svoji žrtvi naravnost v srce. 15-letni deček je obležal na mestu mrtev. — Abrahamovo rojstno mesto izkopano. Znanstvena ekspedicija, ki sta jo poslala ahupno londonski muzej in univerza v Peu-sylvaniji v Mezopotanijo, je dosegla pri izkopavanjih na mestu, kjer je stalo kraljevsko mesto Ur, rojstno mesto Abrahamovo, nepričakovane uspehe. Angleško-ameriški arheologi so izkopali več dobro ohranjenih po-slopij, sezidanih, okoli leta 2000 pred Kr. Izkopnine dokazujejo, da je bila stanovanjska kultura za časa Abrahama na visoki stopnji. — Stresemann časten član dresdenskega pevskega društia. Kot poročajo »Vossische Zeitung«, je bil izvoljen nemški zunanji minister dr. Stresemann povodom svojega 25-letnega članstva od dresdenskega pevskega društva »Liedertafel« za častnega člana društva. Dr. Stresemann poje drugi tenor. — Ljubezenska tragedija 90-letnega starca. V Leipzigu se je odigrala te dni nenavadna ljrubezenska tragedija. Neka 90 letna oskrbo-vaaka tamkajšnje bolnice se je bila prav pošteno zaljubila v nekega 83-letnega oskrbovanca, ki je stanoval v sosadnji sobi. Ljubezen starke je našla v starčevem srcu odziv in Stari parček se je jel v oskrbovankini sobi tako pogosto shajati, da so jeli drugi oskrbovanci škandalizirati ter so stvar naznanili ravnateljstvu. Ravnatelj je poklical starega zaljubljenca k sebi, ga oštel ter mu zabičil, da naj svoje 90-letne» Dulcineje« več ne obiskuje, če noče, da ga postavijo na cesto. To je učinkovalo, starec ni prestopil več prepovedanega praga. Dejstvo, da se je starec udal, pa je imelo posledico, ki je ni nihče pričakoval: Zaljubljena 90-letna starka se je zastrupila v svoji sobi z mišjim strupom. Nesrečno ženo •so prepeljali v bolnico, kjer je par ur nato umrla. — Klub ljubiteljev ptičarjev namerava izdati seznam v jugoslovanski rodovnik ptičarjev vpisanih psov in pasem. Da bo ta seznam popoln, prosi, da bi prijavili za vpis vsi lovci svoje pse, ki še niso vpisani, a imajo pravico do vpisa. Tudi morebitne izpremem-be glede lastnikov itd. ee naj javijo. Podatki se na.j pošljejo vsaj do konca januarja na naslov: Dr. Janko Lokar, Ljubljana, Gajeva ulica 14. — Z ognjem in mečem od slovitega poljskega pisatelja Sienkieuhcza, Kapetanova hči od Puškina, Gradnikova najnovejša zbirka pesmi isDe profundist, Triglavska bajka Pavla Golja in mnogo drugih knjig v več sto izvodih naših in tujih literatov oblegajo .dobitki III. književne tombole Jugoslovenske Matice. Glavni dobitek, celotna zbirka vseh 46 letnikov »Ljubljanskega Zvona«, pomenja 1 terar-no redkost in ima veliko denarno vrednost. Žrebanje se prične 4. februarja t. 1. in traja do 25. marca. Vse izžrebane številke bodo redno objavljene vsako soboto, odnosno nedeljo v vseh slovenskih dnevnikih. Kdor zadene, se mu dobitek brezplačno pošlje po pošti. Tablice po 8 Din so naprodaj pri vseh šolah in pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji. Dobi se jih tudi v pisarni Jugoeloveneke Matice, Selenburgova ulica št 7/II. — Gospodinje! »Gospodinjski koledar« Ju-eosloven9ke Matice za leto 1927 vsebuje sledeče članke, razprave, kuhinjske recepte in navodila: O Gospodinjstvu in kuhi, Juhe, Zakuhe, Prikuhe, Zelenjava na rnzne načine, Goveje meeo na razne načine, Kako pripravim telečje meso, Priproste močnate jedi, Omelete, Štruklji ali zavitki. Kako. porabiti ostanke jedil. Bolniška hrana, Kmečka ku- iff ha, Omara za perilo, O kokoših, Slovenska hiša, Kako ravnati .s posli. Spoštuj lastnino svojega bližnjega, Moderna gospodinja. Madeži, Gospodinje in pošli, Parketno voščilo, Higijena perila, O spanju, Gospodinjsko knjigovodstvo. Koledar je naprodaj pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice ‘ in v ^vseh knjigarnah. Dobi se ga tudi v Ljubljani, Selenburgova ulica 7/II. Cena 20 Din, za člane !5 Din. T Ljubljana. — Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tomesečna dražba v-maju 1926 zusjpvlje-nih predmetov, v Četrtek 13. t. m. ob 16. uri popoldne v uradnih prostorih v •Prečnijulid. 1— Razpis. Mestni magistrat, razpisuje oddajo vodovodno-instalaci skih del v novih objektih mestne klavnice. Vaj razpisani podatki se dobe med uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu, Lingarjeva ulica 1-Fk Ponudbe je vložiti najkasneje do 24. januarja 1927 do 11. ure dopoldne v podpisanent uradu. — Mestni gradbeni urad ljubljanski.*! 1— Delavska predstava v 'operi. V seboto 15. januarja se vrši v ljubljanski operi.-pred-stava za delavce in nameščence. IJredva«a 6e komična opera »Seviljski brivec«. Cene Ao polovične. Vstopnice dobite vsak dan od 10. do 12. ure dop. in od pol 6. do 9. ure zvečer v prosvetnem odseku Delavske zbornice v Gradišču št. 2, zadnji dan 15. januarja pa pri operni blagajni. ■ 1— Poiikušen samomor. Včeraj zjutraj db 1 1. uri se je za garnizijsko bolnico ustre- il A. K., narednik v vojaškem skladišču. Strel se slišal višji stražnik Runi ja n, ki,je takoj pritekel in našel K-.-ja še pri zatveeti. Stražnik je telefoniral po rešilno postajo, ki je K. prepeljala v bolnico. Pri samomorilcu so našli 260 Din denarja in pismo, naslovljeno na komisijo, »ki bo našla njegovo truplo«. Vzrok podzkušenega • samomora ni znan.-- 1— Na Trgovski ples, ki se vrši v soboto, dne 15. januarja ob pol 9. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union, je vstop dovo'jen samo proti vabilu. Kdor se želi te priznano naj-lepše prireditve vsake plesne sezije udeiefiti, pa pomotoma še ni prejel vabila, naj se’obrne na pisarno Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani, Gradišče 17-1.• (telefon 552). — Odbor. 1138.) 1— Sokolsko društvo Ljubljana II jvoibi svoje člane na svoj redni letni občni zbbr, ki se vrši v nedeJjo, dne 16. januarja 1927 ob 9. uri dopoldne na realki z običajnim dnevnim redom. V 8'uča'u nesklepčnosti šč- vrši občni zbor 1 uro pozneje ob vsaki udeležbi članstva. Islotam se vrši danes v torek,' dne 11. t m. ob -8. uri zvečer članski sestanek v svrho sestave kandidatne liste odtornikbv za prihodnjo poslovno dobo. Vsi bratje is sestre naj se občnega zbora kakor tudi »Članskega sestanka zanesljivo udeleže Navzočnost vsakega posameznega člana je dolžnost! — Zdravo! 1— Tatvine v Ljubljani. Iz skladišča »Strojnih tovarn in livarn ;e neznan uzmovič odnesel 60 kg cina v vrednosti 5500 Din. -o- Nekemu delavcu je v gostilni pri »Stefanu« njegov tovnr5š ukradel 200 Din vreden klobuk. — Iz izložbe trgovine VVeilgoni je neznanec odnesel 3 pare rokavic, vrednih '60 Dih. Maribor. ; m— Občinska seja mariborskega občinskega sveta ki bi se morala vršiti v pondel:ek, dne 10. t. m., je preložena na negotov č-s. m— Število volilcev za oblastne volitve v me9‘u Mariboru. Volilni imeniki (brezr. vpisi vreklamiranrih volilcev) izkazujejo .6620 volilcev. Ko bo reklamacijski rok končaj, se •bo število volilcev gotovo zvišalo za paf «0 glasov, tako da bo pri volitvah čez 70(30 volilnih upravičencev. Zdi se pa, da bo udeležba pičla. m— Na mariborski glavni p^šti sta. biti vzpostavljeni v vestibulu dve javni telefonski govorilnici. S tem se je občinstvu ,prav ustreglo. m— Ort^podične tefa'e bo priredil za, učt-telistvo in dijaštvo strokovni učitelj za.-telo-. vadbo na mariborskih sredniih šolah g. Lavrenčič. Pred kratkim se je vrni) 1 Dunaja, kjer je obiskoval pedagoški tečaj. Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 21). uri zvečer. Torek, 11. januarja: Zaprto. Sreda, 12. januarja: »Pahljača lady VVinder-meer«. — Red B. Četrtek, 18. januarja: Zaprto. - Petek, 14. januarja: »Pri lepi krčmarici«, premijera. — Red D. Sobota, 15. januarja ob 16. uri [»opoldne: »Peterčkove poslednje sanje«. Dijcška predstava pri znižanih cenah. — Izven. Nedelja, 16. januarja ob 15,-uri popoldne: »Triglavska bajka«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. Nedelja, 16. januarja ob 20. uri popoldne! »Ugrabljene eablnke.« — Izven. Ponedeljek, 17. januarja: »Stalni goet — Bou-bourpehe.« — Red A. *- Opera. • . - k; Začetek ob pol 20 .uri »večer: Torek, 11. januarja: »Ples v maskahuc — Red C. Sreda, 12. januarja: »Brivec sevileki«. — Red A. > Četrtek, 18. januarja: »TaanhAueeri'* — Red E. Petek, 14. januarja: Zaprto. ' Sobota, 15. januarja: »Brivec sevilekl Delavska predstava pri tn'Žanih Cenah. — Izv. Nedelja, 16. januarja ob 15. uri popejdnei «Otheilo«. Lhvdaka predstava prt fniia-nlh cenah. — Izven. ' - Pondeljek, 17. januarja zaprto. • Vsled obolelosti nekaterih .članov Je bila potrebna ephememba rejieHoiifja-in ^ *•*“ Strnil 4 »NAKUDNI DNEVNiKc, torek, 11. januarja 1S27. Štev. 7. tudi vrstnega reda predstav. P. n. abonente opozarjamo na današnji novi razpis abonmaja za tekoči teden. Dijaška odnosno mladinska predstava v drami. V ftobolo popo’dne ob 16. se vprizon Golieva mladinska i''ra »i eterokova poslednje san!e< poaledajikrat v tej sezoni pri izredno znižanih ceaaih kaikor so običajne pri dijaških prsdsrtavah. DELAVSKA PREDSTAVA »SEVILJSKI IRIVECc »■Brivec seviljski« je brezdvomna najboljša komična o-era svetovne g,l- sbene literatura ki je stalno na repertoarju vseh gledališč. Na pi«al /e d&Io i tali ja i ski kompoa st Gia-omo Rossini leta 1816. Vsebina je sledeča. I. dejanje: Gosta v Sevili. Grof Almaviva poje Rosili, varovanki zdravnika Bartola podoknico. Tu n stopi, vesel mladenič in rpet odide, da privede notarja, iki nai napiSe pobočno pismo za Rfeimo in Bartola. Bns Ho in Bitolo se za .tramrek ods'ranit ■ is sobe. vstop vš^ga r.o‘ara ra od kupi gr-of, da napise poročno pismo za njega. V soboto 15 .januara se predvaja ta opera za delivce in nameščence. Cene polovične. Vstopnice dobite pri prosvetnem odseku Delavske zbornice v Gradišču 2. Ecpii. Laško. Podružiica družbe sv. Cirila in Metoda je imela letos svoj občna zbor d.ie 11. Januarja t. 1. v lovski sobi hotela Henke v Laškem. Na dnevn. redu so bile tudi volitve novega odbora. — V noči na 5. januar a t. 1. s (j je izvrSil zopet prav drzen v.om v našem rudniškem koazumu Ob vetrovni in deževni noči so pokradli lopovi za nad 20.OCO Din blaga in neznano kam izginili. Je pa to v teku dveh let pri ua-s žs Ib. večja t .tviua in posestniki 'kar zbegano spogleduje.o [k, v.Vruostnih odredbah, ki pa ž> 1 ne funkcionirajo tako kot LdeIa\»ko Spartakiiado 192S<. Vdelež-la se je bodo vsa delavska telovadna in športna društva. Važno pri tem ,e, da se je spremenilo športno naairanje sovjetov v toliko, da so slednji dovolili vsem športnim društvom, da stopi o v stik z različnimi športnimi zvezami in društvi sveta. S tem je padel kitajski zid, ki je oviral nemoteno občevanje z inozemskimi klubi, lo zanesljivih poročilih pa pripravlja Rusija za 1. 1928 še druge, večje športne prireditve. Pradia Slavia v 1 1926. Prvo moštvo Slavie je v preteklem letu 'igralo 69 nogometnih tekem, od katerih jih je dobilo 4«, zgubilo 15, dočim jih je ostalo 6 neodločenih. Skupni rezultat je 284 : 114. Na igrišču Slavie «e je odigralo 43 tekem, ostalih 26 pa na drugih praških oziroma -inozemsidh igriščih. Najboljši napadalec je bil Puč s 63 goali, za njim pride Soltys s 43, Svoboda s 36, Čapek s 34 in branilec Hoyer z 29. 1 raške tekme Slavie je obiskovalo 240.0! 0 gledalcev. Gospodarstvo. X Opozorilo za obrtnike in prijatelje obrtništva. Opozarjamo, da se rok za vpis delnic obrtne banke kr. SliS zaključi nepreklicno 15. t. m. Za Slovenijo se vpisujejo delnice pri podružnicah Narodne banke kr. SHS, pri Ljubljanski kreditni in Gospodarski zadruzai in njenih podružnicah ter pri Obrtni banki v Ljubljani. Opozarjamo obrtnike in prijatelje obrtništva, ki .smejo po zakonu postati tudi delničarji te obrtniške ustanove, da termina za vpis ne zamudijo, ker se na poznejše prijave nikakor ne to moglo več oz rati. X Seznam sejmov in razstav v prvem polletju 1927. Seznam sejmov in razstav, ki se bodo vršile v prvi polovici leta 1927 v raznih evropskih in izvenevrepskih di Živah, je izdala Mednarodna trgovska zbornica v l arizu iu je interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljub ljani. BORZE. Zagreb, 10. jan. Denar: Newyork 56.CO— 56.Č10, London 275.20—276, Pariz 223.67— 225./7, Milan 249.97—251.97, Praga 167.70-168.50, Curih 1094—10.97, Berlin 13.485-13.515, Dunaj 7.983- 8.015. ‘ »rili, 10. jan. Beograd 914 bi. Berilu 123.05, Ne\vyork 518.25, London 25.1475, Pa-m 20.50, i raga 15.35, Milan 22.50, Dudki- 73.05, Budimpešta 90.60, Bukarešta 2725. To in ono. KOLIKO LJUDI SME V AMERIKO. . V po.očilu, ki ga je ravnokar predložil P"edsednik Cool dge o novih kvotah za izseljence, se znižuje število izseljencev v Sev. Ameriške Združene države za 11.126. Za nekatere drž’ve se kvota zvišuje, za druge pa znižuje. Tako se to smelo iz Anglije in I ske vseliti to leto 73.2?9 (lani samo P4.0C7) iv seljencev, iz Avstrije 1468 (lani 785) in iz Jugoslavijo 777 (lani 671). Znižana pa je kvota za te države: iz Nemčije se sme naseliti v Ameriki 23.428 (lani 51.277), iz Pcliske 4978-(C978), Italije 3845 (4091), Češkoslovaške 2248 (3078) izseljencev. Iz vseh drugih držav se sme naseliti le po 100 izseljencev. : Pi>incarčjeve »Jesenske n'ii.< Socialist"Jni po oldnevnik »Pariš Soir« je našal v nekem dijaškem almanahu iz leta 1878 pesem gospoda Raymo:ida Foincarčja. Pesem ima naslov »Jesenske nočk ter obstoji iz 14. celo za dijaka nenavadno slabih kitic. Poincarejev greh se odPkuje po sladkobni sentimentalnost^, kakršne bi današnjemu Poincarčju nikdo ne prisodil. Prva kitica pesmi se glasi: Vous me demandez pou^uoi J’aime tants les nuits d’automne, 1 auvre sateon monotone, Ou chacum reste chez soi. ANEKDOTE. Princesinja Pavlina Borghese, najlepša Napoleonova sestra, se je dala modelirati por kiparju Canovi v kostumu grške boginje. Ko se je njena prijateljica čudila, da e skoro naga sedela pred umetnikom, je odvrnila: »Saj je bil atePč zakurjen!« K profesorju L. je vstopil v službo nov s’uga. Ta-oj prvi večer plane v študijsko so bo In zakriči: »Co-spod profesor, pri nas gorile Profesor ostane izza svojih knjig in oči tajoče -odvrne: »Ali vam nisem rekel, da *e za gospodinjstvo briga le moja žena!« icard Kipiing: 41 )iq» o džungli. Mowgli je bil skoraj v istem liipu zepet na nogah čim je bil padel; v roki 4e držal nož, kazal je bele zobe, in v tistem trenutku je bil cbadva samo zaradi tega, ker sla se bojevala, ko je cn hotel, da bi mirovala, dasi in a v^ak volk po postavi vso pravico, da se bojuje. S povešenimi ramami in drhtečo -roko je plesal okrog njiju, vsa.c hip pripravljen, da dvejno udari, kadar bi m.nula pna vznemirjenost preteipa; ko pa je ča. al na ugedno priliko, mu je bilo, kakor, da mu je moc ods’.a iz telesa; špica noža se je povesila in vtaknil je nož v nožnico in opazoval. »Strup sem jedel,« je dejal r.a?adnje. »Odkar sem ' z rdečo cvetlico razgnal zbor — odkar sem ubil Sbere Khana, me nebeden izmed krdela ni mogel zagnati v stran In ta dva sta tiri krdelu sa:no repata vol! a, majhna lovca. Moč je šla cd irene, kmalu bom umrl. Oj, Mowgli, zakaj ne ubiješ obeh?< B i se ^ naoinji^a., auKier ni eden vo1110.'' P0-begnll, Mowgli pa je sam obsedel na razgrebemh krvavih tleh, pogledoval sedaj nož seda] noge m roke, obhajalo ga je čustvo nesrečnosti, ki ga dotle m pozna , kaker se veda zgrinja čez hlod m ga obliva. Tisti večer je zarana ubil, vendar je jedel le malo, da bi bil v debrem stanju za svoj pomladni tek; jedel pa je sam, ker je vse džungelsko ljudstvo cdslo prepevat ali se bojevat. Noč je biJa popotno bela, kakor pravijo. Vse zelen,e jG bilo videti, Kakor da bi bilo izza juira zrasllo za ves mesec. Iz veje, ki je dan poprej imela še rumeno listje, se je pocedil sok, ko jo je Mow-gli prelomil. Mahova se mu je ovijalo globoke, toplo, tez noge, mlada trava ni imela več rezkih robov in vsi glasovi v džungli sc brneli kakor ena mog( ena struna na harpi, ki je mesec udarjal nan^o polni mesec novega govorjenja, ki je razlival svejo svetlobo po skalovju in mlakah, jo pošiljal med debla in ovi.alke in io prevejal po milijonih listov. Dasi se je Mswgli počutil jako nesrečnega, je zapel na glas od čiste rad. sti, kc se je bil spustil v tek. Njegov tek je bil bol] pedo-t-en poletu kakor čemu drugemu; zbral si je namreč dolgo nizdolno pobočje, ki vodi preti severnim močvara n skozi csrč.e glavne džungle, kjer so prcžra tla glušila glas njegevh stopinj. Med ijudmi vz«^®11 I bi si z velikimi težavami in opotekajoč iskal pota po I varljivi mesečini, Mcwglija pa so njegove, P? dolgo i letnih izkušnjah izvežbane mišice nesle naprej kot da bi bil pero. Kedar se mu je trohnel hlod ali skrit kamen prevalil pod nogami, se je rešil brez napora, brez pomišljanja, ne da bi opcčasnil korak. Ko se je naveličal hoje po tleh, se je oprijel kot opica ovijalke, po | kateri je takorekoč splaval, ne splezal do tankih vej, Klkcder je sledil poti po drevju, dckler ga ni minula volja, nakar se je spustil v d^lgi krivulji zopet na zem-Ij i. Spotoma je nameril na še vedno vroče jame, katere je obdajalo mokro skalovje, kjer skoraj dihati ni mogel zaradi n.oonega von.a nočnih cvetlic in c>elja popkov »vi^lk, na temne drevorede, kjer je mesečina ležala po tleh v pasovih, ki so bili prav tako pravilni kakir šahovnici podobne mramornate plošče v cerkvi; na so-ščave kjer mu je mokro m ado rastlinje segalo do prsi in 'ga objemalo okrog pasu in na vrhove brd, ven-čane z razklanim skalovjem, kjer je skakal od kamna do kamna nad brlogi prestrašenih majhnih lisic. Iz-daljave je slišal slabotni glas divjega mrjasca, ki si je ob mečnem deblu trusil okla, malo pozneje pa je naletel na veliko žival popolnoma sa-mo, ki je trgala rde:o skorjo drevesa, usta polna pen, oči žareče liki C-cfeni Ali pa je krenil s pota v stran, sledeč glasu udarjanja'rogov in sikrj"če?a grohtanja, in švignil mimo dvojice besnih samthurjev, ki sta ee s povešeno glavo majala se-m pa tja, omadeževana s krvjo, ki se v mesečni vidi črna. Ali pa je pri šumečem pregazil slišrl Ja cala, krokodila, ki ;e mul al kaker bik, ali pa je pre pcdil kepico strupenega ljudstva; preden pa je rroglo udariti, je bil on že daleč preko bliščečega prcSotoa«. TRIKO PERII O IT..4K-. *•—* volna » ra nili b«rv«h nvq«»ce. d.okolen»c**,_ nr.hrbl- nlkt /a to a e i" love**, dezmki, noti. ^ifom. Tppn' "hci. iiHlict-, *ilce. noži, ‘kori*, potrebiM"? '/.a S*vilj«», u»o-jaČe, čevljarle, lr» .»rlvc** edino I»* pri tvrdki JOSIP PETEIINC L1UBL1AMA bllmu PreSerniiveo« »porodnih". Na »Uko 1» nalnl Na|mi|e c«n*l ta naročila p tiskarsko stroko spadajočih d& drva - Čebin •til«* Dobro znana tvrdka kupuje vaako mnoiino b« kov ega oglja in »uhth bs Itovih drv. Ponudb®: « •ella postal« Ml, Tri**1* Proda so ceno »Mayei^ teda ja In ^ VfeoMbfaeM« P* *• iipna^* Instrnkclje l^Se vtookoJtotee. _ _Fo«4v be prosi »* «P™T0 J"** pod »Dober ««feh«. mmaaiMiM ___________________________________________ AMwod«r MeaOur. — Ortjul* VUdlinte Oglušujte v .Narodnem OnevniVu'1,