Élllliil		
		
Leto 5 / ŠLI04
THE VOICE OF SLOVENIA
17,8.1997
AVSTRALSKI SLOVENSKI NEODVISNI INFORMATIVNI ČASNIK	Cen« S 2.00	THE AUSTRALIAN SLOVENIAN INDEPENDENT INFORMATIVE NEWSPAPER
ir

Do you want to fly
to Slovenia for free?
Large subscription drive to collect subscribers
Glas Slovenije or The Voice of Slovenia serves the Slovenian Community in multicultural Australia. We all talk about being Slovenian or of Slovenian descent. But what does this all mean? It means that we are supporting the Slovenian language, culture and tradition. How? By encouraging people-to read our newspaper and also become our contributors. Because of this we have decided to organise a large subscription drive to find new subscribers. The person who collects the most subscribers will win a
return air ticket to Slovenia
The competition is open to people up to 40 years of age. The purpose of this prize is to enable a young second and third generation Slovenians in Australia to visit Slovenia and learn more about our home country. And that is not all. Apart from the air ticket, we will try to arrange pleasant accommodation and sightseeing in Slovenia for the winner.
If more than one person gets the highest amount of subscribers, a special panel ofjudges will then be responsible for randomly drawing out one of those names. The subscription drive ends on Friday 3.10.1997. We will accept only those order forms (or letters) together with payments, which arrive at the address of Glas Slovenije on/or before the 3.10.1997.
Everyone who finds a new subscriber must complete an order form or, alternatively, inform us in writing (enclosing a cheque or money order for S 50.00 being for a yearly subscription to Glas Slovenije). The name and address of the new subscriber(s) as well as the name and address of the person who found the new subscriber(s) must be included in all correspondence. We ask parents to help young people find new subscribers, which may also include relatives and friends (even overseas - in this case yearly subscription by airmail is_ $ 100.00).

/Translated by Sonja Žabkar/
Prvi rej, folklorna plesna skupina iz Canberre, uspešna v Sloveniji
Zgoraj: Ljubljana, 1. julij 1997 Prvi rej v različnih slovenskih narodnih nošah
Desno: sydneyski harmonikar Rudi Crnčec
Canberra - Te dni plesalci Prvega reja, mlade folklorne skupine, ki jo vodi Ljuba Pribac obujajo spomine na nepozabna doživetja v Sloveniji, kamor jih je povabilo izseljensko društvo Slovenija v svetu. Več o vtisih na 10. strani

Slovenski mladinski koncert
Sobota, 4. oktobra 1997 ob 19.15 uri Versko in kulturno središče 311 Merrylands Road Merrylands, Sydney
Folklorni plesi - instrumentalna in vokalna glasba -komedija - in še veliko več
Želite nastopili tudi vi? Vprašajte vam najbližjo slovensko organizacijo za prijavni obrazec
Pri organizaciji in izpeljavi koncerta sodeluje tudi Australian Slovenian Review
Za več informacij aH rezervacije pokličite: (02) 9637 7147
visrslovckue
"" TÍ A ¡997^
GLAS SLOVENIJE THE VOICE OF SLOVENIA
Ustanovljen-Established in 1993 Izhaja dvakrat mesečno
GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA-EDITOR
Stanka Gregorič
UPRA VNIK-MA NA GER
in/and TEHNIČNI UREDNIK-TECHNICAL EDITOR
Florjan Auser
USTANOVITELJI FOUNDERS:
Alfred Breznik, Stanka Gregorič, Dušan Lajovic, Štefan Merzel
TISK
Glas Slovenije - Sydney
Glas Slovenije je nedobičkonosen časnik. Mnenja izražena v njem ne predstavljajo vedno mnenja, uredništva. Avtorji sami odgovarjajo za svoje prjspevke; uredništvo si pridružuje pravico skrajševanja prispevkov. Vse pravice pridržane. Ponatis ali uporaba celote ali posameznih delov (na slovenskih radijskih oddajah, v drugih časnikih in revijah) dovoljen le kadar je naveden vir (Glas Slovenije)
Naročnine
Letna naročnina S 50.00
polletna $ 30.00 letalska letna naročnina v prekomorske države S i 00.00 Cena posamezne številke s poštnino S 3.00 Sponzorji Od S 500.00 navzgor Oglasi
Cenik oglasov v upravi
Mali oglasi
Do 20 besed S 10.00 vsaka naslednja beseda
50 centov; fotografija dodatnih S 10.00 Tiskovni sklad
(prostovoljni prispevki)
GLAS SLOVENIJE lahko naročite na naslov:
P.O.Box 411 Harris Park 2150 NSW Australia Telefon/Fax: (02) 9897 1714 Email: ovenia@zeta. org.au
Dopisniki v tej številki:
dr. Stanislav Frank (Adelaide) Stanka Gregorič (Sydney) Martin Oso In i k (Canberra) Draga Gelt (Melbourne)
Iz dnevnika
Stanke Gregorič
urednice
Vsem avstralskim Slovencem dobro znani poročevalec iz Slovenije za SBS radio, časnikar Aleksander Lucu, je v nedeljo, 10. avgusta 1997 v NEDELU zapisal članek pod naslovom "Polhograjski domobranec Bazilij, pliberška skrivnost". V članku Lucu najprej govori o pogrebu patra Bazilij a, o njegovih sorodnikih, o njegovem posvečenju v duhovniški stan, potem pa zapiše tole:
"S patrom Bazilijem je verjetno za vedno odšla skrivnost, o kateri se le najtiše govori med slovenskimi političnimi emigranti tako v Avstraliji kot Argentini in Kanadi. Gre namreč za trditev, da so cerkveni krogi skupaj z zavezniki v Pliberku naredili seznam, katere begunce naj se vrne partizanom in kateri naj gredo v prekomorske države..."
Aleksander Lucu za tem zapiše, daje pater Bazilij svoje poslanstvo izpeljal zgledno, saj je postavil cerkev, šole, zavetišča in domove za ostarele. Dalje pa še zapiše: "Zanimivo, da mu je princ Andrej (najmlajši brat kralja Petra, ki je z vlado zbežal v London) v šestdesetih letih podelil naziv malteškega viteza. Malo znano je, da so Karadžordževiči po pokolu ruske dinastije Romanov nasledili pravico podeljevanja naslova malteškega viteza. Nasledstveno pravico so jim vitezi templarji, ki imajo sedež svoje skrivnostne lože še vedno v Parizu, dodelili zaradi izrazite francoske naklonjenosti do obeh slovanskih kraljevih družin. Eden od najbolj znanih varovancev skrivnosti vitezov tempolarjev (čuvajo tajnost svetega graala, posode, v kateri so ostanki Kristusove krvi) je bil tudi Charles No-dier, ki je za časa Ilirskih provinc služboval v naših krajih in se še danes po njem
imenuje francoski kulturni center v Ljubljani (na pročelju je njegov kip).
Spoštovani (profesionalni) kolega Aleksander Lucu, če vam smem tako reči?! Pri vašem prispevku o patru Baziliju moti drugi del naslova "pliberška skrivnost". Ce je šla njegova skrivnost z njim v grob torej ni dokazljiva in ste s tem patru Baziliju izrekli svojo sodbo in ga osramotili oziroma ga obsodili, ne da bi mu bilo prej sojeno. Pravzaprav pa ne samo njega, ampak tudi celotno slovensko Cerkev. Sicer pa je malo verjetno, da bi bil pater Bazilij, takrat študent, tako vplivna osebnost, da bi se lahko za isto mizo sestajal z visokimi cerkvenimi dostojanstveniki in zastopniki zavezniških sil v Evropi in z njimi "koval" sezname kdo bo kam poslan - beri pogubljen. Prav gotovo pa so nekateri izmed tistih, ki so pisali te sezname še živi - zakaj se niste potrudili objaviti tudi njihovih imen in zadeva ne bi bila zapečatena z Bazilijevo skrivnostjo? Z "mečkanjem" o dodelitvi naziva malteškega viteza ste hoteli narediti iz patra Bazilija monarhista in Jugoslovana, kar, kolikor mi vemo, ni bil. Sicer pa mislim, da so vaši podatki o podelitvi naziva malteškega viteza nasploh dokaj vprašljivi. Iz svoje dvomljive beležnice ste pozabili potegniti dosti bolj pomemben podatek, da je prejel pater Bazilij Valentin za svoje zasluge in delo v slovenski skupnosti priznanje avstralske vlade, kraljičino odlikovanje "Order of the Brit-ish Empire" - M.B.E.
Gospod Lucu, pater Bazilij je bil v Avstraliji spoštovan, ja, od nekaterih tudi nespoštovan. Morda mi moji rojaki ne bi zamerili, če bi govorila kar v imenu vseh, s častnimi izjemami tistih, kijih
sovraštvo do njega (objektivno ali ne) razjeda vse tja do groba.
O patru Baziliju naj spregovorijo zgodovinarji -vas je očitno ta tema "za-srbela" že pred tem. Če je že tako, bi vas rada vprašala: Ali ste ob svojih večkratnih obiskih v Avstraliji zaprosili patra Bazilija za intervju in morda vsaj delno z njim razčistili to zadevo dokler je bil še živ? Če niste - vas je bilo takrat morda "premalo v hlačah"? in ste dobili korajžo, da o "skrivnosti mrtvega" govorite zdaj, samo po dobrih sedmih dneh njegove smrti, ko se žalost tistih, ki za njim žalujejo še ni potešila? Veste gospod Lucu, je že res, da sle ''vendar profesionalec novinar" kot ste se baje trkali na prsa nekemu rojaku iz Sydneya, ki vam je hotel pošiljati od tod novice, pa je bil za vas "premalo časnikarsko pameten" in ste mu osorno vrgli v obraz svojo profesionalnost, češ naj se ne dela norca iz vas. Ja, je že res da ste profesionalec, toda bolj kot resne teme vam ležijo šaljiva poročanja o klobasah in vinu, brez katerih, po vaše, avstralski Slovenci (predvsem pa vi) ne moremo in kar naj bi bila za nas edina zanimiva tema -beri "kultura". Bojim se, da bo vaš prispevek o patru Baziliju močno odjeknil v Avstraliji in daste si z njim pridobili veliko nasprotnikov.
Spoštovani profesionalec, časnikar gospod Lucu, na koncu bi vam rada postavila še nekaj vprašanj: Ali ste s svojim pisanjem morda želeli omiliti krivico tistih, ki so po drugi vojni pobili 12.000 vrnjenih Slovencev - domobrancev? Ali se boste, če se sploh kdaj boste, tudi teh, mislim tistih, ki so pobijali, dotaknili šele po njihovi smrti?
Morda pa želite na vsak način osramotiti le slovensko Cerkev, so morda to polena pod noge novemu nadškofu in metropol i tu dr. Francu Rodé tu? Ali pa je bil morda vaš namen, da med nas, Slovence po svetu,, vsadite nove dvome in razloge za prepire in ponovne razdelitve?
Prosimo, ostanite raje pri vinu in klobasah - in doma v Sloveniji!	/J , _
Stanka Gregorič
'"'TJa/MT'*
Iz
koledarja
Godovniki, vse najboljše!
18.8.:Helena	25.8.:Ludvik
19.8.:Vito	26.8.:Viktor
20.8..Samo	27.8.:Zlatko
21.8..Zdenko	28.8.:Julijan
22.8.:Mirč	29.8.:Mojca
23.8.:Gorazd	30.8.:Roža
24.8.:Ema	31.8.:Rajko
7. avgust
Lcla 1879 - na Dunaju je umri uradnik Lovrenc Košir, izumitelj poštne znamke, kar pa niti je priznala le avstrijska država, ne pa tudi tujina, avtor madžarsko-hrvaškega slovarja in član Zgodovinskega društva za Kranjsko. Rodil se je leta 1804 v Spodnji Luši.
12.	avgust
Leta 1962 - V Gorici je umrl slovenski arhitekt Maks Fabiani. Po potresu leta 1895 v Ljubljani je predložil regulacijski načrt, v "katerem je predvidel nove trge in proti gradu usmerjene glavne ceste. V mestni prostor pa je vključeval tucli parke in zelene površine. Njegovo delo je trg pred sodno palačo v Ljubljani. Rodil se je 29.4.1865 v Kobidlju pri Štanjelu.
Leta 1914 - Zaradi ovadbe, da je v gostilni na Vrhniki izrekel Srbom prijazne besede, so avstrijski orožniki aretirali pisatelja Ivana Cankarja. Za tem so ga izpustili, ponovno aretirali, dokončno pa je bil postopek proti njemu ustavljen šele 9.10.1914. Podobno in še huje kot njega so avstrijske oblasti ob začetku vojne preganjale mnogo Slovencev.
13.	avgust
Leta 1786 - V Idriji je na ta ali naslednji dan umrl zemljemerec, jamomerec, šolnik, slikar in graditelj Jožef Mrak. Njegovo najpomembnejše delo so klavže (zapornice) na reki Idrijci, ki so jih uporabljali za plavljenje lesa za rudnik živega srebra. N jegovo delo pa je bilo vezano na rudnik, kjer je izpolnjeval zahtevni Steinbergov projekt celovite kartografske in jamomerske obdelave. Rodil se je v Idriji 25. februarja 1709.
Pišejo nam
Spoštovana Stanka! Nagrado tistemu, ki si jo zasluži! Mislim, da si Vi prav sigurno zaslužite velik aplavz za tako kvalitetno uspešno izpopolnjen Glas Slovenije. Slovenci radi nagrajujemo tistega, ki si to najmanj zasluži. N.pr. v za nas prislejence zgodovinsko tako pomembni knjigi kot je "Slovenski klub A dela i de - 40. obletnica ", so pod zahvalo sotrudnikom zapisali tudi moje ime.
Namreč, ko je bilo sonce že v zenitu, sem bi! naprošen da bi še jaz (z opombo, da se nič ne popravlja) pogledal tekst. To je tudi vse kar sem naredil. Resnica pa je, da sem bil pravočasno vprašan, da bi za knjigo napisal članek, kar sem s svojimi skromnimi zmožnostmi ponižno storil. Vsekakor moj prispevek ni bil objavljen, ker je v knjigi zmanjkalo strani. Nič zato! Čez deset lel bo ponovno zlata priložnost za napisati kaj hvalevrednega. Ironično je le to, da so me zapisali v seznam sotrudnikov in mi s tem naprtili hezaslužene lovorike. Morda je bila to le šala, ali neke vrste nagrada, ker bolj poredko zahajam v klub. Toliko v pojasnilo vsem, ki me sprašujejo in se čudijo čemu mi je bila ukazana laka časi. Prisrčno Vas pozdravlja in Vam želi še nadaljnjega uspeha Ivan Legiša, Adelaide
Spoštovana Stanka, prilagam enoletno naročnino in obenem čestitam k Vašemu vz tajne mu delu za Glas Slovenije in zanimiva poročila, ki nas povezujejo. Rad bi tudi omenil, da se mi vsebina "lz dnevnika urednice" v številki 102 zelo dopade. Spoštovana Stanka, ker mislim da je Newcastle in Hunter Region zgodovinsko zelo pomemben zaradi Greta taborišča, Mayfield Hostel in Nelsons Bay, kjer je mnogo naših ljudi preživelo svoja prva leta prihoda v Avstralijo, Vam pošiljam stran iz dnevnika Newcastle Morning Herald, 26.7.1997 pa sami odločite, če je primeren za objavo v Glasu Slovenije. Hvala Vam za promocijo, povezavo in ohranjanje slovenske besede in naše narodnosti S s I ovens k i m i p ozdra v i Ivo Klopčič, Newcastle
FILOZOFSKA FAKULTETA
Aškerčeva 2 1000 Ljubljana, Slovenija Tejefon: 61- 176 92 38
Celoletna šola slovenskega jezika
Celoletna šola je intenzivni tečaj slovenskega jezika, ki traja celo šolsko leto, od začetka oktobra do začetka junija Na tečaj vabimo vse, ki vas program zanima in ki ste stari vsaj 17 let. Tečaj obsega 20 šolskih ur na teden (po 45 minut). Pouk poteka dopoldne, V skupini je 8-14 študentov. Program pouka slovenskega jezika dopolnjujejo delavnice in specializirani tečaji, kijih oblikujemo glede na različne interese udeležencev; predavanja, ogledi gledaliških predstav, filmov, ekskurzije.
Na začetku tečaja bomo preizkusili vaše znanje slovenskega jezika. Glede na rezultat boste uvrščeni v eno izmed začetnih, nadaljevalnih ali izopolnjevalnih skupin.
Udeleženci z vpisom v Celoletno šolo ne dobijo študentskega statusa.
Tudi za nastanitev morajo poskrbeti sami. Priporočamo vam, da že
pred prihodom v svoji državi uredite zdravstveno zavarovanje. Vpis
pa omogoča nekatere ugodnosti, kot so popust pri prevozu, prehrani,
športnih, kulturnih in drugih študentskih dejavnostih.
Prijave za 1. trimester sprejemamo do 6. septembra 1997, za 2. in 3.
trimester se lahko prijavite kasneje.
Na naslov Celoletne šole morate poslati:
- izpolnjeno prijavnico - 50 USD prijavnine- kratek življenjepis
Preostalo šolnino plačate v prvih treh dneh po začetku vsakega dela.
V ceno so poleg pouka vključeni tudi učbeniki.
Prijavnino in šolnino lahko plačate na bančni račun
Filozofske fakultete, NOVA LJUBLJANSKA BANKA,
Trg Republike 2, Ljubljana, Slovenija -50100-620-133-50652
s pripisom "Celoletna šola, šolnina (143004)"
Cena: 1. trimester od 6.1.1997 do 12.12.1997 (10 tednov) USD 650
II.	trimester od 12.1.1998 do 13.3.1998 (9 tednov), USD 585
III.	trimester 30.3.1998 do 5.6.1998 (9 tednov), USD 585
a
O* >cO

BUČNO OLJE
Ste povsod iskali bučno olje in ga niste našli?
Pri nas imamo na zalogi novo pošiljko POHITITE
Edina slovenska mesnica v Sydneyu
Še poznate okus dobre
race kranjske klobase
krvavice?
Te
(02) 9747 4028 Pridite in se prepričajte!
220Burwood Rd.Burwood NSW 2134
Imenovani prvi novi veleposlaniki
Predsednik Milan Kučan je 12. avgusta izdal ukaz o imenovanju treh slovenskih veleposlanikov v tujini: dr. Benjamina Lukmana za Turčijo, dr. Jožefa Kuniča za Francijo, Gregor Zore pa je bil imenovan za vodjo stalne misije Slovenije pri uradu Združenih narodov in pri drugih mednarodnih organizacijah v Ženevi.
Skoraj 4 milijarde dolarjev zunanjega dolga
Konec maja je zunanji dolg Slovenije znašal 3,999 milijarde dolarjev, od tega 3,926 milijarde dolgoročnih dolgov. Koliko je dolga po prebivalcu ni težko izračunati.
Ob stoletnici prve kapelice na Kredarici
Ob prazniku Marije Snežne se je začelo romanje na Triglav, kjer je bilo v nedeljo, 12. avgusta ob stoletnici prve kapelice na Kredarici slovesno bogoslužje. Med udeleženci je bil tudi apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Edmond Farhat. Nova kapelica je bila ^zgrajena leta 1991, z njo pa je Župnijski urad Dovje nadomestil po drugi svetovni vojni porušeno kapelico. Kapelica je posvečena triglavski Materi božji - Mariji Snežni.
Devize na Cipru bodo še zamrznjene
Devize, ki jih je nekdanja narodna banka Jugoslavije deponirala v Beograjski banki na Cipru bodo ostale zamrznjene. Sodba ciprskega sodišča se ni končala v prid Sloveniji, saj so odločili, da o sporu ne morejo odločati zaradi imunitete SFRJ oziroma ZRJ, ki naj bi bila naslednica SFRJ.
7šr
w fApo? m>

NOVICE
Igralnica Casino Portorož
bo prva, ki bo v celoti prešla v državno last. Vrednost premoženja naj bi presegala 2,5 milijarde tolarjev. Nadaljnji postopki pri lastninjenju ostalih igralnic ne bodo brez težav, saj so odkrili takšne ali drugačne oblike oškodovanja družbenega kapitala.
Število prebivalcev Slovenije pada
Konec prvega četrtletja je bilo v Sloveniji 1.986.448 prebivalcev, kar je po izračunih državnega statističnega urada za 541 manj kot konec leta 1996. Število državljanov Republike Slovenije seje v istem obdobju zmanjšalo za tisoč, nasprotno pa se je število tujih državljanov s stalnim prebivališčem v Sloveniji med januarjem in marcem povečalo za 5,8 odstotka.
Največ prebivalcev Sluvcnije se uvršča v stasosuio skupino med 40 in 44 letom, sledita starostni skupini med 30 in 34 letom ter med 35 in 39 letom.
Konec marca je bilo v Sloveniji 44.100 prebivalcev brez slovenskega državljanstva. Največ tujih državljanom živi v Ljubljani.
Presenetljivo arheološko odkritje
Arheološko izkopavanje na trasi Slivnica-Maribor je te dni v polnem teku. Gre za izjemno veliko najdbišče (blizu 20 tisoč kvadratnih metrov), ki je izjemno bogato, predvsem v Slivnici, Bohovi in Hočah. Zlasti slednje je pomembno za zgodovino Slovencev, v njem so namreč odkrili ostanke iz prehodnega obdobja med Rimljani in Slovani. Zemljanke v Hočah in predmeti v njih so namreč prvi materialni dokaz o odnosu med staroselci in Slovani, ki so se, kot potrjujejo hoške najdbe, naselili v ravnici, na robu rimskih naselbin.
Vračanje premoženja Cerkvi
Postopek vračanja premoženja verskim skupnostim so v skladu s 23. julija podpisanim dogovorom med predsendikom vlade dr. Janezom Drnovškom in ljubljanskim nadškofom in slovenskim metropolitom dr. Francetom Rodetom ustavljeni le do konca oktobra. V tem času naj bi vlada in rimskokatoliško škofijstvo rešila vprašanje vračanja cerkvenega premoženja.
Srbske delnice za slovensko imetje
Za jesen je napovedan začetek lastninjenja v Srbiji, ki bo predvidoma vključilo tudi podjetja iz Slovenije. Srbska država napoveduje tudi privatizacijo tistega kar ni bila le "družbena" last slovenske države, ampak kar je bila konkretna last konkretnih podjetij iz Slovenije. Bivša Služba društvenega knjigovodstva (SDK) iz Slovenije ugotavlja, da naj bi bilo knjigovodsko premoženje slovenskega gospodarstva v bivši SFRJ konec leta 1990 8,8 mili-
jarde mark, tržna vrednost celotnega poslovnega premoženja slovenskih pravnih oseb v nekdanji Jugoslaviji konec leta 1992 pa dobrih 6,1 milijarde nemških mark. Ugotavljajo tudi velike odtujitve premoženja slovenskih podjetij, ki naj bi ga bilo samo v letih 1991 in 1992 za več kot 327 milijonov mark. V Srbiji so pred časom vsa sicer "po slovensko" že olastninjena podjetja s posebnim odlokom spremenili nazaj v družbena, zdaj pa obljubljajo, da bodo to "družbeno" premoženje lahko lastninili srbski državljani, zaposleni v teh podjetjih. "V republikah bivše SFRJ ni ostal le ekonomski interes naše preteklosti, tam so tudi ekonomski interesi naše prihodnosti", sta zapisala v Dnevniku Marjan Lalič in Tatjana Mandič.
Koncert Michaela Jacksona v Sloveniji ne bo?
Koncert je bil najprej prestavljen na 9. september, zdaj pa se šepeta, da naj bi slavni pevec tega dne imel koncert v Zagrebu. Razlog naj bi bile denarne težave prireditelja, slovenskega koncerta Tonija Sa-bola, ki naj bi za koncert velikana popa vplačal 960.000 ameriških dolarjev. Časnikar Domen Caharijas v Dnevniku meni, da je Slovenija po mnenju mnogih na prvem velikem izpitu koncertne kulture padla, saj naj bi bil ta koncert preizkusni kamen za vse nadaljnje koncerte velikih zvezd, prodanih pa naj bi bilo le okoli 20.000 vstopnic.
Obletnica
Pred 140 leti seje rodil dr. Franc lvanocy, "prekmurski Krek in Slomšek", kije svoje življenje kot zaveden duhovnik "budil in branil narod svoj".
Bomo lahko gledal RTV Slovenijo?
Komisija državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki ji predseduje argentinski Slovenec Marijan Shiffrer, je sprejela tri sklepe, v katerih se je zavzela za boljše obveščanje javnosii v Sloveniji o dogodkih v zvezi s Slovenci po svetu in obratno. Na Radio in TV Slovenija bo naslovila pobudo za uvedbo satelitskega pre¿>wM'ia. Cían' komisije so izrazili že večkrat ponovljene (tudi z naše, avstralske strani) mnenje, daje največji problem slabo obveščanje "v obe smeri".
Gorenje pralni stroji za naslednje tisočletje
Gorenje je na sejmu bele tehnike v Kolnu predstavilo svoj pralni stroj SIMPE 8 LO&CAL. Stroj je vzbudil veliko zanimanja. Gorenje s prodajo teh izdelkov dosega v Evropi 3,17 odstotni delež, v Sloveniji pa prodajo pet odstotkov proizvodnje, kar je znašalo lani 370.000 pralnih strojev.
Golf Grad Mokrice
v Čatežu je posebnost v slovenskem in evropskem merilu. Park z mnogimi naravnimi znamenitostmi je posebej privlačen za turiste. Okoli celega grajskega posestva je 18 igralskih lukenj za golf. V grajskih sobanah pa si turisti lahko privoščijo edinstvene in izvirne poslastice divjačine in razna vrhunska vina.
Izvirne pesmi
Mislinjske doline
Upokojena učiteljica Anica Meh iz Slovenj Gradca je zbrala ljudske pesmi Mislinjske doline v pesmarico pod naslovom Pod košato lipico. Pesmi so peli ob ličkanju koruze, ob raznih praznovanjih in dogodkih. Note je zapisal Jože Leskovar.
Za veliki šmaren tri slovesnosti
Praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren je eden važnejših v katoliški tradiciji. Zato so slovenski škofje maševali v vseh večjih romarskih krajih. Apostolski nuncij nadškof msgr. Edmond Farhat pa je na Brezju kot papežev pooblaščenec podelil ljubljanskemu nadškofu in slovenskemu me-tropolitu dr. Francetu Rodetu palij, znak metropolitske službe.

0s" XT^
j»
V
' "ÖSLOVEMJI -
Reševanje problematike spomenikov
Slovenski slikar Janez Jordan je pokazal primer drugačnega reševanja problematike spomenikov: pred Muzejem novejše zgodovine je na mesto Titovega kipca postavil 20-tonsko skalo. "Skala je vzeta iz narave in ni obdelana. Gre za to, da na ideološko okuženo mesto postaviš nekaj naravnega, nekaj čistega in neobremenjenega z ideologijo preteklosti", pravi slikar.
Tujci se odločajo za učenje slovenščine
Izobraževalni center Modra in Znanstveno raziskovalno središče RS v Kopru sta letos za tujce pripravila že četrti poletni tečaj slovenskega jezika pod geslom Halo, tukaj slovenski Mediteran! Tečaj seje začel 4. avgusta in je trajal dva tedna. Udeležilo se gaje 22 slušateljev s skoraj vseh celin oziroma 14 držav. Tako so letos prišli iz ZDA, Brazilije, Japonske in Kitajske ter od drugod.
Proslava priključitve Primorske k Sloveniji
14. septembra bodo v Novi Gorici proslavljali 50. obletnico priključitve Primorsake k matični domovini Sloveniji in se ob tem spominjali Pariške mirovne pogodbe, s katero je bil razveljavljen zloglasni Rapalski sporazum, ki je po prvi svetovni vojni dodelil Italiji velik del slovenskega nacionalnega ozemlja.
Janez Drnovšek tudi avgusta politična osebnost meseca Na drugo oziroma tretje mesto sta se uvrstila Marjan Podobnik in Janez Janša, sledijo Janez Podobnik, Zoran Thaler, Milan Kučan...
Septembra dražja vožnja po avtocestah
Za cestnine bo treba septembra odšteti za deset odstotkov več, je sklenila vlada. Lani jc Dars s cestnino pobral 7,1 milijarde tolarjev, od tega je bilo porabljenih za gradnjo cest 2,2, za upravljanje in vzrževanje pa 4,9 milijarde tolarjev.
Skala pred Muzejem novejše zgodovine
Iztok Osojnik Veronikin nagrajenec za zbirko pesmi
Na večeru poezije Nekoga moraš imeti rad v Celjskem domu so razglasili pesniško zbirko leta v Sloveniji in njenemu avtorju podelili Veroniki no nagrado mestne občine Celje. Žirija Društva slovenskih pisateljev je od petih prej odbranih in nominiranih pesniških zbirk Aleša Debeljaka, Milana Dekleve, Petra Kolška, Iztoka Osojnika in Toneta Pavčka razglasila za zbirko leta '97 Osojni ko ve Razglednice za Darjo.
Razkorak med Ljubljano in Beogradom še večji Zakaj je Slobodanu Miloševiču ob izvolitvi za predsednika ZRJ čestital le slovenski premier dr. Janez Drnovšek in ne tudi predsednik Kučan, se sprašujejo v Srbiji. Miloševič je do Slovenije sovražno rapoložen, dogovarjal seje z Izetbegovičem in Tudžmanom, nikoli pa s Kučanom, menijo v Srbiji. V neuspešne diplomatske odnose med Slovenijo in Srbijo se je zdaj vmešala še Črna gora, saj je iz kabineta predsednika Djukanoviča slišati, da že konec avgusta načrtujejo v Sloveniji odpreti trgovinsko predstavništvo ali celo veleposlaništvo oziroma slovensko v Cetinju ali Podgorici.
Volitve za predsednika države
naj bi bile najkasneje v nedeljo, 16. novembra letos.
V	Srbiji se bodo zbrali s priimki Gruden
Na Zlatibor nad Titovimi Uži-cami naj bi 23. avgusta letos prišli iz vseh koncev sveta vsi s priimki Gruden. Udeležili naj bi se "Grudnijade". Nasledniki pesnika Iga Grudna so se namreč iz Nabrežine pri Trstu preselili v Srbijo v času, ko je prišel v Italiji na oblast fašizem in ko so v Srbiji vladali Kara-džordževiči.
V	Kanalu za Guinessovo knjigo rekordov
Za letošnjo 8. skakalno revijo v soboto, 16. avgusta, obljubljajo višji nagradni sklad. S 17-metrskega mostu čez Sočo naj bi se po dvakrat pognalo v zeleno globino okoli trideset skakalcev. Za pogumnega No-vogoričana Igorja Slovenca pa so še pred tem povišali most za deset metrov in en centimeter, tako da naj bi se v reko pognal na glavo z višine 27 metrov in se s tem vpisal v Guinessovo knjigo rekordov.
Furmani so praznovali v Postojni
V	nedeljo, 10. avgusta je bilo v Postojni zelo živahno. Začelo se je z jahanjem konj in vožnjo z zapravljivčki, ob zvokih narodnih viž. Svojo obrt so predstavili kovači, sedlarji, kolarji, plctarji in predice. Popoldan jc zbrane pozdravil Erazem Pred-jamski, na sporedu jc bil Erazmov viteški turnir in druge igre. Kmečke žene so pripravile potice, kontrabantskega piščanca, furmansko prato, kračo s hrenom po krpanovo, tudi golaž, klobase in pršut niso manjkali.
NOVICE
I7.H.IW7
Neurja v Sloveniji Ljubljana, 11. avgusta-Neurje s točo zalilo več kletnih prostorov, povzročilo krajšo prekinitev električnega toka, zagorelo gospodarsko poslopje v Stožicah.
Prekmurje, 11. avgusta - Potres, čutili so ga prebivalci Turnišča, Bistrice, Lendave in okoliških krajev. Žarišče potresa v bližini Turnišča, kar je dokaj redek pojav. Hrastnik, 5 .avgusta- Neurje, ki je divjalo v Hrastniku in Trbovljah je povzročilo za 178 milijonov tolarjev škode.
Deseti brat na turneji
V organizaciji Slovenske izseljenske matice (SIM) se oktet Deseti brat te dni mudi na gostovanju med Slovenci v ZDA.
Deset postavnih možakarjev je doslej pobralo nekaj prestižnih nagrad na svetovnem festivalu zboroske glasbe in folklore.
Istrske štorije
Zbirka šal, dogodivščin in anekdot iz vsakdanjega življenja je izšla pod naslovom "Tega živega vse toka"
Tečajnica Banke Slovenije
Srednji devizni leča j (16. avgusta 1997)
Država (enota) Avstralija (1 AUD) Avstrija (100 ATS) Francija (100 FRF) HrvaŠka (100 HRK) Italija (100ITL) Japonska (100 JPY) Kanada (1 CAD) Nemčija (100 DEM) Švica (100 CHF) V. Britanija (1 GBP) ZDA (1 USD)
tolarjev
125,9768 1306,5146 2725,8279 2585,6248 9,3907 145,9763 121,9640 9193,0386 11169,8177 267,6553 169,9517
V Londonu aretirali Slovenca z 200 kg heroina
Slovenski avtoprevozniki očitno nimajo sreče pri tihotapljenju mamil na zahodnoevropski trg. Škofjeloškega tovornjakarja Boštjana Mraka so policisti Scotland Yarda skupaj s turškim državljanom aretirali v predmestju Londona. V njegovem tovornjaku je bilo skrito kar 200 kg čistega heroina. To je že četrti primer, ko se avtoprevozniki z Gorenjskega odločajo za prevoz tako vročega in smrtonosnega tovora.
flEMONfi
INSTRUMENTS
Glas Slovenije sponzorji: The Voice of Slo venia Sponsors:
Impact International Pty. Limited
Niko Kraje
—-ZAPISALI SO ŠE V ...
17.8.1997
'ifSt -POSVETU -
WP-
v	MAR DEL PLATA - ARGENTINA
30. julija seje končala 38. mednarodna matematična olimpijada v Mar del Plati, to je letovišče oddaljeno kakih 400 km južno od Buenos Airesa. Tekmovalo je 473 srednješolcev iz celega sveta, med njimi tudi šest Slovencev. Srebrni kolajni sta dobila Matjaž Konvalinka iz Ljubljane in Matjaž Titan iz Murske Sobote.
/Poročilo našega dopisnika iz Argentine Mirka Vasleta/
BONN
Aspirin praznuje stoletnico. Acetilsalicilna kislina, kot je formulo za čudežno zdravilo 10. avgusta 1897 prvič zapisal v Bayerju zaposleni farmacevt Felix Hoffmann, naj ne bi preganjala številnih bolezni, ampak naj bi tudi zmanjševala nevarnost infarkta in celo nevarnost nekaterih rakavih obolenj. Bayer je zaščiteno ime Aspirin določil leta 1899: 'A' po acetilu, 'spir' po latinskem imenu za rastlino oslad in 'in' kot v tistem času običajno končnico imena za novo zdravilo. Aspirin so sprva uporabljali proti glavobolu in vročini, vnetjem in migreni in prebavnim motnjam. Način njegovega delovanja pa je šele leta 1971 raziskal in razložil britanski znanstvenik John Vane. Dokazal je, da kislina upočasni delovanje prostaglandinov, celic, ki organizem z vročino in bolečino opozarjajo na bolezen. Leta 1982 jc Vane za svoje odkritje prejel Nobelovo nagrado za medicino.
Aspirin, ki v vazah podaljšuje celo 'življensko dobo' rezanega cvetja, so zdravniki sredi 80. let začeli predpisovati tudi kot zdravilo, ki preprečuje bolezni srca. Ameriška uprava za prehrano in zdravila (FDA) trdi, da redno jemanje tega zdravila za 20 odstotkov zmanjšuje tveganje ponovnega napada pri bolnikih, ki so že doživeli infarkt. Aspirin naj bi tudi zmanjševal verjetnost raka na črevesju in danki. Negativni stranski učinek aspirina je rana na želodcu.
DEMOKRACIJA
Vida Kocjan Svetla točka: Gospodarstvo v Sloveniji je v razsulu, rast industrijske proizvodnje je čedalje manjša, število brezposelnih narašča. Zapleta se na vseh področjih, zgodba o uspehu je postala fantazija, spletena v glavah čedalje premožnejših posameznikov vladajoče elite. Oblast in denar sta jim stopila v glavo, tako da so čedalje objestnej-ši...Nas Slovence pa razveseljujejo odločitve ustavnih sodnikov. To je tista ustanova, ki ima (morda edina še) največjo moč in vpliv v državi. Njen ugled je neomajen in kot takšen nam lahko daje upanje, da se bo v Sloveniji v dogled-nem času le spremenilo na bolje...
A'eva Blazetič Juren pod naslovom Kričati in vztrajati piše: Kako preživeti, je vprašanje, ki ga na državo naslavlja skoraj tri tisoč umirajočih naselij v Sloveniji. Praznijo se Posočje, Kras, Notranjska, Suha krajina, Goričko, Koroška in kraji ob slovensko-hrvaški meji. Slaba tolažba je dejstvo, da bodo letos zasebnim kmetijskim in gospodarskim projektom v ogroženih krajih iz Sklada za regionalni razvoj namenili 950 milijonov tolarjev oziroma dvesto milijonov več kot lani. Prizadeti pravijo, da so prepuščeni samim sebi in namesto, da bi država nudila davčne olajšave ali ugodna posojila, pa na to uho ne sliši in sprejema takšne zakone, s katerimi ljudem na podeželju otežuje življenje.
Lkskluzivno! Socialdemokrati (SDS)skušajo priključiti Slovenske krščanske demokrate (SKD). Precejšnje presenečenje je bila informacija, da Janša pripravlja priključitev SKD. Projekt poteka v precejšnji tajnosti, začel pa naj bi se z združitvijo poslanskih skupin. Številni v SKD si ne predstavljajo združitve s SDS in kot reakcija na projekt je izstopanje posameznih članov iz SKD in vstopanje v Slovensko ljudsko stranko (SLS).
V časniku se tudi sprašujejo zakaj Janša in Peterle zavračata kandidaturo Janeza Podobnika za predsednika države. Volitve naj bi bile letos novembra. Kdo se bo uspešno kosal z Milanom Kučanom, saj se pomladniki očitno ne morejo dogovoriti!?
PRIMORSKI DNEVNIK
Bogdan Božič Država jemlje, regija izgublja: Kdo in od kod obvladuje Slovenijo? Na to vprašanje ni težko odgovoriti. Vse niti vodijo iz prestolnice. Gre za moč centra, države. Centralizacija ni neka namišljena nevarnost ali ceneno besedičenje politikov, je na pohodu in se tudi uresničuje. Na Goriškem so na ta pojav opozarjali že davno pred osamosvojitvijo, z njim se soočajo zdaj, vsakodnevno, v ekonomskem in v družbenem življenju na splošno. Ljudje, ne le gospodarstveniki, župani ali u-gledni kulturniki, se sprašujejo, koliko jim bo še država vzela. Z Goriške v Ljubljano se prelivajo velikanske količine gotovinskega denarja - iz igralnic, z bencinskih črpalk, od bančnih in zavarovalnih poslov, trgovanja. Prestolnica vrača zgolj drobtinice...
GOSPODARSKI VESTNIK
Američani že dolgo sedijo na slovenskih stolih, vozijo slovenske smuči in še kaj, kaže pa, da jih je očarala tudi izvirna slovenska hrana, kot so disco blazinice, hruški ali le kakovostne testenine. Okusili so jih, ko se je šest slovenskih prehrambenih podjetij pod okriljem Žitne skupnosti Ljubljana predstavilo na pomembnem ameriškem sejmu 43. Annual International Fancy Food&Con-vention Show. Nadeli so si ime oziroma slogan "High Quality Food Manufacturers from the Suny Side of the Alps". Pripravili so degustacijo vina, peciva in drugih slovenskih dobrot in uspeli. Tudi Danini sokovi so Američanom že znani.
VEČER
Rusija ima v svojih arhivih lobanjo Adolfa Hitlerja in kavč, na katerem seje ubil, ki pa ju ne namerava razstavljati javnosti, je izjavil direktor ruskih državnih arhivov. "Hitlerjevi ostanki so, iskreno rečeno, nagnusni - preluknjana lobanja in krvavi kavč". Hitlerjevo truplo so v Berlinu maja 1945 našli sovjetski vojaki in ga skrivaj zakopali v Vzhodni Nemčiji, leta 1970 so ga od-kopali, ga zažgali in njegov pepel raztresli nad reko Elbo, da njegov grob ne bi postal središče neonacistov, to je razkrilo poročilo KGB že leta 1995.
GORICA
Vsi, ki prejemajo italijanske pokojnine, bodo v drugi polovici avgusta na dom prejeli priporočeno pošiljko s čeki Kmečke banke iz Gorice, ki je dobila koncesijo za iszplačilo italijanskih pokojnin v Sloveniji. Čeke bodo lahko v Sloveniji vnovčili brez stroškov zaenkrat le v Novi ljubljanski banki. Kmečka banka je sporočila, da bo v prihodnje izdajala čeke osmi delovni dan v mesecu.
CELOVEC
Minister za pravosodje dr. Nikoiaus Michalek je s L oktobrom imenoval mag. Janka Ferka za sodnika Deželnega sodišča Celovec.
Janko Ferk je v času študija sodeloval z Našim tendikom in pri Mohorjevi založbi, sodi pa tudi med najproduktivnejše pisatelje avstrijsko-koroške narodne skupnosti.
TRST
Predsednik združenj ezulov Istre, Reke in Dalmacije Denis Zigante je na tiskovni konferenci v Trstu 2. avgusta dejal, da bi se morala slovesnosti ob fojbah v Bazovici, ki bodo 14. septembra, udeležiti tudi predsednika Slovenije in Hrvaške, Milan Kučan in dr. Franjo Tudžman.
Predsednika naj bi tako izrazila spravno gesto, podobno kot je bila nemškega kanclerja Willyja Brandta v varšavskem getu. Kot je dodal Zigante, so italijanskega predsednika Oscarja Luigija Scalfara pozvali k diplomatski akciji v Sloveniji in na Hrvaškem, da bi se njuna predsendika udeležila slovesnosti v Bazovici. Zigante je dodal, da bi nato oba predsednika povabili tudi na spominsko slovesnost v tržaški Rižarni, "edinemu taborišču smrti v Italiji med drugo svetovno vojno."
TRST
'Operacija Primorski dnevnik' je zaenkrat uspešno končana. V Zadrugo Primorski dnevnik se je v nekaj mesecih včlanilo več kot dva tisoč pripadnikov manjšine, bralcev, naročnikov in uslužbencev časnika. Tako je postal Primorski dnevnik prvič v zgodovini last celotne slovenske manjšine v Italiji in bo zaenkrat še izhajal.
Sobota, 6. september
OČETOVSKI DAN
Gostilna
Tri Pinije -
Hrvatini
Peljete se proti Ankaranu in ob kažipotu zavijete v vasico Hrvatini, ki je na vrhu hriba. Tam vedno prijetno pihlja, in vročina ni prehuda. Ob gostilni Tri Pinije je krasen razgled, na levi je Piranski zaliv, na desni pa tržaški, s Trstom kot na dlani. Ob lepem vremenu se vidi tudi Triglav, je že državna čudno, če je v več Italijanov.
V bližini gostilne so teniška igrišča in balinišče, tako da vsak obiskovalec najde nekaj zase.
Ponudba gostilne temelji predvsem na morski hrani, prilagajajo pa se letnim časom. Postrežejo vam z domačo mal-vazijo, ki jo dobivajo od pridelovalca iz doline Dragonje, refošk pa iz neposredne bližine, saj trte rastejo na južnem pobočju nad Ankaranom.
Lastnika Horvatova sta Ljubljančana, Antonina izvira iz gostinske družine, sin pa je kljub elektrotehničnemu poklicu glavni kuhar, njegove umetnine gostje zelo cenijo.
Za dobrodošlico vam ponudijo jagode v vinu z ledom. Kombinacija je zelo osvežujoča, jagode pa poleti zamenjajo breskve. Kot v vsaki pravi domači gostilni ob morju vam za predjed priporočajo pršut, ki ni tako slan kot industrijski, saj vsebuje manj konzervansov. Zraven prijajo seveda olive in refošk. Gratinirane jakobove poklapače (kapesante) so Davidove specialitete. Osnovni preliv temelji na beša-melu, tržaški omaki, olivnem olju in soli. Uporabi zelo malo parmezana.
Prava stvar so špageti z morskimi sadeži. Spet se je David lotil te jedi drugače. Bistvena sta okus in trdota špagetov. V nasprotju z večino drugih kuharjev. David špagetov ne skuha na zob v slanici, ampak v omaki, ki jo dajo vino in morski sadeži. Zato je jed izredno slastna. Ponujamo vam recept - vi pa poskusite!
Ena od Davidovih posebnosti so ocvrti sardoni, ponudijo pa tudi girice.
v
Špageti z morskimi sadeži
Sestava: kalamari, škampi, školjke, olivno olje, čebula, sol. začimbe, česen, sipa, peteršilj, špageti, belo vino.
Priprava: Skampe najprej prepražimo na olivnem olju. Vzamemo jih ven in v omaki prepražimo malo čebule, da se ne čuti preveč. Dodamo očiščene narezane kalamare, sol in začimbe. Vse skupaj pražimo. Potem dodamo česen in vrnemo prej popečene škampe. Zalijemo z vodo. Dodamo prej kuhano in narezano sipo in petrešilj. Medtem skuhamo špagete na zob (al dente). Na koncu dodamo belo vino.
Brencin v pečici s krompirjem je odličen! Ribo očistijo, nasolijo in pustijo eno uro v hladilniku. Krompir olupijo, razrežejo na koščke in posolijo. Vse skupaj dajo v pekač z olivnim oljem. Pečejo približno eno uro pri 180 stopinjah. Vmes zalivajo z malvazijo (ca. 2dl) in po potrebi solijo. Približno deset minut pred koncem dodajo še malo olivnega olja. Ko je jed zgotovljena, jo prelijejo z malo tržaške omake.
/Epikurejske zgodbe i: Jane/
Družina Vodušek je praznovala 15. avgusta uspešnih 20 let družinskega podjetja Vodušek Meats. Se veliko uspeha v bodoče! Glas Slovenije
Slovenska gostilna
HEALTHY FARM HEALTHY MEAT
36years in business 20 years in Cobram
WHOLSA.LE FRESH ME A, T
Beef Lamb Pork
CANBERRA	COBRAM
Phone: 06 - 295 1222	Plione: 0358-722115
Program bo pripravila predvsem mladina s pričetkom ob 19.30 Igra ansambel Marimba
Petek, 26. september
OTVORITEV SLOVESNOSTI OB 40-LETNICI DRUŠTVA Kulturne, zabavne in kulinarične prireditve; ples in športna tekmovanja
INTERVJU
Pater Metod Ogorevc, novi voditelj Verskega in kulturnega središča ter urednik Misli Kew - Melboui ne
Pogovarjala se je Stanka Gregorič
S. G.: Pater Metod, prosim, povejte nam na kratko nekaj o sebi... koliko ste stari, kdaj ste končali bogoslovje, od kdaj opravljate dušno pastirsko delo?
P. Metod: Rojen sem bil točno 20 let po vojni, na dan ko smo doma mnogo let praznovali osvoboditev Ljubljane. Dvajset let sem preživel doma, v Sentvidu-Vižmarjah nad Ljubljano, potem pa eno leto pri vojakih v Makedoniji, eno leto v noviciatu (priprava na frančiškanski način življenja) v Novi Gorici, šest let pri frančiškanih v Ljubljani. Leta 1992 sem bil posvečen v duhovnika in isto leto nameščen za kaplana v frančiškanski župniji v Mariboru. Preden sem letos konec februarja prišel v Avstralijo, sem bil še eno dobro leto v ZDA, v Johnstovvnu. Tam sem pomagal kot duhovnik in sobrat župniku in ostarelemu nepokretnemu frančiškanu. Učil sem se tudi angleščine, saj je ta župnija, ki je bila ustanovljena za Slovence, že povsem ameriška.
S.G.: Postavljeni ste za namestnika pokojnega patra Bazilija. Ali boste opravljali vsa dela v Melbournu sami ali mislite, da vam bodo poslali pomoč?
P. Metod: Odhod patra Bazilija je prišel nepričakovano in hitro. Dober teden pred njegovo smrtjo smo se frančiškani še srečali in gostil nas je prav pater Bazilij. "Načrtovali smo delo za naprej in pomoč iz Sydneya v Melbournu, glede na to, da iz province letos še ne morejo nikogar poslati. Za patrom Bazilijem je ostala velika praznina in ta se bo v vsej svoji razsežnosti šele počasi odkrivala. Zaupam, da ga je Bog poklical v času, ko je bil za ta odhod pripravljen. Delal je do zadnjega in imel je milost hitre smrti. "Kakršno življenje, taka smrt", pravi pregovor. Pater Bazilij je umrl sredi dela.
Vsili razmer sem bil postavljen za namestnika. Izbire praktično ni. Doma se čaka kake pol leta da kdo dobi delovno vizo, tu doli pa sva bila samo v Sydneyu dva. Počasi mi je postajalo jasno, da bom prej ali slej "pristal" v Melbournu, zato sem se odločil že prej. Trenutno največ pomoči pričakujem od vernih laikov, ki se čutijo povezane z našim centrom. Kot sem že omenil, iz province letos pomoči še ne morejo poslati, obljubili pa so za drugo leto. Boleča točka za avstralske Slovence je ta, da ni dozorel noben slovenski duhovniški poklic in je glede tega dobesedna odvisnost od pomoči od doma. Glede na razmere duhovnih poklicev tukaj lahko razumemo, daje tudi od doma težko koga poslati, še zlasti tako na hitro. Letos je samo en frančiškanski novomašnik, drugo leto pa bodo trije.
S. G.: So kakšne možnosti, da se vrne pater Ni ko? P. Metod: Pater Niko je pri Novi Štifti na Dolenjskem. Morda bi bilo zanj mogoče, da bi vse pustil in prišel, vendar je tam sam. Koga dobiti tja? Doma je tudi veliko dela na vseh naših postojankah. Morda bo prišel kdaj kasneje, letos pa gotovo ne.
S.G.: In mesečnik Misli, jih boste urejevali vi ali kdo drug ali pa boste sprejeli le upravniško oziroma uredniško dolžnost? P. Metod: Frančiškanska karizma je "biti zamašek". Čutim se dosti premajhen zamašek za zamašitev luknje, ki je nastala. Trenutno sem dobil vso dediščino patra Bazilija z uredništvom Misli vred. Uredništvo Misli Čutim, daje še zlasti moja šibka točka. Ali bo mesečnik izhajal ali ne, je zlasti odvisno od tega ali mi bo uspelo najti primerne in potrebne sodelavce. Kdor je pripravljen sodelovati, ga tudi preko vašega časopisa prosim, naj se da spoznati. Pripravljen
P. Metod v slovenski cerkvici v Wollongongu Foto: F. Auser
sem storiti kar je v moji moči in to zlasti v organizacijskem (upravnem) pomenu in imam veliko upanja na uspeh. Misli so Slovence povezovale že skozi mnoga desetletja in želim si, da bo tako tudi naprej.
S.G.: Kakšni občutki vas še obdajajo ob sprejetju nove službe in kakšni so še vaši načrti?
P. Metod: Občutki so zelo mešani - od močne tesnobe, do sproščenega občutka svobode in miru. Nekje globoko v sebi čutim, da sem tam, kjer me Bog želi imeti in to mi je zelo pome- mbno, to me osvobaja in pomirja. Imenovanje na to novo službeno mesto je zame velik izziv v človeškem, frančiškanskem, duhovniškem in sploh vsakršnem smislu. Izziv zato, da v sodelovanju z drugimi nekaj naredim iz sebe in tudi iz okolice.
Moji načrti? Ko je Bog začel ustvarjati svet, je začel delati red. Jezus pa pravi: "Kdor more razumeti, naj razume."
S. G.: Bi želeli še kaj dodati?
P. Metod: Vesel sem ponudbe za pomoč (zlasti tehnične), ki mi jo je ponudil upravnik Glasa Slovenije. Močno si želim, da bi imel naš tisk in radio močno povezovalno vlogo. Naj vedno gradi mostove in jih nikoli ne ruši.
40 let Slovenskega kluba v Adelaidi
V Uredništvu Glasa Slovenije smo čakali od članov kluba obljubljena poročila in fotografije o proslavi 40. obletnice. Zal nam teh, kljub telefonskim dogovorom, ni nihče poslal. Takšne obletnice so zgodovinski dogodek in škoda je, da niso predstavljene v besedi in sliki v slovenskem tisku. Svoj prispevek je iz Adelaide poslal le dr. S. Frank:
Ob proslavi 40. obletnice Slovenskega kluba v Adelaidi je klub izdal lično knjigo s podnaslovom "Šopek spominov". V njej bivši predsedniki - ce kluba obujajo spomine na svoje delovanje in dosežke. Oprema knjige je odlična in tudi angleškemu besedilu ni kaj oporekati.
Kar pa se tiče slovenščine, dvomim, da bi slovenska besedila bila šla skozi roke rektorja ali korektorja. Sicer je tam navedeno 11 oseb, ki naj bi to delo opravili. Vsaj dvema te enajstorice ne bi mogel oporekati znanja književne slovenščine. Sicer bodo pa čitatelji sami lahko ugotovili kulturno raven, ki prevevalo spominsko knjigo.
Knjiga naj bi bila, vsaj po mojem mnenju, v rahel spomin na rajnega patra Bazilija, saj je bi! prav on tisti, ki je dal rojakom v Južni Avstraliji pobudo, da so ustanovili to društvo 26. maja 1957 po slovenski maši v Hindmarshu, kar pa v knjigi nikjer sploh ni bilo omenjeno. Staro pravilo pravi, da konec krasi delo. Zato bi še omenil, da sta na rednem letnem občnem zboru kluba, kije bil po proslavi, bila dosmrtno izključena iz članstva kluba bivši večletni predsednik g. Janez Ritoc in bivša predsednica ga. Maiy Benc. "Vremena Kranjcem bodo se zjasnila (France Prešeren)!?"
- dr. S. Frank
" "¡7A T'jg-j"
Three return flights a week from Sydney and Melbourne to Vienna and Ljubljana.
Slovenia Travel/Doavale Travel congratulate LAUDA AIR for introducing JttoiiEsCj / . / the Australia-Europe service.
For all your bookings contact:-
Eric or Ivan Gregorich
Slovenia Travel/Donvale Travel
1042-1044 Doncaster Road EAST DONCASTER VIC 3 1 09 Ph. (03) 9842 5666
Licence No. 30218
Ne pozabite da je ze od leta 1952 ime Gregorich dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje.
Winner of two categories in Austravel's Customer Survey
Lauda Air was given above-average ratings in a customer survey carried out by the British Australia sprecialist "Austravel". Among over 20 airlines surveyed, Lauda Air took first place in two categories:
the quality of catering and value for money provided by Lauda Air were both rated as excellent by the majority of those taking part in the survey. The overall result showed LaudaAir in third place behind Singapore Airlines and Cathay Pacific.
As part of a drive to further improve its response to customer needs, the British Australia specialist "Austravel" developed a questionnaire to assess the quality of service offered on airlines flying to Australia. The survey covered the categories "helpfulness of crew","qauality of catering", "comfort of seats", "quality of inflight entertainment" and "value for money".
Lauda Air took first place before Singapore Airlines and Air New Zealand in the "quality of catering" category and before Singapore Airlines and Britannia Airways in the category "value for money".
Furthermore, the overall result showed Lauda Air in third place behind Singapore Airlines and Cathay Pacific.
TRIGLAV Club
Limited
Vam nudi društvene prostore
za poroke in druge svečane priložnosti
Na razpolago eno
najboljših balinišč v Avstraliji Dobra kuhinja odprta v četrtek, petek, soboto in nedeljo zvečer Bar z igralnico
fe^j^ž^S^tefei 7 9 Brisbane Road ¡¡g|g|gnflgttggj St.Johns Park, NSW
Ph: 9610 1627 Fax: 9823 2522
TRAVEL^V^PTy. Lrd. ŠT.l
.... ZAHODU SYDNEYA
POTUJTE Z NAMI
ORGANIZIRAMO VSE VRSTE POTOVANJ Z GLAVNIMI LETALSKIMI KOM PAN (JAMI LAU DA Al R QANTAS ALITALIA ~	SINGAPORE AIRLINE
pTOVflNJfl Z ymo
•over
■sis.Sto»*
ORGANIZIRAMO POTOVALNE ČEKE, ZAVAROVANJA IN VSE KAR POTREBUJETE ZA VARNO IN UDOBNO POTOVANJE
SPECIALNE CENE ZA POTOVANJE DO LJUBLJANE
190 MARRYLANDS RD.MARRYLANDS NSW 2160
TEL: 02 9682 4211 FAX: 02 9682 1502 ZA VSE INFORMACIJE POKLIČITE: JOŽETA HAMPT0NA
The Voice of Slovenian Youth
"Prvi rej" folk dancers from Canberra -in Slovenia-
Slovenia calling
"Hello! Martin pri telefonu?" "Ne, ni tu, je že šel nazaj v Avstralijo. Bi jaz lahko kaj pomagal? "
It pretty much began with that phone conversation. While on holiday in Slovenia last year I answered the phone by chance and began talking with a gentleman by the name Boštjan Kocmur. Mr. Kocmur is the president of an organisation Slovenija v svetu (SVS) which, as a part of its agenda promotes Slovenian Culture. Mr Kocmur was interested in my thoughts as a first generation Australian Slovenian on visiting Slovenian cultural and arts groups. In responding to his questions 1 noted that there are others such as myself whom take active interest in the cultural scene, in particular reference to our dance group Prvi rej. I explained how we at times found difficulty in maintaining interest and getting receptive audiences. To my surprise Mr Kocmur asked if we would be interested in coming to Slovenia to perform.
On my return to Australia I announced to the group that we have been invited to Slovenia on a dance tour with some financial aid from SVS. it was not until later in die new year that finance was confirmed, the extent of funding was only finalised at the closing dinner of our tour in Slovenia. Airfare and most other expenses for Prvi rej were financed by SVS, while our sustenance was supplied by our generous hosts wherever we performed.
Although Finance was one of the fundamental requirements for our tour it was the hard work, vision, and patience of our Ljuba Pribac to teach us and to produce so many wonderful costumes with the aid of only a few helpers.
Martin O solni k
It should be noted that the costumes were regarded by those people in Slovenia whose ions counted, as some exceptional examples Slovanian regional and period dress. Of course then there are the dancers and musicians whose commitment, and for some talent, with the aid of copious rehersals and ability to take constructive criticism resulted in a respectable standard. So much so that it was said to be the best amateur dance group funded by SVS to tour Slovenia. Mind I never did ask how many other groups had previously toured.
'D' Day was Thursday the 26th of June, when we departed for the homeland, the country from which the majority of our dances originated. Nedless to say there was an air of nervous anticipation which filtered through the group; are we ready? Will we be good enough? What do they expect? Will I amke a mistake? Will our costumes be waiting for us at the airport? These were questions that we all faced.
We arrived in Slovenia to an overwhelming welcome, perhaps suited more for some famous dance company. A wonderfully warm reception with musicians, dancers in costume, wine, food and song. All this and we were still at the airport. From this we knew we were in Slovenia and that we were going to have a great time.
Our first performance was at the annua! tabor of SVS followed by performances which took us through most of Slovenia and to Austria and Italy. In total 12 formal performances in 12 days with some performances and associated festivities extending well into the early hours, or should I say, the later hours of many mornings.
One of the highlights of our trip would include our stay in Maribor, performing on the main stage at the LENT FOLK ART FESTIVAL, with our larger audience of approximately 2500 people. It should be noted that Prvi rej was also successful with one of its more introverted members winning the MISS FOLK ART title.
To record all the wonderful experiences of our trip may well fill many pages, however I shall end it here. For those whom may be interested in knowing more about our trip, feel free to contact one of our members or perhaps borrow a video of one of our performances. We hope to have a bit of a show and tell in the near future and we wish to encourage all to come and see.
- Martin Osolnik, Canberra
Prvi rej - Australian Folk Dance
Glas Slovenije -Youth Contributors
Cveto Falcžjun (Canberra), l.cnii Lenko, Zali Rizmal, Alenka Paddle, Paul Paddle.(Melbourne); Lolila Re/.nicek, Roman Reznicek, Barbara PoredoS,
Nataša Drummond (Sydney); Sonja Žabkar (Wollongong)
m»: voki:i>iaiiiwsu 17.8.1997
Memories ö/May field
Athony Scully The Newcastle Herald
Saturday, July 26, 1997
When Ivan Klopcic stepped onto Melbourne soil on September 5, 1951 his arrival signified more than the end of a 32-day sea journey from the Austrian Port of Spittal on the Drava River.
It also closed the door on 10 years of turmoil for the Slovenian-born Ivan and his Austrian wife Marianne, who, with their five-year-old son Harold, had come after years of uncertainty.
Like thousands of Europeans displaced from their own homes by political forces beyond their control, Ivan and Marianne Klopcic had accepted the invitation from Australia to build a new future.
Between 1945 and 1972, the Mayfield Migrant Hostel became a home to many thousands of'new Australians' until more suitable accommodation could be found.
On Sunday, November 2, the Mayfield Chamber of Commerce will hold a Come Back Home To Mayfield Day where former residents will gather to mark the 25th year since the hostel' closure.
The Chamber is planning to publish a booklet of stories to mark the occasion and is calling for former residents of the hostel to provide stories and photographs about the hostel which now forms part of a Telstra depot on Maitland Rd opposite Warabrook.
The sights and smells of Australia overwhelmed the Klopcic family as it stepped off a converted cargo ship, the Skaubryn.
The family's first encounter with Australian cuisine occured at wharf-side, where Mr Klopcic saw a stand containing what he thought was apple strudel.
Purchasing one pie each the trio bit into what would be the first of many 'Big Bens' for Mr Klopcic during 32 years of smokos at Newcastle's BHP Steelworks.
The following day the family was taken to Bonegila Migrant Holding camp in rural Victoria. After only a few days here Mr Klopcic was selected as one of 10 men to be transfered to Newcastle to begin working at the BHP steelworks. All men were told their families would be sent to Greta Migrant Camp within a month.
With only five pounds and then shillings to his name, roughly a week's wages for a steelworker, Mr. Klopcic left half for Marianne and Harold and departed with the knowledge that they would been reunited within a month.
Travelling to Mayfield the Foggs bus travelled past an unfamiliar sign with a large red star, similar to the red star worn on the caps of the communists party faithful who'd come seeking his support in 1941.
While the words Caltex meant nothing to Mr Klopcic, the red star filled him with dread.
Today Mr Klopcic recalls the incident with much laughter.
'I saw the red star there, you know we are refugees, displaced persons from 1945, because of the communism was coming up and we fled to Austria,' he said.
'1 thought at the time "God help me", we run away from Europe and the communism and now we are here, because of the red star. It was a shock."
The arrivals expected to work hard. Back at Bonegila they had been told to destroy any references or documents of profesional qualifications, because they were told they were 'worth nothing here now'.
After a month in Newcastle Mr Klopcic received a letter from Marianne who informed him that the families were to be
transferred to Cowra Migrant Camp instead of Greta.
With his broken English Mr Klopcic began negotiating, a skill that in coming years would see him become a Federated Ironworkers delegate.
'When we got the message that they'd been sent to Cowra instead of Greta camp, that was the first time we went on strike, believe me or not' he said.
Eventually the families were taken to Greta, where Marianne found work cooking in the kitchen.
For 12 months Ivan would work through the week at BHP then begin the weekly pilgrimage to see his family with the other men. The men were required to sleep in a separate hut for visitors.
It took Ivan and Marianne another year to save enough money to move into one unfurnished room in Wickham, one year later the family bought their first house in Dent St, Merewether, where Harold was joined by a sister, Rosemary, and a brother, John, three years later.
Mr. Klopcic has written most of his extraordinary memoirs down 'for children and grandchildren to know where their grandparents come from, what they are, and what I was doing before 1 came to this country'.
'More or less I would like to write a book.'
Of his early struggles at the Mayfield Migrant Centre Mr Klopcic said '1 think it was the best years of my life when 1 came here.'
Slovenian language, literature and culture at Macquarie University Sydney
You can study Slovenian full-time, part-time or take single units by correspondence. For more Information you can contact:
Centre for Open Education Tel.: (02) 9850 7470 Department of Slavonic Studies Tel.: (02) 9850 7015 Slovenian Section,
Metka Cuk Tel.: (02) 9850 7032 e-mail: mcuk@laurcl. ocs.mq.edu.au
Zabavno-glasbena turneja po Avstraliji
Kres lin t Gogala, Cavazza, Hribar...
V Ljubljani so se srečali Marjan Peršič s soprogo, Peter Mandelj s soprogo, dramski igralec Tone Gogala in časnikar Aleksander Lucu. Dogovorili so se o podrobnostih za prireditve zabavno-glasbene turneje. V Avstraliji naj bi namreč gostovali z veseloigro, ki jo bo režiral veliki igralec in profesor na igralski akademiji Boris Cavazza, prekmurske veselo otožne pesmice naj bi prepeval Vlado Kreslin, prišel naj bi tudi Sašo Hribar, največja zvezda slovenskega radia, satirik in imitator. Turneja naj bi se začela na predvečer slovenskega kulturnega praznika z recitacijami Prešernovih pesmi, se pravi v začetku februarja 1998 in sicer v Brisbanu, po gostovanjih v drugih avstralskih mestih pa naj bi se končala v Perthu. S slovenskimi kulturniki naj bi prišli tudi poslovneži, ki naj bi navezali stike z avstralskimi Slovenci.
/SBS radio/
OBVESTILO
Imate zanimivo zgodbo iz preteklosti o patru Baziliju? Morda tudi zanimivo fotografijo iz preteklosti? Pošljite nam vse kar imate za
Spominsko knjigo o patru ' Baziliju Valentinu
Napišite kraj kjer ste se srečali s patrom... bilo je leta... spominjate se ga zaradi... hvaležni ste mu zaradi... bilje človek zaradi... prizadel vas je zaradi... razočaral vas je zaradi... pomagal vam je... radi bi povedali še to... Vaše ime bo objavljeno, če pa tega ne želite nam to, prosimo, sporočite. Material pošljite na naslov: Versko in kulturno središče P.O.Box 197 Kevv VIC 3101 ali na:
Verkso in kulturno saredišče P.O.Box 280 Merrylands NSW 2160 ali na:
Draga Gelt, 37 Ashton Road, Ferntree Gully VIC 3156
Veleposlaništvo RS Canberra obvešča Konzularni dnevi v septembru:
MELBOURNE, torek, 9. septembra od 9.30 do 13.00 v prostorih SNS v Verskem središču Kevv;
od 15.00 do 18.00 v Slovenskem društvu Melbourne
SYDNEY
sreda, 10. septembra od 15.00 do 18.00 v Klubu Triglav
četrtek, 11. septembra od 9.00 do 12.00 v Slovenskem verskem središču Merrylands
TISKOVNI SKLAD Glas Slovenije $ 10.00 Janko Majnik,
Branko Sosič $ 20.00 Marijana Vojsk, Mirko Cuderman, Ivan Legiša $ 25.00 A. Mikuletič $ 50.00 Miriam Klemen, Lenti Lenko HVALA
Pavliha sprašuje - odgovarja risar Mcit'ko Skérlep
Pavlihova pratika
\t'
Vaš predlog za nov slovenski grb?
Kakšne bodo razmere na slovenskih cestah, ko bo imel vsak Slovenec svoj avto?
Glasba, snemanje, poučevanje Glasbeni studio - vse vrste snemanja (CD in drugo) D IS Production Lenti Lenko poklicni glasbenik. 52 Glades\vood Drive, Mulgrave, VIC 3170 Telefon: (03) 9795 9510
Lenti Lenko - Učitelj klavirja, orgel, klaviature in teorije. 52 Gladesvvood Drive, Mulgrave, VIC 3170 Telefon: (03) 97795 9510
Diplomatsko konzularna predstavništva
Veleposlaništvo Republike Slovenije
Advance Bank Centre - Level 6 60 Marcus Clarke Street,
Canberra City telefon: (06) 243 4830 fax: (06) 243 4827 Pisma in drugo pošto
poslati na naslov: Embassy of Slovenia P.O.Box 2S4 - Civic Square,
Canberra ACT 2608 Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00 -17.00
uradne ure so od 10.00- 14.00 *
Konzulat RS (Sydney)
Častni konzul Alfred Brežnik. Obisk urada izključno
po dogovoru (By appointment only) telefon: (02) 314 5116 fax: (02) 399 6246 Poštni naslov: P.O.Box 188
Coogec NSW 2034
*
Konzulat RS Nova Zelandija
Častni konzul Dušan Lajovic Eastern Mutt Road, Pomare, Lower Hutt (Wellington) NZ telefon: (04) 567"0027 fax: (04) 567 0024 Poštni naslov: P.O.Box 30247 Lower Hut NZ Poštni naslov v Avstraliji: P.O.Box 5 Smithfleld NSW 2164. telefon: (02) 604 5133
fax: (02) 604 009 *
Konzulat Avstralije
Častni konzul Viktor Baraga. Trg Republike 3/XII, Ljubljana 1000. Slovenija, telefon: (61) 125 4252 fax: (61) 126 4721
Sponzorji za barvo v Glasu Slovenije: dr. Stanislav Frank, Janez Zagorc
Viri informacij:
Veleposlaništvo RS Canberra, Konzulat RS Sydney, Konzulat RS za Novo Zelandijo, Delo, Delo Fax, STA, Mag, Jana, Primorske novice, Slovenske brazde. Demokracija, Drulina, Naš tednik, Svobodna Slovenija, Rodna gruda. Naša Slovenija, Nedelja, Mladina, Novi Glas, Mladika, Gospodarski vestnik, Radio Slovenija ter dopisniki