Poštnina ph&ns v gotovih Leto XXHm St. i%t Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon Stev. 31-22, 31-23, 31-24, 31-26, 31-26. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova ul. — Tel- 34-92 in 33-92. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749. CZKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije ln inozemstva ima Unione Pnbblicitik Italiana S.A^ Milano Ljubljana, torek 1 julija 1941 Cena cent. 70 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L. 12.—, za Inozemstvo pa L. 20.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 31-22, 31-23. 31-24, 31-25, 31-26. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano MM bitka tankov pred Minskom Na severa je nemška ofenziva usmerjena proti Leningradu, v Beli Rusiji pa preko Minska proti Moskvi Stockholm, 30. jun. Posebni dopisnik francoske poročevalske agencije poroča da divjajo po informacijah švedskih vojaških dopisnikov najhujši boji motoriziranih oddelkov še vedno v odseku pr: Bialystoku. Nemška ofenziva je doslej dosegla največje uspehe v brzini prodorov na baltiško-poljskih odsekih fronte, ki si nemškemu generalnemu štabu terenski zelo dobro znani še izza bojev v svetovri vojni. Vojaški sotrudnik lista »Svenski Tagbladed«, polkovnik grof Ehrensverc domneva, da poveljujejo nemški vojsk., ki operira na tem frontnem področji;, večje število nemških visokih častnikov, k so se na tem ozemlju udejstvovali tudi r borbah v letih 1914 do 1917- Nasproti velikim izkušnjam, ki jih kaže nemško po-veljništvo v operacijah na tem vojneir. področju, pa na drugi strani ni videti, de bi umelo tudi sovjetsko vodstvo izkoriščati skušnje iz svetovne vojne, dasi se celo po nemškem priznanju sovjetski vojaki na tem področju zelo pogumno bore. Dočim borbe severno in južno od velikih močvirij ob reki Pripet še vedno divjajo z nezmanjšano silo in nemški pritisk v smeri proti Minsku čimdalje bolj narašča, pa vendar še ni prišlo do odločitve v tej gigantski borbi, v kateri sodeluje na tisoče oklopnih motornih vozil. Po mnenju švedskega vojaškega strokovnjaka polkovnika Bratta, je samo od števila in kakovosti sovjetskih motoriziranih rezerv odvisno, kako dolgo bodo še mogli sovjetski oddelki zadrževati nemški ofenzivni pritisk, usmerjen v črti Minsk — Moskva. Odvisno bo to tudi od rezultatov velikih vojaških operacij, ki jih je nemška armada pričela razvijati severno od Lvova in ki so trenutno v polnem razmahu. Po tukajšnjih informacijah je namen teh poslednjih nemških operacij bočni napad na desno krilo sovjetskih vojaških sil na področju Lvova. Iz dobrega vira se je zvedelo, da-se je del sovjetskih čet, ki so bile odrezane od glavnine sovjetskih sil na glavnem frontnem odseku pri Bialystoku, umaknil v veliki gozd Biloiviecza. kjer so te čete pričeie voditvi nekako gverilsko vojno v ločenih skupinah. Tem četam pa je sedaj že pričelo zmanjkovati živeža, tako da s te strani ni pričakovati nikake razbremenitve operacij na glavnem delu fronte. Po nekaterih informacijah, ki so dospele semkaj se je sovjetski generalni štab, ki je imel svoj sedež v Minsku. že preselil drugam. Baje je maršal Timošen-ko skupaj s svojim generalnim štabom že v petek zapustil Minsk ter odpotoval v smeri proti Bobruisku. Na baltiškem odseku fronte je bilo opaženo zelo naglo umikanje sovjetskih čet, kj jim je grozilo zajetje severno od Dvinska zaradi naglih nemških obkoljevalnih operacij. Glavna nemška ofenziva na baltiškem odseku fronte ni usmerjena niti proti Rigi niti proti mestom na obali Baltika, marveč poteka vzdolž železniške proge, ki teče iz Dvinska proti Pskovu in odtod dalje proti Leningradu. Nemško prodiranje v tej smeri resno ograža vse še preostale sovjetske postojanke na Letonskem. Pričakovati se mora, da bo tudi sovjetska mornarica, ki ima tod svoja oporišča zaradi nemškega pritiska z juga in zapada. v kratkem prisiljena zapustiti svoja oporišča v Riškem zalivu. Na Finskem so nemške vojne operacije v polnem razvoju ter je nemški pritisk na vsej obmejni črti čimdalje močnejši. Po zadnjih informacijah, so se tudi v Ka-reliji že razvile ogorčene borbe in prve nemške izvidnice zmerom huje pritiskajo v smeri proti Leningradu. Sporedno z operacijami na kopnem se na vsem obmejnem oženil ju razvijajo v naraščajočem obsegu tudi letalski boji in letalski napadi ter so razen finskega ozemlja, ki ga neprestano obiskujejo sovjetska letala, tudi vsi kraji v sovjetski Kareliji neprestano izpostavljeni silnemu nemškemu bombardiranju. Nemška vojska vkorakala v Minsk New York, 30. jim. d. Opoldanski ameriški listi poročajo, da je nemški radio v svoji današnji dopoldanski inozemski oddaji v španskem jeziku objavil, da so nem-Ske čete vkorakale v Minsk. Lvov zavzet Berlin. 30. jun. s. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo v posebnem poročilu: Nemške čete so zavzele Lvov. V središču mesta plapola od davi od 4.20 nemška zastava. Slovaške čete v boju Bratislava, 30. jun. s. Propagandni urad vojnega ministrstva je izdal komunike, v katerem pravi, da so se slovaške čete na ruski fronti uvrstile v obči operacijski sistem in da so že sodelovale pri poslednjih bojih- Listi v ostalem objavljajo poročila z ruske fronte pod velikimi naslovi in obeležujejo v svojih komentarjih pomen doslej doseženih zmag. Protest občinske uprave v Košicah Budimpešta, 29. jun s. Na svoji snoč-nji seji je občinski svet v Košicah sprejel posebno resolucijo glede na sovjetski le- talski napad z dne 26. junija. Resolucija pravi med drugim: Prebivalstvo nikoli ne bo pozabilo tega napada in zahteva maščevanje. Noben vojaški objekt v Košicah ni bil zadet. Pri strašnem napadu je bilo prizadeto le civilno prebivalstvo. Madžarska se pošteno in lojalno bori za bodočnost dežele, sovražnik pa sega po najnizkotnejših sredstvih. To je le še en razlog več zato, da bosta zmagala orožje in pravica osi. Stališče švedske Stockholm, 30. jun. s. Predsednik ministrskega sveta Hanson je imel na nekem zborovanju v Brobiju pri Upsali govor, v katerem je obeležil sedanji potek vojne in stališče, ki ga je zavzemala Švedska od vsega početka. Hanson je dejal, da hoče švedski narod ostati izven vojne. Simpatično je govoril o finskem narodu, ki se bori za svojo svobodo. Kar se tiče koncesije, da sme ena nemška divizija potovati preko švedskega ozemlja na Finsko, je izjavil, da je švedska vlada pristala na to po skrbnem premišljenju in da je o tem obvestila tudi parlament. Helsinki, 30. jun. s. Pri švedskem poslaništvu se v vedno večjem številu zgla-šajo mladi Švedi, ki žive na Finskem in se prijavljajo za prostovoljce v borbi proti Sovjetski zvezi. Na Finskem se že nekaj dni mudi tudi švedski general Kinde-mann, ki bo prevzel vodstvo švedskih prostovoljcev. Švedski tisk objavlja v ostalem dolge članke o sporazumu z Nemčijo, s katerim so bili omogočeni nemški transporti preko švedskega ozemlja na Finsko. Za Švedsko pomeni ta sporazum izraz prepričanja, da bodo Nemci premagali Sovjetsko zvezo. Ta zmaga bo v interesu Švedske in civilizacije. Norveška legija Oslo, 30. jun. d. Nemški državni komisar za Norveško Terbowen je včeraj v menu nemške vlade razglasil, da se osnuje posebna norveška legija, ki bo poslana ra vzhodno bojišče v borbo proti boljše-i izmu. Sklep o osnovanju norveške le-fije je vsa norveška javnost sprejela z \eselim zadovoljstvom na znanje. Vsi rorveški listi obširno poročajo o osnovanju legije ter tolmačijo njen veliki po-n.en. ker bo preko te legije tudi Norveška po svoje pripomogla k dokončnemu zrušenju boljševizma, ki ograža Evropa Danski prostovoljci Kodanj, 30. jun. s. Na Danskem se je žc ustanovil poseben polk prostovoljcev za b rbo proti Rusiji. Organizirala ga je danska narodno-sociali stična stranka. Poleg te?a se ustanavlja še poseben svoboden prostovoljski zbor, v katerem bodo v glavnem odpuščeni vojaki in častniki bivše denske vojske. Horthy predsedniku finske republike Helsinki, 30. jun. s. Predsednik Finske je prejel od admirala Horthyja brzojavko, v kateri se madžarski regent iskreno zahvaljuje za brzojavko finskega državnega predsednika ter potrjuje trdno tovarištvo, ki veže Finsko in Madžarsko v vojni proti skipnemu sovražniku evropske kulture. Francija prekinila stike s Sovjetsko zvezo Vichy, 30. jun. (OFI). Francoska vlada obja /lja službeno, da je Francija prekinila dplomatske odnošaje s Sovjetsko unijo. Rfgmuni o italijanskem ekspedicijskem zboru Bukarešta, 30. jun. s. Listi še vedno navdošeno komentirajo vest, da bo poslan iz Italije poseben ekspedicijski zbor na vzholno fronto. Tako beleži »Unirea« v svojem uvodniku, da je bil Duce prvi, ki je alarmiral svet proti komunizmu. V Italiji se je zbrala prva antikomunistična legija za obrambo evropske civilizacije pred rdečo blaznostjo. Rumunski narod je ponosen, da je v tej borbi na strani svoje latin.ki sestre. List opozarja na boje, ki so jih Italijani že prestali na ruskem ozemlju in zaključuje: Italijanski bataljoni se bodo vrnili domov znova ovenčani s slavo. Na vzhodni fronti si bodo nabrali novih lovorik in bodo dali Italiji ter Duceju novo slavo. Mihael Antonescu rumunski zunanji minister Bukarešta, 30. jun. s. Mihael Antonescu, ki je bil začasno imenovan za ministrskega predsednika, dokler bo general Antonescu vodrl romunske vojne snle na fronti, je danes prevzel začasno tudi resor zunanjega ministrstva. Zadušmce v Bukarešti Bukarešta, 30. jun. s. V vseh rumunskih cerkvah so včera j jrovali žr ine službe božje za prve nem Ue in r mvnske vojake, ki so padli ns da -ki fronti. Velike množice ljudi se- -is." »tvovale tem zadušnicam tako v Ew. Tresti, kakor po vsej deželi. V vseh cerkvah to duhovniki v posebnih propovedih prosili za blagoslov božji evropski vojski, ki se bori v obrambi krščanstva in civilizacije. Boji v zraka Helsinki, 30. jun. rs. Včeraj je v času dveh protiletalskih alarmov protiletalsko topništvo v prestolnici močno streljalo. Helsinki, 30. jun. s. Med Orsharom in Svartholmenom so sovjetska letala napadla neko finsko ladjo. En član njene posadke je bil ubit. Sovjetska letala so bombardirala Harjao in porušila 9 stanovanjskih hiš En civilist je bil ubit, 6 pa jih je bilo ranjenih. 18 sovjetskih letal ie bombardiralo Vla-vuoksen ter je bilo tudi tam razdejanih nekaj hiš. Prav tako je bila neka hiša porušena v Serkisalnrju Sovjetska letala so nadalje napadla Tajmiokoki. Viokseniski in Irnatro, kjer so obstreljevala s strojnicami prebivalstvo, kaže pa, da žrtev ni bilo. V Helsinkih je biio prebivalstvo včeraj štirikrat alarmirano. Železniški promet med Helsinki in Turkujem je bil prekinjen. Oblasti so ugotovile, da sovjetska letala posebne hudo bombardirajo stanovanjske okraje v posameznih mestih. Helsinki, 30. jun. d. Kakor javlja poročevalski urad finske vlade je bilo od pri-četka sovražnosti med Finsko in Sovjetsko Rusijo sestreljenih nad finskim ozemljem že 35 sovjetskih letal. Poročilo finske vlade, ki je bilo objavljeno snoči, pravi nadalje, da je bila v soboto po vsej verjetnosti potopljena neka sovjetsko-ruska podmornica v bližini finske prestolnice Helsinki. Sovražna podmornica je zadela na finsko mino. Azione di artiglieria nei settore di Tobruk Concentramenti di truppe gravemente colpiti — Due velivoli britanniei abbattuti II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 30 giugno il seguen-te bollettino di guerra n. 390: NelTAfrica settentrionale, nel settore di Tobruk, la nostra artiglieria ha colpito concentramenti di truppe causando all'av-versario sensibili perdite in uomini e materiale. Velivoli britanniei hanno effettuato una incursione su Bengasi ed hanno ripetuta-mente tentato di attaccare il porto di Tri-poli, ricacciati ogni volta dal pronto inter-vento della nostra caccia; due velivoli nemici sono stati abbattuti. Nell'Africa orientale, nel settore di Dem-bidollo (Galla e Sidamo), truppe nemiche che tentavano di attaccare le nostre posi-zioni sono state prontamente contrattae-cate e poste in fuga. Topniško delovanje na tobruškem odseku ZOirajočim se sovražnim četam je bil prizadejan hud udarec - Dve angleški letali sestreljeni Glavni Stan Oboroženih Sil je 30. junija objavil naslednje 390. italijansko vojno poročilo: V severni Afriki je naše topništvo na odseku pri Tobruku obstreljevalo zbirajoče se sovražne čete ter jim prizadejalo občutne izgube v ljudeh in materialu. Angleška letala so bombardirala Benga-zi in so skušala ponovno napasti tudi luko Tripolis, a so bila vsakokrat takoj odbita od naših lovskih letal. Dve sovražni letali sta bili sestreljeni. V vzhodni Afriki so sovražne čete na odseku pri Dembidolu v Gali in Sidamu skušale napasti naše postojanke. Sprožen je bil takoj protinapad in sovražnik je bil pognan v beg. Rim, 30. junija, s. Posebni poročevalec agencije Štefani z operacijskega področja javlja, da so v noči dne 28. t. m. italijanske letalske skupine napadle v zaporednih valovih letališče Micabba in pomorsko opo- rišče La Valletto na otoku Malti. Kljub močni protiletalski obrambi in uporabi številnih reflektorjev so naši bombarderji izsledili in zadeli vse objekte z bombami srednjega in malega kalibra. V pristanišču La Vallete so nastale velike eksplozije, zadete so bile pristaniške in zalivske naprave. Na letališču v Nicabbi sta nastala dva požara. Vsa naša letala so se vinlla aa svoja oporišča. Bombardiranje Aleksandrije Berlin, 30. jun. s. Po poročilih DNB je nemško letalstvo napadlo v noči dne 29. junija najvažnejše pomorsko oporišče Anglije v vzhodnem Sredozemlju, Aleksandrijo, in sicer ob najboljših pogojih vidljivosti. Bombe največjega kalibra so povzročile velike požare v vzhodnem delu pristanišča in v bližnjih železniških napravah. Ena izmed bomb je padla na neko bojno ladjo, kjer je povzročila znatno škodo. II viadotto di Borovnica prima della rieostruzione — Borovniški most pred začetkom obnovitvenih det I D viadotto di Borovnica rinnovato — Obnovljeni borovniški most Nekaj podrobnosti o prvih bojih Litovsko prebivalstvo je sprejelo nemško vojsko z velikim navdušenjem Berlin, 30. jun. s. V Berlin prihajajo neprestano podrobna poročila članov propagandne čete z vzhodne fronte, ki opisujejo zanimive dogodke bliskovitega pohoda, kakor ga je obeležilo včeraj objavljenih 12 posebnih poročil nemškega vrhovnega vo;nega poveljrištva, ki pričajo o ogromnih vojnih uspehih nemških oboroženih sil. Posebno zanimiva so poročila o osvojitvi Grodna, Kovna, Bresta-Litovske-ga in Dvinska. Povsod so se morali nemški vojaki hudo boriti, a uspelo jim je zavzeti vrsto velikih trdnjav. Uspehe je pripisati njihovemu izrednemu pogumu in sili njihovih vojnih sredstev. Sovjetske čete, ki so jih rdeči komisarji in agenti GPU bodrili, so se fanatično borile. V Brest-Litovski je nemškim četam uspelo prodreti šele po hudih bojih in so se morale boriti s četr.iškimi oddelki, ki so se razvrstili po vseh cestah in so obupno branili svoje postojanke. V Kovnu, kjer je bilo treba odpor prav tako zlomiti z največjo silo, je nemške čete nazadnje litovsko prebivalstvo navdušeno sprejelo in so takoj poskrbele za obnovo reda. Zvečer, tri dni po pričetku operacij, so se člani propagandne čete polastili radijske postaje v Kovnu in pričeli oddajati prve vesti o velikih uspehih nemških sil. Enemu izmed članov propagandne čete je uspelo posneti iz neposredne bližine borbo med ruskimi in nemškimi tanki. Motorizirana pehota, strelci in tanki so se na nekem mestu globoko zarili med sovražne postojanke in uspelo jim je dospeti do letališča, v katerem je bilo 25 novih lovskih letal. V borbi so bila letala deloma razdejana, deloma pa so prešla nepoškodovana v nemško posest. Skupina letal je prodrla globoko nad sovražno ozemlje. Nenae • opazila kolono okrog 100 velikih sovražnih tankov. Letala so jo takoj napadla v nizkem poletu in kljub hudi protiletalski obrambi jim je po dolgi borbi uspelo uničiti kar 40 tankov. Nekaj torpednih čolnov je drzno napadlo neko sovjetsko luko ter povzročilo silno zmešnjavo v njej. Nastalo je mnogo požarov, vse nemške ladje pa so se nepoškodovane vrnile na svoje oporišče. V litovskih krajih so bili Nemci sprejeti z ogromnim navdušenjem. Ponekod so se Litovci sami borili proti sovjetski vojski. Ujeli so mnogo ruskih vojakov in jih izročili nemškim oblastem, žene in otroci so se razvrščali ob cestah, delili cigarete in pijače nemškim vojakom \er vzklikale Hitlerju. Mnogo ljudi je bilo v sovjetskih uniformah, a so se Nemcem takoj predali. Berlin, 30. jun. s. V daljšem poročilu o uspehih, ki so jih dosegle nemške oborožene sile, beleži agencija DNB, kako so bili nemški vojaki prisiljeni boriti se proti zelo velikim, čestokrat sfanatizira-nim sovražnim silam ter na ozemlju, ki ni nič kaj ugodno. Ceste, po katerih so prodirali, so bile v izredno slabem stanju in speljane so bile čez nešteto voda, preko katerih so bili zgrajeni povečini le leseni mostovi. Kljub temu je nemška pehota z nezmanjšano brzino nadaljevala prodiranje in z njo so v polni meri sodelovale ostale vrste nemškega orožja.^ Izvršeni so biil pravi čudeži in doseženi uspehi, ki se jih nihče ne bi mogel nadejati. Vojna oklopnih sil se je razvila z izredno brzino in močjo, tako da je bilo po prvih spopadih cesto opaziti ruske oklopne vozove z razvitimi belimi zastavami. Inženjerske čete so izvršile ogromno delo. Osvojile so celo vrsto poljskih utrdb, porušile vse protitankovske ovire. Ponekod so Sovjeti oborožili tudi žene in II Blinistro delle Comunicazioni Ecc.Host Venturi e 1'Alto Commissario Ecc. Grazioli sotto il viadotto a Borovnica. — Minister za promet Eksc. Host-Venturi in Visoki Komisar Eksc. Grazioli pod borovniškim mostom otroke in jih poslali v borbo proti Nemcem. Več sovjetskih divizij je bilo obkoljenih, tako n. pr. pri Brestu Litovskem. Pomanjkljiva oprema sovjetskega vojaka Bern„ 30;. jun. d. Berlinski dopisniki švicarskih listov poročajo, da v nemških krogih brez pridržka priznavajo velik pogum in odpornost sovjetskih čet v sedanjih borbah na vzhodni fronti. V Berlinu sodijo, da ima Nemčija pred seboj sovražnika, ki je odločen vztrajati proti napadom z vsemi silami, ter da gre za nasprotnika, ki ga ne bo mogoče premagati drugače kakor z združenimi napori vseh sil, s katerimi razpolaga nemška vojska na vzhodu. Nemški vojni dopisniki nagla-šajo, da je sovjetski vojak ohranil vse defenzivne sposobnosti bivšega carskega vojaka iz velike svetovne vojne. Ta vojak se bori z veliko hrabrostjo, dokler ne postre-lja poslednje patrone, in z izrednim pre-ziranjem smrti. Sovjetski vojaki so pravi fanatiki. Ti vojaki se znajo zelo spretno boriti ter izrabljati \ svoj prid vse nepravilnost; terena. Ume jo naglo organizirati obrambne strelske postojanke in izkopati dobre zakrinkane strelske jarke. Na drugi strani pa se mora ugotoviti, da je oprema sov>:-tsi;ega vojaka zelo pomanjkljiva. Preseljevanje Bolgarov Scfijti, 30. » a. rs. V Skoplje je dospel drugi vlak Bolgarov, ki se vračajo v Srbijo. Sledili bodo še nadaljnji vlaki. --%Httk X -m »JUTRO« št 252 — II razionamento dei grassi alimentari e dello zucdiero > T . , Torek, 1. VH. t£4t-XIX m. Gospodarstvo Italijansko-hrvatski trgovinski sporazum Da domani 2 luglio sono in distribuzio-ne presso i comuni le carte annonarie in-dividuali Mod. C.A.I.G.A. e Mod. C.A.I.Z. occorrenti per l'acquisto di grassi alimentari e zucchero razionati a partire dai 16 luglio p. v. neila seguente misura mensile: 200 g di strutto, 100 di lardo, 100 di olio e 700 g di zucchero da ritirarsi ripartita-mente. Le razi oni di grassi alimentari po tr anno subire variazioni di genere ed even-tualmente essere sostituiti con burro a se-conda delle disponibilita. Pertanto i cittadini dovranno presentar-si al proprio comune di residenza entro il giorno delle due carte annonarie che per il mese corrente sono ridotte a meta delle razioni fissate. Le razioni di grassi vegetali e zucchero non spettano ai produttori con scorte e loro conviventi od a chiunque ne sia de-tentore, a qualsiasi titolo indipendente dalla quantitš. in loro possesso. Le convivenze collettive civil!, i pubblici esercizi (alberghi, ristoranti, trattorie, pensioni, caffč-bar e similari) e le farmarje, previa dichiarazione di non essere de-tentori di alcun quantitativo di grassi alimentari, ne di zucchero, faranno richiesta al comune entro il 5 luglio p. v. in base alla media dele presenze o de consumo del mese precedente, ritirando quindi uno spe-eiale Buono di prelevamento presso so TUfficio comunale di Alimentazione e valevole per il mese corrispondente (per luglio a meta delle razioni stabilite a persona). Poichč la dichiarazione da parte delle convivenze collettive civili. dei pubblici esercizi e delle farmacie equivale a prenotazione, la mancata presentazione della dichiarazione stessa entro il termine sta- Od jutri, 2. julija dalje, se bodo v občinskih uradih delile individualne živilske nakaznice vrste C.A.I.G.A in C.A.I.Z., ki «e bodo rabile ja nakupovanje maščobe za hrano in sladkor, katerih konzum bo racioniran od 16. julija dalje v naslednjih obrokih: 200 g masti, 100 g slanine, 100 g olja in 700 k sladkorja. Ti obroki se bodo oddajali potrošnikom razdeljeno. Obroki maščob za hrano sc bodo lahko izpromenili glede na vrste in zamenjali s surovini maslom, kolikor ga bo pač na razpolago. Zaenkrat se bodo morali prebivalci prijaviti pri svojih občinah, v katerih bivajo, do 5. julija in dvigniti obe živilski nakaznici. Za mesec julij bodo na te nakaznice prejeli polovico blaga, določenega za vsak mesec. Do obrokov rastlinskih maščob in sladkorja nimajo pravice proizvajalci, ki imajo zaloge in njihovi družinski člani, niti oni, ki hranijo to blago, ne glede na množino blaga, ki je v njihovi posesti. Kolektivne civilne prehranjevalnice, javni lokali (hiteli, restavracije, gostilne, kuhinje, kavarne, bari itd.) ter lekarne bodo morali podati izjavo, da ne hranijo ni kake množine maščob za hrano, ne sladkorja ter do 5. julija na osnovi povprečja svojih gostov v prejšnjem mesecu podati potrebne prijave na občine, za kar bodo prejele posebne bone za dvig primernih množin blaga pri občinskem prehranjevalnem uradu, ki bodo veljali za odgovarjajoči mesec (za julij), in sicer za odgovarjajočo polovico določenih obrokov, kakor pripadajo slehernemu prebivalcu. Ker veljajo izjave, ki jih podajo kolektivne civilne prehranjevalnice, javni lokali in le- Berlin, 30. jun. Nemško vrhovno poveljništvo poroča: Kakor je bilo javljeno že v posebnem poročilu, so naše v Galiciji napredujoče čete zavzele Lvov. Sredi fronte se zožuje obroč okrog obkoljene sovjetske vojske. Njeno »verno krilo je stalno v zasledovanju. Ob obali jc bilo zavzeto mesto Libava. V vojni na morju proti Angliji so potopile podmornice pri ponovnih napadih proti ze večkrat omenjenim sovražnim konvojem nadaljnjih pet ladij s skupno 25.400 tonami, med njimi tudi pomožno križarko. S tem se je celotni uspeh te podmorniške akcije povišat na 96.100 ton. Bojna letala so potopila zadnjo noč pred Vatikan, 30. jun. s. Včeraj ob pol 13. . je papež govoril po radiu o božji previd- J noeti v človeškem dogajanju Papež je v svojem govoru omenil, da je bil cezarski Rim pred 19 stoletji prekrščen v Kristusov Rim ter se je spomnil preganjanja prvih i- * anov in tolažilnih besed, ki jih je a.*." naslednik sv Petra papež Li•"!. i. K j«, da 1 tudi njemu tesno pri ...isli na taljenje, ki vlada danoC . :u, toda v tern viharju so tudi bodi ilni prizori, ki odpirajo srca velikim in svetim pričakovan jem; velikodušna hrabrost v obrambi temeljev krščanske civilizacijo, zaupanje v zmago, močna ljubezen do domovine, junaška dejanja, izbrane duše, pripravljene za vsako žrtev, oživlje-nje vere in usmiljenja. Papež je nato govoril o škodi, ki jo je povzročila vojna ter je dejal, da je treba kljub vsem nesrečam zaupati v Boga, ki v nasprotju s človekom ne presoja dogodkov s kratkega časovnega stališča, temveč JLh sodi po njihovih nadaljnjih uspehih. Božji previdnosti ne uide nič. Bog lahko dopusti, da začasno prevladujeta brezbo-štvo ln krutost, kakor tudi trpinčenje nedolžnih ljudi in žalostne zatemnitve občutka pravičnosti, toda zmagoslavje zla ni trajno. Božja ura bo prišla ko bodo /postavljene med narodi pravica, mir in po-mlrjenje. Ni treba videti samo trni?„ ki povzroča bolečine, ampak tudi za."i : ki jih prinaša trpljenje. Tako bo.-/t» sopet prišla do veljave pogum in moč orifva kr- bilito mette 1'Ufficio Comunale delPAli mentazione nella impossibilitš. di provve-dere alle assegnazioni di grassi alimentari e zucchero razionati. PRENOTAZIONE PER IL MESE DI AGOSTO Ciascuna carta annonaria porta ima ce-dola di prenotazione per il mese di ago-sto che deve essere consegnata dal tito-lare al proprio fornitore eutro il 18 luglio salvo il caso in cui il titolare stesso diveoti produttore con scorte o comunque detentore di grassi alimentari o zucchero, nel qual caso, si ripete, non ha piu diritto alla carta annonaria per se e per propri conviventi. A loro volta i fornitori consegneranno al comune entro il giorno 20 successivo le cedole di prenotazione ritirate dai clienti accompagnate da una distinta indicante il totale delle cedole e dei auantitativi di grassi e zucchero corrispondenti. In tal modo sarš. possibile alPEnte per 1'alimentazione della Provincia di Lubiana di poter disporre in tempo utile il riforni-mento dei generi a tutti i comuni della provincia. Si invitano tutti i cittadini ed i comuni ad uniformarsi alle preseritte disposizioni con spirito di comprensione delle difficol-ta del momento ed a collaborare fiducio-samente con 1'Ente preposto alla distribu-zione dei generi nelPinteresse di una disciplina generale che renda possibile una equa ripartizione a tutti i cittadini anehe di questi prodotti tanto necessari alTali-mentazlone umana. Infine si comunica che sono previste pene severissime per le insufficienti c false džehiarazioni. karne, toliko kakor naročila, občinski pre-hranjevani uradi v primeru, da te izjave v zgoraj določenem roku ne bodo podane, ne bodo mogli poskrbeti za nakazila ra-cioniranih maščob za prehrano in sladkorja. PRIJAVA ZA AVGUST Vsaka živilska nakaznica ima tudi prijavni kupon za mescc avgust, ki ga bo treba izročiti dobavitelju do 18. julija razen v primeru, da postane dobavitelj sam proizvajalec in si pridobi zaloge, ali kakor koli hrani maščobe za prehrano in sladkor. V takem primeru nima več pravice do živilske nakaznice zase in za svoje družinske člane. « S svoje strani bodo dobavitelji do 20. naslednjega meseca izročili občini prijavne kupone, ki so si jih preskrbeli od svojih odjemalcev ter posebej zabeležene podatke o celotnem številu kuponov in celotnih množinah maščob ter sladkorja. Na ta način bo mogoče zavodu za prehrano Ljubljanske pokrajine o pravem času preskrbeti si potrebne zaloge blaga in jih dobaviti vsem občinam v pokrajini. Vsi prebivalci in vse občine se pozivajo, da se prilagode tem navodilom, da pokažejo potrebno razumevanje za vse težave v sedanjem trenutku in da z zaupanjem sodelujejo z zavodom, ki je določen za razdelitev živil, da se bo na ta način uveljavila obča disciplina, ki bo omogočila pravično razdelitev tudi za te proizvode, ki so toliko potrebni ljudski prehrani, med vse prebivalce. Končno je treba opozoriti, da so določene zelo stroge kazni za vse primere nezadostnih ali napačnih prijav in izjav. Great Jarmouthom v zavarovanem konvoju tri trgovske ladje s skupno 23.000 tonami, med njimi veliko prevozno ladjo. Nadaljnji letalski napadi so bili preteklo noč usmerjeni na pristaniške naprave ob reki Humber. Sovražnik je odvrgel v noči na 30. junij nekaj rušilnih in zažigalnih bomb v s"-verno-nemških obalnih krajih, pretežno na stanovanjske kraje mest Hamburga in Bremena. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj mrtvih in ranjenih, številna poslopja so bila poškodovana. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so bili pri tem angleškem zračnem napadu zopet zelo uspešni. Vsi skupaj so sestrelili 13 angleških bojnih letal. ščanskega junaštva, ki nI le žrtvovanje, temveč tudi zmaga. Svojo poslanico je končal papež z besedami: Mislimo nate, dragi Rim, naša dvojna domovina, in te predvsem blagoslavljamo v zavesti, da ne boš zanikal svoje vere,- blagoslavljamo ves italijanski narod, med katerim je središče Cerkve in ki je vedno ohranil svoje slavne katoliške tradicije. Blagoslavljamo slednjič ves svet, kjer koli so naši sinovi, ki so nam enako dragi, dočim se nam trese srce ob misli na one narode, ki trpe v sedanji krvavi nesreči, ko je zemlja prepojena s tolikšno žalostjo in tolikimi solzami. Papež je na koncu podelil apostolski blagoslov. Poslanica, ki jo jc govoril Pij XII. v Italijanščini, je bila prevedena v razne jezike. Letalski boji na zapadu Rim, 30. jun. s. Angleški ministrstvi za letalstvo in notranjo varnost beležita v svojem včerajšnjem komunikeju, dr1 so nemška letala noč prej bombardiral«, . eč krajev v vzhodni Angliji. Povzročene je bilo več škode in izbruhnilo je nekaj požarov. Berlin, 30. jun. s. V pretekli noči so nemška letala bombardirala Hull. Kakor beleži DNB, je izbruhnilo mnogo velikih požarov, posebno hudo pa so bila po- g I škodovana skladišča »Victoria« in »Ale-xandria«. Porušene so bile še druge naprave v pristaniščih. Požari so zavzeli prav velik obseg. Berlin, 30. jun. d. V teku nočnih napadov angleškega letalstva na severnozapadne Nemčijo so nemški lovci za nočne operacije sestrelili 13 britanskih letal. Angleži so bombardirali po večini stanovanjske okraje v mestih severne Nemčije. Bilo je nekaj gmotne škode ter več žrtev med civilisti. Bombe so hudo poškodovale dve bolnišnici. Stockholm, 30. jim. d. Iz Londona poročajo, da je angleško letalstvo preteklo noč izvršilo napad pretežno na kraje v sever« nozapadni Nemčiji ter da sta bili v prvi vrsti bombardirani mesti Bremen in Hamburg, kjer so po napadu izbruhnili požari. Danes bomo pozdravili slavnega Giglia Danes ob 14. uri bo dopotoval v Ljubljano ansambel Kr. rimske opere. Po kratkem postanku bo vlak nadaljeval vožnjo v Zagreb, kjer bo odlični rimski ansambel go-sitoval. Dne 8. julija se bo ansambel vrnil iz Zagreba v Ljubljano ter bo, kakor simo že poročali, nastopil v dveh zaporednih večerih v ljubljanski operi. Glasbo in umetnost ljubeče občinstvo, ki kaže že zdaj izredno zanimanje za gostovanje, bo že jutri imelo priliko pozdraviti slavnega tenorja Giglia in njegovo slavno tovarišice in tovariše na kolodvoru. Potopljena nizozemska ladja Nevv York, 30. jun. d. Iz mornarišKih krogov v Ne v/ Yoi-ku javljajo, da je bil torpediran in potopljen nizozemski parnik »Naardsen«, ki je plul v angleški službi iz New Yorka proti neki britanski luki. Izmed članov posadke, ki so izgubili pri tem življenje, pogrešajo tudi mornarja iz vrst ameriške vojne mornarice, ki je potoval v London. Ta mornar je bil eden izmed 60 ameriških mornarjev, določenih, da prevzamejo gasilsko stražo v poslopju ameriškega veleposlaništva v Londonu. Vojna v Siriji Bern, 30. jun. d. KakoT poroča službena francoska agencija iz Bejruta, je včeraj vladal popoln mir na vseh odsekih fronto v Siriji. Samo letalstvo je izvršilo več izvidniških poletov. Francoska letala so bombardirala zbirališča sovražnikovih čet. Na področju okrog Damaska so francoska letala izvršila vrsto izvidniških poletov nad puščavo. Letalstvo francoske vojne mornarice jc bombardiralo neko sovražno oporišče Bern, 30. jun. d. Agencija OFI poroča iz Bejruta: Včeraj ob 17.15 popoldne so štirje britanski bombniki v spremstvu 7 lovskih letal bombardirali privatno rezidenco francoskega visokega komisarja za Sirijo, generala Dcntza. Štiri osebe so bile ubite, rezidenčna zgradba pa je bila popolnoma porušena. Palača je stala sredi velikega parka v bližini bejrutskega hipodroma in po>-polnoma oddaljena od slehernih vojaških objektov. Britanski bombniki so leteli prav nizko in ker jc bila vidljivost izvrstna, je izključeno, da bi bil napad izvršen po pomoti. Na rczidcnco jc bilo vrženih najmanj 18 bomb. Za bombardiranja je bil francoski vrhovni komisar s svojo soprogo odsoten. Zgclj slučaj je bil. da razen služin-čadi ni bilo nobenega človeka v poslopju. Bcjrutsko prebivalstvo jc z ogorčenjem zvedelo za britanski bombni napad, ki je neopravičljiv in zgolj dejanje povsem nepotrebne brutalnosti. Taka dejanja bodo nedvomno le še utrdila francosko odločnost za skrajni odpor proti angleškemu napadu na Sirijo. Turčija za obrambo Dardanel Carigrad, 30. jun. d. Po informacijah iz Londona, ki navajajo razne podrobnosti o sodelovanju Sovjetske unije z Anglijo, je vprašanje sodelovanja vezano tudi z vprašanjem Dardanel in Bospora. Ni še mogoče reči, kakšno stališče bo glede tega zavzela Turčija. Na vsak način je dejstvo, da se v angleško-ruskem sodelovanju navajajo tudi Dardanele, povzročilo v vsej Turčiji silno reakcijo in turški tisk o tem vprašanju obširno razpravlja. Tako na primer piše »Son Telegraph«: »Turki se prav dobro zavedajo, za kaj gre in prav tako dobre tudi vedo, da se vprašanje morskih ožin tiče edinole Turčije. Morske ožine so naše in mi smo njihovi gospodarji. Te morske ožine nikakor niso kraj, kamor bi mogel kdo prihajati in odhajati po svoji volji Samo Turčija Ima odločati o odpiranju in zapiranju morskih ožin.« V merodajnih turških krogih izjavljajo, da bo Turčija glede na svojo nevtralnost trdno vztrajala na tem, da glede morskih ožin ne bo nikomur izmed vojujočih se taborov dajala kakih prednosti na ta način, da bi mu dovolila svoboden prehod skozi Bospor in Dardanele. Carigrad, 30. jun. s. Sovjetska ladja »Svanetia«, ki je že nekaj dni zasidrana v carigrajski luki, je z velikimi zvočniki že ves čas razširjala po okolici vesti in poročila, ki so jih dajale moskovske radijske postaje. Vesti je bilo slišati po vsej luki in po bližnjih stanovanjskih okrajih. Carigrajsko mestno poglavarstvo jo prejelo od prebivalstva mnogo protestov zaradi takega vznemirjanja ljudi in nezakonite propagande. Vojaški posveti v Teki ju Tokio, 30. jun. (Domej) Zunanji minister Macuoka je davi poročal mikadu o mednarodnem položaju, ki je nastal z izbruhom nemško-sovjetskih sovražnosti. Pred odhodom na dvor je Macuoka proučeval položaj skupaj z min. predsednikom Konojeom ter nekaterimi drugimi člani' vlade. Popoldne je bila nova konferenca članov vlade in šefov generalnih štabov vojske in mornarice. Dejstvo, da se ta zvezna konferenca, ki se je prej vršila enkrat na teden, sestaja sedaj vsak dan, dokazuje, kako veliko pozornost posveča japonska vlada razvoju položaja, ki ga je u?-1 .;:: nemško-sovjetska vojna in ki lah! n d.v.ed.: io oblikovanja povsem novegr položaja. Pri trgovinskih pogajanjih, ki so bila pretekli teden v Rimu, je bil sklenjen začasni trgovinski sporazum, ki predvideva za trimesečno razdobje ob začetka julija do konca septembra blagovno izmenjavo v vrednosti 200 milijonov lir ali 526 milijonov kun. Italijansko - hrvatski komisiji je predsedoval minister grof Volpi di Misu-rata. Komisija je proučila vsa vprašanja, ki so v zvezi s trgovinskim, carinskim in železniškim prometom, Vsa ta vprašanja so bila obravnavana v duhu prijateljstva, ki obstaja med obema državama. Nadalje je komisija proučila vprašanje gospodarskih odnosov v Dalmaciji. Vzela je na znanje izmenjavo not z dne 30. maja o pravicah Italije in Hrvatske v Dalmaciji, in sicer kot pravnih naslednic Jugoslavije. Glede ureditve gospodarskega življenja v Dalmaciji in enostavnejšega postopanja za državljane obeh držav je komisija predložila obema vladama določne ukrepe. Proučeni so bili tudi predlogi za rešitev vpra- Hrvatski načrti za gradnjo železnic Zagrebški listi objavljajo načrt za gradnjo novih železniških prog v državi Hrvatski. Te dni so pričela dela pri gradnji dvojnega tira na progi iz Zagreba proti Zidanemu mostu, in sicer do nemške meje pri Dobovi. Prav tako nameravajo zgladiti drugi tir v smeri od Zagreba do Du-gog sela, tako da bo vsa proga od nemške meje pri Dobovi preko Zagreba do Zemuna dvotirna. Nadaljuje se tudi gradnja unske železnice iz Bihača do Knina, ki bo prihodnje leto dograjena, nakar bo imela Hrvatska novo zvezo do Splita in šibenika. Zaradi pomanjkanja železa in materiala pa gradbena dela trenotno še počasi napredujejo. V državnem podtajništvu za promet delajo vrhu tega na trasiranju številnih novih prog. Ena najvažnejših prog, ki jo bodo še letos trasirali, je odcepek od Tržan-ske Kaštele na novi progi Karlovac—Bi-hač proti morju. Od Tržanske Kaštele nameravajo zgraditi železnico preko Plitvič-kih jezer do Vrhovine, odtod pa preko Otočca do luke Sanj ter ob morju do Kraljeviče. Gradnjo te proge je poglavnik že v načelu odobril. Ta železniška proga na Senj bi imela priključek na obstoječo progo Bihač—Bosanski Novi—Banjaluka, od tod pa bi se zgradila nova proga na žeb-če, med tem ko bi se ozkotirna proga Brod—Sarajevo normalizirala. Od postaje 2ebče je zamišljena gradnja normalnotir-ne proge na Tuzlo in od tod na Brčko, kjer že obstoja zveza z važnim križiščem Vinkovci. Tako bi Hrvatska dobila novo longitudinalno progo od Vinkovcev preko Brčkega, Tuzle, žebča, Banjaluke in Bihača do Senja luke, odnosno Kraljeviče. Z dograditvijo proge Karlovac—-Bihač in Bihač—Knin pa bi Zagreb dobil najkrajšo , zvezo z morjem, in sicer enako na Split in šibenik, kakor tudi »a Senj, Gospodarske vesti = Stroga sodba zaradi špekulacije z maslom. Iz Milana poročajo, da je ta-mošnje sodišče obsodilo predsednika tvrdke Motta Panettoni Angela Motta in člane upravnega sveta iste tvrdke dr. Ferran-ta na 4 in pol leta odnosno 4 leta in 10 mesecev zapora in na visoke denarno kazen. in sicer zaradi tega, ker je tvrdka v nasprotju s predpisi kupovala surovo maslo, ker je pred obla^lvi skrivala večje zaloge masla ter drugih maščob in blago po višjih cenah kakor so predpisane prodajala pod roko. Za sodnfo razpravo je vladalo veliko zanimanje tako zaradi načelne važnosti, kakor tudi zaradi tega, ker spada tvrdka Motta Panettoni, ki obratuje s 25 milijoni lir glavnice, med velika italijanska podjetja za izdelovanje slaščic. = Bilance italijanskih zavarovalnic. Družba Assicurazioni Generali di Trieste e Venezia izkazuje za leto 1940 povečan čisti dobiček 40.04 milijona lir (prejšnje leto 38.57) in bo izplačala na delniško glavnico 120 milijonov lir nespremenjeno dividendo 17.5fl/o. Skupna nominalna vrednost zavarovalnih pogodb je narasla na 9.49 milijarde lir, nasproti 9.27 ia 8.95 milijarde lir v prejšnjih dveh letih. Dohodki na premije so dosegli 1.03 milijarde lir (prejšnje leto 0.90), od tega odpade 232 milijonov (257) na premije iz požarnega zavarovanja, 15.8 milijona lir (16.7) na premije iz zavarovanja proti vlomu, premije od transportnega zavarovanja pa so izredno narasle na 356 milijonov lir (275). Povečanje tehničnih rezerv od 2.61 na 2.S2 milijarde lir je v zvezi zlasti z razširjenjem poslov v življenjskem zavarovanju, kjer so znašale lani premije 366.9 milijona lir. Skupna lastna sredstva (garancijski fond) znašajo 3.30 milijarde lir (prejšnje leto 3.11). Ta garancijska sredstva so naložena takole: nepremičnine in hipotekam© teijatve 740 milijonov lir (730), vrednostni papirji 1773 milijonov (1600), posojila na zavarovalne police 210 milijonov (237) ter blagajniška sredstva skupaj s saldom kredjtorjev in debitor-jev 574 milijonov (452). — Druga velika zavarovalnica Riunione Adriatica di Si-curta objavlja predhodne številke k zaključku za leto 1940. Kosmate premije so lani dosegle 708 milijonov (prejšnje leto 590), od tega odpade 232 milijonov (214) na življensko zavarovanje. V življenEkem zavarovanju zavarovana vsota je narasla na 5.53 milijarde lir (5.21). Premije od požarnega zavarovanja so znašale 193.5 milijona lir (186.3), premije od prevoznega zavarovanja pa so se podvojile in so znašale 138.7 milijona lir (79.0). Iz presežka, ki znaša 12.38 milijona lir (12.21), bo družba plačala 16o/„ dividendo. Tehnične rezerve so narasle na 1.58 milijarde lir (1.44). = Osamosvojitev zagrebške podružnice Splošnega jugoslovenskega bančnega društva. Pred dobrim tednom smo poročali, da je hrvatsko ministrstvo za narodno gospodarstvo odobrilo ustanovitev »Bančnega društva za Hrvatsko« d. d. z glavnico 100 milijonov dinarjev. V zvezi z ustanovitvijo gornje banke poroča »Frankfurter Zei-tung«, da bo Splošno jugoslovensko bančno društvo v Beogradu obstajalo dalje kot samostojni zavod za področje Srbije, medtem ko se posli na Hrvatskem prenesejo na gori imenovano novo banko v Zagrebu. List omenja, da ima Splošno jugoslovensko ?«nčiio SrttStvo še dve podružnici, šanj, ki se tičejo denarnih zavodov in za»-varovanja ter obmejnega prometa. Ti predlogi so bili definitivno odobreni. Končno je bil sklenjen poseben plačilni sporazum ki obsega protokol o plačilih med Italijo in Albanijo na eni strani ter Hrvatsko na drugi strani. Poleg tega pa obsega spoi*azum izmenjavo pisem med italijansko ustanovo za plačilni promet z inozemstvom in Hrvatsko državno banko glede plačilnega prometa. Takoj po povratku hrvatske delegacije iz Rima, se bodo pričela redna trgovinska pogajanja med Hrvatsko in Madžarsko. Gradivo za ta pogajanja je že pripravljeno. Kakor smo svoj čas poročali, je bil med Hrvatsko in Madžarsko sredi junija sklenjen začasni trgovinski in plačilni sporazum, ki predvideva do pričetka novega gospodarskega leta t. j. do konca septembra okvirni kontingent za blagovni kontingent v višini 100 milijonov din. in sicer v Ljubljani in v Novem Sadu. Glede bodoče organizacije teh dveh podružnic pa nič ne navaja. Pri novi zagrebški banki bo imela vodstvo in majoriteto dunajska banka Kreditanstalt Bankverein, ki bo povabila tudi drage nemške banke k soudeležbi; beograjski zavod pa bo igral važno vlogo pri reorganizaciji bančništva v Srbiji. V zvezi z ustanovitvijo nove banke poudarjajo, da ima Kreditanstalt Bankverein še stare zveze z Deželno banko za Bosno in Hercegovino v Sarajevu, praška Živnostenska banka pa je večinsko udeležena pri Jugoslavenski banki v Zagrebu, ki je medtem vzela svoje staro ime Hrvatska zemaljska banka. Beograjsko Splošno jugoslovensko bančno društvo, pri katerem je lani dunajska banka Kreditanstalt Bankverein znova dobila večino, (nakar je bila glavnica povišana od 60 na 100 milijonov), je bila zamišljena kot glavno oporišče bančništva v bivši jugoslovenski državi, zlasti v zvezi s finančnimi transakcijami na podlagi nemško-jugoslovenske trgovinske pogodbe. Za leto 1939 je znašala bilančna vsota 490 milijonov dinarjev; od tega je odpadlo 40 milijonov dinarjev ca hranilne vloge in ISO milijonov dinarje na kreditorje v tekočem računu. — Hrvatsko ravnateljstvo za preseljevanje. Hivatska vlada je izdala zakonsko odredbo o ustanovitvi državnega ravnateljstva za preseljevanje. V delokrog tega -ravnateljstva spadajo vsi posli, ki so v zvezi z izseljevanjem prebivalstva, prevzemanjem posestev izseljencev ter vsi posli v zvezi z vseljevanjem ter izročanje posestev vseljencem kakor tudi posli začasne uprave na posestvih izseljencev do prevzema po vseljencih. Vprašanja, ki se tičejo notranjega naseljevanja (kolonizacije), ne spadajo v področje novega ravnateljstva, ker obstoji za te posle posebno ravnateljstvo za kolonizacijo. Z isto zakonsko odredbo se ustanovi posebno preseljevaln« orožništvo, ki bo stalo na razpolago rav« nateljstvu za preseljevanje zaradi nemote« nega izvajanja nalog. — Gradnja mostu pri Slavonskem Brodil. Promet z Bosno je, kakor znano, zelo otežkočen, ker je most pri Slavonskem Brodu porušen. Tvornica vagonov v Slavonskem Brodu izdeluje sedaj novo železno konstrukcijo za ta most in mora po naročilu hrvatske vlade delo do skrajnosti pospešiti ker je promet s čolni preko Save mogoč le za manjše pošiljke. Po vzpostavitvi nove zveze bo mogoče obnoviti promet v večjem obsegu, zlasti izvoz železne rude iz Bosne. — Nove določbe glede kruha na Madžarskem. V marcu letošnjega leta je madžarska vlada izdala predpis, da se mora enotni pšenični moki za izdelavo kruha primešati 20 % koruze in 25 % krompirja. Določba o uporabi koruzne moke pa je sedaj ukinjena, in sicer zaradi rastočega pomanjkanja koruze. V tej zvezi je bil izdan predpis, da se koruza, sposobna za krmo, ne sme uporabljati za izdelovanje špirita. V krajih, kjer se kaže pomanjkanje krompirja, smejo krajevna oblastva začasno ukiniti določbo o uporabi krompirja za izdelovanje kruha. Verjetno je, da bo po končani žetvi izdan predpis o delni ujx>rahi prosene moke za izdelavo kruha. Zaradi štednje z moko je bila, izdana tudi prepoved, po kateri se pecivo (žemlje) ne sme več izdelovati i.z bele moke, temveč se mora uporabljati v določenem razmerju enotna moka. V nekaterih mestih v provinci (n. pr. Košice) je bilo uvedeno do nove letine racioniranje prodaje kruha. — Zmanjšanje proizvodnje aviomobilov v Zedinjenih državah. Na zahtevo vojnega ministrstva Zedinjenih držav bodo morale ameriške avtomobilske tvornice omejiti produkcijo zasebnih avtomobilov za okrog 50 do 60%, in sicer počenši s 1. avgustom, ko bodo pričele kakor običajno z izdelovanjem novih modelov za leto 1942. Smrt Pader@ws.kega Bern, 30. jun. d. Francoska službena poročevalska agencija poroča, da je umrl danes v New Yorku svoječasni predsednik poljske republike Ignacij Paderewsky. Kot posledico smrti navaja zdravniški bul letin pljučnico, na kateri je Paderevv-sky obolel že pred več tedni. Pokojni Pa-derewsky je bil prvi predsednik narodne poljske vlade, ki se je med svetovno vojno ustanovila v Zedinjenih državah. Kasneje je bil Paderewsky tudi prvi predsednik poljske vlade v Varšavi. Paderewsky je slovel kot eden najodličnejših pianistov. Velike povodnji na Japonskem Tokio, 30. jun. (Domej.) Število človeških žrtev, ki so jih zahtevate katastrofalna poplave v vzhodnem delu Japonske, je na-rastlo že na 93 Oblastva z vso energijo nadaljujejo reševalna -n očiščevalna dela. Na področju južno od mesta Kvoto so bile železniške proge. k; iih je voda ponekod razdrla, zopet obnovljene. Povodnji so najhuje prizadele pokra lino Fukuoko, kjer je utonilo 26 ljudi. V tej pokrajini je voda porušila ali vsaj poškodovala nad 7000 stanovanjskih poslopij. 126 mostov je bilo porušenih. Racioniranje maščob za prehrano in sladkorja Nemško vojno poročilo V Galiciji so nemške čete zavzele Lvov, ob Vzhodnem morju pa Libavo Papeževa poslanica trpečim Zmagoslavje zla ni trajno Eksc. Visoki Komisar je v nedeljo obiskal Trebnje, Mimo peč in Novo mesto Močni nalivi niso zadržali prebivalstva, da ne bi povsod prisrčno sprejelo Visokega gosta Ljubljana, 29. junija. V svojem prizadevanju, da spozna prilike in življenske razmere Ljubljanske pokrajine ter z energičnimi ukrepi pomore ljudst\u do urejenega življenja, je Eksc. Emilio Grazioli izkoristil zadnjo junijsko nedeljo /a nov obisk Dolenjskega. Kljub obilici svojega odgovornega dela med tednom, si je Eksc. Visoki Komisar za to pot izbral prav nedeljo, da pride čimprej v neposredni stik z našim ljudstvom, da se takorekoč i t. prve roke prepriča o njegovih težnjah iu potrebah ter s hitrimi in odločnimi ukrepi določi, kako se nedo-statki najučinkovitejše odpravijo. Na tej svoji poti, ki je trajala od jutra do poznega večera, je imel Eksc. Visoki Komisar nedvomno mnogo prilike, da sc je prepričal o lojalnosti našega dobrega dolenjskega ljudstva, ki ni nikjer štedilo s prisrčnostjo. Ta dobri, preprosti dolenjski narod, ki se je zbral v velikih skupinah, da pozdravi najvišjega zastopnika države v novi pokrajini, je povsod izrazil svojo oljo, »la želi edinole živeti v miru in 'la doseže take življenjske pogoje, ki bi mu zagotovili dostojno življenje in napredovanje. Z obiskom Eksc. Graziolija so se Dolenjci prepričali, da jih je poselil mož, poln razuma za njihove težave, mož, ki ga otMlaja redka lastnost, po izkušnjah na licu mosta z vsem razumevanjem, hitrim ter odločnim preudarkom ukrepati v korist ljudskih potreb. Eksc. Visoki Komisar se je odpeljal ob 8 zjutraj s spremstvom v petih avtomobilih proti Dolenjskemu. Takoj za Ljubljano, ko pričenja valoviti dolenjski svet, se je nebo še bolj stemnilo, pričele so padati prve kaplje. Nočno deževje je spra-3o cesto, vsa pokrajina krog in krog je biia odeta v sočne, sveže zelene barve, ki so se prelivale v sinjimi oddaljenejših gričev in gora. Bila je to podoba Dolenjskega, ki je sicer ni ožarjala zlata sončna luč 111 sc ni grela v njegovi poletni vročini, bilo pa jc Dolenjsko, živahno razgibano z griči in dolinami, s polji kakor preprogami, ki so se kakor ornamenti prelivali v raztegnjenih valovih — prelepe podobe, ki so jim okviri, temni smrekovi in živahnejši bukovi gozdovi. Snažni, beli domovi so se bleščali ob cestah 111 po obronkih ter se odražali od temnih, nizko nad pokrajino visečih oblakov. Bila je na splošno podoba, da se peljemo po lH)gatih, nenavadno rodovitnih krajih, ki nudijo prebivalstvu vsega v izobilju. To (Ki je le varljiva zunanja podoba Dolenjskega. Eksc. Visoki Komisar je imel vso preveč prilike, da je pogledal za to varljivo zaveso, mamečo s svojo slikovitostjo, in da je spoznal težave, ki jih zastira. To ni dežela, ki bi imela še moči, prikleniti rodnega človeka na svoje grudi in ga preživljati v zadostili meri. Vse vztrajnejše ga peha od sehe v večje kraje, v mesta, v industrijo. Res je: prav ti najlepši. najbolj romantični kraji slovenskih dežela so bili vselej tudi najbolj zapostavljeni. Ifeijali so tistim, ki so nekaj že imeli, siromake pa so prepuščali samim sebi. Vse Trebnje se |e zbralo Trebnje, l zbralo veliko ljudstva, da pozdravi Ekscelenco na njegovem prvem obisku. Prebivalstvo se je zelo potrudilo, da je bila vsa Mirna peč čim lepše okrašena S slavoloki, zastavami in cvetjem. Po sprejemu in govoru, v katerem je Visoki gost prebivalstvu obljubil vso svojo pomoč, je obiskal občinski urad ter se zanimal za življenjske pogoje v kraju. Navzočni občinski odborniki so pojasnili, da je kraj močno pasiven, posebno pa trpi zaradi slabih cest. Eksc. Visoki Komisar je naročil, naj mu sesta\ijo spisek najnujnejših del. Hkrati j« naročil načrte za nove občinske prostore. Dobrodošlica v Novem mestu Točno ob 11. je kolona avtomobilov pripeljala v Novo mesto. Pred poslopjem okrajnega komisariata so Ekoelenco pozdravili diviz. general Eksc. Federico R o m e r o, okrajni komisar dr. Ottone G r i s s e 111 in župan dr. Polenšek. Med sviranjem divizijske godbe je Ekseelenea obšel častno četo. Nato se je podal v poslopje Komisariata, koder so niu bili predstavljeni načelniki vseh uradov s polnoštevilnimi zbranimi župani novomeškega in dela krškega okraja. Zbrane v polkrogu, jc okrajni komisar dr. Grisselli pozdravil Ekscelenco v Imenu vseh občin in zastopnikov okraja. V svojem govoru je Visoki Komisar omenil, da mu je v veselje, ko mu je prilika do podrobnosti se poučiti o vseh problemih pokrajine. Čeprav naloga, ki si jo je zadal, ni lahka, jo prepričan, da ho 9 iskrenim sodelovanjem mogel storiti mnogo dobrega, saj je fašistična vlada pripravljena vse žrtvovati za koristi Ljubljanske pokrajine. On sani •<» takoj verjel v častno besedo slovenskega ljudstva in prav zato ukazal, da ostanejo na svojih mestih vsi njegovi zastopani. Te besede so našle globok odmev med zbranimi župani, ki so svoje zado-\ oljstvo izrazili z dolgotrajnim ploskanjem. Pozval je navzoče, naj bodo pravični vselej in naj jim bo vselej pred očmi delo za siromašno ljudstvo. Vsi, ki delajo in prispevajo k moči države, bodo povsod upoštevani. Naj se dela nihče ne sramuje; delavci so vsi enaki, tako ročni kakor intelektualci so na enaki ravni. Prav vsi, od pometača do gimnazijskega, ravnatelja po svoje delajo v dobro Narodu in Države, vsak ima svojo čast, ki jo je treba spoštovati. Nadaljna Izvajanja Eksc. so bila namenjena boju osnih Držav zoper komunizem. Eksc. je dejal: Komunizem poznamo v Italiji že od mnogih let in smo vodili boj zoper njega od L 1919. Sedanji boj ni boj zoper ruski narod temveč boj zoper komunizem sam, ki je uničil najvišje moralne dobrine narodov: vero in družino. Priporočam slehernemu, kadar ima priliko stopiti med narod, da ga pouči o komunističnem ziu. Zoper njega bomo postopali vselej brezobzirno kot z največjim sovražnikom Fašizma. Prosim, da vračate prebivalstvu, ki ga zastopate, moja najiskre-ricjša voščila. Ko mi bo dana prilika, bom sčasom obiskal vsako občino posebej in se zanimal za njihove podrobne probleme. Iz poslopja okrajnega Komisarijata se jc Ekfc. pod-*l na Glavni trg, koder ga je že priča'ko\:»1o vse prebivalstvo Novega mesta. Trg je bil slavnostno okrašen, kakor morda še nikoli. Na slavnostnem odru je Eksc. pozdravil dr. Polenšek. Vzra-doščen nad presrčnim sprejemom in spontanimi manifestacijami se je Visoki Komisar vidno prijetno presenečen zahvalil in zagotovil, da je vsa njegova skrb posvečena prospehu Ljubljanske pokrajine. Župan je gosta povabil na slavnostno sejo v občinski dvorani, koder so Eksc. že pričakovali polnoštevilnl občinski svetovalci. Pred predsednikovo mizo so stale tri šolske deklice, držeč v rokah spominski lis.t, mestni ključ in kip ustanovitelja mesta. Dr. Polenšek je nagovoril Ekšc.: Imamo oba finalista Za pokal SNZ bosta zadnja dva igrala Ljubljana in Hermes Dogodki v tekmovanju za pokal SNZ so se začeli gostiti in obenem pridobivati na pomembnosti. Kolikor seveda šport in igra lahko še odtegneta današnjega človeka od vsakdanjih skrbi in velikih pretresljajev po svetu. No, če se takole dolga vrsta športnikov kar mesec dni in še dalje bori za majhno dariio in dober glas, se polagoma ljudje le ogrejejo in začnejo spraševati, kako in kaj. Vnajnovejšem in skoraj edinem športnem tekmovanju pri nas — v tekmah za pokal SNZ sta bili v nedeljo na sporedu obe povratni semifinalni tekmi, ki pa se le nista hoteli končati čisto po naših računih. Hermes je pri tem ponovil serijo svojih izdatnih zmag in še enKrat naložil Slaviji sedem zgoditkov, prejel pa samo enega, medtem ko je Ljubljana — vsaj po končnem izidu — ostala precej dolžna. Remis, s katerim se je morala zadovoljiti z Marsom, gre sicer precej na račun slabega igrišča, toda ne glede na to je bil nastop Marsa vse bolj udaren kakor njen. Proti zadnjemu nasprotniku in drugemu finalistu Hermesu bo morala vsekakor bolj pritegniti, če bo hotela zmagati obakrat in dobiti pokal. O tekmah samih na kratko to-le: Hermes zmaguje samo na debelo Na majhnem igrišču Mladike, kjer je bila povratna tekma med Hermesom in Slavijo, so si poraženci pretekle nedelje obetali več uspehov kakor prvič, toda ponovila se je stara pesem. Hermes. ki je nastopil celo precej okrnjen, je takoj od začetka prevzel prvo besedo in si že do odmora zasigural dva zgoditka, po odmoru pa je prišlo še ono, kar je moralo priti Slavija se je branila, kolikor se je mogla, toda poraza ki ni bil nič manjši kakor prvi. ni mogla preprečiti. Zmaga Hermeža-nov s 7:1 (2:0) je bila zaslužena. Igra sama je potekala v stalni premoči boljših in je nudila nekaj zanimivih prizorov v prvi polovici, potem pa so železničarji vse bolj gospodarili na terenu. Ljubljana in Mars — remis 3:3 (2:0), tako se glasi izid povratne se-mifinalne tekme za pokal SNZ med Ljubljano in Marsom, med onima nasprotnikoma torej, med katerima je Ljubljana pred tednom dni zmagala s 6:2 in si tako takrat — in samo takrat — priborila vstop v finale. Dež je to pot pošteno razmočil tla in kar uvodoma moramo naglasiti, da nedeljski teren sploh ni dopuščal normalne igre, čeprav sta se obe moštvi v začetku trudili, da bi jo vzdržali. Ljubljana je prišla na teren s svojo standardno postavo brez Smoleja. Mars pa je poslal v boj neko kombinirano sestavo brez Zigona in Perka, toda z Doberletom in Slamičem, nekdanjim srednjim krilcem Primorja, ki se je te dni spet pojavil na naših športnih terenih. Ljubljančani so si precej od začetka preskrbeli dva gola v dobro — enega s pomočjo Marsovcev samih — potem pa vseh prvih 45 minut ni bilo nobene spremembe več. Sredi polčasa je bil Ber-toncelj po nesreči poškodovan in belo-zeleni so morali ves ostali čas odigrati z 10 igralci. Po odmoru so se bolj razmajali tudi Marsovci, toda mimo tega je utegnil Kroupa v 23. min. povišati še na 3:0 za Lj. Ne dolgo za tem se je Mars uveljavil tudi številčno, po mnogih šancah. ki jih je že imel do tedaj, čisto zasluženo. Prvič je zadel v mrežo Doberlet okrog 30. min., kmalu nato še drugi njegov tovariš in že je bilo samo 3:2 za favorite. V tej kritični fazi igre je sodnik prisodil še zelo proble. matično kazen preti Lj., enajstmetrovko, ki so jo Marsovci spremenili v gol za izenačenje. Pozneje je bilo še mnogo tekanja in vznemirjenja na obeh straneh, toda v številkah je ostalo pri prejšnjem — nekoliko nepričakovanem remisu. Tekmo je sodil g. Pušenjak. Juniorsko prvenstvo Samo tri juniorske prvenstvene tekme so bile na sporedu minulo nedeljo in vendar sta se dve med njimi končali z nepričakovanimi zmagami. Tako je Herme-sova mladina premagala mladino Ljubljane z 2:0 (0:0). mladi Svobodaši pa so ugnali svoje nasprotnike iz Slavije s 5:2. V obeh primerih je gotovo tudi slabo igrišče ob Tyrševi cesti pripomoglo, da premagancem ni šlo od rok kakor običajno. V tretji tekmi je Grafika tesno odpravila Mladiko z 1:0. Na igrišču na Kodeljevem so imeli svoj tournir za pokal — salezijanci. Moštvi Mladike in Korotana sta se razšli z neodločenim izidom 2:2, potem pa je žreb prisodil pokal — Mladiki. Dež je pokvaril Hermesov miting Kljub slabemu vremenu in nepopolni udeležbi so bile lepe borbe v obeh štafetah ter v skokih !n metih Sobotni in nedeljski miting Hermesa na telovadišču v Tivoliju je močno trpel zaradi dežja. 2e tako mehko tekališče je postalo skoraj nerabno, pa tudi ostale naprave so bile v slabem stanju. Tako je skrbno pripravljeni miting nudil sliko povprečnega tekmovanja. Zaradi slabih tal in naprav tudi rezultati niso mogli biti taki. kakor se je pričakovalo. Zelo ogorčene borbe pa so st kljub temu razvile v obeh štafetah, pri skoku v višino in daljino ter v metih diska. krogle in kopja, kjer so povsod odločali le centimetri. Tehnični rezultati. V soboto: 400 m: 1. Skušek (P) 55,8, 2. Kraner (P) 57,0, 3. Mravlje (P) 57.3. Skušek je tekel stilno zelo lepo in se mu pozna, da prihaja počasi v formo. Višina: 1. Bratovž (H), 170. 2. Slanina (H) 170. 3. Polak (H) 165. Na boljšem od-skočišču bi bila oba prvoplasirana lahko skočila 180 cm. 200 m. juniorji: 1. Bratož (P) 25,2. 2. Zupančič (H) 25.7, 3. Mencinger (I) 26.0. Bratož je imel v Zupančiču nevarega tekmeca, ki se ga je le s težavo rešil šele v finišu. Krogla: 1. in 2. Malič in Cosec (oba H.) 11.65, 3. Merala (P) 11,58 100 m, finale: 1. Račič (H) l1 4, 2. Bol-tavzer (H) 11,9, 3. Sodnik (I) 11.3 Starter je pokvaril tek, ker ni ponovil nepravilno izvedenega starta, zato ča.?l niso oravilni. 1500 m: 1. Košir (P) 4:12 2, 2. Potočnik (P) 4:22,9, 3. Glonar Jože (I) 4:23,2. Košir- jev rezultat ie zelo dober, posebno če še upoštevamo, da ni imel prave konkurence. Kopje: 1. Kraner (P) 46.41, 2. Riglar (P) 46.01, 3. Urbančič (P; 43,50. Rezultati so povprečni. Daljina: 1. Nabernik Jože (P) 6,13, 2. in 3. Polak (H) in Bačnik (P) 6.10, 4. Lonča-rič (P) 6.09. Rezultati kažejo, da se je vodila milimetrska borba med prvimi štirimi. Zmagal je najmlajši, pa tudi največji (Nabernik) s precej slabim rezultatom. Štafeta 4X200 m: 1. Planina 1:39,3, 2. Hermes 1:41.2. Druga zmaga štafete Planine gre nekoliko na račun napačno izmerjene proge. V nedeljo: 200 m: 1. Račič (H) 24,7. 2. Lu-šicki (P) 24.9. 3. Polak (H) 25.0. Račič je zmagal sigurno, čeprav še nima za seboj dovolj treninga. Skok ob palici: 1. Bratovž (H) 3,05. 2. Janež (P) 2 80. 3. Glavič (H) 2.60. Rezultati so zelo slabi, skakalci so bili čisto iz forme. 1000 m, juniorji: 1. Jovan (P) 2:53,7, 2. Sedej (P) 2:56,3, 3. Bašin (H) 3:04,0. Disk: 1. Kajfež (H) 37.87. 2. Dobovšek (I) 37,54, 3. Slamič (I) 36,66. Posebno je presenetil Slamič, ki je po dolgem odmoru v prav dobri formi. Prva dva sta metala v najlepšem stilu. Štafeta 4X100 m: 1. Hermes I. 46,8, 2. Ilirija 47,0, 3. Planina 47,4, 4. Hermes II. 48,4 Zmago je odločil že Račič na prvi progi. Ilirija je nepričakovano potisnila Planino na 3. mesto. (Okrajšave pomenijo: P — Planina, H r- Hermes, I — Ilirija.). Občinski svet Je na plenarni sej! sklenil imenovati Vašo Eksc. za častnega meščana Novega mesta. Zato Vas prosim v Imenu vseh meščanov, da izvolite sprejeti kot večen spomin pergamentno listino ln kot simbol vdanosti ključe Novega mesta ter kip ustanovitelja tega mesta, želimo Vam vednega zdravja, Ekseelenea in kličemo bodoči slavi fašistovske Italije: Evviva il Re Imperatore, Evviva il Duce. V zahvali je Eksc. dejal, da je zelo počaščen in ponosen na to Imenovanje. Pravice, ki bodo dane Novemu mestu pod pokroviteljstvom Fašistične Italije, bodo pospešile vse korake za mirno življenje in napredek tega ljudstva. Naj bo to imenovanje za častnega člana tega starega mesta še ena vez več, ki bo vezala skupne napore za lepšo bodočnost. Eksc. je zagotovil, da bo čuval vse darove kot najlepši spomin na čas, ki ga je prebil v lepem Novem mestu, prav posebno še na zaupano mu častno članstvo. Tekom dopoldneva si je Visoki Komisar ogledal še razbitine meščanske šole In določil, da takoj prično s popravili, za kar je že določena večmilijonska vsota; pred poslopjem se je zbralo mnogo ljudstva, posebno mladine, ki je Eksc. navdušeno pozdravljala. Kei pa je nenehoma deževalo, je Eksc. Visoki Komisar prosil, naj mladino pošljejo domov, da se ne bi pre-hladila. Sledil je ogled vojaške bolnice, nakar je Eksc. v spremstvu generala Federica Ro-mera, dr. Ottona Grissellija, župana in drugega spremstva prisostvoval dviganju zastave pred divizijsko komando. Ogledal si je tudi kapiteljsko' cerkev in mu je piošt dr. Cerir razkazal obnovitvena dela starega gotskega dela, ki so zastala zaradi pomanjkanja sredstev. Visoki Komisar je takoj obljubil potrebna sredstva in bodo obnovitvena dela gotske zgradbe sedaj nadaljevali. Na grmski kmetiškl šoli se je Eksc. posebno zanimal za učni program. Ker Ima šola v sedanjem obsegu značaj le nižje šole, je Visoki Komisar obljubil, da bodo zavod povečali tako, da bodo kmetiški sinovi na Grmu deležni popolne izobrazbe. Na divizijskem poveljstvu sta Eksc. general Romcro in g. Visoki komisar izrekla napitnici za Veličino in Slavo Imperija, Kralja in Cesarja ter Duceja, ustanovitelja Imperija. _ Popoldne je bil na sporedu ogled kan-dijske bolnice, gospodinske šole v šmihehi, ženske bolnice in predilnice gosp. Joška Povha. Zastopniki oblasti so sc nato pri-d poslopjem okrajnega komisarijata poslovili od visokega gosta, ki je pri tej pri-ob sviranju godbe pregledal častno četo ter se še dlje časa zadržal v razgovoru s posamezniki. Ponovno je sprejel šopke šolske mladine nakar je kokma avtomobilov krenila pod velikim slavolokom v obliki črke M preko Žužemberka v Ljubljano. Spotoma se je Eksc. Grazioli odzval vabilu kneza Auersperga in ga * vsem spremstvom obiskal na gradu v Soteski. Hitro je potekel čas ob vsej pozornosti gostitelja in večer se je nagibal h kraju, ko smo zapustili mogočne grajske zidinc. Vso pot, ki smo jo prevozili od Ljubljane do Novega mesta in preko Žužemberka nazaj smo opazili novi red na naših cestah. Vsepovsod so v teku popravila, krajšave in dviganja zavojev, ceste posute s primernim peskom. Gradivo je naloženo ob cestah, ki postajajo iz dneva v dan boljše. Nikjer ni več opaziti kotanj, ki so bile prava muka tako za kolesarje kakor avtomobiliste. Na mnogih krajih izpeljujejo nove odseke, da odstranijo nevarnosti za promet. Očitna je podoba, da bomo skoro dobili ceste, sposobne z,a vsakršen promet, ceste, ki utegnejo podreti vse ovire, ki so bile zaradi njih doslej največja ivira vsakršnemu razvoju naših krajev, prav posebno še Dolenjske. šolska vrata so se zaprla Zaključek šolskega leta je prinesel uspehe, s katerimi so v izrednih razmerah lahko vsi zadovoljni Ljubljana, 30. junija Davi je mladina vseh naših šol — osnovnih, meščanskih, strokovnih in srednjih — na slovesen način zaključila šolsko leto. 2e je kazalo, da se bodo počitnice, ki jih je bila šolska mladina nastopila pred velikonočnimi prazniki, raztegnile do pričet-ka prihodnjega šolskega leta in večina šol je dijakom že izstavila spričevala na podlagi uspehov, doseženih ob zaključku zadnje konference. A ko so se življenjske razmere v Ljubljanski pokrajini pod italijansko upravo z veliko naglico uredile, so šolska oblastva mladino poklicala nazaj na šolske klopi, da so mogli učitelji in profesorji z njo v redu obdelati do konca leta predpisano učno snov. Vrste srednješolske mladine, ki je Ljubljani, izrazitemu mestu uradnikov in upokojencev, od nekdaj dajala videz svežosti in mladostne prešer-dosti, so se do neke mere razredčile, saj je Ljubljana kot središče šolstva in kulture imela doslej obsežno zaledje. Na ta praznik pa se je šolska mladina spet zbrala v lepem številu, saj so prihiteli tudi mnogi učenci in učenke od onkraj meje, ki jim zadnji čas ni bilo mogoče obiskovati pouka. Po cerkvah in kapelah so bile davi ob 8. običajne zaključne šolske maše. nato pa se je mladina v praznični obleki in prazničnem razpoloženju zbrala v razredih, da iz rok svojih razrednikov prejme običajen letni obračun. Ce smo rekli: v prazničnem razpoloženju, smo mislili pač na tisto po- udarjeno razpoloženje, ki spremlja vsak resničen praznik v človeškem življenju: upanje in bojazen, radost in kapljice grenkobe. Letos je bil zaključek takšen, da bodo z njim lahko zadovoljni vsi — otroci, učitelji, starši. Kar je vojna vihra prinesla nerodnega in neprijetnega, so učitelji in profesorji po modrem razumevanju pristojnih oblastev pri končnem ocenjevanju odpisali pa vendar tako, da sta resničen talent in marljivost prišla do polne veljave in priznanja. Sicer pa je zaključek šolskega leta že takšen dan, da je skoraj v en;i-ko veselje in skrb oboiim, darovitim in za talente prikrajšanim, stremuhom in malo-mamežem. Kakor jc odličnjak vse zadnje tedne leta tegobno zaskrbljen, ali bo v predmetu, ki mu ne leži, dobil peterko aH četvorko, prav tako se malobrižnež od srca razveseli, če je v predmetu, ki ga je bil zanemaril, namesto pričakovane dvojke vendar dobil prvi red. Zdaj so se portali velikft, nesio na ulice zročih šolskih poslopij po mestu zaprli za dolge poletne mesece, mladina se bo razšla za soncem, zdravjem in oddihom. Dvojega ji želimo na pot: da bi se v brezskrb-nosti in razigranosti nabrala novih življenjskih moči, ki ji bodo potrebne še dolga leta prizadevanja in truda, a ko se bo jeseni vrnila, da spet oživi mrke, resnobne hiše znanja in učenosti, da bi se vrnila že v nov čas, ko bosta po razdejanju in smrti, ki ju seje vejna, spet zavladala delo in mir. Koroška'prednjači po številu porodov Glavno glasilo nemške narodno-sociali-stične stranke posveča poseben članek Koroški, ki poudarja že v naslovu, da je Koroška vodilna v pogledu porodov in letnega prirastka prebivalstva. Poročevalec izvaja med drugim: Koroško okrožje je bilo do priključka Gorenjskega na predzadnjem mestu po številu prebivalstva v Nemčiji. Seveda, če' vzamemo v poštev površino, je bila Koroška med 42 nemškimi okrožji šele na 28. mestu. Prepričevalna je življenjska sila koroškega naroda. V časopisu »Gospodarstvo in statistika« so bile objavljene številke o gibanju prebivalstva in tu je izkazano, da se je postavila Koroška v preteklem letu v pogledu porodov nesporno na prvo mesto med vsemi okrožji nemške države. V tem vojnem letu pride 28.3 poro- dov na 1000 prebivalcev, a nemško državno povprečje iznaša 20.4! Člankar izvaja dalje, da je bilo vprašanje porodov nekoč označeno kot najvažnejše vprašanje nemškega naroda. S tem je bilo naglašeno, da zavisi usoda Nemčije konec koncev od tega, koliko otrok se letno rodi nemškemu narodu. Koroška prednjači med vsemi okrožji. Zato je pomen koroške dežele za Nemčijo bistveno stvarno večji, kakor bi to sodili po površini in številu prebivalstva. Po priključku Gorenjskega pa se tudi v tem pogledu ne more več govoriti o majhni Koroški. Bistvo Koroške se po priključku gorenjskih krajev ne izpremeni. Koroška ostane planinsko kmetsko področje, oblastva pa se morajo potruditi, da se bo čim bolj ohranil rod zdravih, krepkih, delavnih planinskih kmetov. Delovni tabori hrvatske mladine Zagreb, 30. junija. Kakor poroča zagrebški »Novi list«, so končane vse priprave, da bo mogla v začetku julija iti na delo mladina, ki mora vršiti obvezno delo. Ker niso mogli pripraviti premičnih lesenih barak, bo služba organizirana tako, da bodo v vsakem večjem mestu, kjer so dela potrebna, urejeni tabori za 250 do 300 omladincev. V Varaždinu bo urejen tabor za kakih 2000 omladincev. Mladina, ki bo sodelovala pri obveznem delu, bo gradila nove ceste in kopala kanale. Poverjeniki delovne službe na deželi so sestavili spiske potreb, vsak iz svojega kraja. To snov bodo uredili in izbrali tista dela, ki so najbolj potrebna. V nekaterih mestih bodo uredili nove ulice, v vseh večjih mestih pa bodo zgradili vežbališča za mladino. Dobršen del mladine bo izsuševal poplavljena zemljišča, urejal poljske poti in hkratu z izsuševanjem poplavljenih zemljišč gradil obrambne nasipe. Važna naloga bo zasipanje jarkov, ki jih je izkopala jugoslovenska vojska. Poleg tehničnih del pa bo omladina sodelovala tudi pri izboljševanju zdravstvenih razmer na dežsli. Tako je v načrtu uničevanje zalege komarjev Osijeku in okolici. Dela bodo trajala okrog dva meseca. V tem času bodo omladinci pod rednim nadzorstvom zdravnikov, dnevno bodo delali po 5 do 6 ur, prosti čas pa bo namenjen za zabave in šport. Tabori bodo urejeni na vojaški način. Smrtna nesreča mladenke v zvoniku Strahovita nesreča je zadela 15 letno delavčevo hčerko Štefko Habičevo v št. Lenartu. V nedeljo popoldne je šla v domaČo cerkev zvonit. Kakor že večkrat prej, se je podala pogumno po stopnicah navzgor. Začela je poganjati veliki zvon. Nesreča pa je hotela, da je pogumno deklico zadel težki kembelj, pod katerim je stala. Udaril jo je s tolikšno silo v lobanjo, da ji je počila. Sirota se je zgrudila nezavestna. Brž so prihiteli ljudje ponesrečenkl na pomoč, odnesli so jo iz zvonika in jo prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Zdravniki so se trudili okrog nje, toda stanje je bilo brezupno. Zato so siroto prepeljali svojci spet nazaj na dom. Štefka je vso pot umirala in doma izdihnila. Nesrečna smrt ljubeznivega dekleta je zbudila iskreno obžalovanje. »Tonček, imenuj mi reko v Avstraliji.« »S kolikimi črkami pa, gospod učitelj?« * * * »Ne moreš verjeti, kako mehkosrčen je moj zaročenec! Ta bi ne mogel niti muhe ubiti.« »Kakšen pa je njegov poklic?« »Ima tovarno za izdelovanje muholovcev.« stahanovec Poscbm dopisnik lista »Corriere della Sera« Curzio Malaparte, ki spremlja nemške in rumunske čete v pohodu na Besarabijo, opisuje droben dcž;vijaj, ki ga je imel ob obisku majhnega oddelka nemških oklopnih voz in rumunskih konjenikov v zgodnjem jutru. V oddelku oklopnih voz ni bilo niti enega častnika. Desetnik je poveljeval dvajsetim vozovom. Njegovi možje so vsi specializiram dclavci, poznajo vse, kar morajo delati, kam morajo iti, kako naj se vedejo v vsakem položaju. Oddelek je pripravljen za odhod, vozovi so se založili z bencinom. Ker sla na motornem kolesu, ki jc odbrzel na višje poveljstvo, št ni nazaj, so vojaki sedli v travo, da pozajtrkujejo. Sonce je komaj vzšlo. Vojaki so povabili Italijan kega novinarja, naj prisede k njim in použije zajtrk. Desetnik mu je iztisnil iz cevke, ki jc podobna ccvki za zobno pas'to, sira na rezino črnega kruha. Dopisnik je vojakom ponudi! rumunske slivov-kc. Jedo in se smejejo. Nenadno1 je opazil dopisnik med njimi tujca, plavolasega mladeniča z obrito gla\o, oblečenega v kaki. Ujetnik jc. Videti je delavec. Iz nekaterih majhnih znakov je Italijan opazi'., da ravnajo nemški vojaki z njim z majhno primesjo spo1-štovanja: je namreč častnik Dopisnik se je obrnil do njega v ruščini, ali bi kaj jedel. »Ne, hvala, nisem lačen.« Sprejel je samo malo slivovke. »Kaj znžte rusko?« je vprašal nemški desetnik.« Ta mož ne zna niti besedice nemški, ne moremo se z njim sporazumeti.« Novinar ga vpraša, kje so ga ujeli. Bilo je prejšnji večer, sredi ceste. Stopal je mirno po njej. Čim je zagledal oborožene vozove, je napravil kretnjo, kakor češ: »Saj je vse zaman« Bil je oborožen s pištolo, ni pa imel niti naboja več. Medtem ko jc novinar govoril z desetnikom, ga je ujetnik gledal pozorno, kakor bi hotel uganiti, kaj govore. Potem je nenadno stegnil roko, st ga dotaknil in dejal: »Napravili smo vse, kar je bilo mogoče. Moji možje so se borili. Ostala sva dva. Drugi je umrl po poti.« Zagnal je cigareto stran. Začel se je razgovor, pri katerem sta moža tehtala besede. Ujetnik je odgovarjal počasi, njegove oči so kazale nezaupnost. Vprašal ga jc ponovno, ali bi kaj jedel. Odgovoril je z nasmeškom: »Rad. Od včeraj zjutraj nisem ničesar použil « Desetnik mu je ponudil klobase med dvema debelima kosoma kruha. »Hvala«, je dejal ujetnik po rusko in začel poželjivo jesti. Njegove oči so se uprle v rob nekega oklopnega voza. Desetnik je sledil njegovemu pogledu, potem se je nasmehnil in vzkliknil: »Ah!« Vstal je, vzeti iz neke torbe privijač z matico. Vsi vojaki so se zasmejali, zasmejal se je tudi ujetnik. Malo je bil v zadregi, kako-r da si je bil dovolil nediskretnost. »Hvala!« mu je dejal desetnik. Ujetnik je zardel. Novinar ga je vprašal, ali je častnik po poklicu. Odgovoril je, da je, in sicer je stopil v vojsko šele pred dvema letoma. »Kaj pa prej?« ga je vprašal Italijan. Prej je delal v neki mehanični delavnici v Harkovu. Bil je stahanovec, specialist. Za nagrado njegovemu delu so ga poslali v neko častniško šolo. Motorizirani oddelki sovjetske armade so polni bivših stahanovcev iz industrije. »Skoda je. da oajcmljejo industriji najboljše sile«, je pripomnil ujetnik. Go* vori počasi, s primesjo nekakšnega dolgočasja v glasu. Govori, kakor da se je končno odtrgal vsemu. Novinar si je zaman prizadeval, da bi uganil, kaj si misli. Med pogovorom se je vrnil sel motoci-klist »Pojdimo«, pravi desetnik. Ujetnik se je dvignil, položil roko na obrito glavo in opazoval z globokim zanimanjem cklopne vozove. Sedaj je Itahjan razumeL Vso drugo na svetu ga ni več zanimalo, zanimal ga je samo stroj, voz, njegovi sestavni deli, protiletalske strojnice, protitankovski topa či na prikolicah. Ni več častnik, delavec je. Kaj bodo naredili z njim, je vprašal novinar desetnika. »Izročili ga bomo prvemu poljskemu žandarju, ki ga srečamo«, je odgovoril. »"Na svidenje«, je dejal dopisnik ujetniku. »Na svidenje«, je odgovoril ta, mu segel v roko in zlezel na avto za prevažanje moštva. Oddelek se je premaknil, za vozil na cesto m izginil z grmenjem. Na povelje rumunskega konjeniškega častnika so zajahalli konje tudi Rumuni. Od bližnjega obzorja je slišati nizko grmenje topov... Difesa antiaerea — Protiletalska obramba Gioia estiva • Poletno veselje Bambini che si arrampicano sugli alberi — otroci plezajo na drevesa Letošnja žitna letina Kakor poroča »Ii Regime Fascista«, kaže letošnji pridelek žita v Cremonski provinci nad vse pričakovanja dobro. Lepo in toplo vreme je v zadnjih dneh pospešilo zorenje, dež, ki sc je tu m tam pojavljal in ki so se ga mnogi bali, je delo sonca samo dopolnil Žetev se je ponekod že začela. Kako ugoden je položaj je najbolje razvidno iz dejstva, da bo provinca, kakor so uradno ugotovili, dala dosti več pšenice nego lansko leto, in sricer namesto 875.000 stotov 1,050.000 stotov. Vreme ogroža angleško žetev Londonski dopisnik »Nevv York Timesov« poroča, da je položaj angleške letine zavoljo mrzle in vlažne pomladi zelo vznemirljiv. če poletno vreme ne bo popravilo rastlinstva, bo treba jeseni uvažati mnogo žitaric, a to povzroča odgovornim činite-ljem velike skrbi zaradi pomanjkanja in težav v plovbi Kaže se tudi pomanjkanje jajc, ukrepi, ki jih je sprejela vlada, da se poveča reja kokoši, so imeli malo uspeha. Pridobivanje premoga je znatne počasneje, ker manjka delovnih sil Angleži upajo, da bo Amerika pospešila svoje dobavt živeža, da se dopolnijo zimske zaloge. Začetek žetve v Ukrajini V Ukrajini in v južnih predelih evropske Rusije se je te dni začela košnja in žetev. Tudi v sovjetski srednji Aziji in v subtropskih področi;b so začeli žeti žito, ki obeta v splošnem dobro letino. Egiptska letina bombaža Iz Kaira poročajo, da bo Anglija tudi letos kakor lansko leto odkupila celotno egiptsko letino bombaža. Plačala pa bo zanjo višjo ceno nego lansko leto. Toča zvezd na zemljo / Neki aiseriški astronom se je pobavil na novo z vprašanjem, koliko meteorov pade vsako leto na zemljo. Po njegovih računih gre za 35 milijonov zvezdnih utrinkov. in una base navale nel Mediterraneo — nekega pomorskega oporišča v Sredozemlju Kako so Nemci lavzell Brest-Litovsk Posebni poročevalec DNB javlja o zavzetju Brest Litevska naslednje podrobnosti: Vzdolž vse zapadne fronte so boljševiki zgradili utrjeni obrambni sistem, v katerem je bila stara ruska trdnjava Brest Litevski eden izmed glavnih stebrov. Mesto, kjer je bil l. 1917 sedež vrhovnega nemškega po-vejništva. je nedvomno ena izmed najmo--dernejših trdnjav. Trdnjava nred mestom na obrežju Buga. kjer oran" prehode, zavzema površino v izmeri 4 kv. km in obstoji iz štirih otoke v Kdor ci io hotel napasti, ima težko nalrgo'. Če se mu posreči preiti čez Bug se mera borit; na drugi strani reke za vsak posamezn> otok. katerih mostovi se uničijo z lahkoto. Vse je obdano z grmičevjem in drevesi ier je mnogo neviduh prehodov, ki ze'o otežujejo orientacijo. Drevje nudi obiegancu vse možnosti za umik. Povsod so raztresene številne oklep! j ene kupole, na vseh št rih otokih, kjer so tudi številni ok'cpni vozovi, številne so tudi zapreke za tanke. Dobro zava- Obnovite narečmne Nemško-sovjetska rovana gnezdišča strojnic prisilijo napadalca. da se mora boriti za vsako ped zemlje. Nemški vojaki so z brezprimerno drznostjo in hrabrostjo napadiP trdnjavo ter izvršili svojo težko nalogo. Rc so se v prvih jutranjih urah polastili železniškega mostu z ročnimi granatami, so takoj prešli v napad na tri zunanje otoke, ki so jih osvojili v nekaj urah. Druge posamezne skupine so napadle glavno trdnjave na osrednjem otoku Sovražnik, ki jc štel. kakor se je zvedelo pozneje, dve diviziji, ie bi! tu zelo močan. Sovražnim četam se je celo posrečilo obkoliti nemške vojale, ki so se upirali poldrugi dan. Kljub strašnemu bombardiranju v jutru 22 junija se je glavna trdnjava, ki je imela globufee kazemate, že vedno upirala. Zvečer 24. junija je kc > no padla, potem ko je bila posadka v trdnjavi z lističi iz zraka povabljena k predaji. Število dezerterjev se je zaradi tega povečalo. Mnogi so preplavali Bug, da se predajo Nemcem, katerim so povedali, da jc bila v trdnjavi sekcija GPU, katere komisarji so silili vojake, da se morajo bejc*. a-ti ter so streljali za njimi s samokresi Točno streljanje topništva in drznost nemške • pehote sta prisilila posadko k predaj.. Camtone — Maskiran tep di una compagnia di fanteria — nekega pehotnega oddelka Član nemške propagandne kolone, vojni poročevalec Hans Huffzky piše: Na eni najvažnejših cest. ki drži v sirce Sovjetske unije, se je odigrala silna drama: nemški tanki so prvič nastopili proti sovjetskim tankom. Izid borbe je za nas izredno dober. Tudi cesta priča o tem. Vse na nji in ob nji govori o porazu. Jekleni velikani leže tam razdejani, uničeni, raztalje-ni. Nekateri tanki še vedno gorijo, čeprav je minilo že osem ur od bitke. Obiskali smo nemške vojake oklopnih oddelkov po tej sijajni zmagi na sovjetskem ozemlju. To so možje, ki s*> si stekli velika izkustva v modernem vojevanju. S svojimi tan*i so biii že na vojnem pohodu na Poljskem, lani so se udeležili bitke v Franciji, zdaj pa so na sovjetskih tleh. To so možje, ki razpolagajo z izkušnjami, kakor nobena druga četa te vrste na svetu. Vsak izmed teh mož je poln poguma, o tem pričajo dekoracije na njihovih jopičih. Prva bitka s sovjetskimi tanki tvori še vedno poglavitni predmet zanimanja nemških vojakov oklopnih oddelkov. Posebno jih zanimajo podatki o tem. kako daleč nesejo sovražni topovi in kako se borijo nasprotniki. Oklopni oddelek je bil predpcldne pomaknjen čez reko Bug in je potem, ko so strelci zlomili prvi odpor ter stvori 1 i mo-stebran, izvršil sunek v predpisano ozemlje. Bili so glava naslednje divizije. V ranih popoldanskih urah so javili izvidniki sovražne tanke. Prišlo je tudi do stika z njimi, toda Rusi so si premislili in sc se vrnili. Ko je razredčeni regiment v poznih popoldanskih urah od južne strani krenil proti neki veliki cest', je uzrl na jasi pred seboj dvajset rjav ozeleni h sovražnih tankov. Vsi so imeli cevi namerjene na cesto1. Niti eden izmed njih ni ušel. Še preden so se utegnili zaokreniti, s o imeli sestreljene stolpe. V divjem diru so se potem nemški tanki napotili sikozj gozd. Podirali so drevesa, teptali grmičje in prodrli na cesto, kjer jih je zalotil zavratem strel iz sovražnikovega kritja. Nemški tank mu je takoj odgovoril. To, kar se ni posrečilo Rusom, pa se je posrečilo Nemcem: razbili so sovražni voz, da je bil onesposobljen za borbo. Kakor zajci so zdaj poskakovali sovjetski tanki sko'zi goščavo. Celo najokretnej-še med njimi je dohitela neizogibna usoda. Nekaj simo jih dohiteli in uničili na cesti, ostanek je zbežal. Bežeči tanki so se ponovno zbrali na nekem griču, ki je bil dobro viden. Hoteli so nas obstreljevati. Toda zopet so se nemške topovske cevi namerile proti njim in so jih uničile s streli od zadaj. Medtem, ko je namreč nemški oddelek prodiral po cesti, je drugi oddelek napadel sovražnika za hrbtom m je dokončal svoje delo. Ali je v tej bitki zmagala premoč? Ta se je nahajala na strani sovjetske vojske, kajti v bitki so Rusi izgubili več tankov kakor so jih Nemci imeli na razpolago za svoje operacije. Zmagal je torej nemški material! To je zmaga nemškega moštva oklopnih voz in nemške odpornosti. Sovjetski tanki so bili manjši od nem?kih, zato pa hitrejši in okretnejši ter bolje oboroženi. E K P © T A Sloviti slikar Adolf Menztl je postal z leti velik zaspane. Izmislil pa si je dober trik, d,' bi ga pravočasno zbudili, če bi moral kdaj zgodaj všteti Zvečer je vtaknil v nabiralnik za pisma zaprto kuverto1, ki jo je naslovil m samega sebe, a brez znamke. Ob 8. zi :traj je pisimonoša potem točno pozvonil oh njegovih vratih, da bi sprejel kazensk porto. Vsakokrat sta imela tedaj moža buren prizor, kajti mojsiter je medtem na p - io po^-zabil in je sprejem odklanjal. Toda svoj smoter je vedno dosegel: pism^nc-a la je spravil iz postelje m slikar ni lege več spat. ENA ' i -JJ.L - js^r- .rrva-*..1'. --- Raztreseni profesor je obesil svojo suknjo Kulturni pregled Glasbena šola »Slog®« Poleg Glasbene akademije in šole Glasbene matice deluje v Ljubljani že lepo vrsto let Glasbena šola Narodnega železni-čarskega glasbenega društva »Sloga«, ki je seveda v pivi vrsti namenjena mladini iz železničarskih krogov. Vendar obiskujejo to šolo tudi učenci iz družin, ki z želez-ničarskim osebjem nimajo nobenih stikov. Uspehe, ki so jih »Slogini« učenci dosegli v pravkar zaključenem šolskem letu, sc. nam pokazale 3 sklepne produkcije, pri katerih je nastopila od 224 učencev tride-setorica, ne vštevši onih, ki so sodelovali v zboru in orkestru. Vodstvo »Slcgine« šole, ki je v rokah veščega muzika, znanega pianista, skladatelja in kapelnika JI. Svetela, naglasa pri sestavi programa na produkcijah pedagoško stran pouka in pokaže tako staršem način in stopnjo muzikalne izvežbanosti njihovih otrok od prvega začetka do dosegljivega viška pri absolviranju gladiva četrtega razreda. šola goji poleg zbornega in solopetja s posebno vnemo instrumentalno glasbo, pri kateri so poučevali sviranje na klavirju, violini, čelu, kitari, flavti, klarinetu, saksofonu, trombi, pozavni in rogu. Posebne učne ure so bile namenjeni glasbeni teoriji in harmoniji. Za poučevanje vseh teh predmetov je bilo na šoli nameščenih 18 prvovrstnih strokovniakov-pedagogo/, ki so svojo nalogo — kakor je bilo spoznati pri produkcijah — izvrševali z veliko ljubeznijo in zanimanjem. Kajti samo tako je razumljiv lep uspeh, ki so ga pokazali učenci pred polno zasedeno »Slogino« dvoranico na teh produkcijah. Vse predvajane točke so dokazale, da pouk na »Slogini« šoli ne zaostaja za poukom na šoli Glasbene matice. Med klavirskimi učenci in učenkami so se v največjem številu predstavili gojenci gospe I. Hladnikove, ki posveča svojo pedagoško zmožnost s posebno ljubeznijo nadarjeni mladini. Med njenimi učenkami, ki so od-svirale vse komade brez not, moramo omeniti talentirano Anko Mlakarjevo, ki se je izkazala kot solistka in še posebno kot spremljevalka. Večje število svojih učenk nam je predstavila tudi pianistka gospa J. Štrukelj-Poženelova, ki polaga veliko pažnjo na poudarek melodične linije v kompozicijah. Tudi učenci gospe E. Nolll-jeve so svojo nalogo izvršili primemo svoji stopnji. Pouk na sviranju violine so vadili gg-V. ftuSterfcič, V. Novšak in J. Zupančič. Pri produkcijah so pa po večini nastopili učenci g. šušteršiča, ki se je z veliko vnemo posvetil vsakemu posamezniku. Njegovi učenci (predvsem Mira in Zorka Mlakar, B. Sicherl in D. Smrekar) se odlikujejo po brezhibnem držanju gosli in loka in po čistosti sviranja. A tudi Zupančičev učenec r;t e ;e izkazal. Da je »Sloga« s čelistom g. č. Sedlbauerjeni pridobila prvovrstno moč ni treba naglašati. Med pihalci smo čuli že kar koncertne nastope, med katerimi naj omenim klarinetista A. Renerja in R. Osredkarja, oba učenca iz šole J. Gregorca ter flavtista S. Osredkarja, učenca F. Bernarda. Solo-petje je še posebno v dobrih rokah saj je poverjeno gospej P. Lovšetovi. Njeni učenki M. Patik in S. Intihar sta se predstavili z dobro vokalizacijo in izredno čisto intonacijo. Ker obe razpolagata z lepim materialom se jima obeta še lepa pevska bodočnost. Na produkcijah smo slišali tudi prav precizen nastop mladinskega zbora pod vodstvom g. P. Bitenca in godalni orkester, ki ga je vodil g. šugteršič. Pri Svend-senovi romanci je orkester odsviral znano ljubko spremljavo, pomnožen z nekaterimi pihalci. Tudi orkestralne točke so bile vestno naštudirane, čeprav so ponekod presegale zmogljivost učencev. Končno naj omenim, da je Slogina šola tudi v svojih razporedih hotela pokazati čim več del domačih avtorjev. V tem oziru ji gre morda prednost pred ostalimi slovenskimi glasbenimi zavodi. Med slovenskimi skladbami smo med drugim spoznali nekaj prikupnih del H. Svetela. Mesto letnega poročila je izšla posebna številka »Mlade Sloge«, ki priobčuje poleg strokovnih člankov tudi pregled o delovanju Glasbene šole. —nt— KAJ JE NOVEGA V ITALIJANSKI KNJIŽEVNOSTI Nicola Abbagnano je izdal pri tu-rineki založbi Para via knjigo »Antologia del pensiero filosoficoO tej nenavadni antologiji poroča v »Meridiano di Roma« Francesco Bruno, ki priznava izredne težko-če in tveganost takega poizkusa. Antologije filozofov so v vseh slovstvih kaj redek pojav. Abbagnano je združil v svoj cvetober filozofske literature pisce d Platona in Aristotela do tako -odobnih pojavov v fi- lozofskem mišljenju kakoi je na pr. Nemec Martin Heidegger. Pn tem je skušal izbrati bcnla, ki niso značilna samo za filozofa, marveč tudi za dobo, v kateri je živel in ustvarjal. Prav v tem pa je največja tež-koča, zlasti če gre zgolj za odlomke in če imej antologija znanstveno višino. Po sodbi kritika rimskega lista je Abbagnanu poizkus uspel. V antologiji so številni teksti, ki sploh še nikdar niso bili prevedeni v italijanščino. Abbagnovo razgledanost je podpiralo tudi jezikovno znanje, saj je prevajal sam iz grškega, latinskega, francoskega, angleškega in nemškega izvirnika. V knjigi je posebno dobro prikazane sodobno filozofsko mišljenje. Enzo P a c i je izdal pri Garzanti ju daljšo študijo o Friedrichu Nietzscheju, združeno z izboTom iz njegovega dela. Take izdaje so v romanskih slovstvih prav priljubljene, saj skušajo s kar moči učinko-vitim izborom približati mišljenjski svet filozofov današnjim ljudem, ki nikakor niso posebno dojemljivi za filozofske špekulacije in za samotna razmišljanja o bistvu po1-javov. Nietzsche je v Italiji znan bolj po imenu in po nekaterih drznih mislih, kakor pa po samem delu, čeprav ni bil malo prevajan. V sedanjem viharnem času je Nietzsche prav posebno blizu aktivnsticne-mu človeku »volje m moči«, ki potiska v ozadje vsa svetla izročila humanističnega mišljenja. Enzo Pači je še mlad filozof, ki je opozoril nase s študijo o Parmedih, s knjigo o filozofiji bitnostii itd. Proučevanje tako zvane eksistencia'ne filozofije (Kier-kegaard!) ga. je privedlo k Nietzscheju. V ospredju njegeve filozofije vadi Paci problem človeškega življenja, čigar bistvo je skrivnost. Nietzs:be je bil prerok absurdnega in človek je bil zanj uganka, živeča med dvema ničlama -— preteklostjo in bodočnostjo. — ki se srečujeta v sedanjosti, iz tega občutja ničnosti je Nietzsche razvil čuden kontrast: filozofijo volje do moči. filozofijo močnega m brezobzirnega človeka, ki gre drzno- za svojim nadčloveškim ciljem. Pacijeva študija m izbor iz Nietz-schejevega dela utegneta približati tudi širšim italijanskim krogom mišljenjski sivet tega filozofa absurda, ki je po konsekven-cah svoj e misli sam absurden in čigar miselnost bc premagana tedaj, ko bodo1 Ijudie spoznali, da pot k nadčloveštvu nujno vodi k — ne človeštvu. »Meridiano di Roma« poroča obširno o knjigi kanonika lateranske ccrkve v Rimu Giuseppe R ' c c i o ! 1 i j a »Vita di Chti-sto«. Po piščevi sodbi je tc eden najresinej-ših poizkusov ne le v italijanski, marveč tudi v vsej svetovni literaturi, da se prikaže Kristusovo življenje v obliki znanstveno metodične biografije in z vso dokumentacijo. Pisec je znan orientalist in poznavalec Svete dežele. Knjiga je spisana s strogo verskega stališča, vendar pa bo po sodbi kritika rimskega literarnega tednika ugajala vsakemu čitatelju po načinu, kako pisec obravnava tako težko, občutljivo in po1 svojem pomenu važno tvarino. D'Annunzio je po smrti še bolj stopil v ospredje, kakor je bil za življenja. O tem pričajo vedno nove študije, ki izhajajo o njegovi osebnosti in delu Med knjigami te vrste vzbuja v zadnjem času posebno pozornost Alfreda G a r g i u I a študija »D'.4n-nunzio«, ki v glavnem predelana izdaja 1. 1912. izislega in že zdavnaj razprodanega spisa, vendar je izpopolnjena z nekaterimi novimi avtorjevimi članki in eseji o posameznih problemih d'Annunzieve umetniške tvornosti- — Izšel je novi zvezek pri Men- Kronika Za obnovitev naročnine so bile današnji poštni nakladi vložene položnice. Piosimo spoštovane naročniki*, ki jim je naročnina potekla, da vplačajo ustrezajoče zneske zaradi hitrejšega poslovanja v upravi lista takoj prve dni meseca julija. Ker morajo vsi zavodi in ustanove voditi račune v lirah, smo morali v ta namen nastaviti naročnino v novi valuti, in sicer: 1. za redno izdajo »Jutra« za tuzemstvo mesečno li lir, za inozemstvo mesečno 20 Ur; 2. za ponedcljsko izdajo »Jutra« za tuzemstvo mesečno lir 2.50, za inozemstvo mesečno 4 lire. Položnice ostanejo do nove naklade sta-pe. Poštna hranilnica je naročila samo, da se označbe »din« in »p« spremene s peresom v »L« in »c« in »dinarjev« v »lire«. * Julij — Srpnik Najvažnejši mesec v letu je mali srpan ali julij, saj mu slovenski kmetovalec posveča največjo pažnjo in skrb. Pšenica, rž, ječmen, oves čakajo srpe, odtod zveneče ime srpnik. Sredi tega meseca že pospravlja kmet svoje pridelke v kozolec, a je venomer v strahu: če obilno dežuje in grmi, le pičlo bo ječmena in rži, ali pa: Če je julij moker in hladan, v gnilobi sad je rad končan. Bisirogledci po navadi sodijo: Če je na Obiskovanje (2.) lilo, bo še mesec dni rosilo. Pratikarji pa razlagajo, da se na ta dan srečata leto in zima. Sv. Marjeta (13.) je znana priprošnjica. 0 njej trdijo na kmetih: če na sv. Marjete dan deži, orehov pričakovati ni, seno se ne more posušiti, lešniki bodo črvoviti V rabi sta tudi tale izreka: Sv. Marjeta kače pase in Mokra Marjeta nadloge obeta. Spokorna Magdaleno bo godovula 22. julija. Ona se rada joče kakor otroče, zato takrat rudo dežuje. Zn na je še drwj.ii trditev: Majdin dež — majhna rž. Najbolj pripekajoče dneve imenujemo pasje. Ver tno bodo tudi letos obdržali svojo priznano veljavo. Prično se s 25. julijem in bodo trajali tja do 25. avgusta. Najbolj znan je vremenarski rek■ Če pasji dnevi de/, prineso, obilo sladkosti vinu vzemo. Notranjski kmet prav rad poudarja: če sr. Jakob (25.) c deževen, kmet jeseni bo prav reven. A sploh velja kratko, a jedrnato pravilo: O sv. Jakobu zor' ali zgor7 I" nasprotnem primeru čujemo pogosto: ( c Jakob.mn^ nima, bo huda zima. ljubitelji narave r. modi u jejo o temle ljudskem pravilu: < mravlje preko nava-de mravljišča znaš io, tedaj zgodnjo in trdo zimo oznanjajo l'o vinogradih neredko ugibajo naslednji- Če je ta mesec pre-suho. ostane nam ozdje prav drobno; ali pa: če dež le ve i prirosi, takrat se grozdje r.soči in zdei i. Čebelarji vo/ čebele na pašo. Za žl-\-inn na planin. o v tem mesecu najboljši pašniki. Ob -ncu meseca navadno se-jejo kmetje rej in šptnačo za jesen. Čebulo jemljejo u zemlje, kei že rumeneva. i Sploi i e zdaj zu uj mnogo kmetskega dela. D\ u pomeni i a zgodo\ nska dneva sta v tem mesecu: 23. juliju 1919. je bilo usta novljeno slovensko vseučilišče, 26. julija 1914. se je pričela prv.> svetovna vojna. Dan se polagoma «pet krči. 1. julija je dolg 15 ur 29 mini:: Ob svitu zore kvie 1 ura 33 minut. V- \> razločimo šele ob 3. uri 31 minut. Mr ' nastopi ob R. uri 36 minut, noč pa ob J" uri 34 minut (označeno po stari uri). * » Porok . praznik sv. Petra in Pavla sta se po; j v šentpetrski cerkvi v Ljubljani gcl- Marija Lapajne in g. Jože Marin o industrijec v Ljubljani. Uglednima oporočencema čestitamo in jima žel na njuni življenjski poti vso srečo! [>iljMt j« MM * PREŠERNOVI ULICI 54 ■••proti glavo« polt« Talefon <««20 Več parcel gozdno-travniških v bližini Ljubljane, nujno prodam. Podutik 19. 12125-20 Živali Beseda L —.60. taksa —.60. za dajanje naslova ali za iifro L 2.—. Plemenskega kozla sanske pasme v starosti 4 do 10 tednov, kupim. Po najvišji eni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Mali gospodar I/I.« 12096-27 Dražbe Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro I. 2.—. Sobe išče Beseda t —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za iifro L 2.—. Sobo za 2 osebi iščem, po možnosti za Bežigradc . Ponudbe na ogl. ode. Jutra pod »Takoj 22«. 12119-23a Mirna gospa išče lepo solnčno sobo v I. nadst-opjn v ližini Tivolija. ""epi jpise na ogl. odd. Jutra pod iifro »Plačam 700 din«. 12106-23a Opremljeno sobo za 1. avguSt (prej ali pozneje), nedaleč od ban-ske uprave, išče za stalno soliden banov, uradnik. — Ponudbe z navedbo cen« na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalen«. 12098-23a Kapital Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Vpeljano podjetje Z zalogo, išče financierja pod zelo ugodnimi pogoji. Lahko kratkoročno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »20 — 40.000 Lir« 12112-1C Dražba Dne 1. julija te vtii ob 16. uri na postaji Ljubljana dražba sledečih pošiljk: 1 zaboj stara medena sipa 72 kg, 1 omot igel za grebenje 10 kg, 5 bal z Iravilnega rastlinja 407 kg 1 žel. prazen sod 25 kg. 6 sodov od višnje 2550 kg. 1 zaboj eletričnii mo-toro 14 kg, 2 zaboja ogledal 216 kg, 4 vreče pešk od breskev 23 kg. Vodstvo skladišča. 12091-31 h Novega mesta n— živilski trg. Na petkovem živilskem trgu Je bil viden ponoven porast cen vseh živilskih potrebščin, kar pa je pripisati ne-navajenosti kmetskih prodajalk na novo valuto, saj so tokrat prvič bile na trgu vse cene v lirah, mesto dosedanjih dinarjev. Prav slabo je bil trg založen z mlečnimi prldeki ter je stalo mleko L 1 do 1.50 sladka smetana L 12 do 14, pregreta smetana L 6 do 8 liter, dočim surovega masla ln sira sploh nI bilo naprodaj. Tudi jajc je primanjkovalo, ter so bile zaradi tega po 1 liro koe. Vedno več je na trgu solate, graha, kolerabic, pese, zelja ln čebule, ki pa Ima še vedno staro ceno. Tudi cvetače, belušev, jurčkov in lisičk je bilo precej na belušev, jurčkov ln lisičk je bilo precej na trgu. Cena mlademu krompirju, ki stane še vedno L 4.50 do 5 kg, je previsoka, saj se v Ljubljani že prodaja mlad krompir po L. 2.70 kg. Nekoliko pocenili pa so se piščanci, Id so se prodajali po 22 do 30 L par. n— Plemenit dar. Namesto venca na grob sodnika g. Viktoria Durinlja je go- Izgubljeno Beseda L —.60. taksa —.60. za dajanje naslova ali za iifro L 2.—. V sredo ob pol 9. zvečer sem izgubil na Ižanski cesti rujavo športno jopico. Naj&tdj kolesar naj jo vrne v ogL odd. Jutra. ' 11215-28 Informacije Beseda L —.60. Vsa —.60, za dajanje naslova ali za iifro L 2.—. Interprete giurato della lingua italiana, zapriseženi tolmač za italijanski jezik dr. Mikulrtič Fortu-nat. Kralja Petra trg 9 — tel. 34-32. 36-31 Na vrhniškem osebnem vlaku je bil v petek dne 27. t. m., ki odhaja iz Ljubljane ob 5. uri popoldne, pozabljen ramen zavitek, vsebujoč žalni klobuk z dolgim pajčolanom in ie drug slamnati klobuk. — Prosi se poštenega najditelja, da istega vrne proti nagradi ▼ ogL odd. Jutra. • ' 12111-31 Najdeni konji Lepa kobila, temna prama 8 let stara, okrog 164 visoka, s kmečkim zaprav-Ijenčkom in komatom. Poizve se: Franc Rugelj. Mestni trg 17, Ljubljana, III. nadstr. 12110-31 ® Dragocenosti Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L 2.—. Vsakovrstno zlato Kupuje po najvišjih cenah CERNE — juvelir. Ljubljana, VVoifova ulica I pri največjih poštnih uradih Kraljevine si lahko brezplačno ogledate katalog poštnih vrednotnic, ki jih za kolekcije prodaja filatelistični urad uprave pošte in brzojava. Omenjeni uradi sprejemajo naročila za nakup znamk in kataloga. Cena katalogu je L. če ga naročite naravnost pri filatelističnem uradu v Rimu. Za po-šiljatev priložite L. 1.10 za Kraljevino in kolonije ter L. 2.75 za inozemstvo. Javljamo prežalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena soproga, mati, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa Nada Grisogono Pogreb blage pokojnice bo v torek, dne 1. julija t. 1. ob 5. uri popoldne izpred pokopališča v štepanji vasi pri Božjem grobu. LJUBLJANA, dne 30. junija 1941. ŽALUJOČI OSTALI I spa Fani Erjavec, trgovka v Novem mestu predala tukajšnji podružnici »Jutra« L 40 za brezposelne sodnike-begunce. Za plemenit dar se najiskreneje zahvaljujemo in prosimo pomožno akcijo za pomoč brezposelnim sodnikom, da ta znesek dvigne v tukajšnji podružnici »Jutra«. s— Težka nesreča. 31etna posestniška hčerka Stanka Plut iz Božičevega vrha je zaradi nevednosti izpila večjo količino ocetne ldsllne. Nesrečno" deklico so takoj odpremili v novomeško žensko bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč, vendar je njeno stanje zelo resno. TUTTO CON L'ALLUMINI0 Ogni industria trova neH'alluminio il metallo che risponde piu favorevol-mente a determinate esigenze. Dai piu comuni getti di fusione, in terra ed in conchiglia per le piu varie applicazioni ai pezzi stampati e forgiati d'ogni tipo e forma; dalle carte per tappezzerie o per imballaggi o per isolante termico allo scatolame d'ogni genere, stampato, laccato, ossidato, litogra-fato; dai recipienti a pressione, come bombole per gas compresso, ai ser-batoi per acidi della grande industria chimica e a quelli dell'industria casearia, del latte e della birra; dalla utensileria di cucina al vasellame per la mensa; sempre 1'alluminio si dimostra utile, prezioso e talvolta insostituibile. IN TUTTE LE INDUSTRIE PER TUTTI GLI IMFIEGHI VSE Z ALUMINIJEM Sleherna obrt najde v aluminiju kovino, ki najbolj uspešno ustreza določenim potrebam, Od najnavad-nejših vlitkov v zemljino in v kalupe, za najbolj različne uporabe do vtisnjenih in oblikovanih kosov vsake vrste in oblike; od papirja za tapeciran je, za zavijanje in toplotno izo-liranje, do škatel vseh vrst, tiskanih, lakiranih, oksidiranih ter litografi-ranih; od posod za stisk, kakor steklenice stisnjenega plina, do kislinskih posod za veliko kemično industrijo in posod za sirarstvo, mlekarstvo ter pivovarstvo; od kuhinjskih predmetov do namizne posode: vedno se aluminij izkaže za koristno, dragoceno in včasih nenadomestljivo kovino. V VSEH INDUSTRIJAH ZA VSE UPORABE METALLO DEL DOMINIO-GOSPODUJOCAKOVINA EPDP lUililMMUMIMi E. Salgari: 43 BOJ ZA M0MPRACEM Pustolovski roman »Kar govori.« »Kaj, če bi porabili priložnost in odnesli pete?« »Prav to je prišlo tudi meni na misel,« je rekel Portugalec. »Popihali jo bomo. Toda sultan se nam ne sme izmuzniti. Potrebujemo ga, da spet osvojimo Monpracem.« »Pazil bom nanj, gospodar. Ce ne pojde rade volje z menoj, ga bom znal prisiliti.« »tSe voljni iti z nami, gospa Luci?« je vprašal Yanez. »Ali vas ne plaši misel, da utegnete zabresti v bojni metež?« »Nikakor ne, gospod Yanez,« je odgovorila Nizozemka. »Pazi na sultana, Kamamuri,« je velel Yanez. »Ne daj mu, da bi se izmuznil.« »Porok sem zanj.« »Najprej dajmo znamenje,« je rekel Yanez. »Ce je ta, ki prihaja, res malajski tiger, se bo odzval.« Dvignil je puško in sprožil štiri strele. Po vsakem strelu je nekoliko počakal. To znamenje so bili ustanovili s Sandokanom in Tremalom-Naikom, da bi se mogli v potrebi sporazumeti na veliko razdaljo. Nastal je kratek molk. Potem pa se je zazdelo, kakor bi se sproščevale v Kristalnih gorah vse peklenske moči. Po vsem gozdu so srdito zalajale puške, in vmes se je oglasilo rjovenje topov. »Podvizajmo se!« je zaklical Yanez. »Naprej! Rešiteljem naproti! Vzemit sultana v sredo. Zapustimo skalo, preden se bitka raztegne do nas.« 21. poglavje Bitka Med malajskimi in indijskimi tigri, ki so hoteli potrditi svojo staro slavo, se je bil vnel divji boj. Malajski tiger je bil razpostavil svoje topove na nekem griču. Oboji so se borili z veliko ogorčenostjo. Sultanovi telesni stražniki niso odnehali niti za korak. »Varauni! Varauni!« so kričali in mahali s svojimi krivimi sabljami. »Mompracem! Mompracem!« so odgovarjali San-dokanovi vojščaki in se zaganjali v sovražnike. Sandokanova ognjena žrela so trgala široke gazi, toda hrabri sultanovi vojščaki se niso hoteli umakniti. Yanez je s svojim krdelcem obstal na višini, s katere so imeli dober razgled na bitko. Vrgli so se bili na tla, da jih ne bi zadela katera izmed svinčenk, ki so rojile po zraku. Hrabri Indi so skušali pognati sovražnika nazaj v šume Kristalnih gorž. »Moji rojaki se dobro drže,« je rekel Kamamuri. »Da, še stari mompracemski tigri imajo z njimi težak posel,« je Yanez odvrnil. »Kdo ve, ali jim bo uspelo vreči Sandokanove čete nazaj v gorovje?« »Sandokan ima topove. A prepustimo to skrb njemu. Lahko se zaneseš, da po vede svoje ljudi k zmagi.« »Tu se nikar več ne zadržujmo, gospod Yanez,« je rekel Kamamuri. »Sultanovi ljudje bi nas utegnili presenetiti, in tedaj bi bila osvojitev Mompra-cema samo lep sen.« »Gospa Lucy,« je rekel Yanez mladi ženi, ki je pazljivo zasledovala bitko, »ali bi se upali iti z menoj na ono stran reke?« »V vaši bližini, milord, ne poznam strahu,« je odgovorila lepa Nizozemka. »Mnogo nevarnosti bomo morali premagati.« »Saj ne bo prvič.« »Kamamuri, če sultan ne bo ubogal, ga prisili, da pojde z nami.« »Da, gospod Yanez,« je odvrnil Ind in čvrsto zgrabil sultana za roko. »Lopovi!« je kriknil sultan, zaman skušaje, da bi se iztrgal. »Molči, nepridiprav!« je odvrnil Kamamuri ter mu zagrozil s pištolo. »Stopaj, če ne, te ustrelim.« Yanez je krenil z Lucyjo naprej, za njim pa Ind s sultanom. Bojni trušč je odmeval po vsejj dolini. Izgube so bile na obeh straneh zelo velike. V tem so begunci dospeli do nekega preliva. Hodili so sključeni, da bi se kar moči ognili svin-čenkam, ki so žvižgale nad njimi; hkratu pa so bistro oprezali na vse strani, da ne bi iznenada padli sovražnikom v pesti. Gosti oblaki dima so zalivali vso dolino, in bojni hrup je bil dosegel vrhunec. »Kako se bo neki končalo?« je rekel Kamamuri. »Telesna straža se trdovratno upira.« »Ko pride do boja iz oči v oči, bodo malajski tigri šele pokazali, kaj znajo.« Komaj je bil izrekel te besede, je mahoma nekdo zavpil: »Kdo ste?« »Prijatelji! je zaklical Yanez. »Ali ne bi rajši stopili na svetlo, da se seznanimo?« »Kdo ste?« je ponovil glas. »Tako mi Zevsa!« je vzkliknil Yanez. »Ta glas sem že nekje slišal — a kje?« »To vam lahko povem, milord,« je rekla gospa Lucy. »Slišali ste ga na parniku, ki ste ga potopili.« »Prav imate, gospa Lucy. Kakšna sreča, če bi mogli razen sultana prijeti še angleškega poslanika.« »Kdo ste?« je v tretje vprašal neznančev glas. »Odgovorite, ali pa ustrelim.« »Zakaj se ne bi mi takisto borili kakor oni tam?« je rekel Yanez. »Toda če niste izmed naših, vam bo slaba predla.« »Jaz se borim na svojo pest.« »Tudi to je časih prijetno.« »Menda!« je odgovoril angleški poslanik. Zakaj res je bil on. »Kdo se pa bije tamle v Kristalnih gorah?« »Sultanovi vojaki. Želite pozdraviti sultana?« Urejuje Davorin Eavljen, — Udaja ga konaordj »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja Fran Jerr- - Za inaaratni del je odgovoren Aloj» Novak. — Val t Ljubljani.