mm A **UCana v gotovini TELEFON UREDNIŠTVA: 2S-67 OPRAVE- 25-« la 8-47 POSLOVALNICA CELJE PreScrnova 3. tol. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, torek 10, oktobra 1959 NAROČNINA NA MESEC Prejetnan v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cene din 1'- V pričakovanju Ciiamberlainove izjave jjfeški ministrski predsednik bo jutri odgovori! Hitlerju in precizsrai zavezniške vojne S? p Na zahodni fronti pripravljajo Nemci generalen naskok na zavezniške postojanke c®la so se direktna pogajanja med Romunijo in Bolgarijo — Naglo in temeSfito prešel evanfe nemških narodnih manjšin v Nemčijo $Vet v napetem pričakovanju oktobra. Z velikim zanimanjem pričakuje vsa javnost jutrišnji Nj|Jr'Wv govor v spodnji zbornici, ker bo angleški premier ob tej prilik? '^b^L?!K) tolmačil stališče Anglije in Francije do zadnjih Hitlerjevih pobud ^ ir. bo orl tem naslonil kot tolmač vse zavezniške skunine z dominioni H yT”‘n bo pri tem nastopil kot tolmač vse zavezniške skupine z dominioni ^ *PteSf^ar k°’ kakor se zatrjuje, odgovoril na posamezne Hitlerjeve točke saabov je bil tudi govor nemškega kanclerja samo splošen. Chamber- "KiJ!!0lih Ovajanjih še enkrat preciziral zavezniške vojne cilje, vendar po 08t* ne v podrobnostih. Italijansko stališče do položaja St ?k*0bra- Diplomatski urednik iavlia> da Pri^kujejo za 8°^ Prerit ^Sovor na Hitlerjeve ml" Aki t| *0ge- Medtem ugotavljajo, da k n> optimističen glede Hitrih tt,|.OVOra> ki stvarno ni imel kon-l'tušni'SVn!h ciliev- K1iub skrbnemu ori % !■ Hitlerjevih besed skupno s 8odii°’ da bo anSleški > da je započel papež fcv £v *a razjasnitev sedanjega po-OS tjrj?pi> Svet> oče je namreč po-«kt 71’ so svoječasno podati komintemi, vprašanje, {0| ,V ali so določila tega pakta še v veljavi in ali jih nameravajo še nadalje izpolnjevati. Ako bo dobil papež negativen odgovor, potem bo izdal novo, širšo poslanico, v kateri bo opozoril narode Evrope na veliko nevarnost boljševizacije. Jfetske čete zasedajo baitske države Včeraj so prispeli i-s 0a.,I>rvl transporti sovjetskih V°v0n, jn!uJeW v krajih, ki so bili eni za sovjetska po- Esto^eb.'n ?stala vojaška opori- ie že doslej garnizl sovjetskih vojakov, to V«UH?,U ^o.ooo v fci.®teje vojakov vsa estonska SS .... ^^^Jj^^^ssu^^e^ečjesopa il |!,an‘,ie Sd^it? m doč!m ostalih nl bUo \iteli*Cjnano kam >e ^ tlaibr»r^e*:a komunizma Tho-\ mrze pobegni| v tujino. ^Ma -------- vi? *USl ,N TlJRKI ŠE mz vedno ni rftobra- 0glu v J tur^ki V Moskvi Pp poročilih iz zunanji minister šest dni, ne da bi Aii’ s sovi»t i • dlll) ne bi 1 I ,lm zunanjim komi-, tfgleda, da zna ,« ?a jevata in zaklju-^r^0.N, ln ’ kakšen bo rezultat. K?*: Po°v!Sr?- poroča V >>a iz A,lkare pro- \tQv n-,7.?^110 optimistično. ^skvi 0 poteku raz- ^*ei?J k^r‘ J0’ prevladuje v : JH šiniti. mt1e"ie, da bo Tur- u. HCiinitiv«' IC’ aa lw> 1 ur- Tn kftal^če do vseh >. 6fJl!!ve 'n n^^jnoglo PripeUa- nafbrže Se nove turško-ta teden. To s pojoči z Veliko Bri- '!& ^0časi’l"podpi« c*io 'XI “ ” ••• količine bojnega materiala, ki prihaja iz sovjetske Rusije večinoma po morju. Sovjeti bodo pripeljali v celoti na Estonsko 1000 tankov, 500 letal in 2000 strojnic. Pričakuje se, da tudi posadka, ki bo nameščena v Letoniji, ne bo dosti manjša. To pomeni dejansko vojaško okupacijo baltskih držav, ki bodo poslej popolnoma pod milostjo ali nemilostjo sovjetske volje. Zaradi tega se je pojavilo med prebivalstvom veliko nezadovoljstvo z državnimi voditelji, ki so prej stavili vse upe v Nemčijo in pričakovali, da bo le ona branik proti sovjetski Rusiji, odklanjali pa pri tem vsako garancijo s strani Anglije, čeprav jo je sama ponujala. Pred nemškim naskokom na zahodu LONDON, 10. oktobra. Na zahodnem bojišču se opaža vedno večja aktivnost, zlasti s strani nemških čet, iz česar bi se dalo sklepati, da se Nemci pripravljajo na poizkus ofenzive v velikem stilu. Koncentriranje nemških čet postaja zadnje dni vedno večje, zlasti ob švicarski meji in vzdolž Luksemburške. Zdi se, da je načrt nemškega vrhovnega poveljstva ta, da z napadom na obeh krilih stisne francosko in angleško vojsko v klešče. Taktika bi torej bila ista, kakor na Poljskem. Delovanje nemških patrulj je v tem primeru samo tipanje, ki naj bi pokazalo eventualno občutiijvejša mesta francosko-angleške fronte. Prav tako je tudi okrepljena delavnost nemškega topništva dokaz pripravljajoče se velike nemške bojne akcije. Francoske in angleške čete so popolnoma pripravljene, da sprejmejo nemški napad, ako bo res izvršen. Rusija bo zahtevala Kfatpedo? KOVNO, 10. oktobra. Havas. Nova litvanska svobodna cona v klajpedski (me-tnelski) luki bo izročena sovjetskim obla-stvom najbrže 15. oktobra. Poučeni krogi pričakujejo, da bo ta prosta luka praktično veljala samo za ladje, ki plovejo na rednih progah po Baltskem morju. KAUNAS, 10. oktobra. Tu se trdovratno vzdržujejo vesti, da bo sovjetska Rusija zahtevala od Nemčije, da vrne Litvi Klajpedo (Memel), ki bi jo potem dobila sovjetska Rusija kot svoje najjužnejše pomorsko oporišče na Baltu. Klajpedsko nemško prebivalstvo bi se v tem primem preselilo v Nemčijo, Pogajanja med Romunijo in Bolgarijo BUKAREŠTA, 10. oktobra. Romunska vlada nadaljuje svoja prizadevanja za ustanovitev in utrditev mirovne fronte na Balkanu. Predvsem gre za razširjenje Balkanske zvei:c na Bolgarijo. V tem oziru so se direktna pogajanja med romunsko viado v Bukarešti in boigarsko vlado v Sofiji že pričela. Ako bodo ta pogajanja z Bolgarijo uspešno zaključena — in to se tu splošno pričakuje —, ni izključeno, da se bo temu bloku pridružila v popolnem sodelovanju tudi Madžarska, katere zunanjepolitični interesi postajajo vedno bolj identični z interesi ostalih držav evropskega jugovzhoda. Skandinavci iščejo pomoč Anglije HELSINKI, 10. oktobra. Na uradnem 1 Švedska kakor Norveška podpreti z vso finskem mestu zagotavljajo, da kliče Fin- silo Finsko v njenem odporu proti name-ska svoje rezerviste pod orožje samo iz ram sovjetske Rusije. V tem smislu sta vzrokov previdnosti, da bi mogla bolje se obe državi obrnili za diplomatsko po-zaščitit! svojo nevtralnost. Na drugi stra- moč tudi na Anglijo in Francijo, ni se pa izve, da sta pripravljeni tako POLJSKI ZUNANJI MINISTER PRIDE JUTRI V LONDON PARIZ, 10. okt. Havas javlja iz Londona, da bo jutri prispel tja poljski zunanji minister ter konferiral s Chamberlainom in Halifaxom. V razgovoru z angleškimi državniki bo Zaloški razpravljal o nadaljnjih vojnih ciljih zaveznikov. Poljsko veleposlaništvo v Londonu bo priredilo jutri zvečer poljskemu zunanjemu ministru na čast večerjo, ki se je bo udeležil tudi angleški zunanji minister lord Halifax. Borza, C ur ih, 10. okt. Devize: Pariz 10.19, London 17.98, Newyork 445%, Bruselj 74.60, A^ilati 22.50, Amsterdam 237, Berlin 177, Stockholm 106.20, Oslo 101.25, Kopenhagen 86.05, Buenos Aires 104%. Fašizem ostane nasprotnik boljševizma Zaskrbljenost zaradi sovjetskih akcij v severna in vzhodni Evropi — Italijansko prizadevanje za sklenitev miru med Nemčijo en zahodnima demokracijama je vodeno po želji, da se zastavi nadaljnje prodiraje bol.ševizma RIM, 10. oktobra. Stališče Italije nasproti dogodkom na evropskem severovzhodu in vzhodu, kateri so sledili nem-5ko-sovjetskemu sporazumu, ki doslej ni dopuščalo jasnih sklepov, se pričenja naglo bistriti. Tako Iz razpoloženja uradnih krogov kakor tudi iz pisanja italijanskega tiska je mogoče spoznati, da je ostal italijanski fašizem zvest svojemu odporu proti boljševizmu in da tudi v bodoče ne namerava sklepati z njim nobenih kompromisov. Italija obsoja politiko, ki ja omogočila, da se sovjetska Rusija širi v Evropo In sl s tem tudi boljševizem osvaja nove postojanke. V zasedanju baltskih držav po sovjetskih četah In v prihodu sovjetskih čet na madžarsko mejo vidi Italija novo veliko nevarnost, proti kateri bi bili potrebni nagli zaščitni ukrepi. Italijanski tisk obžaluje, da je srednja Evropa zašla s paktiranjem s sovjetsko Rusijo v položaj, v katerem le Izgubila v tem delu iniciativo in mora sedaj gledati, kako si boljševizem osvaja položaj za položajem, in to z očltim namenom, da si ustvari baze za še nadaljnje prodiranje proti zahodu. Ako je Italija slej ko prej za sklenitev miru med Nemčijo in zahodnima demokracijama, in tudi na bazi Hitlerjevih ponudb, je treba to tolmačiti tako, da hoče s tem preprečiti, da bi se uresničili nadaljnji načrti boljševizma. Italija se boji, da bi nadaljevanje vojne koristilo samo boljševizmu, ki bi požel uspehe bodisi te ali one strani. Edino, kar bi to moglo preprečiti, bi bilo zavarovanje Nemčije proti boljševlškemu vzhodu, kar pa bi se zopet lahko zgodilo samo ako bi se ustvaril med Berlinom, Parizom In Londonom mir in bi se srednja Evropa vrnila na temelje protlkominternskega pakta, v dobro poučenih krogih se zatrjuje, da je tudi grof Ciano v tem smislu izrazil svoje mnenje v Berlinu, kjer so sami zaskrbljeni zaradi nekaterih pojavov, ki gredo preko predvidevanj. Tudi zadnji Hitlerjev govor je bil v neki meri izraz tega stanja. Stran 2. »V e S e r n i k« Nemci morajo čez noč zapustiti baltske države V Mariboru Ameriške ladje lo/e nei podmornico NEWYORK, 10. oktobra. Pripadniki nemške narodne manjšine v baltskih državah so dobili ie 24-urni rok za odločitev otoka Fi°ride so opazili ame® ^ Po izselitvi preneha za Nemce vsaka manjšinska zaščita — Pred pričetkom izselitve Nemcev pa™lk,j neko «0iav te P0* fz Rusije, Podonavja in Balkana — V kratkem bo izdan poziv, naj se pripravijo za izselitev v zvezoTnedlvno napovej ustavljena vsa glasila teh manjšin. Kljub Selitev teh Nemcev, ki so živeli več sto- Padom na ameriški potniški KAUNAS, 10. oktobra. Preseljevanje Nemcev iz baltskih držav, o katerem je govoril Hitler prvič v svojem govoru pretekli teden, se je, kakor že poročano, pričelo v vsej naglici. Nihče ni pričakoval, da se bo to zgodilo kar čez noč. V trenutku, ko so bili nemški državljani in pripadniki nemških narodnih manjšin v Estonski, Letonski in Litvi obveščeni, da se bodo morali preseliti v Nemčijo, so prispele tudi že nemške ladje, da jih odpeljejo. Nemški državljani so morali takoj pripraviti vse za odhod, državljani baltskih republik so pa dobili 24-umi rok za premislek. V tem času so se morali odločiti, da se ali odzovejo Hitlerjevemu poklicu v Nemčijo, ali pa da ostanejo še nadalje tam, kjer so živeli njihovi predniki. Kdor se je odločil za to, da ostane, je izgubil za vselej pravico, da bi postal nemški državljan, pa tudi vsako pravico, da bi se štel za pripadnika nemške narodne manjšine. Nemčija ne bo vodila o njem nobene evidence več in se zanj sploh ne bo brigala. Ko bo izselitev dokončana, bodo takoj zaprte vse dosedanje nemške manjšinske šole, razpuščena vsa dosedanja manjšinska društva in temu, da se ljudje, zlasti tisti, ki so bili tu rojeni in so potomci prednikov, kateri so se naselili ob Baltu za časa križarskih osvajanj, težkega srca ločujejo od svoje domovine, se vendarle po veliki večini odzivajo Hitlerjevemu klicu in se odpravljajo v Nemčijo. V vsej naglici prodajajo svoje nepremičnine in premičnine in hite na ladje, ki jih deloma že pričakujejo. Dosedanje nemške manjšine so štele v Eston ski 18.000, Letonski 57.000 in Litvi 42.000 duš. BERLIN, 10. oktobra. Med Nemčijo in sovjetsko Rusijo so v teku priprave za izselitev Nemcev iz sovjetskih republik v Nemčijo. Največja nemška narodna manjšina v sovjetski Rusiji je ona ob Volgi, ki ima tudi svoje avtonomno ozemlje. leti na svoji dosedanji grudi, se bo pri- cluo‘<<- Amer ško pomors čela v prihodnjih dueh. Prav tako so v odposlalo 28 edinic na r teku tudi že pogajanja za selitev Nemcev poiščejo tujo podmornico iz Podonavja in z Balkana. Pričakuje se, namene, da bodo nemške manjšine v teh državah dobile že v kratkem poziv, naj se pripravijo za preselitev in naj zato urede svoje FINSKI PARNIK ZADEL NA - .. - . . - STOCKHOLM, 10. oktobra. zadeve. Da bi se preseljevanje .zvršilo Ro vesteh iz Q6teborga je hitro ter brez perturbac.j m gospodarske ski parnik ,Indra„ ki je P^Sl škode za prizadete, bo verjetno uveden vi od |ul 5z Kie] včerai posili^ med državami nekak izselmski kbrmg.' Mtro 5_ Zadnii kjic se * Izseljencem bi bilo dano na prosto, da SOS! Mina! prevzamejo v novi domovini v zameno 1 odgovarjajoče posestvo, odnosno kakšno podjetje, ali pa da jim ostane iz prejšnjega imetja doseženi izkupiček kot dobroimet-je na klirinškem računu v svrho postopnega izplačila. Tudi južni Tirolci že na vrsti LONDON, 10. oktobra. Reuter poroča: Rimska radijska oddajnica je objavila sinoči poročilo prefekta v Bolcanu, po katerem so dokončane vse priprave za preselitev nemškega prebivalstva Južne Ti- rolske v Nemčijo na podlagi znanega nemško-italijanskega preselitvenega sporazuma. Preseljevanje samo se bo pričelo te dni in bo v najkrajšem času dovršeno. OBNAVLJANJE STARIH LADtfV PARIZ, 10. okt. Havas shingtona: Kakor se izve, bo & rušilcev, ki so jih bili takoj vojni razorožili, spet obnovlje^ Ijenih v službo. Na ta način L teta doslej obnovila že 38 sr ladij. Borah WASHINGTON, 10. oktobra. Havas. Senator Borah je izjavil časnikarjem, da mora biti nevtralnostni zakon spremenjen že zato, da se omogoči nadaljevanje pomorske trgovine, zlasti na Pacifiku. Borah je pristavil, da na ta način ne bo trgovina pretrpela nobene škode, bila bi pa ogrožena, ako bi se nevtralno, stni zakon ne spremenil, kajti v tem primeru bi postal vprašljiv pomorski promet z britanskimi dominioni in z ostalimi posestvi vojskujočih se držav. za revizijo \VASHINGTON, 10. oktobra. DNB. Republikanski senator Davis je predložil kongresu resolucijo, ki predvideva postavitev posebne komisije za vprašanja nevtralnosti, ki bo štela 49 članov. Ta komisija bi poslovala za čas, ko je parlament na počitnicah, kot posvetovalni organ predsednika Roosevelta v vprašanjih zunanje politike. Kongres bi izvolil 44 članov v to komisijo, 5 članov pa bi dali ministri. V Romuniji so zadovoljni BUKAREŠTA, 10. okt. (Rador.) List »Timpuk prinaša na uvodnem mestu ob-51'ren izvleček iz članka moskovskega lista »Izvestja« v katerem se razmotrivajo odnošaji svojetske Rusije do sosednih držav. Z zadovoljstvom, piše »Timpuk, jemljemo na znanje, da krepi v sedanjih, za vse države težkih prilikah poluradni list sovjetske vlade s svojim pisanjem občutek zaupanja med sosednimi državami. Vemo, v koliki meri ima zavzemanje za mir lahko srečne nasledke, če bo Rusija, katere navzočnost je bila vedno potreb- na v Evropi, zlasti za ustvarjenje evropskega ravnovesja, zastavila vse svoje sile v službo dobrih odnošajev in sporazumevanja med narodi. BUKAREŠTA, 10. okt. Romunski propagandni minister Radian je v nekem svojem govoru v črnovicah naglasil, da je Romunija za nadaljevanje stroge nevtralnosti. Romunija si želi miru in sodelovanja z vsemi sosedi, branila pa bo svoje meje proti vsakomur, ki bi sc jih dotaknil. Nemški komentar o vzrokih vojne BERLIN, 10. oktobra. »Der Deutsche Dienst« piše: »V uradnem dokazovanju za krivdo vojne Angleži posebno nagla-šajo datuan, da so oni dali Poljakom zagotovila šele 31. marca 1939, nemške zahteve pa da so bile postavljene že 21. marca. Iz tega naj bi sledilo, da so garancije posledica, nemške zahteve pa vzrok vojne, za katero nosi nemški narod odgovornost. Temu nasprotno je dejstvo, da je bik poljska vlada že 24. okt. 1938 obveščena o nemški željah in ciljih, da se krivica, prizadejana Nemčiji na njenih vzhod, mejah, brez večjih pretreslja-jev za obe sosedi uredi na miroljuben način. Prvi razgovor o tej zadevi je bil 24. okt. 1938 v Berchtesgadnu. Nemški zuriajni minister von Ribbentrop je predložil tedanjemu poljskemu poslaniku Lip-skemu, naj se pristopi k likvidaciji vzhodnega vprašanja na ta način, da se vrne Nemčiji svobodno mesto Gdansk, med Vzhodno Prusijo in Nemčijo pa uvede eksteritoriafaa vez z gradnjo železniške proge in avtomobilske ceste. Obe državi’ bi potem priznali skupne meje in jih garantirali. Nemčija je bila poleg tega pripravljena ix>daljšati dotedanji poljsko-nemški pakt za 10 do 15 let. Dne 5. jan. letos je Hitler predložil poljskemu ziina-njemu ministru Becku besedilo nemških garancij, vključujoč pri tem zahteve glede koridorja. Naslednjega dne je von Rib-bentrop stavil Bccku v Monakovcm za-StotovMo Nemčije za koridor in vso poll- sko posest, torej definitivno, trajno priznanje medsebojnih mej. V nadaljevanju pogajanj je vou Ribbentrop ob uradnem obisku v Varšavi 25. do 27. januarja 1939 še enkrat ponudil v smislu gornjih postavk roko Poljski, garantirajoč medsebojne odnošaje na podlagi nedotakljivosti ostalega teritorija. Ko je Ribbentrop dne 21. marca 1939 predložil poljskemu poslaniku Lipskemu še enkrat likvidacijo nemško-poljskega spora, ni mogla biti Poljska iznenadena ne glede na stvarnost in obliko žgočih vprašanj, ki so dovedla do vojne. Zato ne more biti govora o nemškem ultimatu ali celo o kakšnih nemških pretnjah s pohodom vojske. Ako sc tedaj trdi v Londonu in Parizu, da je Poljska bila presenečena, da ni mogla dobiti angleške pomoči, je do tega prišlo po njihovi lastni razburljivosti, ali je pa Poljska Angliji kakor Franciji zatajila resničnost prejšnjih pogajanj z Nemčijo. Na osnovi mnogih vesti se razvidi, da Poljska dejansko vse do 22. marca letos ni obvestila zahodnih držav o pravnem stanju stvari, čeprav se je Nemčija že oktobra lani obrnila na Varšavo s svojimi predlogi. Poljska je hotela na ta način s spretnim diplomatskim manevriranjem zatajiti pravo stanje in tako napraviti v mednarodnem svetu vtis, da jc bila njena svoboda in neodvisnost od Nemčije napadena, zato da ji jc angleška pomoč nujno potrebna.« Odhod nemških ladij na sever LONDON, 10. oktobra. Reuter poroča iz Stockholma: Švedski ribiči, ki so včeraj lovili v Skageraku in na Severnem morju, so po vrnitvi v Goteborg pripovedovali, da so opazili veliko število oboroženih nemških ladij, ki so plule proti severa. Ni znano, kakšno nalogo imajo te ladje, toda najbrže bodo sodelovale v OBNOVITEV DIPLOMATSKIH 0 MED MADŽARSKO IN PARIZ, 10. oktobra. Havas Moskve: Prihod noveganl{0jjyjK opolnomočenega ministra ^5 f čakujejo tu za 13. oktober, spet vpostavljeni normalni ^ 50' Madžarsko in Sovjetsko jttWa' ^tf' prekinjeni, odkar jc MadžarsK k protikominternskemu P3* 1 y jjgA KOMUNISTIČNE ZADEVE WASHINGTON, 10. oktobra- z'din,eni govorice, da se v akciji proti angleški blokadi "skupno š iavlja podtalna organizacija ^ j# podmornicami na Severnem morju in na k‘ ie v zvcz' s sovjetsko^^^^ Atlantiku. vodja komunističnega m'adi?^ s0 'h I nja v USA Ketinedy Guff, 11 NEMŠKI LETALCI ZAŽGALI LETALO,' podtikanja neumestna. V oSjfi3$\s? DA NE BI BILO ZAPLENJENO J vodja ameriške komunistične j LONDON, 10. okt. Reuter javlja iz!je Sam Ro°seveIt * Kjevenhavna: Nemško vojno letalo, ki ie Jovemu g'banJu- . , de1egaci)%$ moralo s štirimi člani posadke pristati na j* nedayn° Parku 3 danskih tleh, je zgorelo, ker so ga letalci |l<°niun,s °v v Hyde Paf • v ,. »r ,, , Ot Ii mocfih r\r sami zazgah. Na policiji je nemška posadka letala izjavila, da so leteli čez Severno morje, ob vrnitvi jim je pa zmanjkalo bencina. Pristati so morali 27 milj severno od Eysberga na zahodni obali Jutlanda. yUv * ”* ^ čili mestih pa trde, da SoSdj i#!e tova ni vedela, da so ti nl,a munisti. ZRUŠENI DVE NEMŠKI LETALI LONDON, 10. okt. Admiraliteta javlja, da sta bila v zadnjih bojih nad Severnim morjem zrušena dva nemška vojna hi-droaviona, EKSPLOZIJA ANGLEŠKE LADJE LONDON, 10. okt. Motorna ladja »Loch-goik, ki je imela 9462 ton in je pripadala angleški »Royal Mail Line«, je na višini severne Anglije eksplodirala. Ladje je bila namenjena v neko sredozemsko pristanišče. ______ KOMUNISTIČNI LETAKI NA SKEM jjjdir okt, AMSTERDAM, 10. liciji se je porečilo zapV vilo komunističnih letakov, na jc bila žaljiva za Veliko je av ti razširjevalcenr teh letak preiskava. KRONANJE DALAJ^^i NEW DELHI, 10. okt. iaj-!ama, petleten deček«J nedeljo kronan z običajnimi monijami. Svečanosti so P yeiike gent Tibeta in predstavn nije, Nepala in Kitajske. pj c MPONSK, PARIZ, d. okt- Hf t kinga: Zartojih pe ^jaP0^ letalske eskadrilje *iepv sos^.ao dirale mesto ČungČai ji fugalske kolonialne P^^alb1 in okoliške, vasi so ZA OBNOVO v v« STALIŠČE PORTUGALSKE LONDON, 10. okt. Reuter poroča iz Lizbone: Predsednik vlade Salazar je vnovič potrdil zvestobo Portugalske do angleško-portugalske zveze, kakor tudi njeno željo, da ostane nevtralna. To izjavo je podal predsednik vlade na včerajšnjem izrednem zasedanju parlamenta, kjer je predsednik republike Carmona prebral svojo poslanico povodom svojega skorajšnjega obiska portugalskih kolonij. Mariborska napoved. Prevladovalo bo malo oblačno in vetrovno vreme. Včeraj je bila najvišja toplota 13.7, danes najnižja 4.3, opoldne pa 7.6. Padavin jc padlo od včeraj 0.3 milimetra. BURGOS, imela po’d Franca sejo, kiJL obito svečena gospodar tudi V nizu zakonov j predvideva obb5?'!L je šenih krajev. Via ustanovitev letalske ----------------- k R^/ Odhod poljskih diplomatov MOSKVA, 10. oktobra. Havas. Poljski veleposlanik Grzibowski z osebjem veleposlaništva in poljskih konzulatov v Rusiji, skupaj 112 ljudi, je odpotoval iz Moskve preko Leningrada v Helsinke. Poljskega generalnega konzula v Kijevu, Ma-ezuzinskega, še vedno niso našli. Od Po- ijakov ,c je na i ko prijateljev pravnik poslov L,,# coskega vo leposlaniki USA, j^rna1-ponske in drugi d,p vm ariboru dne 10 X. 1939. »V e č e r n I k* Stran 3. p senatni občinske, samoupravne in poslanske volitve ^edsednsk vlade Cvetkovič o tajnem glasovanju — Dr. Korošec: Nihče nas ne more razdražiti! — Pojasnila k senatnim volitvam rovanju JRZ v Skoplju je predli' 7^- ^vetk°vic med drugim na-*fdaj smo združeni in složni. Bo-morj. kakor Hrvati in Slovenci, vsi riso iiasVzaieinuo sledati na vrhovne koliki?®države. Mi nimamo nobenih Mjj. aspiracij zunaj države. Edina listo i. da ohranimo in dvignemo v1" -Sm° dobili- Mi želimo edinole se žeit]|,mi.ru’ Danes, ko divja vojna, ko va, >,,Jevid Evrope tako naglo menja-Uir; ul,m0ra voditi le ena misel, to je mitZn 5 na mejah, ko smo že naredili ^rahi države. Naša dolžnost je, da %tovT° Vse konstruktivne sile, da bi N- M m'mo življenje našemu ljud-W. °Ja vlada prihaja pred ljudstvo s da se čimprej urede politične la t ustvari!° potrebni pogoji za t j?ko, socialno in kulturno po-"ds^va- Te dni bomo imeli se-'lltve PO določenem redu. Po vo-senat pridejo občinske volitve, volitve v samouprave, potem pa poslanske volitve. Za vse te volitve moramo biti pripravljeni, ker volitve ne bodo več takšne, kakršne so bile doslej. Vedno smo naglašali, da so v naši državi potrebne normalne politične razmere. Te pa zahtevajo sistem tajnih volitev. Pri prihodnjih volitvah bo tajno glasovanje za narodne poslance.« Za predsednikom vlade je govoril bivši predsednik senata dr. Anton Korošec in med drugim naglasil: »Če nikdar, zdaj je položaj tak, da moramo vsemu svetu pokazati, da smo enotni! Rečem vam: Ako bi vaše planine in vaše ravnine bile, kar Bog ne daj, v nevarnosti, sem prepričan, da bi vsi rojaki moje dežele rekli: Oni tam so v nevarnosti, pojdimo jim pomagat. Prav tako pa sem prepričan, če bi naše planine in ravnine bile v nevarnosti, da bi vi rekli: Slovenci so v nevarnosti, moramo jim hiteti na pomoč! Danes je položaj tak, da moramo vsemu svetu pokazati, da smo krepko povezani med seboj, da nas nihče ne more razdružiti. Hočemo svojo domovino braniti, če bi biia v nevarnosti od katere koli strani.« iz Skoplja sta Cvetkovič in dr. Korošec odpotovala na agitacijska zborovanja po drugih mestih Južne Srbije. Pravosodni minister je glede na senatne volitve izdal pojasnilo, da sta savska in primorska banovina združeni v banovino Hrvatsko in zato ne obstoje več banovinski sveti teh banovin. Osebe, ki so kot banovinski svetniki prišle v seznam za volitve senatorjev teh dveh banovin, so izgubile votivno pravico. Ge-renti v občinah in zastopniki županov imajo priti v sezname senatnih volivcev. Tudi oni banovinski svetniki, ki so iz okrajev drugih banovin prišli pod banovino Hrvatsko, so izgubili volivoo pravico. Soslavija bo izvažala les v Anglijo »Ni na!! sedai uvažala največ lesa. sporno je, da se za naš les Anglija že zanima. -.»vi n K do sedaj uvažala največ lesa. y jeaSta^e» in pomorske bloka-An H^anje lesa močno skrčeno. ne more ve^ uvažati lesa i?° ftior?6 m Severnih držav skozi Balt-se vj„e' ”a drugi strani pa je gotovo, N ./tocija ne bo več v tako veliki lma'a za na^ ^es’ P°sebno ^er ga bo začela uvažati iz ^ AtotiL °Jiske. Za oskrbovanje lesa j" staneta potlej še samo Ro-v1 "Vo -i g 0 s 1a v i ia- Eani je An-A !lla vsega za 9.5 milijard din ,5%, p. teka lesa je bilo uvoženo iz d , V*e> Švedske, Poljske, Eston-3 Letonske. Jasno je tudi, bo a 'n R^uunija ne bosta mo- ^ VSftm itv\I rcx m AiriitrliiA ln % vsem potrebam Anglije, ki Uvažati les tudi iz Kanade. Ne- o Iz državne službe. Napredovali so sodniki okrajnih sodišč Jure Lesjak v Celju, Josip Polec v Šmarju pri Jelšah in Oton Vičič v Mm-. Soboti. Upokojena. sta na lastno prošnjo sodna uradnika Fran ŽREBCI BELGIJSKE PASME IZ FRANCIJE Zadnja desetletja so tudi pri nas, posebno po južnovzhodnem štajerskem ozemlju začeli gojiti težke konje, ki so močnejši za delo m prej doraščajo. Belgijski tip konjev se je močno razširil. Belgijska pasma konjev je sorazmerno z rensko pasmo iz Nemčije zelo poceni. Pri nas so cene žreboev od 10 do 14 tisoč din. V Francijo je odšla komisija, ki bo nakupila 12 žrebcev belgijske pasme, od katerih bo dobila banovina Hrvatska 8, Slovenija pa 4 žrebce. Žrebci so v Franciji povprečno po 33.000 din. ^oti državnim veledrogerijam .r]janfarnu žgočemu problemu o »thju državnih veledrogerij se je h1 kurir« in pravi, da ■A Hv® strani sliši neumestna m^dja v^enia teh ustanov. Ve-V hiso m vebka tuja zastopstva žj 8' ker jp stanu, da bi sama določala kH^lno Za Pristojno le ministrstvo Zaradi skoka cen in 1 "^kth' mnogih predmetov iz 'kih • zav’ ie uvoz iz velikih n&mo?!n- tvrdk k nam Ker uvaža Nemčija iz neklirinških držav, je tako postala pri nas ona sama konkurent za mnoge redke predmete, ki jim diktira cene. Mnoge predmete sploh ni mogoče dobiti ,vojujoče države jih drže za svoje potrebe. Posebno težko je z dobavo joda. Državna veledrogerija bi prav tako ne mogla pomagati, ustanavljanje takšne je brez pomena. Edina možnost, da uvedemo spet znosne cene v lekarniških in farmacevtskih predmetih je, da bi se ukinila prepoved uvoza iz neklirinških držav. 7« t H' i^hstrifcl prima,njkuie starega že-k 2e v. v. »e organizacije so zaradi kacija nabiranja starega železa Večkrat • .jv. ^ ^steh. p ^rveniraile pri pristojno' da bi' <>„ °,Seibno iskano je dovo-žpu Posamezniki nabirati Ho *r°hte na Področju bivše so-Siti 24 rač'irm °. razuih ustanov, ki bi e,, ° uP°rabo železa in °rSaut» u.s,ta'n°vila tudi pri nas mzaci* kontrolo tržišča____________________ na praški „črni borii KS} P^hiero^u^ 1>eča z uadvse i! S, starega železa in kovin. Svetovna vojna 1914.—1918. je pokazala, da je stvarjanje raznih središč za staro železo v zadnjem trenutku dalo kaj slabe rezultate. V tujini so že povsod poskrbeli za sistematično nabiranje starega železja, zdaj so se zganili trgovci s to robo tudi pri nas in mnogim revnim ljudem se obeta za pobiranje zarjavele robe vsaj skromen zaslužek. ritno-tis!\se Pe'ča z nadvse »pS11 borzne §Pek »»Sto ra8i Protu S,' ie bivši Posla- t P,a^evati plače ® ie dAKn v sv>carskih frankih. v‘Vu r- le dobi “ v Švicarskih frankih, i^nišTva ~ 20 do 22 KC. Urad-li m ^ečahi !e izP^ačeva'l frank atu samo po 6 in pol do 7 Kč. Pri tem je diplomat, ki se je spoznal an borzne špekulacije, zaslužil mesečno okoli 250 do 300.000 dinarjev na škodo uradništva. Ko se je to pritožilo, ker so prej dobivali vsak svoj ček, nato pa so šle vse plače na skupen ček poslanika, je bil Protič s polnimi žepi upokojen. Prometna nesreča pri Škofji Loki * p«toS5,r0™lieo i* Maribo- *SNotJ busu UJ . 2 ^raniu sta se SSvf s'it nila na rob ceste. roVM. je , . J takrat pripeljal lica in n zadnjim delom po-F°točnika ter ju vrgel v loku na kup kamenja. Dobrovoljce je dobil zelo hude notranje poškodbe in si zlomil noge. Potočnik pa ima nevarno poškodovane prsi in obe nogi. Prof. Do brovoljec je zaradi nesreče dobil tudi hud živčni napad, njegovo stanje je zelo resno. Atišer v Celju in Ivan Grobelnik v SIoven|-okrajnemu načelstvu “v Slovenjgradec za gradcu. Iz Kranjske ijslce gore ie premeščen ilstvu v Slovenjgradec šumarskega svetnika inž. Bogomil Šinkovec. o. Upokojena sta Albin Rihteršič, inšpektor pošte v Celju, in Ludvik štaut, višji poštni kontrolor. o Smrt kolesarja. Na strmen klancu na Vačah pri Litiji se je s kolesom smrtno ponesrečil A. Juhtman, ki je bil dodeljen orožniški postaji na Vačah. Smrtna nesreča na kolodvoru. Na postaji Ivanjkovci je viničar Andrej Lazar na kretnicah tako nesrečno padel, da je zaradi poškodb na glavi kmalu izdihnil. Vzrok nesreče je tema, ki vlada na tem kolodvoru. o Službo banovinskega cestarja je razpisala banska uprava pri okrajnem cestnem odboru v Ljutomeru za cesto Police— Ščavnica — Stavešinci — Očeslavci — Dragotino. Prošnje je vložiti najkasneje do 10. novembra pri okrajnem cestnem odboru v Ljutomeru, o Na Storžiču je strela udarila v evharistični križ, ga podrla in miičila. Planinci bodo postavil nov križ. Pivi p Popravljanje kanalizacije. Po večjem deževju je treba ptujske kanale stalno popravljati. Kanali so večidel grajeni ie opeke, ki je že od starosti in vlage vsa preperela. In ni čuda, če zlasti v mokrotni dobi pod pritiskom težkih vozov in avtov popuščajo kanalske stene, se rušijo in zasipavajo kanale. Zidarji sedaj komaj utegnejo popravljati kanale na mnogih mestih. Neizdržljiva in zastarela kanalizacija vedno očitneje opominja odločujoče ,da Je končno kljub vsem oviram nujno, da se prične z resnim delom za zgraditev nove kanalizacije. Ze pred leti so bili izdelani načrti za novo kanalizacijo in vodovod. Za kanalizacijo je predvidenih 4 in pol milijone dm stroškov in za vodovod 2,900.000 din stroškov. Ti načrti leže nedotaknjeni v mestnih arhivih iz leta v leto. Akcija za kanalizacijo in vodovod se je že večkrat podvzela, a uspeh je do zdaj še vsakokrat izostal, p Nesreča. Tomiču Leopoldu, 29-letnc-mu delavcu je v tovarni strojil v Majšper-gu stroj odrezal 2 prsta na desni rokil p Avto se zaletel v elektrovodnl drog. V noči se je neki avlotaksi z evir razpolago. Treba pa se je činap pri gledališki blagajni. Zelenjadni trg je dobro založ®^ Mariborski zelenjadni trg je zadnje dni precej bogato založen. Preteklo soboto so okoliški kmetje pripeljali na trg 12 vozov in 84 vreč, krompirja, 36 vozcv zelja, 32 vreč čebule in mnogo drugih deželnih pridelkov. Cena krompirja je zaradi slabe letine precej visoka. Merica krompirja velja 9 dinarjev, kilogram pa 1 do 2 dinarja. Zeljne glave prodajajo po 50 par kg ali pa glavo do 3 din. če- bula je po 2 do 3 din kg. je - že precej -manj na trgu in v spodinje po 4 za en dinar- j$ ((, paradižnikov, ki so po 2 do ^ , n'3 ^ če so po-50 par jdo 3 din jd jjj. 1 gu je že več dni tudi precej gobi da i razmeroma drage. Izgleda, -(^s sušijo, ker bodo imele g°^e ‘ ceno. Skrbi in brige tekstilnega delavstva Zaradi industrijske krize so odpovedi in deložacije na dnevnem redu Poročali smo že na kratko, da je zašla tukajšnja tekstilna industrija v težko krizo deloma zaradi pomanjkanja surovin, deloma pa zaradi splošnega gospodarskega zastoja. Seveda gre to na škodo industrije, v glavnem Pa v veliko škodo tekstilnega delavstva. Morda še nikoli ni bilo mariborsko tekstilno delavstvo tako zaskrbljeno, kakor sedaj. Tudi najresnejše mezdne borbe jim aiso zadele toliko skrbi. V tovarnah je omejeno delo na minimum. V neki tovarni delajo že več tednov samo trikrat na teden, v osta lih pa ni mnogo boljše. Če pomislimo, da dobi marsikateri tekstilni delavce, ki ima šestčlansko družino, štirinajstdnevno samo nekaj nad 200 din, potem pač lahko razumemo skrb in trpljenje ubogega mariborskega tekstilnega delavca. Stanovanjske odpovedi in deložacije so zadnje čase dnevni pojav, rubeži vsakdanji spremljevalci delavca. Edina sreča za tekstilnega delavca je še letošnja dobra letina. Poljski pridelki in sadje so letos zelo poceni in- so glavna hrana siromašnega delavca. Izgleda, da bodo morale mestna in okoliške občine letos pri sestavljanju proračunov upoštevati sedanji izredni položaj tekstilnega delavstva in zvišati postavke socialnega skrbstva, saj se J^ Penino g delavec zateči naJ* f‘to tfe g f zlasti v zimskem času. Tod ^ ^ šilo tekstilnega delavstva- pri zagotoviti redno- delo in z zaslužek. Delavske stranov,.; r^r cije naj se pri skupni aj s v problema tekstilnega dela P razlik® £ boru združijo brez - .. , prepričanja in naj zastaV1JoZ sHf^ i' bo omogočen zadosten uXj-ret našo tekstilno industrijo- . mnogo posredovanj Pri podjetnikih, ki bodo moral' lavske težnje po obstanku- i^a-rifaoru dne 10. X. 1939. »V e Č e r n t S« Stran 5. Torpedni sunek v „Ccuraseousa“ Kako je bilo v nemški podmornici, ki je potopila ang eško ladjo za letala (jj- k neroske podmornice, ki je torpe-j|? yettko angleško ladjo za letala ||e °USa bilo direktno zaposleno pri napadu, je steklo v sprednje prostore, da bi pospešili spuščanje broda na dno. Ladja mora namreč čimprej izginiti iz nevarnega kraja, kjer ji prete številni angleški rušilci. Ti so v divjem cik-cak križarjenju hiteli k nam. Podmornica tone vedno globlje, nimamo več časa, misliti na nevarnost. Prizadejali smo sovražniku hud udarec, gotovo smo zadeli veliko vojno ladjo in jo morda celo potopili. Nenadoma je to našo zavest prekinila strašna detonacija, ki ji je sledila vrsta drugih. Vode so se odbijale od sten naše podmornice. Steklenice in steklo na aparatih je popokalo, najbrž strelja sovražnik na nas z vodnimi bombami. Brez diha prisluškujemo, če ni morda voda že vdrla v notranjost. Podmornica tone dalje, proč, proč od sovražnika .:.. -Stroji ne smejo delovai s polno paro, da jih ne čuje nasprotnik. Kajti, če bi nas Angleži našli, bi bili izgubljeni, grob na dnu morja bi postal naše zadnje bivališče. Bombe še vedno eksplodirajo. Po jakosti odmeva sodimo, da sc odmikamo nevarni okolici eksplozivov. Oddahnili smo se! Ni tako enostavno, plavati med dežjem takšnih bomb v objemu mrzlega elementa. Polnoč je že davno minila. Tedaj smo spet začuli delovanje vijaka. Dvignili smo se in opazili, da se bližamo nenevarni ladji, šum njenega vijaka nam koristi, zdaj se ne čuje več naš in mrrno lahko plujemo dalje. Ko smo po 24 urah prejeli po radiu vest od poveljnika podmorniškega ladjevja, da smo odlikovani z železnim križcem, smo vedeli, kakšno delo je izvršila naša podmornica. BERNARD SHAW O ANGLEŽIH Shaw je znan po svojih sarkazmih. O Angležih je veliki škotski mislec napisal: Anglež dela vse iz principa. S teboj se bori iz patriotičnih principov, odira te iz poslovnih principov, zasužnji te iz imperialističnih razlogov, presega te zaradi principa možatosti, zavzema se za svojega kralja iz principov lojanosti oddrobi mu pa glavo iz republikanskih na gibov... HL1NKOV MAVZOLEJ GOTOV V Ružomberku so te dni dozidali Hlin-kov mavzolej, ki b0 stal slovaško vlado 1,500.000 Ks. Notranjost je izdelana iz slovaškega marmorja. Na strehi zgradbe je simbolično postavljen vojaški grob, nad njim je znak slovaškega osvoboje-nja, dvojni tatranski križ. Truplo patra Hlinke bodo prenesli v mavzolej še ta mesec. i®sura mačk •'AZNICE MIŠI SLEDE LE je zabavna, a težka SPRETNOSTI SIAM- živali vedo, kako težko, sko-6 *e dresirati mačko. Mačka §Tr ukazovati, stori le to, kar sa- jfc - terri nioraill° tudi Pustih* ^iv * falska nrav je sama po sebi ^ , m odkriva mnogim še nepo-ari' Pr' zanimivo prinašanje, j^čk. Ta lastnost mačke se 1 ‘vfcč 0lice ,njmii, imajo te ljubke doma- °m’ da so človeku izred‘ ^ sp • ^arsikateri gospodar ali H/m 4vju w,jc Prebudila ponoči, ko ji je ali celoodložila klaSlx ° priučile mačke, meta- noHti in rivalrp Sf in zbudila svoje za- za niiZTw P° P°du in živalce so 1 ter jih prinašale star Največ rakov je v Jugoslaviji v reki Plivi in v Vrbasu, najživahnejše tržišče za rake pa je v Jajou. Od tod izvažajo rake v zahodno Evropo. V pariških hotelih so bosanski raki ena izmed najdražjih zakusk. Rake pošiljajo v Nemčijo in Francijo z letali v zavojih med koprivami tako, da pridejo še sveži na evropska tržišča. Kmetje v neki vasi pri Jajcu nalovijo letno do 10.000 kg rakov. Lov na rake pa lahko začne septembra ter traja do aprila, v vseh tistih mesecih pač, ki vsebujejo črko »r«. Letos je izredno bogat račji blagoslov, vendar so zelo padle tudi cene rakov, kjer jih zaradi nastalih prilik ne morejo izvažati v tujino. Človek, ki lahko vidi svoj hrbet Ne moremo se pritoževati, da je naš be, ki nimajo vratu, kakor je naš. Naša vrat mačehovsko ustvarjen. Priroda mu je odmerila zelo važno mesto. Če nas flamingi in gosi z dolgimi vratovi prekašajo, če so psi in mačke v tem pogledu bolj spretni kakor mi, pa so vendar ri- Pesnik John Dryden je bil oženjen. Zanimal se je vedno le za njige, kaj malo za ženske. Zena se je zaradi tega večkrat pritoževala, toda dosegla ni ničesar. Nekega dne je vsa potrta rekla možu: — Hotela bi biti knjiga, ne pa tvoja žena. Potem bi se saj malo brigal zame. — Da, da, draga moja, morala bi biti koledar! Jaz bi ne bil nič proti temu! je odgovoril pesnik. — Pa zakaj baš koledar? — Ker bi dobil vsako leto drugega!... vretenca se spretno sučejo, njih prožnost in gibčnost sta marsikateremu tehniku v zgled. Vretenca so podaljšek hrbtenice, žile in kite preprezajo vrat. sapnik m goltanec sta spredaj, močno mišičje izpolnjuje ostali del vratu. Pri tolikšni popolnosti vratnih funkcij nam je seveda nemogoče zasukati ga za 360 stopenj. Tembolj presenetljivo je, - da je artist Martin Laurelle s spretnimi vežbami dosegel, da lahko obrne glavo tako, da pogleda po svojem lastnem hrbtu. Ta kačji človek je svoje telo že od mladosti dalje vežtoal, tako da za kratek čas, minuto in ne mnogo več, lahko zasuče glavo za 180 stopenj. Potem mu primanjka sape in mora spet vrniti glavo v prvotno smer. Z rentgenskimi slikami so zdravniki proučili ta velezanimiv primer. DESET BREZUSPEŠNIH POIZKUSOV SAMOMORA V portugalskem mestu Abrantes ob Teji so te dni z umetnim dihanjem obudili k življenju nekega krojača, ki se je v samomorilnem namenu hotel utopit;. Pri tem so ugotovili portugalski listi, da se je ta trdovratni možak skušal že desetič usmrtiti, a mu doslej nikoli ni uspelo. Prvič se je zastrupil, drugič obesil, tretjič ustrelil, četrtič si je prerezal žile, petič si je odprl plin, šestič je skočil na dvorišče, sedmič se je znova zastrupil, osmič spet obesil, devetič v drugič ustrelil, desetič pa je skočil v Tejo. Vsakokrat so ga rešili in mož mora hočeš nočeš živeti dalje. Umrl je Pavel Varslk, bančni ravnatelj, ki se je boril na solunski fronti ter bil odlikovan s Karadjordjevo zvezdo. Dohodke iz prodaje »Mein Kampfa« v Angliji je angleški knjigarnar podaril Rdečemu križu in jih ne bo nakazoval nemškemu kanclerju. Na paradi mladine v Moskvi niso bili povabljeni predstavniki tujih držav, razen Nemčije. Nemška predstavnika sta pozdravila »Internacionalo« po nemških predpisih. 60.000 članov elitnih oddelkov narod-nosocialistične stranke je sedaj v Pragi. Prebivajo v posebno zgrajenih barakah. Bencin dobijo tudi Angleži na karte. Preračunano je, da sme vsak angleški avtomobilist porabiti za 300 km bencina na mesec. »Gospodična, ena sama beseda iz vaših lepih ust, in najsrečnejši človek bom na svetu...« »Idiot!« St«cpoole A LJUBEZEN MORNARJA ERICSSONA ROMAN •ra’1 ceie 7 Pozabil, in ve- %nie ^orai ,5Qevf 8a ie tako dražila, Al ac*0tHa Njegova nevolja Sr'16 . w 1 e in še daleč naprej, 36 tL*n n, Pfišel n- — 'i r da mora biti Časi3-nikier ie n* moKel za S ?pazoval lisičk0> JSh Haprej MkaIoviem potem je i!°raW , ah Je zadušil zvok ■* v? ^ ni*r I’1ačk;TV*la’ v globokem snu kX^\. Ka* 'n lisička se je prižc- kj ŽS'‘ebila §vala, H? I«. “ Psiiel . na slrani; >lsi£ka. z glave in leža- v tfviRni|ana^a mesto v njenem « n ^kazsi ^'avo> ko se je mož K ala V istem trenutku je dekle odprlo oči. še pol dremava je zrla med bazattnimi skalami postavo moža, čigar podoba jo je vse dneve preganjala —- vse od trenutka, ko ga je srečala na cesti in ga ni pozdravita. Gunnarsson ji je prepovedal, kar koli še imeti z Ericssonom, toda ne, da bi ga ne pozdravila iz poslušnosti do očeta. — In zdaj je stal Ericsson tu pred njo, kakor da bi se ne bilo prav nič zgodilo, in preden sc je utegnila vzravnati, je Helgi odskočila, in Ericsson je sedel poleg nje na mahu, njena roka je ležala v njegovih, in preden jo- mogla spregovoriti besedico, se je znašla v njegovem naročju, in 011 je poljubil njena usta, njene lase in njene oči — vse no. da bi spregovoril. Potem sta sedela drug ob drugem na mahu, in med. njima.je sedela Helgi. Lisička ga je bila spoznala in dovolila mu je, da jo je gladil in ščipal za kožušček, ne da bi mu kazala zobe; in zabavala sta sc kakor dva človeka, ki sc poznata od rojstva, toda sta bila dolga, dolga leta lo- čena. Bilo je skoro čudno, to tiho zadovoljstvo njune sreče; po nekaj trenutkih se je zdelo, da nista zaljubljenca, temveč dva dobra tovariša, iki si pripovedujeta, z lisičko med seboj, vse mogoče stvari; drobnarije in nepomembne dogodke zadnjih dni. Kako je šla mimo njega, ne da' bi ga bila pozdravila, ker — ker da, saj ni mogla prav reči, zakaj prav za prav; in kako je misllia, da se mora^ nanj jeziti, ne da bi si mogla tudi najmanj predstaviti, zakaj bi naj bila huda nanj. Pripovedovala mu je o Gudmundsso-nu vso zgodbo, preprosto, ne da bi kaj polepšala, in potem sta odložila Gud-mundssona za vedno na stran in sta govorila o Skarsstodu in o bodočnosti. Vsa bodočnost jc bila iijuna. Bodočnost je eden najmikavnejših darov ljubezni, čeprav je tudi eden najvar-ljivejših; oba sta si jo ogledovala, io obračala na vse strani, dokler ni postala skoro nekaj resničnega. Potem sc jc Švala nenadoma spomnila očeta, in dejala je, da se bo njuni združitvi do skrajnosti upiral. »Še nocoj pojdem k njemu in spregovorim z njim,« pravi ^Ericsson. »Ne, kar zdajle poidem k njemu, in prepričan sem, da ne bo imel s čim ugovarjati, če me bo slišal.« »Ne poznaš ga,« pravi Švala z globokim vzdihom. Ericsson se je zasmejal. »Pa ga vendarle poznam. Dober mož je, toda svojeglav. Nič zato. Tudi pravičen mož je, in če bo videl, da nisem ni-kak nečasten človek, bo že poslušal, kaf mu bom povedal.« Helgi je zapustila prositor med njima ra je začela nemirno begati okoli. Poldne je že davno prešlo, in bila je lačna. Švala je naglo vstala, in drug ob drugem sta šla v dolino, ne da bi skoro spregovorila besedo. Blizu hiše sta se ustavila. »če hočeš zdaj govoriti z njim, potem nikakor ne grem noter,« pravi Švala. »Za hišo pojdem, da nakrmim Helgi. Ti lahko vstopiš spredaj, prav gotovo je doma.« V naslednjem trenutku je Ericsson p» 100.000 — >» »» >> 80.000 — v 60.000 — »> v » 50.000 — » t> » 50.000 — H »» 5,r »2 34.21' 4,638 7.336 110 77.69® 97.039 Kultura Režiserski uspeh Ferda Delaka vZagrebu Naš mladi slovenski režiser Ferdo D e-l a k, znan v Mariboru izza njegovih gostovanj, sedaj član zagrebškega gledališča, je dosegel z režijo Pirandellovega »Henrika IV«. velik uspeh. Skoraj vse kritike so mu priznale, da pomeni ta režija najlepšo afirmacijo njegovega talenta in znanja. Kritik zagrebških »Novosti« piše n. pr. med drugim: »Brez vsake rezerve lahko povemo, da je bila ta vprizoritev po svoji koncepciji na evropski višini. »Henrik IV«. je bil vprizor-jen na način, ki stoji daleč nad šablono ter govori o zreli invencioznosti in velikem talentu režiserja Ferda Delaka. Nočemo zmanjševati vrednosti dosedanjih režij Pirandellovih del, lahko pa trdimo, da je bila ta najboljša od vseh v zagrebškem gledališču. Vidi se, da razpolaga mladi režiser z vsem, kar mora imeti resnični režiser, posebno pa, da je kulturen in da je pokazal poleg instinkta redko znanje in talent. To je še posebno važno za umetnika, ki se na našem odru ni lahko uveljavil, k0 je moral lani režirati de- la, ki niso bila po svoji vrednosti v pravem sorazmerju z njegovimi sposobnostmi. S to režijo se je Delak popolnoma afirmiral in zavzel svoj položaj, ki ni majhen. Vodstvo drame ima odslej še več opravičila za zaupanje, ki ga goji že od vsega začetka za tega serioznega gledališkega delavca. Pri tej predstavi smo opazili mnoge originalne in resnično umetniške scenske efekte, ki so izključno režiserjevi in bi jih tudi Pirandello pozdravil. Posebej je pa treba omeniti tudi Delakove pedagoške sposobnosti, kajti v igri je nastopilo nekaj mladih začetnikov.« Isti kritik hvali tudi igro Janka Rakuše, nekdanjega člana mariborske drame. k. Razstava Mladena Veže v Beogradu. V Beogradu je priredil kolektivno razstavo s 35 deli mladi hrvatski slikar Mladen Veža, absolvent zagrebške akademije. Veža je bil rojen v dalmatinskem Zagorju, iz ljudske šole je odšel na obrtno v Zagrebu in potem na akademijo. Spori Drugo kolo pokalnega prvenstva V nedeljo, 15. I. iu., se bo nadaljevalo pokalno prvenstvo LNP-a za leto 1939-40 « sledečimi tekmami: Železničar—Maribor, Mura—CSK, Celje—Olimp, Hermes—Svoboda, Mars—Moste, Kranj in Amater sta v drugem kulu prosta. Pokalna tekma v Mariboru bo ob 15. na stadionu SK Železničarja, v prijateljski predigri pa tx>sta nastopili juniorski enajstorici Železničarja in Slavije. Punčec premagal Ouista V teniškem prvenstvu Pacifika v Los Angelesu je Punčec v finalu izgubil proli {Jromvichu s 6:4, 0:6, 2:6, 1:6, ki se je tako rcvaužiral za poraz v Davisovem cupu. V polfinalu je Punčec premagal Ouista s 6:4, S : 6, 6:3, 2:6, 6:4, Bromvich pa Riggsa s 6:4, 6:4, 0:6, B:3. Damsko prvenstvo je osvojila Američanka Marble z zmago nad svojo rojakinjo Bondi s 9:7, 6:1, v doublu gospodov sta v finalu Bromvich in Quist premagala svoja rojaka Cra\vforda in Hopmana z rezultatom 4:6, 2 :6, 6:1, 6 :0, ti : 4, pri mešanih parih pa sta Cooke-Fabjan zmagala nad parom IIopman-Marblc s 6:2, 6:8, 6:4. s V nedeljski prvenstveni teknil F. razreda ljubljanske skupine je Hermes v Domžalah premagal Disk s 5:1 (1:1). Sodnik g, Camemik. ZMAGA ZAGREBŠKIH ATLETINJ V BEOGRADU . V damskem atletskem meetingu, ki je bil v nedeljo v Beogradu, so zmagalo, kakor se je pričakovalo, Zagrebčanke v razmerju 37 :34 točkam. Radi deževnega vremena in slabega terena so bili doseženi povprečni rezultati. LIGAM V NEDELJO Radi meddržavne nogometne tekme Jugoslavija—Nemčija bodo ligaši v slovensko-hrvatski ligi prihodnjo nedeljo počivali. Na sporedu vzhodne lige pa so tekme Jugoslavija- Jediustvo in BSK—Bask v Beogradu, Vojvodina— Žak v Novem Sadu, Gradjanski—Zemun v Skoplju, Slavija—Ba-ta v Sarajevu. Vprašanje je soveda, ali ne bodo radi tekme z Nemčijo tudi v vzhodni ligi nekatere igre odpadle. s Prijateljsko nogometno tekmo Mura-Drava je Mura radi neugodnega vremena odpovedala. Zahvala Najprisrčneje se zahvaljujem vsem, ki so mi ob priliki prebridke izgube mojega, nad vse ljubljenega soproga, očeta, gospoda EMILA KRANERJA sodnega svetnika stali ob strani ter mi lajšali bridke ure. . Posebno zahvalo pa izrekam gg. zastopnikom okrožnega sodišča, stanovskim tovarišem za spremstvo na zadnji poti, vsem darovalcem lepega cvetja >>' vencev, ter končno vsem prijateljem in znancem za izkazana sočutje. Maribor dne 10. oktobra 1939. žalujoča žena Pavla in sinček Milko. Učitelj: — Na cesti srečam moža z oslom. Priganjač neusmiljeno pretepa osla. Skočim tja, da preprečim nadaljnje trpinčenje živali. Kaj je to? Matevžek: — Ljubezen do bljižnjega, gospod učitelj... — Milostiva, stanje vašega moža se je tako popravilo, da bo že v bližnjih dneh ozdravel. — Ježeš, kaj pravite! Jaz sem pa ravno včeraj prodala vso njegovo garderobo,.. Bro\vn je poslal znameniti a^-ski tvornici v Detroitu staro P10 škatlo za bencin s pospremnun^r^ — Napravite mi iz te škatle tipe ,.. Cez nekaj dni se je ustavila n* jjS® vem dvorišču elegantna l'nu!zli0 fer je izročil gospodarju p'SID • z naslednjo vsebino: , j£»j ^ Evo vam avtomobila! napravimo z ostankom pločevto^ Darujte za az;?ni MALI OGLASI artf: CENE MALIM OOL.ASOM: V malih otlatib sfdinis^V razume na g0??eselia kuhati nega urada- ‘ A)e|cs» Predstaviti se /m; c. 23-11. GOSPODINJSKO j »»™ "is. *»“’ T4 UPOKCf , ali upokojen*« sprejmem za , ti KoroJJevaJU^^ 5*0ST0^M PRIVATNlO^fe Širite »V* i