Abbonamento postale gruppo 2/50% - Tednik / settimanale - Poste Italiane Spa - Spedizione in abb. postale - 45% - art.2 comma 20/b Legge 562/95 Filiale di Udine - TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA - 33100 Udine - ITALY - cena 1,20 € www.facebook.com/novi.matajur “Il diaul e la gubane”, fiaba e leggenda anche in sloveno Quattro passi nel Pilst, danze resiane a Udine PAGINA 7 PAGINA 9 naš časopis tudi na spletni strani imatai ur p«/ vri rl o vi cLp nnLriaiinp ^ tednik Slovencev videnske pokrajine št. 5 (1882) Čedad, sreda, 4. februarja 2015 Zbuogam, Aldo, an bohloni “Nikoli ne umre jezik pesnika,” mi je napisu parjateu iz Posočja, potle ki je zaviedu, de nas je Aldo Klodič zapustu. Biu je odgovor na mojo mi-seu, de nas je zapustila adna od duš naše slovienske kulture, pa tudi človek, ki s puno konkretnimi stvarmi v cielim njega življenju nas je naučiu, de je beneški slovienski jezik velika bogatija an de ga ne smiemo zgubit. Parjateu ima pru, pa njega besiede so samuo an part tistega, kar je ries. Vse naše besiede so, v telim trenutku, samuo an part vsegà, besiede, ki na znajo an na morejo poviedat, kaj je vse tiste, kar smo zgubil sadà, ki Alda nie vič. Lahko pa besiede povedo tiste, kar nam je ostalo. Zadnji krat, ki smo intervjuval Alda, na žalost samuo po mailu, je bluo na začetku november-ja, malo pred zadnjim Sej-mam. “Čujem, de Senjam Beneške piesmi, ki je biu ‘pomlad’ niekega začetka, je do-zoreu njega sadje an sada bi bluo trieba zaries mu dat an novi zagon an nove cilje,” nam je tist krat poviedu. Aldo nie prosu, pa je poviedu vsiem močnuo na glas (čepru z velikim spoštovanjem do druzega, zak tist je biu njega značaj, njega narava), de smo želiel mi sami naše rože sadit. Je pa tudi vidu, de vart, beneški vart, ima potriebo novih moči, tudi novih izzivu. Vse druge reči, an jih je puno, vse tiste, kar je Aldo na-redu za branit ne samuo ideje pa tudi ljudi, ki so se boril za sloviensko kulturo tle par nas, na morejo ostat samuo an spomin, an tudi ne samuo kiek, ki nas je podučiu. Muore bit vsakdanji trud vsieh nas. Samuo takuo bo manj težkuo iti napri brez Alda. (m.o.) TUTTI GLI APPUNTAMENTI D> stran _ pagina 9 Odslej uradno tudi Pokrajina Videm in Provinz Udine In Provincia centrodestra contro Postregna Con un ordine del giorno approvato a maggioranza, il Consiglio provinciale di Udine “stigmatizza” il comportamento del sindaco Luca Postregna che il 10 gennaio ha postato sul suo profilo personale di facebook la canzone di Giorgio Gaber ‘Io non mi sento italiano’, invitandolo a presentare “formali ed ufficiali scuse ai propri concittadini durante la prossima seduta del consiglio comunale” di Stre-gna. Nello stesso ordine del giorno, discusso nella seduta dello scorso 30 gennaio, si stigmatizza anche il comportamento dei gestori del rifugio Dom na Matajure dove nei primi giorni dell'anno era stata affissa la bandiera slovena. L'invito, in questo caso, è quello di “esporre, prima di ogni altro vessillo, il Tricolore”. L’ordine del giorno è stato presentato dal capogruppo di Forza Italia Renato Carlanto-ni che ne ha illustrato i contenuti. Non ai consiglieri del Partito Democratico che hanno abbandonato l'aula di Palazzo Belgrado prima della discussione. leggi a pagina 2 Uradno ime Pokrajine Videm bo odslej štirijezično. Pokrajinski svet je namreč 30. januarja odobril resolucijo, ki jo je predlagal slovenski pokrajinski svetnik iz Spetra Fabrizio Dorbolò (Sel). Italijanskemu in furlanskemu nazivu bodo torej dodali še slovenskega Pokrajina Videm in nemškega Provinz Udine, v znak spoštovanja do vseh jezikov, ki se govorijo na pokrajinskem ozemlju. Uvedbo štirijezičnega imena za Pokrajino Videm je podprlo 24 pokrajinskih svetnikov. beri na 3. strani ‘Brez mej ■ Una storia di confine’ a Trento W Trinkov koledar in njegova velika družina Publikacijo so predstavili v Slovenskem kulturnem domu v Špetru Velika družina soustvarjalcev in prijateljev Trinkovega koledarja seje v četrtek, 29. januarja, zbrala v Slovenskem kulturnem domu v Špetru, kjer so urednica Lucia Trusgnach, predsednik KD Ivan Trinko Miha Obit in številni izmed avtorjev besedil predstavili letošnjo publikacijo. Priljubljeni koledar, ki ga od leta 1991 izdaja KD Ivan Trinko, je z leti postal pomembno sredstvo medsebojnega spoznavanja in sodelovanja ter način za širjenje vedenja o jezikovnih različicah, ki se uporabljajo v vidensld pokrajini. V tem dolgem obdobju je svoja besedila v Trinko-vem koledarju objavilo že več kot tristo avtorjev z obeh strani meje. beri na 5. strani »Brez mej - una storia di confine« è il titolo del documentario proiettato anche al Trento Film Festival che presenta la sfida di Alan Ce-cutti, un giovane che ha lasciato un lavoro sicuro per aprire un agriturismo in un paese di montagna come Prosnid. leggi a pagina 8 Na turističnem sejmu v Ljubljani vabilo Med protagonisti tu Stojnico Inštituta za slovensko kulturo je obiskal tudi minister Gorazd Žmavc Med protagonisti turističnega sejma Alpe-Adria Turizem in prosti čas, ki je bil konec januarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bil, kot je postalo v zadnjih letih že navada, med protagonisti tudi Inštitut za slovensko kulturo iz Špetra. Lepote in zanimivosti Nadiških, Terskih dolin in Rezije je obiskovalcem sejma predstavljala ravnateljica Inštituta Marina Cernetig. Sejem Alpe-Adria Turizem in prosti čas je uradno otvoril minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, ki je prišel de- cembra lani na obisk v vidensko pokrajino, da bi spoznal našo stvarnost. beri na 4. strani r n Prav tako “Mattarella zaradi svoje osebne zgodovine ne pozna slovenske manjšine, tako kot jo je poznal Napolitano, ki je zelo zaslužen tudi za okrepitev odnosov s Slovenijo.” Slovenska poslanka Tamara Blazina o izvolitvi novega predsednika Republike Italije I * dalla prima “Riteniamo che questo argomento non sia di competenza di questo Consiglio: riguarda fatti che non hanno nulla a che fare con la Provincia e coinvolgono persone che non hanno qui la facoltà di spiegare le proprie ragioni” ha motivato il consigliere Pd Erica Gonano. L’ordine del giorno è stato quindi approvato con i voti favorevoli dei consiglieri di Forza Italia, Udc, Lega Nord (ad esclusione degli astenuti Barberio e Bordin) e dal consigliere de La destra-Fratelli d'Italia. Contrari invece Federico Simeoni del Front furlan e Fabrizio Dorbolò di Sei. “Il sindaco di Stre-gna non ha fatto alcun errore - ha spiegato Simeoni -, tutti dovremmo sapere che c'è una bella differenza tra cittadinanza e nazionalità. L'errore di Postregna, semmai, è stato giustificarsi spiegando che il titolo della canzone era stato strumentalmente estrapolato dal contesto. A mio parere avrebbe fatto meglio a dire che è cittadino italiano ma di nazionalità slovena. Ordini del Approvato l’ordine del giorno che “stigmatizza” il post del sindaco con una canzone di Gaber In Provincia il centrodestra contro Luca Postregna Il sindaco: “Risponderò in consiglio” Secondo e terzo punto all’ordine del giorno: interpellanze a proposito delle dichiarazioni del sindaco sui mezzi di comunicazione, mozione di richiesta di dimissioni del sindaco. Così la minoranza guidata dall’ex primo cittadino Mauro Veneto porta l’ormai famosa vicenda ‘Io non mi sento italiano’ all’attenzione dell’assemblea consiliare che si riunirà giovedì 5 febbraio alle 9 del mattino. Interpellato sull’ordine del giorno approvato la scorsa settimana in Provincia, di cui riferiamo in questa pagina, Luca Postregna rimanda alla risposta data ad una interrogazione dall’assessore regionale Torrenti in consiglio regionale (“L’auspicio è che tutti gli esponenti politici del territorio, dal sindaco di Stregna ai consiglieri comunali, provinciali e regionali, superino il clima di tensione e scontro sui temi della minoranza slovena che attualmente si registra”) e a quanto riferirà giovedì proprio in sede di consiglio comunale. giorno come questi servono solo ad esasperare il clima delle valli del Natisone che hanno vissuto per secoli in autonomia cosa che l'Italia non ha saputo valorizzare quando ha occupato quelle terre. Oggi sarebbe invece necessario che i due nazionalismi (italiano e sloveno) di quel territorio mettessero da parte i toni più accesi per affrontare i reali problemi della zona”. “Quest'ordine del giorno - ha poi ripreso Dorbolò - non è altro che la strumentalizzazione di due polemiche sterili con cui la destra mostra il suo lato peggiore e più intollerante. È inaccettabile che in quest'aula si metta sotto processo un sindaco la cui presunta colpa sa- rebbe quella di aver pubblicato su facebook una canzone che si intitola “Io non sono italiano” e che dice “ma per fortuna o purtroppo lo sono”. Leggendo il testo dell’ordine del giorno tornano in mente le demonizzazioni della destra nei confronti di tutto ciò che è sloveno e che tanto male hanno fatto in passato alla fascia confinaria della Provincia di Udine. Toni che evidentemente non sono stati affatto accantonati nonostante le condizioni politiche oggi consentano una convivenza pacifica fra italiani e sloveni anche nei nostri territori.” Nota curiosa, tra le motivazioni per la stigmatizazione del comportamento di Postregna, nella mozione si cita anche un’intervista rilasciata dal sindaco di Stregna al Gazzettino a seguito delle polemiche sulla canzone di Gaber. In quell'occasione, si legge nel testo, “Postregna ha affermato di lavorare per la minoranza slovena e per gli italiani, espressione che pare essere in contrasto con la funzione istituzionale ricoperta”. Kaj se dogaja v Sloveniji Uincontro a San Pietro con gli operatori ed amministratori locali Da aprile 28 pacchetti turistici per Valli del Natisone e del Torre Ventotto pacchetti turistici incentrati sul territorio delle Valli del Natisone e del Torre. È il risultato di un’iniziativa promossa dalla Torre Natisone Gal attraverso un bando vinto dalla società udinese Domino, a cui è stato affidato il compito di promuovere turisticamente il nostro territorio. Con l’appoggio da una parte di un’agenzia turistica cividalese, la Mitteltur, e dall’altro della Pro loco Nediške doline, sono state individuate sette risorse, che vanno da quella enogastronomica a quelle naturali, dagli eventi culturali e folkloristici all’artigianato locale (quest’ultimo, chiamato ‘Botteghe aperte’, coinvolge le attività artigianali che apriranno le proprie porte ai turisti). Per ognuna delle risorse sono stati organizzati quattro pacchetti turistici da un giorno, due giorni o una settimana. Di recente a San Pietro al Natisone i responsabili hanno illustrato il progetto agli amministratori ed operatori locali. I pacchetti turistici saranno attivi da aprile sino all’autunno e verranno pubblicizzati in fiere e workshops nazionali ed internazionali. Eno leto po žledolomu še vedno odpravljajo posledice Konec tedna je minilo eno leto, odkar je skoraj vso Slovenijo (in tudi nekatere naše kraje v dolinah) zajel ledeni oklep. Dolgotrajni izpad električne energije ter prekinjene telekomunikacijske in prometne poti so nekatera območja praktično dalj časa odrezala od sveta, škoda, ki jo je povzročil žledolom, pa je bila katastrofalna. Kot poroča Slovenska tiskovna agencija, pa po dvanajstih mesecih posledice najhujše ujme, kije prizadela Slovenijo, še odpravljajo. Skupna vrednost škode je znašala kar 429 milijonov evrov, skoraj polovica pa je nastala v gozdovih in na gozdnih cestah. Poškodovanih je bilo približno devet milijonov kubičnih metrov lesa oziroma 25 milijonov dreves. Na Zavodu za gozdove Slovenije so do zdaj posekali 38 odstotkov poškodovanega lesa (3,5 milijona kubičnih metrov). Ena od težav pri sanaciji pa so bile tudi nesreče v gozdovih; lani je pri delu v gozdu umrlo 21 ljudi, s čimer je bil izenačen črni rekord iz leta 2011. Največ nesreč seje zgodilo na območjih, kjer je bil žled najbolj intenziven. Zaradi žledoloma je padla tudi cena lesa. Manj kakovostni je bil tudi za 30 odstotkov cenejši, kakovostnejši pa za 15 do 20 odstotkov. Na elektroenergetski infrastrukturi je bilo škode za 80,5 milijona evrov, na več deset milijonov evrov je bila ocenjena tudi škoda v gospodarstvu, na železniški infrastrukturi in vodotokih. Za več milijonov evrov škode je bilo na nepremičninah, državnih cestah in kulturni dediščini. Se posebno hudo so jo odnesle Slovenske železni- ce, predvsem na primorskem odseku Pivka-Borovni-ca. Za njeno sanacijo so lani namenih 15 milijonov evrov, letos bo potrebnih še dodatnih 23 milijonov. Kot so za STA povedali na Slovenskih železnicah, je od novembra vozno omrežje sanirano na celotnem odseku med Koprom oziroma Sežano in Logatcem. Izjema je le železniška postaja Logatec. Vlak med Ljubljano in Sežano tako še vedno ne vozi oziroma ga nadomeščajo z avtobusi. Ogromna je bila tudi škoda na elektroomrežju. Eles je saniral 52 kilometrov teh poti, ki so ključnega pomena za obratovanje elektroenergetskega sistema Slovenije. V petih slovenskih elektrodistribucijskih podjetjih medtem sanacija še vedno poteka. V Elektru Ljubljana so zdaj za vse odjemalce zagotovili normalno preskrbo z električno energijo, vendar so dokončno sanirali približno 70 odstotkov poškodovanega omrežja, celotnega pa naj bi do sredine leta 2016. Na območju Elektra Primorska so večji del sanacije zaključili do konca lanskega leta, del obnove na nizkonapetostnem omrežju naj bi končali spomladi. Žled je poškodoval kar desetino napajalnega nadzemnega omrežja. V Elektru Maribor so odpravili 90 odstotkov vseh škod, preostanek naj bi v prvi polovici letošnjega leta. V Elektru Celje so že sanirali 92 odstotkov srednjena-petostnega in 75 odstotkov nizkonapetostnega omrežja. Ostali so predvsem objekti, kjer so se odločili za posodobitev omrežja in pripravljajo projektno dokumentacijo. Dela se bodo nadaljevala do konca leta. V Elektru Gorenjska je žled poškodoval 100 kilometrov in popolnoma uničil približno 22 kilometrov daljno-vodnih povezav. Dobršen del sanacije so že opravili, vse uničene daljnovode pa zdaj nameščajo pod zemljo, kjer imajo že več kot 60 odstotkov omrežja. kratke.si Posočje, distrutto vicino a Kobarid uno dei luoghi naturali più adatti alla riproduzione della trota E un danno di entità incalcolabile quello provocato al letto dell’Isonzo nei pressi di Kobarid da una ditta che, durante i lavori di risanamento, ha distrutto uno dei pochi luoghi naturali in cui la trota depone le suo uova. Si tratta di un habitat protetto come Sito di interesse comunitario nell’ambito del progetto Natura 2000. Insieme al luogo di riproduzione sono stati soppressi almeno 50 mila piccoli esemplari della trota autoctona dellTsonzo. Il WWF ha già informato della questione la Commissione Europea ed ha scritto al ministro per l’ambiente sloveno Irena Majcen. Assestamento del bilancio sloveno, aumento degli investimenti del 30% Il governo di Cerar ha approvato l’assestamento di bilancio per il 2015 che dovrà essere ancora discusso in parlamento. Rispetto alle previsioni di bilancio le entrate sono minori (dovute soprattutto ai mancati ricavi della tassa sugli immobili), mentre le uscite aumentano. Sono previsti soprattutto maggiori investimenti (+30%), risparmi minori anche nel rapporto con i Comuni. La Slovenia ha deciso di anticipare i fondi che dovrebbero arrivare nei prossimi anni per i progetti europei approvati. Il deficit reale (calcolato con la metodologia europea) ammonterà al 2,89% del Pii (3,62% quello non ricalcolato). Casse fiscali online per recuperare dal “nero” da 50 a 100 milioni di euro all’anno Potrebbe entrare in vigore con il 1. gennaio 2016 l’obbligo di utilizzare casse fiscali online per circa 80 mila fornitori di sevizi e merce. La direttiva, che fa parte delle strategie del governo per contrastare l’evasione, dovrebbe garantire un maggiore controllo sui pagamenti in contanti e con varie carte. Secondo il gruppo di lavoro, per le casse statali dovrebbe arrivare con questa misura un beneficio che ammonta da 50 a 100 milioni di euro all’anno. Lo stesso sistema viene utilizzato dalla Croazia, mentre in Italia ed in altri 14 paesi si usa il metodo classico. Un francobollo speciale per i 150 anni dalla nascita dell’architetto Maks Fabiani H 2015 è l’anno di Maks Fabiani, architetto sloveno nato sul Carso ed uno dei massimi esponenti dell’architettura centroeuropea. In occasione del 150. anniversario della nascita dell’architetto, che annovera tra le sue opere principali anche il Narodni dom di Trieste, le Poste slovene hanno fatto preparare un francobollo speciale. Stampato in 50 mila copie sarà in vendita fino al 30 gennaio del 2016. Sul francobollo è raffigurata l’effigie dell’architetto combinata con il complesso Mladika (progettato però da Koch) a Ljubljana, sede ora del Ministero degli Esteri, simbolo della sovranità slovena. 3 Stirijezično ime, odslej uradno tudi Pokrajina Videm in Provinz Udin Sprejeta resolucija, ki jo je predstavil Fabrizio Dorbolò (Sel) Špetrski pokrajinski svetnik stranke Sel Fabrizio Dorbolò je dosegel, da bo uradni naziv Pokrajine štirijezičen Pokrajine, postopoma pa ga bodo namestili tudi na table raznih pokrajinskih uradov in izdelali novo glavo za uradni papir, da bo vse pripravljeno, ko bodo morali tiskati novega. Odobrena resolucija pokrajinsko upravo tudi obvezuje, da uredi vprašanje vidne dvojezičnosti oziroma dvo- ali večjezičnih tabel tam, kjer tega še ni naredila, in poskrbi torej za to, da bodo napisi na krajevnih tablah in smerokazih tudi v manjšinskih jezikih, ki se govorijo na tistem območju. s prve strani Proti uvedbi štirijezičnega imena za Pokrajino je bil samo predstavnik stranke La Destra - Fratelli d'Italia (Marzio Giau), trije svetniki, Pietro Dri in Andrea Premoselli stranke Naprej Italija ter Stefano Marmai (UDC), so se vzdržali. Novo ime bodo skušali čim prej izpostaviti na pokrajinskem sedežu v središču Vidna, Palači Belgrado, na vhodu katere je zdaj prisotno ime samo v italijanščini in furlanščini. Štirijezični naziv bo objavljen tudi na uradni spletni strani Pietro Fontanini v pismu Torrentiju: “Več sredstev za večjezične table” Predsednik Pokrajine Videm Pietro Fontanini ni zadovoljen s porazdelitvijo sredstev, ki jih letno daje na razpolago zakon za zaščito jezikovnih manjšin 482/99. Za leto 2013 namreč niso namenili nič sredstev turistični signalizaciji, zaradi česar Pokrajina ne more nadaljevati s projektom, v okviru katerega od leta 2005 preureja table na pokrajinskem območju. Predsednik Fontanini je zato, tako piše v tiskovnem sporočilu, pisal deželnemu odborniku Gianniju Torrentiju in prosil Deželo za finančno pomoč. »To je pomemben projekt, s katerim je Pokrajina z investicijo 120.000 evrov že postavila 600 novih tabel (od skupnih 1000) pri turističnih zanimivostih. Na novih tablah so trijezični napisi: v italijanščini, angleščini in manjšinskem jeziku (v furlanščini, slovenščini ali nemščini, glede na jezikovno značilnost teritorija, kjer so table postavljene). To predstavlja odličen način turistične promocije in vrednotenja jezikovnih manjšin; zato je potrebno, da se projekt zaključi,« piše Fontanini v pismu Torrentiju. Pokrajina Videm namerava projekt nadaljevati s preureditvijo dodatnih 200 tabel, s stroški, ki bodo znašali približno 24.000 evrov. Projekt je bil v prejšnjih letih izveden prav s sredstvi iz zakona 482/99, ki pa so bila, za leto 2013, dodeljena izključno za delovanje jezikovnih uradov za furlanščino in nemščino. Predsednik Pokrajine Videm je prepričan, da to ni pravi način porazdelitve državnih prispevkov. Ti bi morali biti po njegovem mnenju namenjeni tudi za pobude, ki prispevajo k promociji teritorija, kot so turistične večjezične table. Glede dodelitve sredstev predsednik trdi, da morajo biti državna sredstva iz zakona 482/99 porazdeljena, kot je najbolj primerno za zaščito jezikovnih manjšin, piše v tiskovnem sporočilu. Progetto FARmEAT per far crescere le aziende Jessica Martinig ha presentato l’indagine della Kmečka zveza Incrementare il numero dei capi allevati nelle piccole aziende della fascia confinaria delle province di Udine e Gorizia che producono carne, seguendo un rigoroso protocollo che garantisca la sostenibilità ambientale, il rispetto della biodiversità e (quindi) la qualità del prodotto. Questo l'obiettivo del programma trasfrontaliero FARmEAT “ispirato” dalla Kmečka zveza/Associazione agricoltori della Provincia di Udine. Il progetto, giunto alla fase di attuazione già il 1. dicembre 2014, è stato al centro di un convegno tenutosi alla fiera di Udine in occasione di Agriest lo scorso 24 gennaio, con la partecipazione, tra gli altri, del ministro sloveno per l'agricoltura Dejan Zidan. In quell'occasione la dottoressa Jessica Martinig, collaboratrice della Kmečka zveza, ha presentato l'ampio lavoro di ricerca sul campo curato dalla stes- sa associazione riguardo lo stato delle aziende della fascia confinaria. In un primo momento, ha spiegato la stessa Martinig, il progetto era stato pensato in modo da ricomprendere solo i territori delle valli del Natisone e del Torre insieme ai comuni in cui operavano aziende di iscritti all'associazione. Visto l'interesse e le potenzialità di sviluppo, l'area è stata in seguito estesa a tutta la fascia confinaria delle province di Udine e Go- Qui a sinistra la dottoressa Martinig durante il convegno organizzato dalla Kmečka zveza nell’ambito di Agriest rizia (39 comuni in tutto), ma è dalla prima zona più ristretta che è stato estratto il campione (52 aziende) su cui è stata eseguita l'indagine. E emerso, in particolare, che 26 aziende su 52 utilizzavano alimenti Ogm. Queste verrebbero escluse dal progetto. Il protocollo di intesa fra tutti i partner infatti - ha spiegato Martinig - prevede che le aziende che aderiscono debbano avere la disponibilità di pascoli e spazi esterni, debbano usare alimenti che almeno per il 40 per cento siano prodotti dalla stessa azienda e per il 75 per cento nell'area FARmEAT (il restante 25 per cento in Fvg, Slovenia o Carinzia). E, argomento di un acceso dibattito in regione, non si possono usare alimenti Ogm. Infine, la macellazione e la preparazione della carne (che sarà poi ven- duta anche direttamente dalle aziende) dovranno avvenire al macello di Tolmino in collaborazione con la Kmetijska zadruga (Cooperativa agricola) della città della valle dellTsonzo. Nell'area estesa in cui poi alla fine è stato avviato il progetto - è emerso sempre nella ricerca della Kmečka zveza - operano oggi 252 aziende di cui 93 (il 36,9 per cento) orientate alla produzione di carne e 59 a produzione mista (latte e carne). Tra questi allevamenti ben 148 (il 53,73 per cento) presentano dimensioni molto ridotte e allevano un numero di capi compreso fra 1 e 9. Di qui quindi l'obiettivo di incrementare le dimensioni delle aziende grazie al valore del marchio FARmEAT. Obiettivo che - ha spiegato Martinig - coincide anche con quello degli allevatori. Vabilo v Benečijo in Rezijo na turističnem sejmu v Ljubljani Inštitut za slovensko kulturo prisoten s svojo stojnico s prve strani Med svojim otvoritvenim nagovorom je prisotne pozval, naj obiščejo tudi kraje izven Slovenije, kjer živi slovenska manjšina: »Ko se boste sprehajali med stojnicami slovenskih ponudnikov, ne pozabite, da se Slovenija ne konča na njenih mejah. Tržaška, Goriška, Benečija, Rezija, Kanalska dolina, Koroška - Ziljska dolina, avstrijska Štajerska, Porabje, Istra, Kvarner, Gorski Kotar, Medžimuije - vse to so področja, kjer živijo in ustvarjajo avtohtoni Slovenci, s slovenskim jezikom, kulturo in imeni. Projekt (Ne)znano zamejstvo vas bo popeljal skozi te čudovite, zanimive in premalo znane kraje, ki jih seveda v raziskovanju Slovenije brez meja preprosto ne smete več izpustiti. Danes meja ni več. Združuje nas skupna evropska družina, skupni kulturni prostor in skupno, tudi gospodarsko in turistično sodelovanje. Odkrivajmo naše zamejstvo! Naj ne bo več neznano, ampak povezano z matično domovino, predvsem pa vedno prisotno v naših srcih, glavah, razmišljanjih in - popotovanjih«. Sodelovanje na sejmu v Ljubljani, ki velja za osrednji turistični dogodek regije Alpe-Jadran in na katerem se je predstavilo 330 turističnih ponudnikov iz 12 držav, je za Inštitut za slo- vensko kulturo vedno lepa priložnost za navezovanje stikov s potencialnimi obiskovalci, naj bodo to zasebniki, društva ah turistične agencije. “Letos je bila naša stojnica na žalost v nekoliko bolj odročnem kra- ju, kljub vsemu pa upam, da se bo kdo od obiskovalcev, s katerimi sem govorila, odločil za potovanje ah izlet v naše kraje. Ena skupina se je že oglasila in sem se z njimi dogovorila za izlet 28. februarja. Sicer pa sem opazila, da Rezija takoj privabi ljudi, ker zanjo vejo, novost pa je za obiskovalce predstavljalo Slovensko multimedialno okno v Špetru ter muzeji in zasebne zbirke, ki smo jih in jih še urejamo v okviru projekta ZborZbirk, ki so pomembna pridobitev za naše kraje”, je povedala ravnateljica Inštituta za slovensko kulturo Marina Cernetig. ISK je bil poleg organizacije Turismo FVG tudi edina ustanova iz naše dežele, ki je sodelovala na ljubljanskem sejmu. Ravnateljici Inštituta so kot vsako leto pomagale tudi mlade Benečanke, ki študirajo v Ljubljani. “Posebna zahvala naj gre Ilarii Ciccone, ki je zadnji dan sama poskrbela za našo stojnico,” je dodala Marina Cernetig in ob koncu še poudarila potrebo po profesionalni ustanovi, ki bi skrbela za turistični razvoj, koordinirala dejavnosti in skrbela tudi za sprejemanje gostov in sodelovala z razpršenim hotelom. “Mogoče bi lahko to dosegli s sredstvi, ki jih za družbeno-gospodarski razvoj krajev v videnski pokrajini, kjer živi slovenska manjšina, daje na razpolago zaščitni zakon,” se je glasil predlog ravnateljice Inštituta za slovensko kulturo. La Questura sullo svolgimento delle manifestazioni per il carnevale Con un decreto dello scorso 2 febbraio la Questura di Udine ha dato alcune indicazioni riguardo lo svolgimento delle manifestazioni legate al carnevale nella nostra provincia “allo scopo di prevenire situazioni che potrebbero arrecare danno, molestia o disturbo alle persone.” La Questura consente l’uso di maschere nei luoghi aperti al pubblico ma “è fatto obbligo di togliersi la maschera ad ogni invito degli ufficiali ed agenti della Forza pubblica, è vietato alle persone mascherate di portare, anche se munite di regolare licenza, armi, bastoni, mazze, manganelli ed altri oggetti che possano arrecare danno, offesa molestia o disturbo alle persone” ed è vietato “gettare o spargere addosso o sul volto delle persone materie imbrattanti e pericolose e polveri coloranti, versare o spruzzare addosso o sul volto delle persone, mediante spray ed altri mezzi, liquidi di ogni genere, vernici o sostanze coloranti.” I contravventori, avverte la Questura, saranno puniti con una sanzione amministrativa che va da 10 a 103 euro. Un corso per guide turistiche A marzo inizierà all’Enaip di Trieste e a Pasian di Prato Sono aperte le iscrizioni per il corso di Guida turistica che si svolgerà presso l’ENAIP FVG (nella sede di Trieste e Pasian di Prato, a seconda della provenienza dei partecipanti). Il corso si svilupperà in orario tardo pomeridiano-serale in complessive 450 ore (300 ore d'aula, 150 ore di uscite) con un impegno settimanale da definire. L'inizio dell'attività è previsto nel mese di marzo. La frequenza al corso (almeno il 70% delle ore) è requisito indispensabile per l'esame di abilitazione che sarà bandito dalla Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia. L'iscrizione prevede una quota di 500 € (solo se ammessi al corso). Le domande di iscrizione (su apposita modulistica e corredate di curriculum vitae in formato europeo completo di foto formato tessera) vanno inviate a mezzo raccomandata A/R o consegnate a mano presso l'ENAIP di Trieste entro e non oltre il 16 febbraio. La partecipazione al corso è subordinata al superamento di una selezione orale che si terrà dal 23 al 27 febbraio. Saranno ammessi massimo 25 allievi. In caso di un numero insufficiente di iscritti o di selezionati, si aprirà immediatamente una nuova fase di iscrizione e di selezione. Questi gli argomenti principali su cui verterà la selezione: lingue straniere, storia del FVG, storia dell’arte del FVG, letteratura del FVG, geografia ed economia del FVG, enogastronomia e folklore del FVG. Per maggiori informazioni rivolgersi alla segreteria ENAIP FVG di Trieste, Via delllstria 57, 34137 Trieste, tel. 040 378 888 8, e-mail trieste@enaip.fvg.it. Referente: Paola Catalano, p.ca-talano@enaip.fvg.it IL MATAJUR E LA SUA GENTE | Giuseppe Osgnach Joško Generalmente, i genitori che desideravano imporre ai figli nomi slavi venivano sconsigliati in detti uffici o ne veniva semplicemente rifiutata la registrazione. Così, accadeva che ‘Cvetko’ diventasse Fiorello, ‘Vojko’ Guerrino, oppure affibbiavano nomi come Romilda, Gildo, Ersilia, ecc. In ogni caso, allo straniero che visita queste località fa una strana impressione leggere sull’insegna di negozi, osterie, officine, purissimi cognomi sloveni seguiti da nomi italiani. Qualche esempio: Bledig Pasquale, Trusgnach Aldo, Primosig Pio. I cognomi e la toponomastica sono sloveni, il che conferma che l’etnia è sempre stata slovena. I cognomi, però, vengono trascritti con ortografia italiana: Bledig per Bledič, Trusgnach per Trušnjak... ma ‘ad usum’ degli italiani, in quanto la gente del luogo li pronuncia alla slovena, comunque. Il nome del mio paese è Ošnjč ed in loco si pronuncia Osnjè. Non so quando l’abbiano ribattezzato in Osgnetto. Peggiore è il caso della chiesa e del paese di Podutana, che noi chiamiamo anche Purutana e che si trova sotto il paese di Uta-na. Ebbene, chissà perché, lo hanno denominato San Leonardo. Il nome del patrono della chiesa, Sv. Ljenart, è stato adottato ad indicare insieme la chiesa ed il paese. Ma l’abitante del luogo dirà sempre: “Vado a messa a San Leonardo (k Svetemu Ljenar-tu) e per affari a Podutana.” Non ho mai udito nessuno esprimersi in modo diverso. Come si nota, questa denominazione amministrativa non è servita proprio a nulla, benché abbia più di cent’anni. Soffermiamoci sulla denominazione del paese di Hrastovje, in italiano Crostù. È una denominazione strana... Che connessione può esserci mai fra Crostù e Hrastovje? Non credo che il termine Crostù abbia alcun significato: Hrastovje ce l’ha e lo conosciamo (deriva dalla quercia, in sloveno ‘hrast’). Do-v’è il buon senso? Ridicolo è il nome Crostù e di ridicolo si sono coperti tutti coloro che l’hanno inventato. Tutto ciò è stato fatto con estrema leggerezza, senza alcuna partecipazione, senza onestà e calpestando la verità. C’è in tutto questo una passione arida e cupida per una terra considerata di con- quista e l’espressione di un potere egoistico e dispotico. Più o meno, tutti i nostri paesi hanno vissuto la stessa sorte, vedendo cambiare continuamente il nome ora di questo, ora di quel villaggio. Lo straniero non aveva bisogno né di padrino, né di protettore, faceva sempre tutto a suo arbitrio senza mai chiedere il parere della gente, tanto meno la sua collaborazione. Non aveva esitato a compiere quel crimine perpetrato contro la popolazione, quando fu posta davanti al plebiscito. Vero è che la nostra piccola patria è rimasta fedele alla propria lingua anche dopo il plebiscito che la destinava all’Italia. Ciò è dimostrato, tra gli altri, dal documento bilingue di felicitazioni che i sindaci dei comuni della Slavia inviarono ai novelli sposi Vittorio Emanuele III di Savoia ed Elena Petrovič Njegoš del Montenegro. (27 - continua) GIUSEPPE OSGNACH-JOŠKO 'imajur a dente kultura Sergij Lipovec Igor Tuta Jože Sušmelj Trinkov koledar, na dan že nove ideje za bodočnost v Publikacijo so predstavili v Slovenskem kulturnem domu v Spetru Jožica Stergar s prve strani “Trinkov koledar je kot neka črta, povezovalna nit, ki ima svoje korenine v preteklosti, se nanaša na sedanjo realnost naše skupnosti, zna pa gledati tudi naprej s tem, da išče nove tematike, druge vezi in druge ljudi, ki nam pomagajo spoznati, poleg naše, tudi širšo realnost okoli nas. V koledarju beremo o življenju, o zgodovini, o ljudskih navadah o posebnosti naše kulture, o ljudeh, malih in velikih, o kulturnih društvih in organizacijah, ki bogatijo našo slovensko stvarnost in gradijo naš skupni slovenski prostor,” je na predstavitvi v Špetru po uvodnem pozdravu predsednika društva Mihe Obita in glasbenih točkah mladih gojencev špetrske Glasbene matice povedala urednica Lucia Trus-gnach. Letošnji koledar vsebuje 36 prispevkov, ustvarjanju koledarja pa se je tradicionalnim pridružilo še dodatnih enajst novih avtorjev. Kot je bilo slišati v Špetru, vsi z veseljem sodelujejo pri pripravi koledarja, na dan pa so prišle že tudi nekatere ideje za naslednji Trinkov koledar, kot na primer prispevek ob 150-letnici plebiscita in o delu Salvatoreja Venosija v Kanalski dolini ob 20-letnici njegove smrti. Kar zadeva letošnjo publikacijo, naj povemo, da je uvod v koledar tokrat razmišljanje Jole Namor o upravljanju našega teritorija. V prispevku obravnava SMO, številne evropske projekte, delovanje Kmečke zveze in bogato delovanje Slovencev videnske pokrajine na kulturnem področju. Prvi sklop besedil, ki sledi koledarskemu delu, je nato posvečen različnim zgodovinskim tematikam oziroma dogodkom, ki so za- znamovali ta obmejni prostor. Bralci bodo lahko na primer izvedeli marsikaj o beneškem glasilu Matajur in istoimenski partizanski tehniki, spoznali kakšne težave so imeli Benečani, ki so v povojnih letih obiskovali slovenske šole v Gorici, da so se lahko naučili jezika. Med temi je bil tudi Viljem Cerno, o katerem je v koledarju objavljen prispevek, kasneje pa naj bi izšla tudi knjiga. Kot ponavadi daje Trinkov koledar tudi možnost spoznati delovanje oziroma pobude posameznih ^ Pismo iz Benečije na You« Pismo iz Benečije 02-2015 Ta teden Lucia Trusgnach predstavlja Trinkov koledar 2015, ki ga izdaj a vsako leto kulturno društvo Ivan Trinko in pogovor z Živo Gruden, bivšo ravnateljico Dvojezične šole v Špietru, o zgodovini in bodočnosti šole. https://www.youtube.com/watch?v=518xoA8dIcg Pismo iz Benečije 01-2015 Mi smo tu... Kot obljubljeno prva letošnja oddaja je na You Tube. Ta teden pogovor z Zdravkom Likarjem, načelnikom Upravne enote Tolmin, o srečanju Slovencev v Kobaride in odlomki govorov Brune Dorbolò, kije govorila v imenu Slovencev Videnske pokrajine, na Dnevu Emigranta in v Kobaride... in seveda novice. ■ https://www.youtube.com/watch?v=VSflfX6HQog Museo archeologico, in programma due presentazioni Sarà presentato sabato 7 febbraio, alle 17, nel Museo archeologico nazionale di Cividale, il volume ‘Necropoli longobarde in Italia. Indirizzi della ricerca e nuovi dati’ a cura di Elisa Possenti. Si tratta degli atti di un convegno con lo stesso titolo, promosso dall’Università di Trento, dal Castello del Buonconsiglio e dall’associazione Ricerche Fortificazioni Altomedievali, che si è tenuto nel 2011 a Trento. Nella stessa sede giovedì 12 febbraio, alle 17.30, si terrà la presentazione del volume curato dalla Società Filologica Friulana ‘Una giornata con Berta’ da un racconto di G. Zordan, con i disegni di B. Jelenkovich e con la consulenza storico-archeologica del Museo archeologico nazionale ci-vidalese. društev, kot je na primer Slovensko kulturno središče Planika v Kanalski dolini. Izpostavili so zlasti stalno naprezanje, da bi tudi v Kanalski dolini lahko imeli pouk tudi v slovenščini. Slovenci na Videnskem zelo dobro sodelujejo s furlansko skupnostjo, letošnji koledar tako ponuja tudi prispevek ob 30-letnici delovanja Radia Onde Furlane. Tu so še razmišljanja o povezavi med kulturo, manjšinskim jezikom in priložnostmi za gospodarski raz- voj, bogat literarni del, poklon preminulima Pavletu Merkuju ter Vit-toriu Di Lenardu, bibliografija videnske pokrajine in pregled glavnih pobud, ki jih je lani izvedlo KD Ivan Trinko. Letošnjo novost pa predstavljajo Trinkove razglednice, s katerimi želi društvo na poseben način približati Trinkov lik in njegove misli ter pesmi (tudi v italijanskem prevodu, kar ni zelo pogosto) širši publiki. ; ^ '' ' ' . v.: • Zima je parhajala an v vartace smo bli že žalostni, de na bomo vič hodil uon. Pa an dan so se parka-zali noni an parjatelji od Srebrne kaplje an učiteljce so nam jale, de so paršli, de nas bojo učil, kakuo sadit rože. Angela, Fabio an Valerio (ki je predvsem runu fotografije, ki jih tle videta!), so dal vsakemu od nas adno čebulo al vič an potle, ki smo nardil lehe, smo jih notar utaknil. Potle smo jih muorli lepuo pokrit z zemljo. Smo se bal, de se parka-že daž, takuo smo opravli še drugo dielo. Šli smo lomit sierak, kije biu le na naši njivi ta za šuolo do-zoreu. Panogle smo jih diel h kraju, sieršče pa smo ga kupe zvezal an nardil an šotor (tenda). S tistim šotorom smo pokril čebule, ki smo jih usadil, de se na zmoče previč zemlja na njih an de na zagnijejo. Potle, kar nie koru vič šotor na čebulah, smo ga snel takuo, de smo ga an cajt nucal za nas. Je bluo lepuo se skrivat pod njim. An tuole usadili čebule, ki ratajo v 55 roze “Telkrat smo je šlo napri, dokjer se nie vse po-darlo! Seda čakamo, de pride puo-mlad za videt, kake lepe rože ve-liezejo uon s tistih čebul! A inizio inverno con i nonni e gli amici della Srebrna kaplja (Fabio, Angela e Valerio, che era intento a scattare le foto che vedete in questa pagina) i bambini della scuola dell’infanzia bilingue son tornati a “lavorare” nel campo dietro la scuola: nelle zolle preparate con l’aiuto di Angela hanno piantato bulbi di tulipani e narcisi Per ripararli dal freddo, dopo aver raccolto le pannocchie, con le canne e le foglie di granotuco hanno costruito una capanna. È stato un giorno “faticoso”, ma molto interessante e anche divertente per tutti i bambini... e che soddisfazione a primavera, quando sbocceranno i primi fiori! ‘D diaul e la gubane’, fiaba e leggenda anche in sloveno Un racconto di Chiara Carminati illustrato da Pia Valentinis “Sul confine orientale tra l’Italia e la Slovenia scorre il fiume Na-tisone, freddo e smeraldino.” Inizia così la favola ‘Il diaul e la gubane’ pubblicata a cura della biblioteca civica di Cividale in edizione trilingue (‘Hudič in gubanca’ è il titolo in sloveno, ‘Il diavolo e la gubana’ in italiano) dalla onlus Sin-nos con il contributo dell’Arlef (Agenzia regionale per la lingua friulana), del Comune di Cividale, della Banca Popolare di Cividale e del circolo di cultura Ivan Trinko. Il racconto è di Chiara Carminati, autrice udinese nota anche a livello nazionale per la sua attività di autrice per l’infanzia, le illustrazioni portano la firma di Pia Valentinis, nata a Udine e cagliaritana d’adozione. Al centro del racconto ci sono il dolce tipico delle Valli del Natiso-ne, il mugnaio Michele Foramitti, che vive ai margini di un paesino, ed un diavolo invidioso di ogni amicizia, che vuole rovinare le fe- «A cosa serve guastarsi il sangue per un sacchetto di farina? Se anche lo vendessi a uno di voi, a chi potreste poi regalare la focaccia, adesso che avete litigato con tutti, vicini amici e parenti?». Uomini e donne rimasero in silenzio, guardandosi la punta delle scarpe. «Non fate quella faccia, e ascoltate l'idea che mi è venuta», continuò Michele, in piedi sul carretto. «Con questa farina, anche se è poca, faremo quest'anno il dolce più buono che abbiate mai mangiato. E ce ne sarà per tutti! Coraggio, al lavoro: portate qui tutto quello «Zakaj bi se prepirali za vrečo moke? Tudi če bi jo prodal komu od vas, komu bi potem darovali tisto pogačo, saj ste se sprli z vsemi, s sosedi, prijatelji in sorodniki?». Možje in žene so molčali in gledali v konice čevljev. «Zakaj imate tak kisel obraz, poslušajte rajši, kaj mi je prišlo na misel,» je nadaljeval Michele, ki je stal na svojem vozu. «S tisto moko, tudi če jo je malo, bomo letos pripravili najboljšo slaščico, ki ste jo kdaj jedli. In dovolj je bo za vse! Korajžno na delo: prinesite sem, kar imate v shrambi, in sledite mojim navodilom». v/ Chiara Carminali Pia Valentinis il ^Di 1C.U LA G,USANE stività pasquali a tutti. È così che riesce a fare in modo che tutte le focacce si brucino nei forni del paese, eccetto in uno, quello del mugnaio. Questi rimedia, per la stizza del diavolo, creando, come annuncia ai suoi compaesani, “il dolce più buono che abbiate mai mangiato”, la gubana appunto. Le versioni in sloveno e friulano arricchiscono una favola lieve che riporta ai tempi in cui ogni paese era una comunità forte e unita, i mulini erano numerosi e le gubane profumavano le case. Mala Prešernova proslava v Kulturnem domu v Gorici Prireditev bo v četrtek, 5 februarja, ob 18. uri Šport in kultura na skupni poti, Prešernova proslava letos v režiji ZSŠDI V četrtek, 5. februarja, ob 18. uri, bo v veliki dvorani Kulturnega doma v Gorici potekala že tradicionalna Mala Prešernova proslava, ki jo Dijaški dom in Kulturni dom redno organizirata vse od leta 1998. Pobuda želi namreč biti predvsem priložnost, s katero tudi mlajši, predvsem učenci osnovne in srednje šole, obeležijo slovenski kulturni praznik. Osrednji del programa bodo oblikovali gojenci Dijaškega doma, ki bodo Prešerna proslavili z gledali- ško-plesno predstavo Frana Milčinskega -Ježka »Zvezdica Zaspanka«. Poleg gojencev Dijaškega doma bodo program Male Prešernove proslave oblikovali mladi pevci otroškega pevskega zbora KD So-vodnje, ki se bodo predstavili z izborom pesmi iz svojega bogatega repertoarja. Zbor ima za sabo namreč že veliko uspešnih nastopov. Na predstavi bodo nastopih tudi gojenci Glasbene matice, otroci ludoteke Pi-kanogavička ter košarkarji športnega združenja Dom. Dan slovenske kulture (na obletnico smrti največjega slovenskega pesnika) bomo Slovenci v Italiji slovesno proslavili v nedeljo, 8. februarja, ob 17. uri, ko bo v tržaškem Kulturnem domu tradicionalna Prešernova proslava. Krovni organizaciji SKGZ in SS O sta pripravo praznika zaupali Združenju slovenskih športnih društev v Italiji. Koordinator projekta je Evgen Ban, režiserka predstave pa Jasmin Kovic. Na odru pa bodo skupaj športniki, pevci, igralci, glasbeniki, pisatelji in drugi predstavniki slovenske skupnosti. Vsi skupaj, ker “skupaj zmoremo”, kar je tudi geslo ZSŠDI. Letos ne bo tradicionalnega slavnostnega govornika, temveč bodo svoje misli podali pisatelj Boris Pahor, predstavnik zamejskih trenerjev Franko Drasič, košarkar lija Kocijančič in štirje otroci (Boštjan Petaros, Denis Stefani, Lorenzo Mezza-villa in Oliver Bussan). Sicer pa bodo na odru zvenele slovenske pesmi, tudi izvirne skladbe, za proslavo pa so bila napisana nova besedila, v katerih je šport prisoten neposredno ali kot metafora. Na prireditvi bodo podelili tudi Prešernove nagrade, ki jih SKGZ in SSO zadnjih nekaj let podeljujeta posameznikom ali organizacijam za pomembne kulturne dosežke. ,c,l"iksl Pokrm,e Splash). Ofcadvj. Mobile c riesmi „a h, ■ D"csam*ma. £*«*!«! 'deUa Con,me, m —- ieZ'IlpWana: NAROČNINA Abbonamento ^ NOVI MATAJUR ^CXJ7j ITALIJA_________________________________ EVROPA__________________________________ AMERIKA IN DRUGE DRŽAVE (z letalsko pošto) AVSTRALIJA (z letalsko pošto)___________ 40 € 45 € 62=8 65 € Za tujino plačilo pri _ Per l’estero pagamento presso: MONTE DEI PASCHI DI SIENA - FIL. CIVIDALE SWIFT PASCITMMXXX IBAN : IT 03 S 01030 63740 00000 1081165 KAFJMAJSKA DOLINA/VALLE DEL COKNAPPO La storia di Alan Cecutti di Prosnid in un documentario L’opera del regista Chiarot al Trento Film Festival »Brez mej - una storia di confine«. S'intitola così il documentario di 17 minuti prodotto nel 2013 dall'Associazione culturale Modo di Udine e realizzato a Prosnid dal regista Giovanni Chiarot di Porto-gruaro. Il film è stato selezionato e proiettato alla 62A edizione del Trento Film Festival ricevendo ottime recensioni. Protagonista del documentario è Alan Cecutti che, come si legge nella presentazione al trailer, “ha intrapreso un cammino controcorrente per sviluppare un progetto in uno dei punti più disagiati e difficili del territorio montano friulano. Una sfida per la quale a 25 anni ha lasciato un lavoro sicuro in azienda per aprire un agriturismo a Prossenicco, paesino sul confine tra Italia e Slovenia, con l’obiettivo ambizioso di far rivivere un borgo montano spopolato”. Alan, da dove nasce questa iniziativa? “Il film è stato realizzato nell’ambito del progetto europeo Young Faces of Europe che ha unito sei paesi europei nella narrazione-video di alcune storie di giovani che, con il proprio lavoro e la propria creatività, hanno contribuito positivamente allo sviluppo dell’ambiente in cui vivono. Il film, oltre che a Trento, è stato proiettato in tante altre occasioni in Friuli e anche all’estero, nei paesi che hanno partecipato al progetto. Ammetto che l’iniziativa mi ha portato una certa visibilità e, inaspettatamente, ho ricevuto un buon numero di visitatori che sono rimasti incuriositi e colpiti dal filmato.” Cosa hai raccontato? “Ho raccontato in sloveno della scelta di aprire il mio agriturismo a Prosnid e delle tante difficoltà che ho incontrato per fare funzionare l’attività. Ho sottolineato l’atteggiamento di scarsa attenzione dimostrato negli anni da parte della politica che conta nei confronti del nostro territorio. È mancato un piano di sviluppo e così, oggi, ri- troviamo i paesi vuoti. Tuttavia, ho anche sottolineato i vantaggi che a un luogo isolato come Prosnid sono derivati dalla caduta dei confini con la Slovenia: si sono aperte nuove possibilità di sinergia e perciò di sviluppo.” Un esempio è il progetto tran-sfrontaliero “Farmeat” ... “Ottimo progetto davvero. Sono stato il primo a testarne l’efficienza. Il progetto prevede la possibilità per gli allevatori italiani e sloveni a ridosso dell’ex confine di portare le proprie bestie al macello di Tolmino. Tutto il processo è seguito da parte di tecnici esperti. Poco tempo fa, un mio bovino è stato prelevato e portato a Tolmino. Dopo la macellazione, la carne è stata confezionata e riconsegnata etichettata e pronta per la vendita in azienda. Un servizio davvero utile, che oltre ad aiutare gli imprenditori della nostra area, avrà sicuri effetti positivi anche sul turismo.” Tu sei impegnato anche come amministratore nel tuo comune: come giudichi la riforma degli enti locali proposta dalla regione? “La previsione che comuni montani come il nostro vengano inglobati in calderoni da 40 mila abitanti non può che essere preoccupante. Certo è interessante l’idea lanciata da alcuni sindaci delle valli di puntare sulle deroghe legislative previste per cercare di creare un’unione più piccola che tenga conto della presenza della mino- ranza linguistica slovena e dei territori montani. Tuttavia, credo sarà complicato mettere d’accordo tutti i sindaci dei comuni delle valli del Torre e Natisone per dare vita a tale progetto. Era auspicabile che la regione stessa prevedesse tale soluzione, ma gli orientamenti della giunta Serracchiani sembrano decisamente diversi.” E Prosnid cosa propone per l’immediato futuro? “Fervono già i preparativi per il Pust: le nostre maschere sono già pronte per accogliere quelle provenienti dai paesi vicini e dalla Slovenia per una grande sfilata che si terrà il 14 febbraio per le vie del paese. Poi a Pasqua riaprirà l’agriturismo e m’impegnerò insieme ai compaesani per offrire ai turisti qualche bel motivo di visita a Prosnid.” Igor Cerno KANALSKA DOLINA/VALCANALE KAKNAJSKA DOLINA/VALLE DEL CORJMAPPO La comunità di Viškorša piange Renato Debellis Si è sparsa subito, nella comunità di Viškorša/Monteaperta ma anche in tutte le Valli del Cornap-po e del Torre, la notizia della scomparsa, mercoledì 28 gennaio, di Renato Debellis, detto Renè, abile artista artigiano che, dopo anni trascorsi all’estero, è tornato negli anni settanta nella sua terra d’origine. Nato in Francia nel 1930 da genitori emigrati dalla frazione di Monteaperta, seguendo le orme di un fratello ha iniziato a lavorare come muratore. Ma il suo futuro è stato quello del falegname, attività in cui si dimostra un abile artigiano, dotato di spiccata fantasia tipica dell'artista. Dopo aver frequentato a Strasburgo la scuola di falegnameria, ha lavorato in varie zone della Francia. In seguito ha frequentato un corso come intagliatore a Villach in Austria. Per due anni è emigrato anche in Svizzera girando vari cantieri di quel paese. Nei primi anni settanta, tornando in Italia, ha aperto un laboratorio di falegnameria che ha continuato a frequentare anche da pensionato. Con i suoi lavori artigianali in legno entra nelle case della gente e ne lascia traccia. Neanche il terremoto del '76 che gli aveva abbattuto il laboratorio l'aveva sfiancato. Ne aveva creato subito un altro. Grande fan delle Tigri di Monteaperta ed in particolare della leader Ileana Cartoni, le seguiva anche nelle loro tournée anche come preparatore. Negli ultimi anni è stato ospite della Casa Famiglia di Taipana per poi andare al Coianiz di Tarcento dove si è spento, lasciando due sorelle e vari nipoti tra Francia e Italia. I funerali si sono svolti lunedì 2 febbraio a Monteaperta. Iz Amsterdama priznanje za kolesarsko pot Alpe Jadran Kolesarska pot Alpe Jadran, ki povezuje Salzburg v Avstriji z Grade-žem in teče po Kanalski dolini je prejšnji teden prejela pomembno priznanje na Sejmu aktivnih počitnic v Amsterdamu. Pot, ki jo urejajo in dokončujejo v okviru čezmejnega projekta, je dolga 140 kilometrov (urejenih jih je približno 108), je bila skupaj s turo čez Rokavski preliv imenovana za kolesarsko pot leta. Da lahko kolesarski turizem privabi veliko število obiskovalcev in pripomore k ovrednotenju in razvo- ju teritorija, dokazuje tudi podatek, da je lani med aprilom in septembrom del poti na obmejnem območju v Kanalski dolini prekolesarilo približno 700.000 turistov. Med deh, ki jih je treba še urediti, je povezava med Trbižem in krajem Koko va. Steza naj bi tekla po progi stare železnice. Pokrajina Viden pa je za promocijo kolesarske poti pripravila vodnik v italij anščini in nemščini, ki predstavlja samo pot in različne itinerarije ter znamenitosti, ki ležijo ob njej. dogodki Kultura, Izleti &... DVOJEZIČNA IN A DAY 30-letnica špetrske šole Ob pripravah na proslavitev 30-letnice svojega delovanja vabi Dvojezična šola v Špetru vse bivše učence, da sodelujejo tako, da posnamejo kratek video prispevek in ga pošljejo na e-poštni naslov dvo-jezicna30@gmail.com. Več podrobnosti dobite na spletni strani dvojezične šole v Špetru www.icbilingue.gov.it. Telovadba s Planinsko od srede, 4. februarja V telovadnici srednje šuole v Špietre bo vsako sriedo do konca aprila od 19. do 20. ure telovadba. Info: Flavia 0432 727631 - Daniela 3382020850 (v večernih urah). V Tolminu o zgodovini Benečije v petek, 6. februarja V Tolminskem muzeju bodo ob 18. uri predstavili knjigo Giorgia Bankiča “Benečija - Ko se mala in velika zgodovina srečata”. O delu, ki s sliko (ilustratorje Moreno To-masetig) in besedo predstavlja zgodovino Benečije od prazgodovine do danšnjih dni, bodo spregovorili Ines Beguš (Univerza na Primorskem - Fakulteta za humanistične študije), mons. Marino Qualizza (teolog in odgovorni urednik Doma), Silvester Gaberšček (sekretar na Ministrstvu za kulturo RS) in Ezio Gosgnach (urednik časopisa Dom). Prisotna bosta tudi avtor in ilustrator. Sv. Doroteja v Petjage v petak, 6. februarja Pro Loco Ponteacco vabi na Sv. Dorotejo. Ob 18. uri se zberemo par sedežu od Pro loco v Petjage. Ob 18.45 se gre do cierkve Sv. Doroteje, kjer bo ob 19. uri maša z ufarjem. Pieu bo zbor Pod lipo. Potle bo še cajt za kiek popit vsi kupe na sedežu Pro Loco Ponteacco. Položaj Slovencev v Reziji v petek, 6. februarja Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm, MOSP in Mladi za prihodnost vabijo na večer posvečen Reziji. Gost bo Dejan Valentinčič, avtor knjige Položaj Slovencev v Reziji, ki se bo z moderatorko Valentino Oblak pogovarjal o pravnem položaju Slovencev v Reziji in o njihovem dejanskem stanju. Srečanje bo ob 18. uri v dvorani Tessitori na sedežu Dežele Furlanije Julijske krajine v Trstu (Oberdankov trg). Pust v podutanskem kamunu v saboto, 7. februarja Program, ki so ga parpravli organizatorji manifestacije Carne-valli 2015 je zlo bogat. Od 14. do 15. ure bo delavnica za otroke. Le ob dvieh popudan se pred šuolam zberejo vse skupine, ki bojo sodelovale na telem pustu. Ob treh začne sprevod tradicionalnih pustov in mašker iz naših krajev an na tar-gu pred gostilno v Škrutovem bojo pustje skakal, plesal, lovil z vilami an takuo napri. Ob petih se vsi varnejo pred šuole. Pruot vičer bo v prestorih kamunske telovadnice pustna veselica. Parpravejo an kiek za popit an pojest. Sulle tracce dei Blumarji domenica 15 febbraio A Carnevale a Montefosca i Blu-maiji corrono attorno al paese. Vestiti di bianco, con un grande copricapo a forma di albero provvisto di brandelli di carta colorata e con cam-panacci legati attorno alla vita, una tradizione che, nonostante lo spopolamento è ancora viva. La Pro Loco Nediške Doline organizza una passeggiata inedita da Stupizza a Montefosca per conoscere questa figura tradizionale. Per maggiori informazioni e prenotazioni consultare il sito www.nediskedohne.it, scrivere a info@nediskedohne.it o telefonare al 3493241168 o al 339 8403196. Quattro passi nel Pùst, a Udine un piccolo laboratorio di danze resiane "Quattro passi nel Piist! Piccolo laboratorio di danze resiane" è il titolo dell’iniziativa in programma sabato 7 e sabato 14 febbraio a Udine, presso il Museo etnografico del Friuli a Palazzo Giacomelli, in Via Grazzano. Si tratta di un’iniziativa promossa dal Comune di Udine, Civici Musei, coop Sistema Museo e coop Altreforme con la partecipazione del Gruppo Fol-kloristico Val Resia ed il sostegno dell’Unione Fol-klorica Italiana e delTUnione dei gruppi folkloristi-ci del Friuli Venezia Giulia. Lo stage si svolgerà dalle ore 13.00 alle ore 16.00 con il seguente programma: alle ore 13.00 ritrovo dei partecipanti, alle ore 13.15 breve visita guidata del museo "Maschere e riti, il Piist e la sua celebrazione", dalle 14.00 alle 16.00 si terrà invece il corso. Sabato 14 febbraio, parteciperanno all'evento le maschere tradizionali del Pùst, il carnevale resiano, così da poter presentare i costumi ancor oggi utilizzati in Val Resia in occasione della "Pustawa Nadeja", la domenica del Carnevale. Il costo è di 25 euro per ogni appuntamento, comprensivo di ingresso al museo, visita guidata e laboratorio di danze resiane. Per chi intende partecipare ad entrambe le giornate invece il costo omnicomprensivo è di 40 euro. È necessaria la prenotazione. Per maggiori informazioni e prenotazioni: Sistema Museo, e-mail pielich@sistemamuseo.it o cell. 334/1046673. Approfondimenti Literarna delavnica v Posočju JSKD Tolmin vabi na literarno delavnico kreativnega pisanja, ki jo bo vodil David Bandelj. Namenjena je ljubiteljskim hteratom vseh generacij. Predvidenih je šest srečanj, ki bodo odvisno od prijav potekala v Kobaridu ah Tolminu. Prvo srečanje bo v sredo, 25. februarja, od 17. do 20. ure. Delavnica je brezplačna, prijave (število udeležencev je omejeno) zbirajo do srede, 18. februarja. Vsak udeleženec pošlje skupaj s prijavo tudi svoje (še neobjavljene) prispevke - največ pet pesmi ah krajše prozno delo - črtica, novela... Prispela besedila (zaželeno v e-obhki po elektronski pošti) bo predhodno namreč pregledal in o njih na delavnici vodil pogovor mentor delavnice David Bandelj ter skupaj z udeleženci iskal načine za strokovno-jezikovne izboljšave. Sicer pa bodo na delavnici poglabljali teme, kot so kreativno pisanje in pomen jezika za sporočilnost in umetniškost dela, tehnike in oblike pisanja ter zakonitosti literarnega besedila, osnovni ustvarjalni postopki, razjasnili bodo pojme - ideja, navdih, metafore, abstraktna ideja in kon- kretna izpeljava, obravnavah primere iz literature, se učili, kako se izogniti klišejem in stereotipom. Delo se bo sproti prilagajalo željam udeležencev. Info: 00386 5 380 11 70 ali oi.tolmin@jskd.si. Čeprav je arhitekt Maks Fabiani pri nas postal znan predvsem kot oče Narodnega doma v Trstu in Trgovskega doma v Gorici, je njegovo delo seglo v svet daleč proč od doma. Rodil se je v Kobdilju pri Štanjelu in tam tudi začel svojo učno pot. Kasneje je obiskoval realko v Ljubljani, nato pa je nadaljeval študij arhitekture na Dunaju. Prav tu je Fabiani zaslovel zaradi svojega izjemnega dela: bil je, med drugim, eden od tvorcev Dunajske secesije v letih 1903-1904, osebni svetovalec prestolonaslednika Franca Ferdinanda in avtor mnogih prestižnih projektov v različnih evropskih mestih. Čeprav je Fabianijev svinčnik oblikoval marsikatero pomembno stavbo, ima Ljubljana prav poseben dolg do tega arhitekta. Poleti leta 1898 mu je namreč magistrat mesta Ljubljana ponudil častno nalogo, da oblikuje načrt popotresne regulacije po katastrofalnem potresu leta 1895. Obdobje, ki je sledilo temu dogodku imamo še danes za ponovno rojstvo mesta, veliko zaslug za to pa imajo, razen župana Ivana Hribarja, domači ustvarjalci in arhitekti, ki so stavbe obliko- Maks Fabiani”, ki bo na ogled do 15. maja. Pošta Slovenije je predstavila priložnostno znamko, na kateri je poleg arhitektovega portreta upodobljena stavba, ki je sicer ni zasnoval Fabiani, temveč arhitekt Ciril Metod Koch, v prihodnjih mesecih pa se bo v duhu secesijske Ljubljane zvrstilo še več dogodkov. Leta 1917 se je, kljub pozivom dunajske univerze, Fabiani vrnil v domače kraje in se posvetil prenovi porušenega Posočja, Goriške in Krasa, domačega Kobdilja in Štanjela. Tu ni bilo sledi prejšnje slave in prestiža, saj se je arhitekt moral boriti za delo in priznanje, včasih celo tako, da se na svoje projekte ni podpisal. Število prireditev od 150. obletnici Fabianijevega rojstva, ki se ne bodo odvijali le v Ljubljani, temveč tudi v ostalih krajih kjer je arhitekt živel in ustvarjal, pa priča o tem, da je danes njegovo delo še kako priznano in priljubljeno. Teja Pahor Secesijska Ljubljana in Maks Fabiani Pismo iz slovenske prestolnice vali v secesijkem slogu in s tem prispevali k narodnemu prebujenju. Fabianijev predlog je slonel na zamisli, da bi glavne ulice in trge povezali v niz, ki bi obkrožal grajski grič in na ta način poudaril motiv stare Ljubljane. Načrt je sicer bil le delno uresničen, vendar je nudil podlago za nadaljni razvoj mesta. Sledi Fabianijevega dela pa lahko opazimo tudi na ljubljanskih ulicah in trgih: Fabiani je sodeloval pri dokončni zasnovi podstavka in postavitvi spomenika Franceta Prešer- na in njegove muze, ki ga je ustvaril Ivan Zajec. Le nekaj minut hoje od Prešernove- ga trga si lahko ogledamo eno izmed Fabianijevih najpomembnejših zasnov v mestu, Miklošičev park (Slovenski trg) ter Krisper- jevo in Bamber- govo hišo na njegovih vogalih. Arhi- tekt pa se je podpisal tudi pod projekt hiše župana Ivana Hribarja, ki stoji blizu Slovenskega trga, Dekliške šole na Starem trgu in Dekliškega liceja Mladika na vogalu Šubičeve in Prešernove ulice. Zadnje Fabianijevo delo v Ljubljani je bil leta 1908 zgrajen Jakopičev paviljon. Razumljivo je torej, da se letos, ob 150. obletnici Fabianijevega rojstva, tudi slovenska prestolnica spominja njegovega dela in pomena, ki ga je imel za današnji izgled Ljubljane. V okviru Fabianijevega leta 2015 so pred kratkim na Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoli odprli razstavo Mirana Kambiča “Secesijska Ljubljana in šport Nell’anticipo di sabato del campionato di Promozione con l’Aurora gli attaccanti valligiani falliscono numerose occasioni Valnatisone sprecona a Remanzacco Ritornano alla vittoria gli Allievi - Sconfitta la Savognese a Campeglio - L’Alta Val Torre conquista i 2 punti La Valnatisone, dopo le due vittorie consecutive ottenute con le prime della classe del girone B di Promozione, ha pareggiato sabato pomeriggio a Remanzacco con l'Aurora. La formazione valligiana ha giocato un buon primo tempo fallendo numerose palle gol e sbloccando il risultato al 44' del primo tempo con Lorenzo Meroi. All'inizio della seconda frazione di gioco l'Aurora, dopo aver per tre volte rischiato di subire la seconda rete, ha reagito impegnando il portiere B artolini. Al 22’ per un fallo di mano in area di Clapiz, l'arbitro ha decretato il calcio di rigore che Lodolo ha trasformato. Domenica 8 febbraio alle 15 la Valnatisone ospiterà la formazione della Pro Cervignano. Bella impresa degli Allievi della Forum Julii che, grazie alle reti messe a segno da Novelli e Michael Car-lig, hanno fermato la capolista Union Martignacco. La squadra guidata da Claudio Molinari ha di- mostrato di possedere le potenzialità per mantenersi nelle prime posizioni della classifica. Seconda sconfitta consecutiva rimediata dai Giovanissimi provinciali della Forum Juhi in quel di Cus-signacco. Di Samuele Dugaro la rete della bandiera. Gli Sperimentali sono ritornati a mani vuote dalla trasferta di Trieste con il San Giovanni. Sono ripresi i campionati degli Amatori del Friuli collinare che in Prima categoria hanno registrato l’inaspettata sconfitta della Savognese sul campo di Campeglio. La formazione valligiana è passata in vantaggio con Marko Ručna ed è stata poi raggiunta e superata dagli avversari. Rinviata la gara di Merso di Sopra dove la trattoria Al Cardinale di Drenchia/Grimacco doveva ospitare la formazione di Martignacco dei Redskins. In Seconda categoria l'Alta Val Torre ha espugnato il campo di Lai- pacco superando di misura i War-riors. È stata una partita equilibrata con qualche occasione da gol per entrambe le squadre. Ha risolto il match una bellissima rete di Paolo-ni: cross in area, stop di petto e tiro ad incrociare sul secondo palo. L’Alta Val Torre poi si è limitata a difendersi con ordine sfiorando il raddoppio in contropiede con Pinosa. La Polisportiva Valnatisone di Ci- vidale (nella foto), nel girone B di Terza categoria, era impegnata a Beivars ospite della Girada, superata con cinque reti opera di Alex Duri e Lucas Viegas (autori di due doppiette) e di Luis Pomarico. Paolo Caffi Il Paradiso dei golosi ha superato il Tornado nel campionato di Eccellenza della Uisp per 5:2, portandosi solitaria in vetta vista la sconfitta rimediata da Gli Amici a Tarcento con la Modus. Le reti vincenti dei valligiani sono state realizzate da Miha Stres e David Specogna, autori entrambi di una doppietta, e da Patrik Birtig. La prossima è in programma venerdì 6 febbraio a Tarcento con la Modus. La classifica: Paradiso dei golosi** 17; Gli Amici, Tor-riana*** 16; Modus 15; Tornado 10; Rosso peperoncino 8; Diavoli volanti** 6; PSE Palmanova 4. Nel campionato Amatoriale che ha molte squadre che devono recuperare diverse partite, i Merenderos hanno riposato, e ieri sera martedì 3 febbraio hanno giocato in anticipo a Gemona. La classifica: Artegna* 17; Santamaria** 16; Mambo*** 12: Usable Ball 11; Merenderos*** 10; Ri ver Platano** 7; Città di Carlino** 5; Gemona***, Reai Vesuvio** 4. jZ SottJWtfì rezo Nel campionato di 1. divisione maschile la Polisportiva S. Leonardo ha effettuato il previsto turno di riposo. La classifica: Fiume Veneto 17; Polisportiva San Leonardo 15; Reai Casarsa* 8; Travesio* 7; Cordenons 6; Prata* 4; Est Volley Cividale* 0. Nel campionato di 2. divisione femminile le ragazze della Polisportiva San Leonardo hanno giocato a Pradamano vincendo per 3:1. Il prossimo incontro casalingo è per venerdì 6 febbraio alle ore 20.30 contro la squadra di Pasian di Prato. La classifica: Arteniese 21; Polisportiva San Leonardo 18; Tricesimo 13; Faedis, Tolmezzo 12; Pradamano 10; Pasian di Prato 6; S. Daniele 3; Cassacco 2. L'Under 13 mista della Poli-sportiva San Leonardo ha perso 3:0 a Udine con la capolista Rizzi. Ieri sera, martedì 3 febbraio, a Merso di Sopra la Poli-sportiva ha giocato con la Est Volley Cividale. La classifica: Rizzi 27; Dopolavoro Ferroviario Udine 18; Pavia di Udine 16; Pasian di Prato 11; Polisportiva San Leonardo 7; Est Volley Cividale 6; Pav Udine 5. risultati calendario classifiche Promozione Aurora - Valnatisone 1:1 Allievi Forum Julii - U. Martignacco 2:1 Giovanissimi Cussignacco - Forum Julii 2:1 S. Giovanni - Forum Julii 2:0 Amatori Campeglio - Savognese 3:1 Al Cardinale - Redskins rinv. Warriors - Alta Val Torre 0:1 Girada - Poi. Valnatisone 0:5 Calcio a 5 (Uisp) Paradiso golosi - Tornado 5:2 Pallavolo femminile Pradamano - PoI.S.Leonardo 1:3 Pallavolo U13 misto Rizzi - Pol. S. Leonardo 3:0 Promozione Valnatisone - Cervignano 8/2 Allievi Reanese - Forum Julii 8/2 Giovanissimi Graph/Tavagnacco - Forum Julii 8/2 Forum Julii - Pro Romans 8/2 Amatori Campeglio - Al Cardinale 7/2 Savognese - Vacile 7/2 Cussignacco - Alta Val Torre 8/2 Poi.Valnatisone- Il Gabbiano 7/2 Calcio a 5 (Uisp) Modus - Paradiso dei golosi 6/2 Pallavolo femminile Pol. S. Leonardo - Pasian di Pr. 6/2 Pallavolo maschile PoI.S.Leonardo-Travesio 14/2 Promozione Torviscosa 40; Juventina, S. Luigi 38; S. Giovanni 35; Trieste calcio 33; Cervignano 29; Seveglia-no 25; Costalunga, Sangiorgina 24; Gonars 22; Valnatisone, Aurora 21 ; Ronchi 18; Cormonese, Muggia 17; Torreanese 15. Allievi OI3 30; U. Martignacco 28; Bujese 26; Pagnacco 24; Forum Julii, Majanese; 23Tarcentina 22; Ge-monese, Reanese 17; Rizzi/Cormor 10; Moimac-co 7; Venzone 5; Cassacco 0. Giovanissimi (provinciali) Chiavris* 31 ; Rizzi/Cormor* 30; Academy Udinese 25; Forum Julii, Aurora 24; Cussignacco 18; Moimacco 12; Serenissima 8; Azzurra 2; Fulgor 1. Giovanissimi (sperimentali) Sacilese, Pordenone, Monfalcone 6; S. Giovanni Ts, Forum Julii 3; Falchi, Bujese, Pro Romans 0. Amatori 1. Cat. Colugna* 15; Savognese* 14; Coopca Tolmezzo* 13; Vacile 12; Redskins**, Adorgnano 11; Tramonti 10; Al Cardinale*, Campeglio 9; Dignano* 6; Majano 4. Amatori 2. Cat. Cussignacco 17; Sedilis, Risano 14;Turkey pub* 13; Alta Val Torre* 12; Garden, Warriors, Gunners 9; Villaorba 8; Racchiuso 7; Lumignacco 6. Amatori 3. Cat. Il Savio 20; Lovariangeles*, Orzano 19; Carioca 16; Osuf*, Polisportiva Valnatisone 13; Moby Dick 11; Pingalongalong* 10; Virtus Udine 9; La Girada*, Il Gabbiano, Atl. Nazionale 4. * una partita in meno Tina Maze v boj za odličja na svetovnem prvenstvu v Vailu V Vailu v ZDA se je sinoči, 3. februarja, z ženskim superveleslalomom začelo letošnje svetovno prvenstvo v alpskem smučarju (do zaključka redakcije rezultatov še ni bilo, op.a.), ki se bo zaključilo 15. februarja. Sodelovalo bo skupno 700 smučarjev iz 68 držav, na njem pa se v vseh disciplinah za najvišjo uvrstitev poteguje slovenska šampionka Tina Maze, vodilna v skupnem seštevku svetovnega pokala. Mazejeva, ki je včeraj branila naslov svetovne prvakinje v Super-Geju (na zadnjem SP je bila še srebrna v kombinaciji in veleslalomu), se bo po včerajšnjem nastopu s svojimi tekmicami podala v boj v petek, 6. (smuk), v ponedeljek, 9. (kombinacija), v četrtek, 12. (veleslalom), in v soboto, 14. februarja (slalom). Koškriti iz Dolienjanega šestdeset liet od tega “Smo bli mladi, zdravi an pun dobre volje se potrudit, za de naše življenje bo teklo lepuo napri: dielo, družina, parjatelji an tud parložnosti za ‘znorevat’ an se veselit. Je bluo lieto 1955, šestdeset liet od tega, smo bli koškriti klaše 1935 iz Dolienjanega. Sergio Carlig (s čeparne) je šu v Avstralijo an dol živi, Augusto Ruoli je v Čedadu, glih takuo Egidio Cendou (ki pruzapru je iz Černiče).” V Dolienjane je ostu le Valerio Oggi, mercoledì 4 febbraio, festa in famiglia a Ponte San Quirino per il compleanno di Giovanni Caffi. E sono 75 gli anni! Al festeggiato gli auguri della moglie Helen, dei parenti e degli amici. Buon compleanno, caro Giovanni! Rudi (ta spriet, na čeparni). Ko-škrit so imiel nimar godca, oni so bli poklicali Paola Buonasera iz Dolenje Mierse. On je biu druge klaše, pa je hodu gost vsiem našim koškritam. Na žalost nas je zapu-stu že vič ku kako lieto od tega, pa vsi tistih liet se zmislejo, kuo je lepuo godu. Valerio, ki nam je posodu telo lepo fotografijo, nam je jau, de bi biu pru veseu se videt vsi kupe an uživat, ku tekrat. Buog jim di telo gna-do. Med te parvimi v Medugoije Je bluo junija 1981, kar se je po cielim sviete arzglasila novica, de v mikani vaščini v Bosni Hercegovini se je parkazala Marija Devica. Donašnji dan tista vaščina, Medjugorje, je ratala velika vas, kjer je puno hotelu an restavracij, hiš, kjer prespat, butig, kjer predajajo vse, kar je povezano z Ma- rijo, saj dol parhaja taužinte an taužinte ljudi. Na začetku jih je bluo nomalo manj an je bluo vse buj “po domače”, lohni se je še lieuš ku seda ©IUETMCA ŠP|TER Gorenj Barnas Jutre, četartak, 5. februarja, bo že adno lieto, okdar nas je zapustu še premlad Ivo Cedron - Tonove družine iz Gorenjega Barnasa. Za nimar ostane v sarcah žene Loret-te, sina Roberta, hčere Monie, na-vuod, žlahtean parjateljev. V njega spomin zmolemo par sveti maši, ki bo v nediejo, 8. februarja, ob 11.30 v Gorenjim Barnase. A un anno dalla scomparsa di Ivo Cedron, della famiglia Tonova di Vernassino, lo ricorderemo con una santa messa nella chiesa del čulo te pravi duh tistega kraja. Med parvimi, ki so šli dol na ruomanje, so bli an naš domačini, ljudje iz naših dolin. Ljudje, ki so prenesli vsake sort težave an ža- paese domenica, 8 febbraio, alle ore 11.30. Per sempre nei cuori del- losti s pomočjo njih velike viere. Vemo, de iz Medjugorja so se uar-nil veseli za vse, kar so vidli an užival. Vemo, de vič ku kajšnemu tuo-le je puno pomagalo. Tudi tistim, ki jih videmo na teli fotografiji. Al zapoznata kajšnega? la moglie, dei figli, delle nipoti, di parenti ed amici. AFFITTASI a Ponteacco monolocale arredato, riscaldamento gas e acqua solare. Tel. 0432 730412 Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 6. DO 12. FEBRUARJA Čedad (Minisini) 0432 731264 - Como di Rosazzo 759057 Tarbiž 0428 2046 novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorni urednik: MICHELE OBIT Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst / Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: info@novimatajur.it; novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 40 evrov • Druge države: 45 evrov Amerika (z letalsko pošto): 62 evrov Avstralija (z letalsko pošto): 65 evrov Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 03 S 01030 63740 000001081165 SWIFT: PASCITMMXXX Včlanjen v FIEG Associato alla FIEG SP ms Včlanjen v USPI Associato airUSPI Oglaševanje Pubblicità / Oglaševanje: Tmedia s.r.l. www.tmedia.it Sede / Sedež: Gorizia/Gorica, via/ul. Malta, 6 Filiale / Podružnica: Trieste /Trst, via/ul. Montecchi 6 Email: advertising@tmedia.it T:+39.0481.32879 F: +39.0481.32844 Prezzi pubblicità / Cene oglasov: Modulo/Modul (48x28 mm): 20,00 € Pubblicità legale/Pravno oglaševanje: 40,00 € kronaka Miedihi v Benečiji Dreka doh. Stefano Qualizza Dreka: v sriedo od 11.30 do 12. ure Grmek doh. Stefano Qualizza Hlocje: v sriedo od 10.30 do 11.00 doh. Lucio Quargnolo 0432.723094 Hlocje: v pandiejak an sriedo od 11,30 do 12.00, v četartak od 15.00 do 15.30 Podbonesec doh. Vito Cavallaro 339 6971440 - 0432.726378 Podbuniesac: v pandiejak an petak od 8.15 do 11. ure; v torak an četrtak od 17. do 19, ure Sriednje doh. Stefano Qualizza Sriednje: v petak od 12.30 do 13.00 doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak od 15. do 15.30; v petak od 11.30 do 12.00 Sovodnje doh. Stefano Qualizza Sovodnje: v sriedo od 8.30 do 9.30 doh. Vito Cavallaro 0432.726378 Sovodnje: v torak od 8.00 do 10.00 doh. Daniela Marinigh 0432.727694 Sovodnje: v petak od 9.00 do 10.00 Il Dispensario farmaceutico della dott. D’Alessandro è aperto nell’orario di ricevimento di ambulatorio Speter doh. Valentino Tullio 0432.504098-727558 Špietar: v pandiejak, četartak an saboto od 9. do 10. ure ; v torak an petak od 17. do 18. ure doh. Daniela Marinigh 0432.727694 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 8.30 do 11.30; srieda, petak od 16.00 do 19.00 doh. Vito Cavallaro 339 6971440 Špietar: v pandiejak an sredo od 17. do 19. ure; v četartak an saboto od 9. do 11. ure doh. Stefano Qualizza 339 1964294 Špietar: v pandiejak od 16.00 do 18.00 an v četartak od 9.00 do 11.00 ure Pediatra (z apuntamentam) doh. Flavia Principato 0432.727910 / 339.8466355 Špietar: pandiejak, srieda an petak od 15.30 do 18.30; v torak an četartak od 9.30 do 12.30 Svet Lenart doh. Stefano Qualizza Gorenja Miersa: v pandiejak an petak od 9.30 do 11.30; v torak od 16.00 do 18.00; v četartak od 17. do 19. ure doh. Lucio Quargnolo Gorenja IVliersa: v pandiejak, sriedo an petak od 8. do 11. ure; v torak an četartak od 16.00 do 19.00 Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do špitala “za prelieve”, je na razpolago “servizio infermieristico”(tel. 0432 708614). Pridejo oni na vaš duom. Nujne telefonske številke CUP - Prenotazioni telefoniche visite ed esami .........................848.448.884 RSA - Residenza Sanitaria Assistenziale (Ospedale di Cividale)... 0432 708455 Centralino Ospedale di Cividale 7081 kronaka Ta par kraj doht. Erika Tuta med predavanjem. Tle par kraj: “na zdravje!” na Varšiču. Tle zdol: z Varšiča smo se uarnile v Kranjsko goro po liepi stazi v hosti, ki jo nie biu še obedan prepeštu potle, ki jo je biu obiuno pokru snieg Od Kranjske gore do Varšiča an nazaj “Paš lietos kam nas popeje Tina?”, tuole se poguarjamo med sabo že parvi dan telovadbe (palestra), ki jo organizava Planinska družina Benečije v jesen an na koncu zime. Tina nas uči, pa nam organizava tudi tekme (gare) an dva dni od duoma. Do seda smo spoznale puno novih kraju v Sloveniji an nardile take stvari, ki niesmo imiele še v pamet ne. Lietos nas je pejala tle blizu duoma, v Kranjsko goro, pru-zapru v host, blizu vasice Gozd Martuljek. Začel smo tele dva dneva “in relax” z dohtorco Eriko Tuta, ki pride z nam malomanj vsako lieto. Zviedle smo, kakuo naše misli, naša pamet, nam morejo pomagat zbuojšat naše življenje. Le z njo smo popudan imiele posebno vajo, kakuo se umerit. Tina pa nam je pravla, kakuo le z našo pametjo moremo premostit poseban trud an vsakdanje težave. Bluo je zaries zlo interesant. Interesant pa je bluo tudi popudan, kar smo imiele vas cajt za se premikat od adne saune do druge... (priet pa smo se muorle po-punoma spotit v telovadnici!). Drugi dan smo šle hodit do var-ha Varšiča. Potle, ki smo pokosile v posebni koči sred hosti, smo se že veselile kakuo “je lietos Tina usmiljena do nas, nas nie maltrala pre-vič...” an se že menale, po kerih bu-tigah puodemo v Kranjsko goro ... Ja, pa za se uarnit v dolino Tina je vebrala za nas tako stazo, kjer še obedan nie biu prepeštu snega, an par kajšnim kraju gaje bluo do ko- Na pu poti do doline smo se mogle oddahnit an najet moči v liepi koči “skriti” med drievji. Za tiste, ki jo na poznajo še, “naša” Tina je ta peta s čeparne roke. Ta pot tin kraj: na koncu... “shopping” v Kranjski gori 'Hoie étcvie nicete ŠNITE / SOPE Ka kor: an hliebac kruha - tri jajca - adno žlico cukerja -pu glaža mlieka - oje za cvriet. Zriežita kruh na koščiče ne dost tanke. Parvo strepetaj-ta jajca, potle doložita notarcukeran mlieko, pomešajta vse kupe. Notar umočita kruh na koščiče an potle denita jih cvret tu ponu, kjer seje lepuo ugrielo olje. Se obarne na obad-vra kraja. Kar sta lepuo ocvarta (muorejo ratat nomalo ar-jave), ocedita jih tu an tont. Denita an kos karte, de se oje lepuo očedi. Če želta, pocukrajta še nomalo gor po varh. limon an nardita adno Paštel° ne Previč tardo-Kar °Je bo le' FRITULE Puo ugrieto, varzitajo notar z žlico. Počakita, de se lepuo oc- Ka kor: an kilo moke ušenične - dvie al tri žlice cukerja - vre na obadva kraJa, an kar lepuo poarmenieje, ocedita jih tri jajca - nomalo limona al pa vaniljo (kar vam je narbuj všeč) na tontu' kJer sta P°l°žli an kos karte, de se lepuo očedi ta - oje za cvriet. Zmešajta kupe moko, nomalo cukerja, jajca, od nJib °Je- ^eba' P°Prašita še nomalo cukerja gor po varh. Creazioni Floreali SONIA M BIRTIG y Si eseguono preventivi personalizzati per matrimoni, cura nei dettagli e massima professionalità (diploma di ‘fiorista europeo’) FIORERIA SONIA BIRTIG, Via Matteotti, 19 REMANZACCO (Zona scuole) tel. 0432.667416 _ email: fioreria-soniabirtig@libero.it Telo vam jo mi povemo— - Mi je zelo všeč, ko v nediejo gledam tisto Fl. Moja žena pa mi zmieraj pravi, da niesam par te čistih. - Pa kaj, tiste avtomobilske dirke, kijih kažejo po televiziji? - Ne, tisto tipko, kije na tipkalnici! ★ ★ ★ - Te drugo nuoč niesam pru mu spat an san prebrau ‘I pilastri della terra’ v adni uri. - Pa kaj, na more bit! - Boh, saj so samuo štier besiede! Otrok vpraša očeta: - Tata, ki dost stane, če želiš se ženit, se poročit z adno žensko? - Na viem, dragi muoj, saj šele plača-vam! - Dohtor, dohtor, sam v skarbeh. Po-viejte mi resnico, po operaciji bom lahko igru na kitaro? - Mislim, de ja, ne bote imeu nobedne-ga problema. - Oh, lepuo, zak sadà ne znam! ★ ★ ★ V današnjem cajtu, vesta lepuo, ljudje se pogovarjajo vič s telefoninam kot med sabo. Ratalo je takuo, de punca je pošjala po Whatsapp suojemu fantu tele besiede: - Če spieš, pošjajmi toje sanje. Fant pa nie odguoriu, takuo mu je punca napisala an drug stavek: - Če se smieješ, pošjajmi tuoj nasmieh. Ker fant ji nie še odguoriu, mu je pisala še tuole: - Če se jočeš, pošjajmi tuoj e suze. Na koncu pa dobi sporočilo od fanta: - Sam na stranišču, ti muoram kaj poš-jat??? nufit NIZI! itti . mu eouF KNJIGE ■ SPOMINKI - RAZGLEDNICE j NALEPKE ■ KNJIG E _ lien! Smo se kumrale, pa le malo cajta, saj kar smo vidle po tisti stazi je bluo kiek posebnega. Paršle smo v Kranjsko goro, kjer so nam dale dobrodošlice praznične lučice na stienah, nad strie-ham, okuole okni an po drevesih... Na mikani gorici je goreu oginj, tam blizu so kuhali vino an čaj. Najele smo se spet moči za pokukat po lesenih hišcah, kjer so ponujal do-bruote tistega kraja an druge lepe stvari za nest “otrokam” an družini damu. Zmislili smo se an na tiste parjateljce od telovadbe, ki nie-so mogle prit telekrat z nam. Bluo je lepuo an že študieramo, paš kam nas popeje drugo lieto Tina.