Let* X., štev. 31.
Poštnina pl**ana t gotovini.
V	LJUBLJANI, v soboto, 31. julija 1926.
Današnja številka Din 1-50.
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Začasno le enkrat na teden.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, poštni predal štev. 168.
Nasiov za telegrame: >Naprej«, Ljubljana,
Čekovni račun štev. 14.898.
NAPREJ
Stane mesečno 25 Din začasno 6 Din. Za inozemstvo 35 Din, začasno 10 Din. Oglasi:
Prostor 1X55 mm 60 par. "Mali oglasit beseda 60 par, najmanj 5 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer sa ne priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poštnine*proste.
Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke (JSDS).
letnik VSI., štev. 31. Četrtkova »Naprejeva" številka izhaja kot tednik:
LJUDSKI GLAS
Glasilo Kmetsko*delavske zve*e
Stane letno 72 Din — mesečno 6 Diit
Proti izjemnemu stanju, za samoupravo
Ljubljane.
Vsem političnim strokovnim in gospodarskim organizacijam v Ljubljani!
Kmalu bo dve leti, odkar je Ljubljana, gospodarsko in kulturno središče Slovenije, oropana svoje najosnovnejše pravice: samouprave. Že šest let občinski svet glavnega mesta Slovenije ne more redno delovati, deloma Earadi reakcionarne protiljud-ske strankarske politike, a deloma po krivdi centralne vlade, Ivi razpušča izvoljene občinske svete.
\% reakcionarnih strankarskih razlogov je ukinjen proporcionalni volilni red, za katerega so se zavedni delavci dolgo let borili in dekretiran re-akcionamejši volilni red, ki daje relativno največji stranki absolutno večino v občinskem svetu. Ta reakcionarna batina pa je udarila z debelim koncem svojega očeta in pri zadnjih volitvah je po 40 letih občina izpadla iz rok liberalcev.
Toda oni so dosegli, da še je pod PP-vlado občinski svet razpustil in od takrat vlada gerentstvo brez kontrole ia sodelovanja ljudstva.
Večletno izjemno stanje pa ni samo proti duhu ustave in zakona, temveč tako dolgoletno izjemno stanje bije v obraz vsaki demokraciji, gazijo se brezobzirno in stalno že več let najosnovnejše, v bojih zadobljene svoboščine in samoupravne pravice ljubljanskih občanov, in to brez dvoma v očitno škodo vseh delavnih občanov.
Gerentstvo dela brez kontrole ljudstva, brez občinskega sveta, daleko-sežne ukrepe: Dovoljuje ogromna po-
sojila iz Mestne hranilnice, povišuje mestne davščine na gotove izdelke, dviga tako občutno draginjo itd.
Medtem, ko se trošijo milijoni za luksuzno urejene ceste v centru, se množijo šatori deložirancev na mestnih trgih in ulicah. Vsled slabih, zatohlih malih stanovanj postaja pri nizkih mezdah in brezposelnosti življenje revnih slojev neznosno: alkoholizem, prostitucija, prepiri in zločini se širijo epidemično. Tisoči delavcev in nameščencev, ki so zaposleni v mestu, stanujejo v okolici ter morajo ob slabih mezdah vzdrževati dvojno gospodinjstvo.
Občinska podjetja in občinsko imetje sploh se upravlja že skoro dve leti brez kontrole občanov. V brezkontrol-nem gospodarstvu pa se vselej vgnez-di korupcija.
Leta trajajoče izjemno, protizakonito in protiustavno stanje izziva med občani reakcionarno mišljenje, povzroča brezbrižnost za njihove pravice, svoboščine in interese..
Zato je skrajni čas, da se vsi svobodoljubni in resnično napredni občani, a posebno še delavci in delavke ter nameščenci in nameščenke, ki največ trpijo pod tem izjemnim stanjem, združijo v boju za odpravo izjemnega stanja, za svoje osnovne občinske pravice, za samoupravo mesta Ljubljane.
Da to dosežemo in da se porazgovo-rimo o skupni akciji za svoje osnovne pravice, vabimo vse organizacije in stranke, ki se hočejo boriti za odpravo
izjemnega stanja, na sestanek z dnevnim redom:
Odprava izjemnega stanja in boj za občinsko samoupravo.
Na ta sestanek, ki se bo vršil v sredo, 4. avgusta ob 20. uri v brezalkoholni restavraciji »Pod lipo« na Rimski cesti, naj pošljejo vse organizacije po dva ali več zastopnikov.
Organizirani občani morajo braniti svoje svoboščine, pravice in interese sami!
Ljubljanska kraj. organizacija Jugoslovanske socialno - demokr. stranke in Kmečko-delavske zveze.
Redakcija »Napreja«.
Kako se otsžkočujs izvršitev komunalnega programa v Mežici.
Naravno je, da napenja kapital vse sile, da bi preprečil delavstvu izvršiti v Mežici občinsko gospodarstvo v korist skupnosti. Da si bo kapital, vrhu-tega še inozemski kapital našel zaslombo v ljudeh, ki sami žive od produktivnega ljudstva, to se pa ni moglo predvideti. Še nekaj ni bilo predvideti, namreč to, da se bodo združile proti nam tudi osebe, ki bi morale po zakonu pomagati nam.
Mežiška občina in krajni šolski svet zidata vodovod za vas in za šolo Mežica. Da je bil vodovod skrajno potreben, dokazujejo odredbe in pozivi sanitetne oblasti 'iz časa, ko je razsajala v Mežici epidemija. Takratni občinski odbor je pa v svoj redni letni proračun sprejel tozadevno prenizko postavko in to po krivdi začasnega proračuna nekega inženerja neke
stavbne tvrdke, ki se deklarira za odlično nacionalno podjetje. Inženjer te tvrdke je cenil stroške gradnje vodovoda namesto okoli Din 900.000 samo na Din 200.000. — Oblasti pa nam nagajajo pri najetju tozadevnega posojila za kritje primanjkljaja oz. aa dovršitev gradnje. Kako se bo zadeva iztekla, še ne moremo predvidevati, borili se bomo brezobzirno za izvršitev;'jasno je, da ne moremo gradnjo prekiniti in na ljubo par gospodom odstopiti od naših načrtov. Pripominjamo še samo to, da je zastopnik angleškega kapitala že pred izvršbo pisal državnim funkcionarjem, da je proti zidavi vodovoda — vendar pa je sočasno odklonil odstopiti šoli potrebno količino vode od svojega vodovoda. Kapital je še posebno ljut, ker vodovoda ne gradimo po kapitalističnih profitarskih načelih. Vodovod ee gradi v režiji občine in Kraj. šolskega sveta, vse nabave oskrbimo sami in nimajo kapitalistični mešetarji 30 do 40 odstotkov profita za svoje brezdelje. Za 2 in pol km dolgo progo nas stanejo cevi samo okoli 3210.000 Din
—	že samo pri tej nabavi bi imel privatnik do 50.000 Din nezasluženega dobička.
Vse to pa ni prav ne svinčenemu rudniku v Mežici, ne Zvezi industrij-cev in tudi ne kapitalističnim podrepnikom, ki so bodisi direktno pla~ čani od rudnika ali pa se v svoji nevednosti pehajo za privatni kapital.
Kapitalistični hlapčiči so zgubili vso razsodnost in niti ne morejo poj-miti našega dela — ali pa ga ne smejo, ker so sprejeli za to »razsodnosti plačilo; v vsem našem delu vidijo samo zlobno voljo nagajati kapitalistu. Krajni šolski svet je kupil gozdno
Pregled organizacij JSDS in KDZ od januarja do iunija 1926
Centralno tajništvo
te prejela:
Rednih elanov je bilo
1926 v
mesecu
VI:
rednih
članov
Izmed teh žianov so zadnji mesec pislali po Din
70°/o progres- davke
Organizacije
saupai i! odlte«
40 50
20 25
Din P
lil. tU
Bizeljsko Celje, mesto Centrala Orna I.
Crna 11 Globoko Gorje
Hrastnik 1. Jesenice Ljubljana Mežica Mislinje
Sv. Peter p. Gor Skale Store Trbovlje Velenje Videm-KrSko Vrhnika Zabukovca Zg. SiSka Prageriko Sv. Lovrenc n. Pob. Celje okolica Liboje Čatež Moste pri Ljublj. Zgornja Bistrica Zagorje ob Savi
74 90
135 164 3!
4
29j 31 32	33
840 23 80 51 10
38. 32
ICO. 79 25 10
646 | 86 | 20 | 28 | 5	8	4	11
Progresivni davek zamudnikov pristopnina
Vseh rednih članov
Zamudnikov
Centralno tajništvo Je.»orel prelelo v tem mesecu
Vseh člonov skupaj
parcelo v izmeri 41.000 kvadratnih metrov v učne in gospodarske svrhe
—	za Din 45.000. — Nakup je bil zelo cenen samo radi tega, ker je lastnica parcele — neka vdova — prišla v gmotne stiske. Sedaj se pa najdejo hlapčiči, ki propagirajo tele misli: Nakup gozdne parcdle se mora razveljaviti, ker ima angleški ravnatelj pod to parcelo svoje igrišče za tenis, ki je stalo dvakrat toliko kakor cela naša gozdna parcela. — Če bi se takšne ideje usidrale tudi pri kakšnem uradu, izjavljamo, da bomo poklicali državnega pravdnika na pomoč. Vse do svoje meje!
Kar pa najbolj otežuje naše delo v prid skupnosti in državi, je pa postopanje, ki je slično postopanju francoskih kapitalistov napram Herriotovi vladi levice. Strmoglavili so vlado levice s tem, da so odtegnili denarna sredstva — izpraznili državno blagaj-
Postopanje kapitala napram naši občini je prav isto — odtegujejo ji denarna sredstva. Rudniški kapital bi moral plačati mežiški občini na temelju proračuna za leto 1926 okoli Din 450.000, šoli pa Din 900.000, a kljub temu, da je minilo že prvo polletje, šola še niti pare ni prejela na dokladah od rudnika. Tako si naša kapitalistična vlada domišlja strmoglaviti socialno demokratični občinski odbor. Prav tako je bilo tudi leta 1925. Rudnik bi moral plačati milijon kron — plačal jih je šele novembra. Kaj če bi mali ljudje tako 'plačevali davke? Gotovo bi jim zadnjo kozo zarubili. Milijon dinarjev pridržati za pol leta v blagajni, to pomeni občino — in to je tudi del države — oškodovati za 50 do 75 tisoč Din.
Občina in šola mesec za mesecem opozarjata na to krivico — pa zaman. Zato pozivamo oblast: Zaprite krivce! Naša moč se ne bo strla, ker stoji na zakonitih temeljih in na pravici.
Kapitalistični bančni koncern ali soc. zadružništvo?
Članek pod tem naslovom v št. 29. »Napreja« je vzbudil med vsemi socialističnimi zadružniki veliko pozornost. Vsak zadružnik, ki ima količkaj vpogleda v gospodarstvo, mora priznati, da je v nasprotju tudi s čisto gospodarskimi interesi delavskih kon-sumnih, produktivnih in denarnih zadrug, ako ima banka, ki je lastnina privatnih delničarjev, potoni revizorjev revizijske zveze popoln vpogled v gospodarstvo delavskih zadrug in ako .te zadruge postajajo dolžnice take banke.
Bivši zadružniki »Jugometalije«, ki ao sodelovali pri ustanovitvi te v začetku delavske produktivne zadruge, so se bavili z mislijo ustanoviti produktivno zadrugo inštalaterjev. Ker pa bi morali za nabavo orodja in delavnice najeti posojilo pri banki, so svojo namero odložili toliko časa, dokler ne zberejo toliko deležnega lastnega kapitala, da bodo lahko obratovali brez bančnega posojila. Ali niso imeli prav,? Žal, da ni šlo po njihovem!
In prav imajo vsi, ko pravijo, da bi z bančnim posojilom delali pravzaprav za kapitalista. Nadvrednost njihovega dela žanje danes, ko so zaposleni pri privatnem podjetniku, privatni kapitalist, če bi pa delali v zadrugi, ki je odvisna od bančnega kapitala, bi s plačevanjem 16% obresti nadvrednost njihovega dela požrli delničarji banke, torej tudi privatni kapitalisti.
Isto je s konsumnimi društvi, ki obratujejo z bančnim posojilom. Kon-sumi morajo plačevati visoke bančne obresti in zato morajo prodajati blago po visokih cenah, celo po višjih kakor trgovec, ki obratuje s svojim kapitalom in ki se zadovoljuje s 6%, dočim banke še vedno jemljejo 12 do 16 %.
Če bi pa banka bila res^ zadružna last, bi ves dobiček od bančnih transakcij zopet prihajal k zadrugam nazaj ter bi se na ta način dolgovi zadrug stalno zmanjševali.
Mnogi člani konsumnega drušva niso mogli razumeti, čemu se odpirajo prodajalne pod firmo »Produkcija«, a ne pod staro zadružno firmo konsumnega društva.
Če pa vemo, da je delež pri kon-sumnih društvih deloma majhen, a pri Kristanovi »Produkciji« razmeroma
mnogo večji, in če vemo, da so pravila Konsumnega društva za Slovenijo, ki ga je ustvarila socialna demokracija, bolj demokratična, taka, da omogočajo pri zavednosti članstva tudi zavedno vodstvo, — a pravila »Produkcije« so nedemokratična, če vemo, da je pri Produkciji«: samo 195 članov, pri Konsumih pa 17.000, — potem nam stvar postaja jasna.
Produkcija se vedno bolj uveljavlja z obpiranjem trgovin kot konkurenčno podjetje socialno-demokratič-nim Konsumnim društvom.
Ako vse to dobro premislijo zadružni funkcionarji Čobal in drugi, bodo prav lahko uvideli, da so sovražniki delavskega zadružnega gibanja ne socialdemokratske in strokovne organizacije, temveč privatno-kapitalistične banke, ki hočejo spraviti konsume in druge zadruge potom bančnih posojil v finančno odvisnost.
Po prvem občnem zboru Zveze gospodarskih zadrug, na katerem pa se ni razpravljalo o teh najvažnejših vprašanjih, morajo vse zavedne delavske zadruge v njih lastnem gospodarskem interesu delati na to, da se osvobodijo od bančnega kapitalističnega kredita.
Dokler ne bo javno objavljeno, da so delnice Zadružne banke v rokah Zveze gospodarskih zadrug ali njenih demokratično urejenih članic, moramo smatrati Zadružno banko za privatno kapitalistično podjetje.
Zavedni zadružniki! Delajte med člani konsumnih društev na to, da se takoj skličejo članski sestanki članov vsake podružnice z dnevnim redom:
Odvisnost konsumov od bančnega kredita.
Lastninsko razmerje med Zadružno gospodarsko zvezo oziroma njenimi članicami na eni in Zadružno banko na strani strani.
Na teh sestankih zahtevajte, da se objavi, koliko imajo bančnega kredita konsumna društva in pri katerih bankah. Zahtevajte, da se ti krediti vrnejo v najkrajšem času s prodajo zadružnega inventarja, ter da se tako kon-sumi osvobodijo bančnega kredita. Samo na ta način bomo dosegli, da bodo konsumi res neodvisni in delavski, samo na ta način bomo dosegli, da se cene v konsumih znižajo.
Učimo se od napak drugih. Povsod so konsumna društva prišla v stiske, če so obratovala preko svojih moči in si v ta namen izposojala — tuj kapital.	*
To velja tudi tam, kjer ima proletariat politično mnogo več moči nego pri nas. Tudi enotne strokovne organizacije ne bi mogle pomagati takim zadrugam, ki so odvisne od kapitala.
Ako se konsumi ne osvobodijo bančnega kredita in odvisnosti od tujega kapitala, ako bodo krediti pri bankah rasli, jim lahko prva kriza zada smrtni udarec. Tega komaj čakajo de-mokratarji, demokratarski trgovci, ki gledajo v konsumih svoje konkurente
—	a tega komaj čakajo tudi agenti demokratarjev, ki se skrivajo pod socialistično firmo (SPJ).
Zbudimo zavednost članov Konsumnega društva, da pritisnejo s svojimi zahtevami na vodstvo zadružnih organizacij.
Ako pa bo odvisnost delavskih zadrug od kapitalističnih bank in kapitalističnih bankirjev vedno večja, ako bo ostal naš glas glas vpijočega v puščavi, potem bodo morali zavedni zadružniki misliti na to, da združijo vse delavske zadruge, ki so danes včlanjene deloma v Zvezi gospodarskih zadrug in deloma v drugih zadružnih zvezah v samostojno delavsko zadružno federacijo, ki ne bo odvisna od bank in ki ne bo v zvezi z bankirji in bančnim kapitalom, temveč bodo odločali člani nad svojim lastnim skupnim imetjem.
Zadružnik.
..Brezalkoholna produkcija" Ljubljana, Poljanski nasip 10/34
polij« vsakemu naročniku Naprej« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj, ne bo Vam lall
Najboljši šivalni stroj in kolo
edino le
06
M
iJ
Q
<
06 m Z
N E-
oi O
za domačo obrt In industrijo •v -vseli opremah.
Istotam pletilni stroj DUBIED
Pouk v vezenju brezplačen - Večletna garancija - Delavnica za popravila - Nizke cene, tudi na obroke
JOSIP PETELINC
LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika
..Radničko jedinstvo".
»Radničko jedinstvo«: piše v svoji 23. številki sledeče:
Na pogrcšnom putu
Povodom osnivanja Radničke Grupe »Uje-Ginjenje« u Slovenačkoj kao i povodom manifesta koji je ona ovih dana izdala, pored drugih slovenačkih listova, progovorio je i »Naprej«, organ grupe socijalista koji se kupe oko Bemota. U dva svoja velika članka (brojevi 28 i 29) »Naprej« se potrudio da osnivanje Radničke Grupe »Ujedinjenje« u Slovenačkovj kao i njen manifest prikaže nasuprot pravom stanju stvari i očiglednoj istini. »Naprej«, naprimer, vidi u Radničkoj Grupi »Ujedinjenje« — novu političku par-tiju koja ima za cilj da potisne druge radni-eke partije koje več postoje i u koje on ubraja i svoju grupu. Manifest naših slovenačkih drugova koji je jasan i nedvosmislen on tendenciozno izvrče i nalazi u njemu ono što on i ne sadrži.
Mi ne mislimo, da je potrebno da se sa Naprej-om upuštamo u kakvu polemiku zbog ovakvoga njegovoga neobjektivnoga, netačno-ga i neozbiljnoga pisanja. To utoliko pre šlo se pravo stanje stvari i prava istina ne dadu ničim prikriti. Radnička Grupa »Ujedinjenje«, kako se to jasno kaže u njenom manifestu, ne misli stvarati nikakvu iiovu prole-tersku partiju, pošto bi to značilo povečava-nje političkoga kaosa med ju radnicima i novo cepanje njegovih redova. Njen glavni zadatak jeste propaganda i akcija u korist potpunoga ujedinjenja radničke klase kako na ekonomskom i kulturnom tako i na poli-tičkom polju. 1 kada Radnička Grupa »Ujedinjenje« traži stvaranje jedne nove jedin-. stvene radničke partije, onda to ne znači da ona hoče da bude ta nova radnička partija nego to znači da treba sve postoječe politi-čke radničke grupacije da se ujedine u tu novu radničku partiju.
Ako grupa oko »Napreja«, iz svojih sektaških motiva, neče da pristupi toj novoj je-dinstvenoj radničkoj partiji no želi da i dalje ostane nemočna i jalova sekta — onda to samo može da bude na ujenu Metu. Pri današnjoj političkoj pocepanosti i razbijeno-sti pojedine male sekte i klike i mogu se održavati. Ali, kada se bude pristupilo po-litičkom ujedinjavanju i grupisanju radni-ka, što mora neizbežno doči i nasuprot svim očajnim odupiranjima sektanata i klikaša — cnda če sve ove sekte i klike nepovratno izčeznuti sa političke pozornice. To če ne-sumnjivo biti slučaj i sa sektom oko »Napreja«, ako se ona ne koregira i ako ne uvidi da njena egzistencija samo povečava političku pocepanost radničke klase.
Što se tiče ujedinjenih sindikata i odnosa Radničke Grupe »Ujedinjenja« prema njima, o čemu takodje tendenciozno piše »Naprej, jasno je svima radnicima da Radnička Grupa »Ujedinjenje« stoji i stojače odlučno i nepokolebljivo na principu partijske nezavis-nosti in neutralnosti tih sindikata kako prema partisko-političkih grupacija radnika koje danas postoje tako i prema jedinstvenoj radničkoj partiji koja če se stvoriti.
Mi prinašamo navzlic pičlemu prostoru ves odgovor »Radničkega Jedin-stva« v originalu, da se bo zavedni proletariat v Sloveniji seznanil z nedosledno miselnostjo glavnega glasila takozvanih »Zedinjašev« v Belgradu, katerim so se pridružili tudi slovenski
zedinjaši« Makuc, Štukelj, Sedej in drugi.
Mi smo objavili »manifest zedinjašev« dobesedno v celoti, izpustili smo samo ono, kar se večkrat ponavlja. Po objavi smo napisali stvarno kritiko ideologije, ki se zrcali v manifestu. Povedali smo svoje stališče ne samo o tej ideologiji, temveč tudi o konkretnem predlogu, ki je v manifestu, to je o splošnem delavskem kongresu. Ko; likor nam je znano, se doslej ni niti ena delavska organizacija izjavila pripravljena sodelovati na takem splošnem delavskem kongresu razen naše stranke. Mesto stvarnega odgovora na našo kritiko ln mesto stvarnega odgovora na naše predloge o
tem kongresu, servira »Radničko jedinstvo«; kontradiktorne (sebi nasprotujoče) fraze, laže, da je »Naprej« organ grupe socialistov, ki se družijo okoli Bernota«, dasi dobro ve, da je »Naprej« glasilo jugosl. socialno demokratične stranke s 30 javnimi organizacijami, s svojimi kongresi, programom itd., zmerja grupo okoli »Napreja« prostaško s sektanti in klikaši itd.
Zavedni delavci, ki so pazljivo pre-čitali pamflet zedinjašev, našo kritiko pamfleta, naše stališče o splošnem delavskem kongresu — potem pa zgomji članek »Radničkega jedinstva«, ki je osebna lastnina glavnega urednika Živote Milojkoviča, a ni organ nobene organizacije, bodo z lahkoto ustvarili svojo sodbo in ugotovili: Kdo druži okoli sebe grupe in klike — Milojko-vič ali Bernot, »Radničko jedinstvo ali »Naprej«? Kdo je sektaš ali klikaš
—	naša javno organizirana jug. social, demokratska stranka, ki obstoji 30 let — ali grupa »Ujedinjenje«, ki se šele ustanavlja in o kateri ne vemo, ali ima kakšno organizacijo ali ne? Kdo »tendenciozno zavija« in kdo dela na stvarnem združenju zavednega proletariata? »Kdo vnaša med proletariat z lažnimi parolami in puhlicami še večjo zmedo? Proletariat v Sloveniji bo to kaj lahko ugotovil. Želimo samo, da to spoznajo tudi vsi zavedni revolucionarni delavci v Srbiji in da zvesti slavnim tradicijam srbske socialno demokratične stranke čim agil-nejše delajo na duhovnem in organiza-toričnem združevanju celokupne socialne demokracije v Jugoslaviji.
Od 26. julija naprej, dokler trajajo zaloge, velike sezonske razprodale naših čevljev.
30 ds 501, popusta.
V nizkih cenah in dobrem blagu nedosegljivi.
Carl Pollak d. d.
tvornice usnja h usnjatih Izdelkov.
Detajlna prodaja na Dunajski cesti štev. 23 — dvorišče.
Mednarodni pregled.
Anglija. Angleški rudarji stavkajo že tretji mesec v boju za ohranitev 6-urnega delavnika, v obrambi svojih mezd in za ureditev premogovne produkcije. Konservativna Baldwinova vlada se je postavila na razredno stališče lastnikov premogokopov, ona hoče podaljšat^ delavni čas in na ta način še povečati že itak ogromno brezposelnost. Brez posla je na Angleškem vštevši rudarje že preko 3 milijone delavcev. Zato konservativna stranka izgublja svoje zaverovance, kar so pokazale .že dvakrat po generalni stavki dopolnilne volitve, pri katerih so bili izvoljeni kandidati stranke Dela proti liberalnim in konservativnim kandidatom. Solidarnost angleških rudarjev je občudovanja vredna. Kadar bo zavednost 'in solidarnost delavcev na Angleškem razredna, a ne samo strokovna, bo socialna demokracija zmagala definitivno. Za to so dani na Angleškem že vsi objektivni pogoji, saj je večina prebivalcev na Angleškem po svojem socialnem položaju proletarska. Zmaga angleške socialne demokracije bo brez dvoma vzbudila iz brezbrižnosti tudi delavstvo v zaostalih deželah.
Amerika in Evropa. Združene države Amerike so med vojno silno obogatele, ker so zalagale vojujoče države z municijo, živili in potrebščinami. Amerika je postala upnik vseh držav na svetu in je zbrala večino zlata v svojih blagajnah. Dolgujejo ji ogromne vsote Anglija, Francija, Nemčija, Italija in druge države. Zato vse dolžnice evropske zahtevajo anuliranje vojnih dolgov. Anuliranje dolgov pa kapitalistične vlade ne bodo izvedle. Samo zmaga internacionalne socialne demokracije bi narodom in državam prinesla mir in olajšave, ker bi se takrat vsa internacionalna »parna go-
(Držite	se	star navade
in uporabljajte še nadalje davno preizkušeni
FramlFrnitclLov kavni pridatek,
VAK J TVh=gj]Z TiAr\«fli,
Ta pocenjuje kavo, jo krepča in ji daje dober okus.
Tudi k žiru spada neobhodno Pravi Franck.
spodarska vprašanja reševala v korist delavnih slojev, to je večine prebivalstva. Do te zmage pa bo prišlo tem preje, čim preje bo delavstvo v vseh državah spoznalo, da mora program tudi izvrševati ter v organizacijah sodelovati, ne pa le gledati in čakati.
Sovjetska Rusija. Zinovjev, predsednik izvrševalnega odbora komunistične Internacionale izključen iz osrednjega tajništva ruske komunistične stranke. Komunike osrednjega izvrševalnega odbora komunistične stranke v Rusiji sporoča resolucijo, ki je bila sklenjena na plenarni seji. Plenarna seja je razpravljala o važnih gospodarskih in socialnih tekočih vprašanjih ter se med drugim bavila tudi z notranje strankarskimi zadevami. Na zadnjem 14. kongresu ruske komunistične stranke se je pod vodstvom Zinovjeva, predsednika Izv. odbora Komunistične Internacionale ter voditelja severnega okrožja s središčem v Leningradu (preje prestoli-ca carske Rusije Petrograd) pojavila opozicija. Štela je nekaj nad 40 delegatov. Glavno sporno vprašanje so bila državna podjetja. Opozicija je trdila, da predstavljajo nacionalizirana državna podjetja neke vrste državni kapitalizem, ki povzroča bogatenje kmetov ter širjenje malih industrialcev trgovcev in obrtnikov. Z gospodarskim napredkom teh malih kapitalistov je združen tudi napredek njihove zavednosti in torej tudi politične aktivnosti. Zato zahteva opozicija poostrene mere proti tem izrastkom »Ne-pa«, to je nove gospodarske politike, ki so jo sovjeti sklenili po Leninovi iniciativi takoj, ko se je končala državljanska vojna. Večina na kongresu pa je ugotovila, da je ta trditev ne-vzdržljiva, da so državna podjetja, dokler imajo proletarske organizacije v rokah državno upravo, po načelu javnih računov in pod kontrolo delavskih sovjetov — samo prehodnja stopnja k čisto socialističnemu gospodarstvu. Zato je večina zavrnila trditve opozicije kot'zmotne, vendar je na temelju proletarske demokracije izvolila tudi zastopnike opozicije (Zinovjeva, La-ševiča in druge) v centralno vodstvo ter jim tako omogočila, da se v okviru strankinega pravilnika in sklepov kongresa legalno borijo za svoja mišljenja med članstvom.
Plenarna seja pa je zdaj ugotovila, da je opozicija pod vodstvom Zinovjeva zapustila legalno pot iskanja pristašev za svoje ideje v stranki ter da je proti kongresnim sklepom začela organizirati ilegalno —- to je proti pravilniku in sklepom — tajne opozicio-ualne frakcije v stranki, prirejati tajne sestanke itd. Opozicija je celo vpregla v svoje frakcijske svrhe organizacijski aparat Komunistične Internacionale ter je s pomočjo tega aparata začela organizirati svoje frakcije tudi pri komunističnih strankah v drugih deželah. Tako je opozicija pripravljala razkol v ruski stranki in v kom. strankah drugih dežel. Zaradi te njegove frakcijske politike se je pojavilo še desno krilo, ki zahteva celo razpust Komunistične Internacionale in Rdeče Strokovne Zveze, češ, da ti dve organizaciji po svojem delovanju samo slabita proletarski pokret in sta ovira združenju ruskega proletariata z zapadno socialno demokracijo. Za vse to frakcijsko delovanje dela plenarna seja odgovornega Zinovjeva. Zato je plenum sklenil Zinovjeva izključiti iz centralnega tajništva, a njegovega pristaša Laševiča iz centralnega odbora in iz centralnega obrambenaga sveta. Na mesto Zinovjeva je izvoljen v centralno tajništvo Rudzutak. V Centralnem tajništvu ruske komunistične stranke so sedaj: Stalin, Rikov, Buharin, Tomski, Kalinin, Molotov, Trocki in Rudzutak.
Z izključitvijo iz centralnega tajništva bo Zinovjev izgubil avtoriteto tu-
di v Komunistični Internacionali. To bo imelo vpliv na politiko te internacionale.
Želja zavednega internacionalnega proletariata je, da se ruska komunistična stranka, kot vodilna in glavna stranka Komunistične Internacionale, otrese vseh nezdravih in nemarksi-stičnih frakcij ter tako pomaga dovršiti veliko zgodovinsko nalogo: združiti vse zavedne internacionalne proletarske organizacije celega sveta na temelju proletarske demokracije in izvrševanja soc .programa.
Francija. Padec francoskega franka spremljajo padci francoskih vlad. V par-mesecih je bilo v Franciji več ko deset vlad. To ni nič čudnega, če pomislimo, da je v francoskem parlamentu nad 200 advokatov in čez 200 žurnalistov, a delavcev jako malo in poljedelcev še manj, dasi tvorijo večino prebivalcev v Franciji delavci in poljedelci. Po desetih Briand-ovih vladah (tudi on je bil nekdaj socialist!) je sestavil vlado Herriot (čitaj erio) iz takozvanih pristašev kartela . levice. Toda ta vlada je padla, komaj se je predstavila v parlamentu. Nato je sestavil vlado Poineare iz pristašev zmerne desnice in »zmerne« levice. Parlament je Poincarejevi vladi, v kateri sedi tudi Herriot, izglasoval zaupnico s 358 glasovi proti 131. Proti so glasovali del socialističnih radikalov ter vsi socialisti in komunisti. Monarhisti so se vzdržali glasovanja ter s tem pokazali, da so za enkrat zadovoljni z vlado, čeprav želijo, da bi bila še bolj reakcionarna.
Nova vlada bo skušala dvigniti kurz francoskega franka ter z novimi davščinami obremeniti ljudstvo ter na ta način »stabilizirati« francoske finance. Toda »zmagovita« Francija je tako zadolžena, da bo n jena gospodarska sanacija mogoča samo po hudih razrednih bojih, ki so se vsled rastoče draginje že poostrili. Ako bo francoski organizirani proletariat dovolj odločen in zaveden, bo proti sklenjeni fronti kapitalistov nastala fronta zavednega proletariata, kar bo pospešilo zmago socialne demokracije v Franciji in na celem svetu.
Nemčija. Bankrot ministerializma. Socialni demokrati na celem svetu uvidevajo, da je sodelovanje z meščanskimi vladami škodljivo za interese socializma in socialne demokracije. To zpoznanje se vedno bolj širi med množice, ki zahtevajo vedno bolj odločno od voditeljev, da prekinejo zveze s kapitalisti in začnejo voditi samostojno delavsko politiko in utrjevati razredno bojevne delavske organizacije. Do tega spoznanja je že prišla po bridkih izkušnjah avstrijska socialna demokracija, do tega spoznanja prihaja češkoslovaška, poljska, norveška in nemška socialna demokracija, ki je vsa leta po prevratu iz oportunističnih razlogov sodelovala z nemško »demokratično« buržoazijo.
Toda prekiniti zveze z buržoazijo ni tako lahko. Pri vladnem sodelovanju so se voditelji večkrat zvezali ne le s kapitalisti, ampak tudi z njihovimi žepi. Te denarne in materialne zveze prekiniti pa je mnogo težje od -idejnih«. Zato morajo delavske organizacije biti zavedne in neodvisne. Neodvisne pa so samo takrat, ako so neodvisne od kakršnihkoli tajnih fondov in tajnih subvencij, ako člani svoje organizacije sami vzdržujejo, sami vodijo, sami pri njih sodelujejo.
Po celem svetu zmagujejo ideje, na katerih sloni vsaka zdrava proletarska organizacija: ideje socializma. Ne kapital, Delo mora odločevati, Delo mora odločevati v politični, v strokovni, v gospodarski organizaciji ter po-, tom njih v občinah, deželah in v državi. Da pa bo delo odločevalo, zato morajo delavci in poljedelci vršiti kontrolo nad kapitalom. Zato so potrebni javni računi, zato je potrebno
nače‘lo javnosti, zato je potrebno sodelovanje članov v organizaciji, zato je potrebna izobrazba članstva, a predvsem in za vse skupaj je potrebna zavednost članstva. Razredna socialistična zavednost je ono, kar odlikuje socialista od nevedneža in sne-zavedneža. Zavednost pa za delavca ni težka. Njegov interes, ne trenutni, temveč stalni in razredni interes mu jo narekuje. Kako si bomo priborili boljšo družbo, če ne bomo rušeč kapitalistični sistem gradili elemente nove družbe v svojih organizacijah? Kako bomo zrušili kapitalistično diktaturo, ako trpimo diktaturo kapitala v lastnih organizacijah? Po celem svetu zmaguje delavska zavednost, samo v Kristanovih organizacijah zmaguje kapital in strah pred kapitalistom.
Razno.
V	današnji tabeli se vidi lep napredek, a ker Trboveljska organizacija »ni imela časa« obračunati, je skupna vsota nazadnjaška. Ali je to kaj v zvezi z dejstvom, da je s. Rinaldo v ljubljanski bolnici?
r Sumljiv molk. Ljubljanska sekcija Saveza privatnih namještenika Jugoslavije je sklicala za soboto, dne 3. t. m. v salon gostilne »Pri levu« na Gosposvetski cesti v Ljubljani javen protestni shod zoper nameravano podaljšanje delavnega časa v trgovinah. Zaradi tega napada se je tajnik »Merkurja« in odbornik OUZD g. Valentin Urbančič silno razjezil. V »Sl. Narodu« od 4. t. m. je objavil nekako izjavo, v kateri napada iz nerazumljivega razloga tudi socialistične nameščence OUZD, češ, da ti ne uživajo nobenega zaupanja. Pričakovali smo, da bodo prireditelji shoda in drugi napadeni g. Urbančiču odgovorili kakor zasluži. Toda zaman. Odgovora ni
—	ali iz junaškega strahu ali pa, ker g. Urbančič ni točno označil, katere socialistične nameščence je mislil: ali patriotske, krščanske, narodne ali fašistične. Da gg. Andres, Bohinjec, Golobič in tem enaki zaradi Urbančiče-vega napada lahko spijo spanje pravičnega, je več ko gotovo. Da g. Urbančič ni mislil gospoda, ki je v javnem lokalu — v pozi, ki je ne moremo popisati, pozival »cenjene dame« na junaški mejdan, o tem smo prepričani. Tudi gospod, ki je temu junaku korteširal, držeč ga pod pazduho, za enkrat še lahko mirno spi. Morda je pa g. Urbančič mislil tiste dijake, ki so po zadnjem jubilejnem »Merkurjevem jour-fixu »Pri sodčku «na Žabja-ku v Ljubljani nekomu skoro nos razbili? Ali pa tiste, ki so letos o Binko-štih po razvitju prapora Narodne strokovne zveze nekoga zvečer v vagon nesli kakor klado? Ničesar ne trdimo, mogoče je pa, ker je g. Urbančič v svoji izjavi premalo jasen. Pri vsem je najbolj čudno, da »Savez« molči; še bolj pa, da molčijo Uidi tisti prizadeti člani Saveza, ki jim je marsikaj znanega, n. pr. o nekem denarju Trbor veljske premogokopne družbe, ki ga je ta poslala (preko Slavenske banke) Urbančičevi Zvezi privatnih nameščencev. O, o zaupanju bo še govor, pa prav temeljit — in kadar bo, ne bo pomagalo nobeno sklicevanje na tako ali tako tajnost, za katero se ljudje z maslom na glavi tako radi skrivajo.
r Fašistično načelo tajnosti je vendarle še globokejše nego pri krista-novcih. V Italiji se resnica niti naslikati ne sme! Amerikanski slikar je na trgu sv. Marka v Benetkah slikal cerkev in seveda je ni mogel naslikati drugače kakor z berači, ki beračijo pred cerkvijo. Fašiste je pa sram za njih beraško resnico, zato so slikarja pretepli in ga odvedli na komisariat. Izpuščen je bil šele, ko ga je amerikanski konzul opravičil in zagotovil, da slikar ni imel žaljivega namena... No — na ta način Mussolini ne bo
zbrisal dejstva, da živi fašistična Italija predvsem od beraštva. Če bi ne bilo tujskega prometa, bi fašisti sploh ne mogli dihati, saj je že zdaj brezposelnost taka, da je četrtina Italijanov zaposlena v tujini, izven »lepe domovine«.
Jožeta Golmajerja je tudi konferenca kovinarjev, ki se je vršila v nedeljo, 18. t. m. v hotelu »Balkan« v Celju, soglasno.odstavila kot tajnika kovinarjev. Nič ni pomagalo zatrjevanje, da je manjkajoči znesek poravnan. Stradati mu za enkrat ne bo treba, saj mu je Strokovna komisija izplačala odpravnino v višini trimesečne plače. Pripovedujejo, da je neki socialistični prvak zagrozil s še drugimi razkritji, ako bi Golmajerja preganjali. Mogoče je kapitalistično sorodstvo zato nalek-nilo rokavice in je menda celo na tem, da mu pripravi drugo toplo gnezdo.
Kapitalisti in kapitalistično sorodstvo se mnogokrat med seboj kregajo, da se zdi, kakor bi si bili res nasprotni. A vse nasprotje je le zaradi lova na nevedne volilee, po volitvah pa lepo skupaj odirajo lahkoverne backe. Znano je, da so kristanovci svoje sleparstvo pri volitvah v Delavsko zbornico opravičevali š tem, da bi drugače zmagali klerikalci. Torej proti klerikalcem so sleparili. Zdaj pa klerikalci z njimi lepo skupaj vladajo in še celo predsednika za najvažnejši odsek so dobili klerikalci od sleparjev! Vzgojo delavstva so dali kristanovci v roke »črnuhom, ki nikakor ne smejo zavladati v Del. zbornici!« Tako so govorili namreč takrat, ko so zaupnike učili sleparstva proti klerikalcem, zdaj jih pa nastavljajo za vzgojitelje«. — In klerikalci? O, še vedno so hudi na sleparje! Ne samo zato, ker bi imeli rajši sami vsa korita. Ne samo zato, ker morajo molčati s marsičem O ne, oni so hudi tudi zato, ker vedo, da delavci ne bodo pozabili na sleparstvo. Zato pišejo o volilnem sleparstvu še zdaj in zelo ostro pišejo, toda krivi so pa — socialni demokrati. Zanalašč namreč mešajo naše ime med kri-stanovske pleve, da bi delavci mislili, da smo sleparji mi. Pa — v zavednosti delavstva je« zmaga socialne demokracije.
r »Pravica« piše o Jožetu Golm&jerju in pravi na koncu: »Takih ljudi poznamo mi več.« Zakaj pa »Pravica« ne pove imen teh ljudi in kar ve o njih? Zato, ker pri zelenih mizah s »takimi ljudmi« sodelujejo in jim pomaga zavajati nevedno delavstvo. Med narodom pa kriči in rohni proti demokratom in krista-novcem, kakor da bi z njimi nikdar skupaj ne sedela!
r Poročevalci meščanskih listov »Jutra«, »Slovenca« in »Nar. Dnevnika« so pri javni obravnavi v zadevi tiskovne pravde dr. Serka proti meni zelo slabo poslušali, ali pa so pisali drugače nego so slišali. Zlasti »niso slišali« mojega dokazovanja in imen raznih prič, ki sem jih predlagal za zaslišanje, a je bil moj predlog odklonjen. Zvonimir Bemot, urednik »Na-preja«.
Kako voditelji SPJ razbijajo Zvezo delavskih žena in deklet.
SPJ si je nadela za svojo edino nalogo, da razbija delavske organizacije. To svoje razbijaško delo so člani SPJ, ki so obenem tudi voditelji, prenesli iz strokovnih organizacij zdaj tudi v Zvezo delavskih žena in deklet. Po navodilih teh voditeljev (so-cialpatriotov) se je centrala Zveze delavskih žena in deklet (ZDŽD) tako daleč spozabila, da je na svoji seji sklenila izključiti iz ZDŽD tri Sodražice, ki so v ZDŽD agilno delovale, a so s svojimi predlogi in načrti tvorile tudi načelno in stvarno opozicijo.
Zveza delavskih žena in deklet stoji namreč pred svojim prvim kongresom. Ta kongres naj odloča o delovanju in stališču ZDŽD. Vodstvo SPJ je v svoji poželjivosti, da spravi vsako organizacijo pod svojo diktaturo, hotelo doseči tudi to, da se ZDŽD na
svojem kongresu izjavi za sestavni del SPJ.
Opoziciji v ZDŽD pa gre za resno delo, za stvarno in načelno delo med nezavednimi in spečimi, a zato nade vzbujajočimi masami ženskega proletariata, ki jih je treba pripeljati na razredno pot. Zaradi tega so nekatere članice ZDŽD, ki deloma pripadajo opoziciji, sestavile predlog za kongres, kajti v vseh proletarskih organizacijah je navada, da se kongres temeljito pripravi. Sestavile so deklaracijo, ki vsebuje glavna načela za politiko in taktiko ZDŽD. Najvažnejša v deklaraciji je brezdvomno točka, ki govori o tem, da mora biti ZDŽD razredna organizacija mas ženskega proletariata v mestu in na vasi. Poleg te deklaracije so te sodružice predložile centrali tudi nažrt za izvojevanje ženske volilne pravice.
In dočim centrala ni -izdelala niti enega predloga za kongres, da bi se omogočila sodružna diskusija, pride nenadoma vodstvo SPJ in s svojim vplivom doseže na centrali — meni nič tebi nič — da se tri članice izključijo.
Prepričani smo, da ta izključitev ne bo mogla obveljati. Tako razdiralno delo mora naleteti na odpor pri vseh poštenih delavcih in delavkah in gotovo tudi pri samih članicah ZDŽD. Parola je:
Proti izključitvam, za enotnost ženskega gibanja;
proti razbijaštvu, za stvarno delo in za načelno diskusijo pred kongresom;
proti komandi vodstva SPJ, za deklaracija o nalogah ZDŽD;
za organizacijo mas delavskih žena in deklet, ne pa za sektaško deklo voditeljem SPJ.
Pozivamo vse pristašinje Jugoslovanske socialno-demokratične stranke, da podprejo delovanje opozicije v ZDŽD, da bo Zveza delavskih žena in deklet postala to, kar mora biti, namreč organizacija mas ženskega proletariata v mestu in na vasi.
E rane e Klopčič.
Op. ur. Prav radi dajemo prostora tem vrsticam. Vsako izključevanje je razbijanje in dokazuje, da se gospoda boji poštenega odkritega boja, ker ima maslo na glavi. — Sicer pa je naša stranka za popolno enakopravnost žene in zato ne ustanavlja posebnih organizacij za žene, ampak jim daje v vseh organizacijah vse pravice, seveda tudi pravico do lastnih ženskih sekcij.
Tržič. »Pravica« z dne 15. julija t. 1. trdi neresnico. Ni res, da je demokratična večina poverila socialistično strokovno organizacijo, da preišče glede do-movinstva B. vse pritožbe, ki jih je vložilo delavstvo. Občinski cdbor je namreč pooblastil g. M. (klerikalca!) in so-druga A. ker se pa g' M. za to stvar ni brigal, je s. A. izročil zadelo predil-niški strok, organizaciji. Glede komedij na sestanku pa moramo ugotoviti, da je bil komediant baš zagovornik g. B., ki se je 1izrazil, da se bomo g. Glanzmanu hudo zamerili, če g. B. ne ustrežemo. Taki lažisocialisti si lahko bratsko podajo roko s krščanskimi socialisti, da bodo združeni klečeplazili buržoaznim, vatikanskim in drugim dostojanstvenikom, ki so se vozili po Ameriki v najbolj
luksuznih vlakih in zbirali milijone za svoje buržujske politične namene, doma pa delavstvo strada in gineva v slabih stanovanjih. Tako g. pisec v »Pravici«, spoznali smo Vas v pravi luči laži in nerazumevanja ter neupoštevanja delavskih interesov.
Svoboden tisk je povsod odprto oko ljudstva, je utelešeno zaupanje ljudstva v samega sebe. Je brezobzirna izpoved ljudstva pred samim • seboj in znano je, da je moč priznanja odrešujoča. Je duševno ogledalo, v s-terem vidi ljudstvo samo sebe, samega sefe« opazovati pa je prvi pogoj modrosti.
(Karl Mark s.)
Stalni javni naročniki »Napreja«.
96. Franjo Ozimic, Mežica pri Prevaljah.
Tiskovni sklad.
Zadnji izkaz	9.C66.65	Din
Ivam Ožep, Črna, nam. za
smodnik	3,—	I)in
Alojz Podlogar, Hrastnik	10.—	Din
Čamernikovi v šiški	20.—	Din
Langof, Vrhnika	6.70	Din
Andrej Martinšek, Velenje	30.—	Din
Karl Kisovec, Ljubljana	20,—	Din
Blaž Žagar, Mežica	10.—	'Din
Neimenovan, Mežica	2,—	Din
Franc Rezar, Hrastnik	20,—	Din
lv. Vrečar, Celje	10.—	Din
Franc Ose'i, Celje	10,—	Din
Franc Weisbacher, Celje	6.—	Din
Jože Pilih, Celje	5.—	Din
Franc. Jelen, Celje	5.—	Din
Štefan Lah, Celje •	2,—	Din
Skupaj v smislu objave
9.226 35 Dan
Zavarovanci v smislu objave v Socialističnem koledarju ssa leto 1926.
f'rna: 336. Juda Sinkovič (91) kolar, Lg. seke. 1250 Din; Sv. Peter p. sv. Gorami: 337. Ivan Kotnik (76) žel. invalid, Lg. 500 Din.
—n,., ■	■>.rearuaesr~»..
Holmec, Črna, Celje — prihodnjič! »Iskre : tudi, čeprav eo kratke, niso našle prostora.
30. VII. 1926. — 2.400.
MANUFAKTURO
nogavice, perSSo, predpasnike
kupite pri tvrdki
IV® Jk. 1C. O ** Danajska zraven „Ju0o-Auto“	Cesta	36.
najceneje.
Dunajska cesta 36.
Splošno kleparstvo
Otmar Motik
Ljubljana
Stari trg štev.
11.
Priporočamo tvrdko
LJUBLJANA, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najugodoajši nakup
otroških majic, kopalnih hlad, nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, šifona, kravat, raznih palic, dežnikov, nahrbtnikov, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, Solingen Škarij in nožev.
Na velko! Na malo!
1 H
belo, necufano, 1 kg po 25'— Kč belo, cufano, 1 kg po	45'— Kč
pošilja po povzetju najmanj 4 kg
R. Freund, trgovina s perjem, Praha L, Benediktska ulica 1.
Kdor inserira v drugih listih, v „Napreju“ pa ne, ta sam dovolj jasno pove, da ne mara odjemalcev iz delavskih vrst. V vaših rokah je kakšno
inseralno politiRo
delajo trgovci. — Trgovci so bolj navezani na Vas, nego Vi nanje!
Anton Koser
•
Uradno koncesijonirana inštalacija vodovoda in j centralne kurjave.	i
Ljublfana, Aškerčeva ul. 17. j
Naročajte »NAPREJ‘1
Tvornica dežnikov in solnčnikov
L. MIKUŠ, LJUBLJANA
Mestni trg štev. IS
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli t.t—tt velikosti po najnižji ceni. —i
SAMO ENKRAT
Čoskuslte in kupili bodete vedno pristno angleško in češko sukno, amgarne, ševijote za moške in najnovejše volneno modno in perllno blago za spomladanske ženske obleke po znižani ceni v manufakturnl in modni trgovini
Miloš Pšeničnik
Celje
Na željo se pošljejo vzorci	Postrežba	solidna	1
■
j PERILO IN OBLEKE!
2 platno, sukno, plavino, volneno blago, nogavice, * B naramnice, robce, kravate, predpasnike, posteljno B ■	perilo,	itd.	kupite	najboljše	pri	tvrdki	■
i I. N. Šoštarič \
MARIBOR, Aleksandrova cesta Stev. 13. *
KOLESI
samo pri
Gorco
Palača ljubSj. kreditne banke
Noyo I
Novo!
Vsi k JURIMCr v Celje
odeje (koutre) od....................Din	140"— naprej
šioiaste moške obleke od.............Din	400’—	naprej
štofaste fantovske obleke od.........Din	100'—	naprej
cojgaste moške obleke od.............Din	150'—	naprej
cajgastc fantovske obleke od.........Din	80'—	naprej
cajgasle hlače od....................Din	45-—	naprej
moške kape, štofaste od............Din 30'— naprej
belo plainp od.....................Din 950 naprej
druki............................ . Din 10' - naprej
Ostanki po lastni eeni.
V zalogi velikanska izbira štofov, caigov, svilenih robcev, predpasnikov srajc, otroških obleke ter vsakovrstnih nogavic.
Ako res hočete šteaiti in poceni kupiti, potem se prepričajte In pridite k Amerikancn v Celje, pri farni cerkvi.
Nova trgovina manufakture
Nova trgoviua manufakture
Josip Šlibar
Ljubljana, Stari trg, poleg Zalaznika
Cene:
Rjava botenina . Din 7 50, 10’
Bela kotenina Rjuhe .... Šifon .... Gradel pa hlače Gradel za modroce
12—, 14 - , 28—. 30* —, 13*—, 16—, 15—, 26‘— 35 —, 45
18— 16'— 36 — 20 —
Cene:
Julet .... Din	18*—,	20’—
Odeje (kovtri)	„	180*—,	290‘—
Mizni prti .	.	n	65’—,	70*—,	85’—
Brisače . .	.	„	16’—,	22'—,	20‘—
Brisače, frotirke	„	28'—,	40‘—,	48’—
Robci, ducat .	*	70’—,	90‘—,	120 —
Ob sredah In sobotah prodaja ostankov.
UČITELJSKA TISKARNA
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo.
Tiskovine za šole, županstva in urade, najmodernejše plakate in vabila za veselice, letne zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanje časopisov, knjig, brošur itd.
Stereotipna.
1.1 to grr atija.
ItdaJatelttea la odgovorna urednica: IZA PRIJATELJEVA (r imenu I«rr. odbora JSDS ia KDZ). - Za tiskarno »Merkur« v Ljubljani: A. SEVER.