Poštnina plačana
v gotovini
Leto VIII, it. 278
Ljubljana, četrtek 24. novembra 1927
Stane ne»eeno Dia a$'—, sematro Din ur—
Oglas) po tarifa.
Uredništvo i
Ljubljana, Knaitora ulica »ter. j/L Telefon It. «07« in «804, ponoči tndi *»• »OJ4. Rokopisi se no tniai«.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Cena 2 O ki
Upravaittvo: LJubljana, ubca it. 54. — Teldon it. >036.
(t LJubljana, Pre*er-oot> obča St. v — Telefon St. 149«
Podružnici: Maribor, Aleksandrova »t tj — Celje. Aleksandrova ccata
1 pri poštnem ček. zavodu: Milana k. 11.84J . Praha čialo 7<.ite. Wien, Nr. »05^41.
Zunanjepolitična debata v Narodni
skupščini
Ekspoze zunanjega ministra dr. Marinkoviča. - Odnosa ji s sosedi so vedno bolj prisrčni - Rezervirane izjave o Italiji. - Stvarna kritika šefov opozicije. - Važna dopolnila k ministrovim izvajanjem
Beograd, 23. novembra, p. Danes se je pričela v Narodni skupščini debata o našem zunanjem položaju in naši zunanji politiki. Na dnevnem redu je bila namreč znana interpelacija Svetozarja Pribičeviča, na zunanjega ministra. Seja se je pričela ob 9.30 Po prečitanjo zapisnika zadnje seje je takoj dobil besedo zunanji minister dr. Voja Marinkovič, ki je podal ekspoze naslednje) vsebine:
Ekspoze zunanjega ministra
G. Svetozar Pribičevič in tovariši so vložili interpelacijo, v kateri so zahtevali, naj podam pred Narodno skupščino pojasnila o naslednjih točkah: 1.) o mednarodnem položaju sploh, 2.) o naših odnošajih s sosedi, odnosno z Grčijo, Albanijo, Madžarsko in Italijo, zlasti pa o prekinjenju odnošajev z Albanijo, 3.) o dogodkih, ki so dovedli do napetih odnošajev z Bolgarijo, in o vsem kar je v zvezi s tem, in 4.1 o ukrepih, ki jih je vlada poduzela, da izboljša naš mednarodni položaj s posebnim ozirom na politiko Italije.
Četudi moram zavrniti argumente, ki motivirajo interpelacijo, hočem vendar porabiti to priliko, da podam pojasnila o aktualnih vprašanjih zunanje politike. Od poslednjega ekspozeia o zunanjem položaju, ki ga je poda! moj prednik g. dr. Ninko Perič ni bilo nobenih sprememb.
v značaju naše zunanje politike.
Njeni c<lji so ostali neizpremenjeni. Naša zunanja politika je slej ko prej usmerjena na to, da se konsolidirata mir in pravni mednarodni red na podlagi pogodb in pakta Društva narodov. V tej zunanji politiki mi nismo izolirani, ker odgovarja ta politika splošnim interesom Evrope in vsega civiliziranega sveta. Prizadevanja kraljevske vlade so usmerjena samo v tej smeri, da se ta politika čim jasneje izraža in da se ojačijo zveze, ki že obstojajo med nami ter prijateljskimi in zavezniškimi državami; da se dalje ustvarijo še nove zveze in ž njimi nova jamstva za ohranitev miru in za uspeh naše politike. Zato se držimo načela, da se moramo potruditi za pridobitev novih prijateljev ln predvsem za ohranitev starih.
Od trenotka svojega prihoda na to odgovorno mesto smatram za prvo svojo dolžnost. da delam za učvrstitev ln ojačanje zvez. ki so nas združile
z državami Male antante.
Srečen sem, da morem ugotoviti, da so vse te zveze, kakor sploh vse politične kombinacije, ki se snujejo na naravni in globoki solidarnosti interesov ter istovetnosti ciljev vedno čvrstelše, čim dalje trajajo. Na zadnjih konferencah zunanjih ministrov Male antante v Jahimovu in v Ženevi smo ugotovili ne samo istotetnost naziranj o splošnih problemih, ki se tičejo vseh treh zavezniških držav, temveč tudi to, da ni nobenega specijalnega vprašanja, ki bi se tikalo samo ene naših držav in ki bi moglo disharmonič-no vplivati na njihovo politiko. V zavesti solidarnosti naših političnih zvez in njihove sigurnosti v vsaki politični eventualnosti, smo bili soglasni tudi glede potrebe, da se gospodarske zveze med našimi državami ojačijo in se prične proučevati tudi vprašanje ojačenja teh zvez z drugimi državami v srednji in jugovzhodni Evropi.
Zunanji minister dr. Marinkovič je omenil nato ureditev šolskega vprašanja z Rumu-nijo, ter Izjavil, da se je to vprašanje maralo rešiti, ker je izhaialo iz pogodbe, na katero smo bili že mnogo prej vezani. Nato je prišel minister na
zaključitev prijateljske pogodbe s Francijo
ter naglašal prisrčne zveze, ki nas že od nekdaj spajajo s Francijo in ki so sedaj do-vedle do podpisa prijateljskega pakta. Naša država le vedno z veseljem sprejemala Ideje, ki so prihajale Iz te blagorodne zemlje. V svetovni volni ln pozneje nI bilo med Francijo in našo državo nobenih pismenih pogodb, vendar pa smo drug drugega smatrali za zaveznike In tndi nismo nikdar prenehali smatrati se za take. Mi smo svojo zvestobo pokazali ob vsaki priliki; vsi pa, ki so se nahajali na odgovornih mestih v naši državi, morejo reči, da so vedno našli popolno pomoč In podporo tudi od strani Francije. Ako se Je to prijateljsko razmerje potrdilo tudi s formalno pogodbo, njenim registriranjem pri Društvo narodov tn objavo, je bila to samo stvar mednarodne lojalnosti. S tem se ničesar ne tepremenja v naših odnošajih s F-ancIlo. Pogodba nI oa-perje na proti nikomur, ker samo ugotavlja ono, kar Je že brez nje obstojalo. Oni, Id to pogodbo kritizirajo, pozabljajo, da so sil črte pogodbe podpisale že vse države. H so v Društvu narodov, čim so podpisale sam pakt Društva narodov. Naši dve državi, katerih politika je stalno v soglasju s politiko, na kateri le zasnovano Društvo narodov, gresta sa tem. da m sacotori prin-
cip varnosti z novim garancijskim paktom, In hodita po pobu, ki edini more dovesti do tega, da pride nekega dne do splošnega pakta varnosti med vsemi državami.
Radost, s katero je naš narod sprejel za ključitev te pogodbe, je čisto sentimentalne ga značaja in nima v sebi nobene agresivnosti. Prijateljstvo, ki ga naš narod občuti do Francije, je tako globoko in iskreno, da bi bilo čudno, ako bi formalne konsekvence tega prijateljstva ne izzvale pri nas čustev velikega zadovoljstva. Prepričan sem, da izražam razpoloženje cele Narodne skupščine in vsega našega naroda, ako izražam tudi p tega mesta naše zadovoljstvo, da je neskalje no prijateljstvo med našo državo in franco sko republiko dobilo tudi to formalno potr-jenje (Viharno odobravanje zbornice.)
Naš narod se je vedno zavzemal tudi za to, da bi ustvaril
najboljše odnošaje z Anglijo,
ki je istotako naklonjena politiki miru. Pri vodstvu naše politike smo vedno gledali na to, da si priborimo tudi angleško podporo Posebno je treba podčrtati, da je zadržanj? angleške vlade v zadnjem času znatno po magalo, da se je v gotovi težkih slučajih od ločno demantiralo razširjeno mnenje o kak šni dozdevni nervoznosti in agresivnosti na še države in našega naroda in da se je od ločno povdarila miroljubnost naše politike Prehajajoč na
razmerje med nami in Italijo
smatram za dolžnost, da se zavarujem proti trditvam interpelacije, da izvaja Italija sistematično politiko našeg8 osamljenja in razbitja Male antante ter da je naš mednarodni položaj ogrožen od politike kraljevine Italije. Mi vodimo odločno politiko miru in negovanja prijateljskih odnošajev z vsemi so sedi. V tisku, ki je napram nam nerazpolo-žen. pa se nam pripisujejo nekakšni imperi-jalistični in agresivni nameni. Enako se v tisku obtožuje Italija, da izvaja politiko našega osamljenja in razbijanja Male antante in da ogroža njena politika uaš mednarodni položaj. Izjaviti pa moram, da teea. odkar sem minister zunanjih zadev, nisem mogel ugotoviti ne politike, ki bi vodila v našo izolacijo, ne politike, ki bi ogrožala naš mednarodni položaj.
Minister nato dokazuje, da italijanska politika v Rumuniji in Madžarski ni bila naperjena proti naši državi In povodom albanskega incidenta je italijanska viada v poslednji iazi njegove rešitve zavzela sta. lišče, ki ie jasno pokazalo, da želi obnovitev naših odnošajev z Albanijo na tak način, da bi se izognili nevarnosti njihovega ponovnega kaljenja.
Naši odnošajl z Italijo res niso taki, kakor bi iih želeli. Mi hi se sicer mogli tudi s temi odnošaji zadovoljiti, toda z Italijo imamo po zgodovinskem razvoju in po geografskem položaju važne skupne interese, zaradi katerih Je treba, da morajo biti ti odnošaji brez sence, stvarni in Intimno prijateljski. Potrebno je, da preide to nazita. nje tudi v maso obeh narodov in ne ostane omejeno le na obe vladi Do tega pa ne bo nikdar prišlo, ako bodo vlade in odgovorni politiki čakali prekrižanih rok. da se narodi sami sprijaznijo. Oni, ki vodijo zunanjo politiko, imajo dolžnost da neomajno odločno in smelo delajo na to, da pride do tega. Jaz delam v tej smeri brez rezerve in prevzemam za to svoje delo popolno odgovornost Prepričan sem. da med nami ne gre za stvarna nasprotstva, temveč samo za niz nesporazumljeni, ki lih ie ustvarilo nezaupanje. Smatram za svojo nalogo, delati po svojih močeh na to, da se to nezaupanje razbije in da pride do lodalnih odnošajev in prijateljskega objašnjenia V nteresu obeh držav Je. da prl^e med njima čim prej do res prijateljskih in zavezniških odnošajev. Interpelacija vprašuje tudi. kakšni so naš
odnošaji do Grčije.
Ko sem prišel na svoj sedanji položaj, sem našel predlog grške vlade, naj pustimo ob strani že prej zaključene atenske konvencije ter pričnemo na drugi podlagi pogajanja. Ta predlog je bil predložen že mojemu predniku, ki ga pa ni sprejel in sem ga tudi jaz odklonil. V razmerah, v katerih smo se tedaj nahajali, se*m smatral, da Je to najboljše. Nisem želel, da bi se našemu sporazumu z Grško dal značaj ustvarjanja fronte proti kaki tretji državi, kar bi se v tedanjem trenotku sigurno tolmačilo.
Do prekinjenja diolomatskih stikov z Albanijo
Je prišlo brez krivde naše države. Resnica je, da tedanji odnošaji z Albanijo niso bili dobri. Dejanski incidenti, ki «0 *e vsak dsn pojavljali, so ustvarjali atmosfero, ki je vsalt čas mogla povzročiti zapletljaje. Aretacija dragomana Je bila bre« dvoma poli-
tičen akt, s katerim so s« morali nail od
nošaji napram Albaniji dovesti na čisto. S strogo formalnega stališča je bila v vprašanju aretacije Gjuraškoviča albanska vlada v pravu, ker je Gjuraškovič albanski podanik in ni bil nikdar albanski vladi službeno prijavljen kot dragoman. To dejstvo je seveda oslabilo naš položaj. Zunanji minister je nato navajal potek konflikta z Albanijo do razkola. Posledica intervencije inozemstva je bila; da je bil Gjuraškovifi izpuščen na svobodo, naša nota pa izpremenjena. Ker smo dobili potrebno jamstvo, da bodo naše zahteve izpolnjene, smo sprejeli to posredovanje. Rezultati so pokazali, da smo imeli prav. Po tem incidentu so naši odnošaji z Albanijo popolnoma izpremenili svoj zna čaj Naravno je, da se ne spuščamo v to, kako politiko vodi Albanija. To je njena stvar. Dolžan pa sem ugotoviti, da so naši odnošaji napram njej sedaj popolnoma korektni.
V odnošajih z Bolgarijo
igra veliko ulogo tako zvana notranja makedonska revolucijonarna organizacija. Toda ta organizacija ni ne notranja, ne makedonska. ne revolucijonarna. Mi smo ugotovili da se atentati, ki jih v naši državi vrši ta organizacija, pripravljajo in organizirajo na ozemlju Bolgarske. Da preprečimo prehod agentov te organizacije na naše ozemlje, smo istočasno obvestili bolgarsko vlado o tem. In res je bolgarska vlada pod vzela potrebne ukrepe. S popolno pravico pričakujemo, da se akcija, ki se ua ozemlju druge države organizira proti naši državi, prepreči in onemogoči.
Z drugimi državami,
ki lih v svojih izvajanjih nisem posebej omenil, so naši odnošaji prijateljski, z mnogimi zelo prisrčni. Pred Narodno skupščino se nahaja trgovinska pogodba z Nemčijo, ki se trudi, da bi vzdrževala čim bolj prijateljske odnošaje z nami. Enako smo z Belgijo s katero smo od nekdaj zvezani po prijateljstvu sklenfi trgovinsko pogodbo. Pripravlja se tudi trgovinska pogodba z ameriškimi Ze-dinjenimi državami. S Poljsko nas veže pri-ateljski pakt.
Na podlagi tega pregleda naših mnenjih ■•>dno5aiev pač nimamo razloga biti nezadovoljni. Mi smo v resnici vedno vodili odločno miroljubno politiko In zavzemali pomirljivo stališče. Vedno smo znali ohraniti svoio hladnokrvnost Iti smo bili pripravljeni sprejeti vse kompromise rešitve, ki bi bile v skladu z življenskiml interesi našega naroda in države.
Svoj ekspoze Je zunanji minister dr. Marinkovič zaključil z izjavo, da svoje miroljubne politike ne vodimo iz strahu, temveč samo v iskreni želji, da bi se ustvarilo prijateljstvo in mirno življenje med nami in vsemi našimi sosedi. Po dr. Marinkoviču Je dobil besedo
Svetozar Pribičevič,
ki je očital zunanjemu ministru, da sploh nI dal dovoli preciznih pojasnil, temveč je govoril večinoma le splošne fraze. Mi o razmerah naše države največ zvemo iz govorov francoskega zunanjega ministra in češkoslovaškega zunanjega ministra. Pri nas se vedno trdi, da škoduje Interesom naše države, kdor kaj kritikuje. V zadnjih dneh pa se Je vodila na pr. v angleški lordski zbornici razprava, v kateri je lord Cecil. ki je splošno znana svetovna politična oseba ostro napadal svojo vlado, češ da nima prav, ker ni rešila razorožitvenega vpraša-nia ln nihče ni očital lordu Cecilu. da škoduje interesom svoje države.
Vsi mi brez razlike se strinjamo v tem, da odobravamo prijateljski pakt s Francijo pakt z velikim francoskim narodom, ki stopa na čelu civilizacije.
Francoski zunanji minister je izjavil, da se bo ratifikacija prijateljskega pakta izvršila potom podpisov poglavarjev obeh držav. O tem nam naš zunanji minister nI povedal ničesar. Nas zanima, aH vsebuje pogodiba tudi kake gospodarske in druge klavzule, ki niso bile objavljene. Francoski listi poročajo, da sta se zunanja ministra sporazumela, da se to vprašanje odstopi haaškemu mirovnemu sodišču Radi bi videli, kai je na tem. Svetozar Pribičevič le prešel nato na
naše odnošaje z Italijo
ter Je naglašal, da Je povodom zakltoCitve pakta s Francijo izdala italijanska vlada službeno oblavo, v kateri pravi, da Italija hladnokrvno gleda na ta sporazum. A bai ta Izjava ne kaže na Italijansko hladnokrvnost. V času, ko ie Italijanska vlada ob-iavlla to službeno oblavo, se v Italiji prirejajo ko'osa!ne manifestacije proti nam In proti Franciji. Naš ztmanfl minister pravi, da je treba razlikovati Italijansko Ja-vno tnneafe ad moeofla italijanskih thUbeafli
krogov. To p« ni točno, ker je umno, da se te manifestacije prirejajo potom voditeljev službene fašistične stranke in da Je demonstracije osebno pripravljal glavni tajnik fašistične stranke. Menda Je s tem lasoo dokazano, da stoji za demonstracijami službena fašistična Italija. Ne rečem, da je treba žveoketatj s sabljo in ostrogami, hočemo, da se odiram mir. Treba pa Je Izzvati v inozemstvu vtis. da znamo dostojanstveno očuvati mir. Ne smemo biti ser-vtlnl, ker ta servilnost ogroža mir. Bivša srbska vlada tri bila nikdar tako servilna napram Avstro-Ogrski, kakor le sedanja lu-goslovenska na/pram Italiji.
V svojem nadaljnem govoru je Pribičevič zelo ostro kritiziral
postopanje Italije z našimi narodnimi manjšinami,
naglašujoč, da izziva to postopanje ogorčenje slehernega svobodnega naroda. Italija ni zaprla samo vse slovanske manjšinske šole nego Je nasilno razpustila tudi vsa slovanska društva In druge kulturne in gospodarske organizacije. Danes nik. do več ne dvomi o tem, da le Italija storila vse, da povzroči vznemirjenje, ki bi ga nikdar ne bilo niti pri nas niti drugod, če bi Italija postopala korektno ln tako, kakor le obvezana po mednarodnih pogodbah. Med splošno pozornostjo poslancev je Pribičevič omenil ves>ti lutranjfh listov, da ie italijanski poslanik Bodrero protestiral proti določbi novega finančnega zakona, da tnozemoi ne morejo nakupiti zemlje v obmejnem pasu. To značl vmešavanje v notranje zadeve, ki le postalo pri italijanskem poslaništvu že skorai uznelno.
Med Jugoslavijo in Madžarsko
vse dotlej ne more biti dobrih sosednih odnošajev, dokler madžarski narod ne pride do svobodnega izraza in dokler ne zavlada tudi na Madžarskem režim demokracije, da zamenja sedanji režim grofov in veleposestnikov.
V albanskem konfliktu
je naia država morala zavzeti stališče, ki je Ščitilo našega dragomana. Ne bi pa smela pristati na intervencijo velesil pod vodstvom Italije, ko je vendar znano, da je glavni krivec napetosti med Albanijo in Jugoslavijo baš fašistična Italija Umaknitev naše note je bila pogreška, kakršne menda ni zagrešila še nobena druga evropska vlada.
O odnošajih z Bolgarijo
Je gosp. Pribičevič naglašal, da želi ves jugoslovanski narod z bratskim bolgarskim narodom k&r najtesnejše prijateljske in-res bratske odnošaje. Znnanji minister je napravil veliko napako, ko je po svojem povratku iz Pariza v Beograd izjavil, da vprašanje balkanskega Locarna ni nnjno. Po sedanjem stanju mednarodne politike in zunanje politične situacije Jugoslavije je vprašanje balkanskega Locarna najvažnejša zadeva naše zunanje politike. (Viharno odobravanje celokupne zbornice.)
Govornik se je mimogrede dotaknil volilne borbe, češ da je zunanji minister dr. Marinkovič za časa volitev postopal korektno in si ni delal propagande z zunanjo politiko.
Drugače je delal dr. Korošec
ki se je na vsakem svojem shodu bahal s Rvojimi zunanjepolitičnimi uspehi. Tako je pripovedoval svojim volilcem, da je šel v Sofijo v veliki in važni diplomatski misiji. Govornik zahteva od zunanjega ministra pojasnila, ali je bil dr. Korošec res pooblaščen za tako misijo in kakšni so bili rezultati tega njegovega potovanja. Nočem biti zloben, je povdaril gosp. Pribičevič »n ne bom trdil, da je bilo to. kar se je kmalu potem dogajalo v Južni Srbiji, baš posledica dr. Koro-ščevega romanja v Sofijo. Je pa to na drugi strani dokaz, s kakim krahom je končala ta povsem nepotrebna misija.
G. Pribičevič je nadalje zahteval od zu» nanjega ministra pojasnila glede znanih iz« iav dr. Korošca na nekem volilnem shodu, da je on tudi v Budimpešti reševal mir na Balkanu in v Evropi.
Jasno pa je, je nadaljeval g. Pribičevič, da bomo našim sovražnikom najuspešneje stopili nasproti, če bo
zavladal v naši državi režim svobode.
Govoreč o znani spomenici organizacije makedonskih revolucijonarjev izročene Dru« štvu narodov ugotavlja z obžalovanjem, da je Društvo narodov vzelo to spomenico no« tornih morilcev resno m zahtevalo celo po iasnilo od naše vlade. Tako akcijo bo mo» g oče najuspešneje pobijati s tem. da za« vlada v državi režim zakonitosti m reda. Govornik ostro protestira proti temu, da je vlada onemogočila o. Radiču njegovo kandidaturo v Južni Srbiji. Protizakonitost, ld jo uvaja sedanji režim v državi, dokazu. |e tudi imenovanje aktivnega oficirja za namestnika velikega župana. Režim ovci ne smejo misliti, da inozemstvo ne izve, kaj se dogaja pri nas.
Za g Pribičevičem je dobil betedo vodja zemljoradnikor
Joca Jov anovič.
Zameri al je zunanjemu ministru, da ee je ▼ svojem eJotporeju posluževal le sptofcft fraz. ne da bi podal jasno poročilo o na« šem zunanjem političnem položaju. Ničesar ni omenil, o odtiofejih s Vatikanom, s An
s tri jo, s Češkoslovaško, niti z besedico ni omenil Rusije in odnošajev do velikega slovanskega ruskega naroda. Albansko, bol. gorsko in italijansko vprašanje je opisal ta. ko, da skupščina še vedno nima prave slike. Govornik se je zlasti zavzemal za k&r naj. tesnejše st?:e z Rusijo in za slovansko so. Udarnost.
Po govoru Joče Jovanoviča, je bila do« poldanska seja : sključena in se je nadalje« vala popoldne ob 4.
Popoldanska seja
Na popoldanski seji je prvi govoril StJ*> pon Radič, kojega govor je trajal od 4. do 630. V svojem govoru je v glavnem rax» pravljal o potrebi rednih odnošajev z veli« kim ruskim rarodom in o slovanski solidar« nosrti. Naglašal je »udi potrebo tesnejših stikov z Nmčijo zatrjujoč, d« je bodoč« nost stvar germansko»slovanske solidar. nosti.
Za njim Je govoril federalist dr. Trumbič, ki Je pri tej priliki ostro napadal vlado zaradi demontaže šolstva na Hrvatskem. Obširno je govoril o naših odnošajih z Italijo, omenjajoč pri tem nettunske konvencij«, ter zahteval od zunanjega ministra tozadevno točnejših pojasnil. Pakt s Francijo tudi on iskreno pozdravlja. Končno je govoril še socijalist PeTejan, ki se je zlasti zavzemal za vzpostavitev rednih odnošajev z Rusijo, kritiziral sistem tajne diplomacije in se zavzemal za razorožitev. Debata je b#a s tem zaključena.
Nato Je ponovno povzel besedo
zunanji minister dr. Marinkovič
ter odgovarjal na očitke opozicije. Očitek, da ni omenil odnošajev s Češkoslovaško ln Poljsko, ie zavračal s tem, da sedai ni časa za komplimente, marveč za resno delo. Priključitev Avstrije k Nemčiji smatra tudi on za zelo važno politično vprašanje, ki mu je treba posvečati potrebno pozornost, vendar pa to vprašanje sedaj še ni aktualno. Končno je omenjal, da pakt s Francijo ne bo predložen v ratifikacijo naglašajoč, da si Je z vsemi silami prizadeval, da ustvari take odnošaje s sosedi, kakršnih so v interesu države ki naroda. Balkanski Locarno po njegovem mnenju za enkrat še nI aktualen, ker zato še ni pripravljen teren.
V svrhe osebnega pojasnila je govoril še g. Pribičevič. nakar je bila debata zaključena. G. Pribičevič je predlagal sledeči
prehod na dnevni red:
»Po odgovoru zunanjega ministra na interpelacijo o zunanji politiki in po debati povodom te interpelacije sprejemamo z odobravanjem na znanje Izjavo o prijateljskem paktu s Francijo ter predlagamo prost prehod na dnevni red«.
Predlog g. Pribičeviča je bil med viharnimi ovaciiami za Francijo soglasno sprejet
Prihodnja seja bo jutri ob 10.
Ljubljansko gledališče pred finančnim odborom
Beograd, 23. novembra p. Pred sejo Narodne skupščine je Imel sejo plemim finančnega odbora. Zanimivo je, da ie bila ves čas opozicija v večini. Finančni odbor je odobril zagrebškemu gledališču strošek 182.000 Din na račun dohodkov. Ob tej priliki se Je razvila tudi raziprava o finančnem stanju ljubljanskega gledališča. Poslanec dr. Žerjav je opozoril ministra prosvete, da je še vedno nerešeno vprašanje pogreške, storjene povodom proračuna za 1. 1925-26, vsled katere mora ljubljansko gledališče vračati iz novega proračuna več, kot pol milijona dinarjev, kar ovira njegovo redno poslovanje. Posl. Smodej Je zaprosil prosvetnega ministra, naj posveča pozornost finančnemu stanju ljubljanskega gledališča. Pri tem so ga zavrnili samostojni demokrati: »Ne prosimo, mi zahtevamo; a vi kot član večine bi morali že prej preskrbeti v vladi, da bi pravilno rešila to vprašanje!«
Prosvetni minister dr. Kumanudj je izjavil, da bo vprašanje ljubljanskega gledališča gotovo v najkrajšem času prišlo na dnevni red, kar pa se tiče proračuna iz leta 1925-36. smatra, da Je stvar urejena v smislu, kakor je uprava ljubljanskega gledališča zahtevala.
Ta izjava ministra je bila sprejeta z odobravanjem na znanje, nakar je brl soglasno odobren kredit zagrebškemu gledališču. Prihodnja seja bo jutri ob 4 popoldne.
Ukinjenje celjskega upravnega sodišča
Beograd, 23. nov. p. Minister pravde ie dane« sestavil komisilo ta izdelavo pravilnika v svrho tikinlenja upravnega sodišča v Celju.
Sestanek šefov opozicije
Beograd, 23. nov. p. Danes se Je vrJil daljši setanek Šefov opozicije Svetozarja Pribičeviča, Stjepana Radiča In Joče Jovanoviča. Popoldne se le opazilo, da so se med skupščinsko sejo setall Svetozar Pribičevič, Ljuba Davdovič in Joca JovanovIČ.
Nuncij Pelegrinetti odide v Varšavo
Besgmd, tt, novembra, p. Sledi decembra se bo vrHl pod papeževim predsedstvom v
Rfmn konzistorij ter bodo ob tej priliki imenovani novi kardinal! namesto onih, ki ao pomrli. Govori se, da bo ob tej priliki pre-meffien tudi papežev nuncij Pelegrinetti v Vaifara.
Soglasno sprejeta Pribičeiičeva
resolucija
Zanimiva bilanca zunanjepolitične debate ▼ Narodni skupščiilL
Ojačenje intimnih odnošajev med opozicijo in demokrati. — Nov
dokaz nezdravih razmer v vladni koaliciji
izjavil o Italiji, je opozicija sprejela i velikim nezadovoljstvom, vendar pa se
Beograd, 23. novembra, p. Današnja debata v Narodni skupščini o interpelaciji Svetozarja Pribičeviča, Stjepana Radiča in Joče Jovaaoviča jo bila zaključena s tem, da je skupščina soglasno sprejela predlog o prehodu na dnevni red, ki »a je stava v imenu opozicije g. Svetozar Pribičevič. Zunanji minister dr. Marinkovič se je s tem predlogom zadovoljil. Predlog je značilen tudi zato, ker meče jasno luč na današnji politični položaj. Skupščina je ž njim izrazita svoje zadovoljstvo nad podpisom prijateljskega pakta s Francijo, ni pa izjavila vladi in njeni politiki nobenega zaupanja. Nasprotno v predlogu se izjava zunanjega ministra samega in razmotrlvanje opozicije tretirajo kot popolnoma enakotebtne in enakega uvaževanja vredne. S tem je skupščina podčrtala mar sik ak jak povdarek, ki so ga opozicijonalni voditelji dali spričo splošnih fraz zunanjega ministra.
Pribičevičevo resolucijo so maoso komentirali tudi z notranje-poiitičnega stališča. Pokazalo je. da je opozicija iskala in našla formulo, ki ji je omogočila, da fi ni bilo treba glasovati proti dr. Marinkovičn. Značilno je, da so bili radikali ln klerikalci s Pribičevičevim predlogom, jako nezadovoljni, vendar pa ga niso mogli preprečiti, ker ga je doktor Marinkovič sam akceptiral v razgovorih, ki so se popoldne vršMi med samostojnmi demokrati in demokrati. Kleroradikali so pripravljali svoj prehod na dnevni red. s katerim se je zelo trudil zlasti dr. Korošec, ki je opetova-no prinašal in odnašal klero-radikalni predlog, a ga je dr. Marinkovič stalno odklanjal. Naravno je. da je ta dogodek učvrstil odnošaje med kmečko-demo-kratsko koalicijo in demokrati ter se smatra zlasti kot važen demanti intrig, kakor da Je ta koalicija naperjena proti osebi dr. Marinkoviča.
Debata v Narodni skupščini je bila danes na višku. Zunanjemu ministru dr. Marinkoviču se je poznalo, da se zadnje dni ne počuti preveč dobro. Njegov govor, dasi je bil zelo skrbno pripravljen, ne spada med njegove najboljše. Marsikateremu deltkatnemu vprašanju se Je skrbno izognil. Kar je
Volitev ljubljanskega župana
Včeraj j« prejel vladni komisar na mestnem magistratu odlok velikega župana. s katerim se zavrača neosnovana pritožba SLS proti občinskim volitvam dne 2. oktobra. Šest tednov je trajalo, da ie prišlo do te rešitve, ki jo je sedaj izdal veliki župan g. dr. Vodopivec po referatu pri ministru notranjih zadev. Le energičnim intervencijam predsednika SDS dr. Žerjava in ljubljanskega poslanca dr. Kramerja se imamo zahvaliti, da se reševanje pritožbe ni še dalj časa zavleklo ter da so se klerikalne nakane s suspenzi jo ljubljanske občinske avtonomije izjalovile.
V	smislu zakonskih določil ima vladni komisar sedaj dolžnost, da tekom 8 dni skliče sejo občinskega sveta, na katere dnevnem redu je kot prva točka volitev župana. Verjetno se bo to zgodilo 29. ali $0. novembra. Da je volitev župana veljavna, je potrebna navzočnost najmanj polovico občinskfh odbornikov in nadpolovična večina glasov navzočih odbornikov. Ako se pri glasovanju ne doseže omenjen« večina glasov, Je izvršiti drugo glasovanje in ako •e tudi pri tem ne pokaže potrebna večina glasov, je izvršiti ožio volitev. Pri tem glasovanju se šteje za izvoljenega tisti, ki je dobil nadpoiovično večino veljavnih glasov. Ako je pri ožji volitvi enako število glasov, odloči žreb.
Kakor znano, je novi občinski svet, ki šteje 49 odbornikov, sestavljen tako. da pripada 23 odbornikov Naprednemu bloku. 19 SLS. po 2 odbornika pa so-cijaHstom, levičarjem in radikalom. Razen teta ima mandat občinskega odbornika tudi še l- dr. Gregorič.
Proračunani davki
Beofrad, 23. dot. &. Darej }e Ml narodnim j»j!aac*m razdelita prorainn državnih dohodkov. Prvi <el ofcteza aptoSne neposredne davke ia dok bde v »Jede« rfctol (v miHjenih Dia): davek oa poaiovai proatet 220; tavaUdski davek 130; volile* 13;
davek aa plač« irtavnft uradnikov SO;
davek sa dohodke privatnih Mtažbeacev 50.3; davek na rečoo delo 25; ikape« 487.
Doklade: izredna 500 ta 30 % 440 mffiiODOv, komorna 65, tkarmo 509 oiltjenev.
V	celoti le predvMeu v»*U »»lojnih aspo-mednih davkov hi doklad na 992 milijonov. Od teta oa| M plačala Slovenija na neposredni! davkih:
remllartna 2.4T2.000-, hSno rasretfal davek 114-000* hiino najemninski SJOOOOO; sploina pridobnfaia 1.080 000: pri dobo bi« na bttno obrt 6000; pridobita* podle«}. H w obvezana k Jamoma pola raslo raioaov 6,000.000; dohodnina 19.006.000; davek aa tantUmM 500.000; doklade: temttartaa i.T«.ooo, aplofcti pridob-nina 2.400.000. na hOaoraarvdaf davek 30*000. na nalemnbukl davek 4JOO.OOO. pridobnfau na hišno obrt 30* 000. prMobnina »odjetfj, H to obvezana na lavno polatanje rafonov 5.400.000, tatahulacHaM donot 4.000 000. dohodnina II milijonov, doklada na (aottlenie 500.090, ipiotne doklade 360.000, zamudne obresti 1,300.000, iknp.no 77,405.800 Din.
more reči. da so bile ministrove izjave glede naših odnošajev napram Italiji tako rezervirane, kakor jih doslej od naših zunanjih ministrov še nismo slišali Govori opozicijonalnih poslancev so bili seveda lahko svobodnejši in pozornost, s katero jih je poslušala skupščina, je pričala, da se parlament v ogromni večini strinja ž njimi.
Važnejših incidentov ni bilo. Nekoliko veselja ie vzbudil le SvetozaT Pribičevič, ki je omenja! potovanja doktorja Korošca v Budimpešto in Sofijo in njegovo pohvalo v Ptuju, da se mu je v Budimpešti posrečilo preprečiti vojno med Madžarsko in Jugoslavijo. Klerikalci so protestirali, češ da listi tozadevne izjave dr. Korošca niso objavili pravilno in da so jo potvorili. Pri tem pa so pozabili, da je »Slovenec® prinesel zelo natančno besedilo dr. Koroščevega govora in pisal celo članke o odlični vlogi klerikalnega voditelja.
Za sedanjo vladno večino je značilno tudi to. da se k debati Iz njenih vrst nI javil niti en govornik. Hotel je sicer govoriti radikalni poslanec iz črne gore Puniša Račič, ki je ves dan sedel v vrstah samostojnih demokratov in pripovedoval, da smatra za svojo nacijo-rtalno dolžnost obsoditi politiko vlade, ki vodi Jugoslavijo v zunanjo nevarnost ter v notranjosti ne pozna korektnosti in poštene uprave. Razni radikalni poslanci pa so na Račiča vse popoldne pritiskali, da bi se odrekel besedi. Končno ga je pustil pozvati celo gospod Velja Vukičevič. ki je kot šef stranke zahteval, naj ne govori Temu pritisku se je poslanec Račič nazadnje udai in tako je bila vladna večina soglasna v molku v trenutku, ko so se razpravljala naša najvažnejša zunanja vprašanja. Da je končno sprejela še opozicijski predlog glede prehoda na dnevni red. dokazuje njeno popolno nesposobnost. Debata v Narodni skupščini je v marsikaterem oziru razčistila poglede na vprašanje zunanje politike ter je bila s tega stališča koristna in plodooosna.
Stanislav Przybyszewski f
Poznanj, 23. novembra, g. Tu Je «mrl, zadet od srčne kapi, poljski pisatelj Stanislav Przybyszewskl.
Przybyszewski Stanislav, rojen v Lojevu (Poznanj) 7. maja 1868. je bil eden najznamenitejših poljskih pisateljev. S svojimi prvimi deli. ki jih je pisal v nemščini, se je pojavil v Berlinu, kjer je na univerzi študiral fiziologijo, v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja ter kot izrazita individualnost med modernisti in dekaden-tisti vzbudil nemale senzacije. Pozneje je pisal samo poljski ter ustvarjal največ romane tako zvane seksualno-mi-stične smeri. V poznejši dobi je bi! plodov« tudi kot dramatik. V Berlinu je žive! kot študent v veliki bedi. bil tudi urednik socialističnega lista ter politični agitator med socialističnim delavstvom. Snov niegovih romanov je vzeta ponajveč iz življenja anarhistov, delavcev in proletarcev.
Ahmed beg Zogu se proglasi za kral ja
Atene, 23. nov. o. TukaSnJi listi oblavllajo vest, da bo 28. novembra ob prilik! proslave obletnice albanske neodvisnosti Ahmed bez Zor* prozlalsn za albanskega kralla.
V Rimu se bojijo za
Rumuniio
Rim, 23, novembra, (ri.) Runrunskl trna* nji minister Titulescu je odfiotlil svoj od« hod v Rim zaradi bolezni. Kakor pa se «k, igrajo tucE politični vzroki svojo vlogo. Po verodostojnih informacijah hoče Bratianu prekiniti s poffiriko tesnega prijateljstva z Italiio. ld je bito posvečeno s prijateljsko pogodbo, v kateri le priznala Italija Rumu« niji pose-st Besarabire. R umunski ministrski predsednik Brariano skuSa trenotno uvelja. vfti v zunanji politiki frankofilski kurs.
Madžarska prooasranda v Podkareatski Rušili
Praga, 23 novembra, g. V danalinji de« bati v poslanski zbornica ie opozoril socijah nodemokratski poslanec Nečas vlado na madžarsko agitaciio v Podkarpatski Rusiji PoeUnee je dobil tnformaeile, da prosijo po mnUarskih mestih Po&arpatike Rusije »»•komur, ki nastopa r* republiko, da ?« bodo Madžari r>o vkoraknnju madžarskih 5et usmrtili. Izdane so bile celo posebne legitimacije. ki naj bi služile kot tekasnlce če bi matfJarsfco *ofaS*vo ne* na<loma vkorakalo. Istočasno nastopa ma» dtarska hredemta proti Židom, H tvorijo »kero petino tamoSniegj preb+v«Istva. da bo nac+nril« * represalMami ®m se bo »rve« del Horthvjov režim. ako ne bodo podpV rafi iredent-fctlPne akere.
Srvor med angleškimi strokovnim? or^snizacifami
London, 23. novembra, (lo-) Generalni svet delavskih zvez je sklenil, da izključi zvezo pomorščakov od nadaljnih kongresov delavskih oraaniracii. Povod temu sklep« ie dal spor mod kongresom delavskih or» ganizacM in zvezo pomorščakov. Ma ta na. čin bo izgubil kongres delavskih zvez okrog 60.000 članov.
Italija zahteva Solun
in progo Solnn-Gjevgjelija!
Fašistični tisk postaja vedno bolj agresiven. Značilna resolucija
Milan, 23. novembra, s. «Popoto d'Italia* posveča že nekaj časa balkanskemu problemu veliko poeornost Uvodniki, poročita posebnega beograjskega poročevalca itd. dokazujejo, s kako živahnim interesom zasledujejo v vodilnih rimskih krogih beograjsko politiko. Današnji članek dopisnika gre s stališča, da hoče Beograd s francosko pomočjo spraviti Grčijo in Bolgarijo pod svoj vptiv.
List obravnava na dolgo in široko italijanske pravice do Soluna in na železniško progo Gjevgjellja-Solun, člje politični in vojaški značaj je očividen. Dočim jemlje Beograd tudi tukaj staro avstrijsko devizo: «Drang nach Osten» v svoj program, še francoski generalni štab trudi, da bi zgradil Solun v primeru vojne za svojo operacijsko bazo. Da bi uklonila Grčijo, izvaja Francija financijelen pritisk na Atene. Jugoslavija pomeni potemtakem tudi za Grčijo veliko nevarnost. List pravi končno, da zahtevajo Hrvati Reko, Slovenci Trst ln Celovee, Srbi Skader in Solun. Po srbskem nazlranju U morala nastati na Balkanu velika iugosjovenska drža-
va, ki na| M obsegala tudi Bolgarijo & Albanijo.
Pfaa, 31 novembra, b. Tukajlnji od*
bor podrnžnioe društva Dante Alighie-ri ie sprejel na svoji zadnji seji naslednjo resolucijo: Odbor popolnoma odobrava protestne manifestacije proti provokacijam Jugoslavije, konglomeratu ljudstev brež narodnega značaja, ki je bil tako točno označen, kot »pregledana in poslabšana izdaja Avstrije, ki ji gleda italija mirno v oč!». Odbor izjavlja, da nobena megalomanska kričanja in nobeno slabo prikrito antago-nistično delovanje neke druge države ne bo moglo zadržati naših zahtev do Jadrana po vsem njihovem obsegu. Odbor je nasproten gibanju, ki kalijo ve-drost in delo resnega in enotnega naroda. kakor je italijanski narod. Odbor izraža svoje popolno zaupanje v delovanje vlade, ki je mire« ln neomaten tolmač ljudske volje. Pozivamo vse Italijane, da posvetijo svoje delovanje v prid društva Dante Alighieri in društva Pro Dalmazia. da bo mogoče še bolj razviti obrambo italijanskih pravic potom propagande in odpora.
Itallfa snnbl Bolgarlfo
Fašistični listi priobčujejo v zadnjih dneh z velikimi črkami poročila iz Sofije, ki naj bi dokazala, da je Bolgarija na strani Italije. — Kakor vse kaže. je sofijski «Dnevnik» zares nasedel fašističnim kantilenam
Rim, 28. novembra. L Korespondent <At-ma> poroča iz Sofije o Italijansko - bolgarskih odnoSajih ter predvsem navaja pisavo tDnevnika., ki poroča:
Kratek čas, ki ga je prebil bolgarski kralj v Italiji, so spremljali vsi z velikimi simpatijami, katerih niso prikrivale niti najmero-dajoejSe osebnosti Italijanskega naroda. Pisalo se je o kraljevih vrlinah in o odličnih straneh bolgarskega naroda, zlasti o njegovi ljubezni do dela. o naporih za ohranitev miru ter o njegovem domoljubju. Za vsa ta spontana čustva, ki gredo na račun kralja in Bolgarije vobče nas sos&dje zavidajo in bi radi stvari dali drugo lice ln drug značaj ter iščejo v tem celo nekakih odnoSajev s tiranskim paktom.
Treba je potrditi, da je vse to gola Izmišljotina. Res pa j*, kar Je popolnoma naravno, da se med Bolgarijo tn Italijo lahko razvijejo dobri gospod« rski odnoSajL Tem se bodo pozneje pridružili politični momenti, kar pa se ne cm« razumevati kot osvojeval-na politika, kar bi nam rad obesil na vrat Interesirani tisk nekaterih držav.
Tendenca italijanske politiko nI bila nikdar prikrita. Mussolini je zelo jasno povda-rfl, kakžne so njegova smernice. Ta politika zahteva svoboden političen razvoj sleherne izmed balkanskih etničnih edlaic, seveda v okviru njihovih naravnih geografskih meja.
Italija se je vedno zanimala za Balkan, tako pred vojno kakor po vojni. Mir In napredek balkauskih narodov je Italiji začetek in konec vsega njenega eehanja, ker se tiče samo ravnotežja na Jadranskem ln Egejskem morju. dasi pomeni za Italijansko industrijo ln znanost, ki se vedno bolj razvija. Se mnogo več.
Angleška diplomacija ce Je v zadnjem času aktivno udejstvovala aa ustvaritvi zveze med Bolgarijo in Grčijo. Pogajanja so se baje vodila glede bolgarskega Izhoda na Egejsko morje. Grki bi bili voljni popustiti v toliko, da bi dovolili Bolgariji to koncesijo v Solunu, ne pa v Dedeagaču. V Solunu vidijo Grki milejšo obliko lega sporazuma, tudi kar se tiče zaledja. Bolgarska vlada pa je zahtevala, da bi se v prvi vrsH rešilo vpra Sanje izhodišča, do katerega naj bi segala koncesija. Tako <Dnevnik>.
Z italijanske strani pa je treba pripomniti, da. Se je na Balkanu kak narod, ki kaže veliko malobrižnosl za ohranitev ravnotežja. je to baš narod Jugoslovenski. Da se to jasno razume, je dovolj povdariti politiko, ki jo vodi država SHS v »nanjem svetu, dalje tolmačenje makedonskega problema, ki označuje Jugoslovensko drže nje. ki čira dalje bolj kompticlra položaj ter izziva incidente.
Kaša frfj@¥inslsa pogodba z Nemčifo
Začetek razprave v nemški zbornici. — Socijalnodemokratski napadi na ministra Schieleja
Berlin, 23. novembra g. Na danafcjl seji državnega zbora je bila spreleta nemško-francoska trgovinska pogodba. Nato Je bila v tretjem čitaniu sprejeta brez debate netti-ško-češkoslovaška pogodba o ureditvi obmejnih razmer.
Potem Je sledilo prvo posvetovanje o trgovinski in paroplovni pogodbi z Jugoslavijo. Socijalno demokratski poslanec Mflller ie predlagal, naj se posvetovanja odgode, dokler ne bosta navzoča zunanji ln prehranjevalni minister. Med glasovanje« o predlogih je vstopil prehranjevali minister Schiele. Glasovanje se je končalo s 156:123 glasovom proti predlogu poslanca MBllerja.
To priliko so porab« socijalni demokTatl za oster napad proti ministru Schieleja, ka-teremn so nalagali odgovornost, da se uporabila ta pogodba za zvišanje v višini 5 mark na Industrijsko koruzo. Socllataode-mokratska govornica VVender je očitala mi-
Protlžldovska fronta na Madžarskem
Že tedne in tedne se vTŠijo na madžarskih univerzah pretepi Židov, vlada pa samo obljublja stroge ukrepe, ne stori pa ničesar, ker je solidarna z nacionalističnimi dijaki. — Parlamentarna
opozicija brez moči
telesnih poSkodb kazensko postopanje. Da-
nistru, da Izrablja svoj položaj za to, da podpira boj med tovarnami za Izdelovanje škroba Iz krompirja in tovarnami, ki ga Izdelujejo Iz koruze, na škodo ftvežnega trga. Oovornica je zatrjevala, da je minister s kapitalom udeležen na tovarnah za Izdelovanje škroba iz krompirja Scbolten d. d. v Brandeoburgu in Scholleae. Ce bi tovarna predelovala samo koruzo, bi minister mnogo izgubfL
Minister Je odgovoril, da že od leta 1920. ni več neposredno udeležen pri tovarni v Schoflene. Do tedaj pa Je bH soudeležen kot sodružbenrk, ko pa je tovarna prešla v tast delniške drnSbe Schoften. so nekateri družbeniki, med trt!mi tndi on, prejeli zato Scfeoltenove akdje. Delniška drufta, ki je prej izdelovala škrob samo iz krompirja, te sedai pričela v glavnem Izdelovati škrob Iz koruze.
Budimpešta, 33. novembra g. Na dopoldanski seji poslanske zbornice le izjavil prosvetni minister grof. Klebelsberg, da ni trazaega človeka, ki ne b! obsojaF iagredov na univerzah. lz«redl upiivajo kvarno tudi na Inozemce in vzbujajo vtis, pomanjkljive konsolidacije. Vsled teh izgredov je tudi priznanje madžarskih pravic v Inozemstvu zelo prizadeto. Konkretno ie minister povedal le toHko. da Je bilo prot! 6 slušateljem uvedeno disciplinarno postopanje. Ce se bodo Izgredi nadaljevali, bo vlada prisiljena zapreti vse univerze. Ta ukrep pa je zelo velikega pomena, ker bodo s tem slušatelji izgubili semestre bi svoj denar.
Pri teh izjavah je vzklikala opozicija: »Učite se pri Karolu HoszarhJ in storite kar je delal leta 1920!< Orof Klebelsberg je odgovoril s povzdignjenlm glasom: »Jaz se ne očim od nikogar ln bom uvedel najstrožje mere. Pripomniti pa moram, da je časopisje prinašalo pretirane vesti in s tem dražilo posamezne skupine. V knloariib zbornice so govorili opozicijonalni poslanci, da je odgovor prosvetni ga ministra nezadovoljiv.
Na popoldanski seji se je zopet govorilo o nemirih na oniveTzah. Demok-atsk' poslanec f1egymegy Klss je ponovno dobil besedo in Izjavil, da se z izgovorom prosvetnega ministra na njegovo včera-šnje vprašan :e ne more zadovoljiti. Orof Klebelsberg nI dal n (kakih garancij zato, da se bodo pretepi na nnrverrah nehali. Govornik je pozval vlado, na' naroči dr?avnemn pravdnl-štvn, da trvede pr.:-: udeležencem zaradi
Ije le zahteval, da vlada pooblasti policijo, da sme vdreti v univerzitetno poslopje, če izgredi ae bodo ponehali.
Orof Klebelsberg ie izjavil, da nima k dopoldanskim izvajanjem ničesar dostaviti. Vlada bo. ako bo potrebno, univerze zaprla. Opozicija je pri teh besedah povzročila velik ropot; poslanci so vmes naglašali da tralajo pretepi na univerzah 2e več tednov, ne da bi se vlada zganila.
Nato ie stavi! demokrat Pakits na vlado v isti zadevi interpelacijo. Izjavil je, da je za nemire v prvi vrsti odgovoren prosvetni minister, ki sicer v poslanski zbornic! rabi pomirljive fraze, v resnici pa nI storil ničesar, da bi pomiril akademsko mladino. Nato obtožuje poslanec prejšnjega ministrskega predsednika grofa JutfJa Tele kija, da Je bfl kot predsednik »feoršovsklh« ei gosisa-cll talcllator proti«ovskih lzgretov na univerzah. Med njegovim govorom le veCT del vladnih poslancev demonstrativno zapustil dvorano. Zbornica Je končno vzela preti glasovom demokratov in socijalni h demokratov Izvajanja prosvetaega ministra na »n?nie.
Budimpešta. 23. novembra j. Na tehniki
so se dopoldne zopet nadaljevak pretek Zidov. Židovske visokošolce. ki se prllfl v
dvorane, so pretepli tn pometali te dvoran. Dva židovska tehnika so njeli v avli hi jih skupno z vratarjem, ki jih je hotel SOtiH pretepli. Prosvetni min. ^rof Klebelsberg
je Izjavi! pred novinarji, da ie vlada opustila načrt, da bi še pred decembrskim zaseda-
njem Društva narodov izročila zakon dri osnutek o modiirkaciji »numerusa claususa« parlamentu v rešitev. Minister je s tem potrdil Informacijo današnjega »Magyar Or»-zaga< tn oficijelno priznal, da se je vlada umaknila pred terorjem nacionalistične akt demske omladine.
L. 1928. - leto volitev
Prihodnje leta te bodo vrHle parlamentan
ne volitve i Franciji, Angliji, Belgiji, n* Poljskem in tudi v Nemčiji. Berlin, 23. novembra, s. O parlamenta«* nem položaju prinaša danes «Vorvrarts» na« slednje pomembno poročilo: Nove volitve v Nemčiji se bodo vršile februarja, a naj» kasneje do maja prihodnjega leta. Po 1. sep» tembru 1928. se prične prvo reparacijsko le« to, v katerem bo morala Nemčija prvič plačati polni znesek eno in pol milijarde. Vsled tega ne gre, da bi se to leto pričelo, preden ne bodo izvedene volitve in ne bo sestavljena nova vlada, ki bo v razmerju a rezultatom volitev zmožna koalicije.
Standard Oil kupuje ruski petrolej
Newyork. 23. novembra d. Standard Oll Co. je sklenila s sovjetsko vlado pogodbo za dobavo 360 tisoč ion ruske nafte. Rok za dobavo znaia 6 let Skupno z že skle-njenirrč pogodbami bo družba vsako leto kupila 1.400 tisoč ton. Vrednost vsega i* Rusije dobavljenega petroleja znaša nekako 40 milijonov dolarjev. Razen tega je Va-cuum Oil Co.. ki ie ttrdl v koncertu Standard OH C«., sklenila nakupiti 250 tisoč ton ruskega petroleja. O nakupu novih množin se še pogaja.
S tesmš poKodbami se bo oživil konkurenčni boj med družbo Standard Oil in skupno RojraJ-Dittcb-Sbeel. Kakor znano, zastopata Standard Oil Co. of N'ew Yersey in Ro-yal-Dwch stališče, da je treba ruski petrolej bojkotirati, dočim Standard Oil of Newyork nadaljuje nakupovanje. Zadnji sklep je odgovor na izzivanje predsednika Royal-Dotcha. Standard Oil bo prodala ruski peitrolej v Evtropi b na biižnjernf vzhodu, nikakor oa ne na ameriškem trgu. Sovfcti pričakujejo, da se bo s temi kon-trakti zboUšala njihova trgovinska bilanca z Ameriko Rova! Dutch ie poostritev boja s Standardom Oil izzvala sama ker ie odklonila njeno ponudbo, rta) bi se po ureditvi tnosuJskega vprašanja vršila konferenca v New Yerseju.
Čangtsoiin - kitajski cesar
Tokio, 23. novembra, (lo.) Iz Pekinga po« ročajo, da se bo Čangtsoiin v kratkem pro« glasil za kitajskega cesarja. Cesarsko gar. d«robo » je naroča' iz Sučova, kjer ae ix» deluje najfinejša kitajska svil«.
Križev oot angleških rudarjev
London, 23. novembra, e. Min. preds«<fc nik Ba!dwic je odklonil deputacijo rudar* jev, češ naj se obrne na ministra za rudar* stvo, ki bo ugotovil, ali so njihove pritožba upravičene.
Samomor gledališkega ravnatelja
Innsbruck, 2i. novembra, g. Tukaj se je s plinom zastrupil ravnatelj mestnega gleda« iiSča NVolfram SVehner, 2S let star. Vzrok samomora je najbrže neozdravljiva živ črn bolezen.
Pred odpravo vizuma med Anglijo in Nemčijo
London, 23. ccv. t. Zunanji minister Chamberlain le izjavil danes v spodnji zbornici, da bo v čim krajšem časti priilo do pogodbe, s katero bodo odpravljena vira na potne liste med Ar,-zlijo in Nemčijo.
Nemčija in Italija
f Berlin 20. novembra. »Jutro« ie nedavno priobčilo članek rimskega dopisnika »Koinische Zeitang«, v katerem zatrjuje pisec, da je nemška zunanja politika v popolnem nasprotju z italijansko in da ie nemški zunanji minister dr. Stre-semarm osovražen v Italiji, ker noče nasesti fašističnim vabam, marveč iskreno deluje 2» spor a z trm s Francijo.
Kot vestni kroniki pa ne moremo presajati druge plati zvona. Poslanec dr. Fric Mltteimann. ki ie član dr. Stresemannove ljudske stranke, je objavil v »Deutsciier Zoitungsdienst« članek z naslovom »Nova klofuta Italije južnemu TiToiu«, v katerem protestira proti zatlralnim metodam laške vlade napram tirolskemu prebivalstvu. Na koneti svojih izvaiani pa se dr. Mltteimann vprašuj«, če se ne W dalo iužnotlrolsko vpra šanje rešiti na miren način in se vrniti k nemško-ltaliianski zvezi: »Razen tega jabolka razdora nI med Nemčiio In Italiio nobenega nasprotstva. NJunl Interesi se večinoma skladaio. Besede, ki iih ie pred nemško-francosko volno naslovil Bismarck kot predsednik pruske vlade grofu Usedomu, pruskemu poslaniku na itaH'anskem dvoru: »Nemčija ie naravna zaveznica Italije«, so tako rekoč še danes resnične.
Dr. Mltteimann una. ds bo MnssoiM. Id velja za vellkeea občudovalca železne« kanceterja nekoč razmišljal o teh besedah, ki so bile Pisane tedaj, ko še nI bilo ujedi-nlene NemC^e ln so Francozi še imel' zasedeno src« Italfle. papeževo državo. »Koristno bi bilo«, pristavila c. Mittelmami »da M državnik MussoHnMevega keva pri priložnosti prelistava! knjigo zgodovine ter z nje črpal nauke in uporabo za sedaniest in bodočnost. Toda v tem primeru mora čim hitreje preklicati svoje ukrepe v iufnem Tlro-tu, Iznrefnpnltl svojo metodo ter nastopiti pet. M prlnravlla rrilsteltsk! snorazmn z Nemčijo. A ti bo Mussolini krenil po tej poti?«
Dr. Mltteimann. H odkrito pledlra za obnovo nemSko-laBce zv*tt vod eogelem. da poneha teror na Tirolskem, ečevidno pozablja. kakfen zavwmflt le Ttaftla. L. 1R59. ie bila zaveznica Frjme?«e. t. pa že zaveznica Pn«ke. Menila le nata) tr^fviro z Av*fr**t. v oa »e ntstmjfla nroH ft^rffs ko le roenla. re bosts zmagali Po voM m tooet rttle »roti svottm zaveznicam Iz dobe volne .. Kdorkoli ie še sklepal zvezo r. Italijo, ie (me! z nje slabe «ktriin'e Al Mče NemSja ?e enkrat poskusiti z TfaWo?
Znlžanfe čsl. vof^škega ororačtma
K na«	Kr*oi«»W Je H«!-r*ki
?krat oo<rt»«rW mnifm nnst^rv s tem. d« le znlSsnie rr-elevll v rri*«n!e. Napaki ie Ma itak razvidna ie te besedila braejavfce »ame.
•JUTRO* St 278 )CSSSaBBBCSSSSSS=S=3SSSBES3SBS3SSEKSBSSSSS=3!SSaSSaE38MBS9V S	..........četrtek 24. XI. 192Z
Z mogočno manifestacijo in napovedjo tridnevne protestne stavke je akademska omladina ljubljanske univerze otvorila borbo proti pogubnim ukrepom vlade. - Vsa Slovenija se pridružuje akademski omladini. - Profesor ji v eni fronti z akademiki
Impozantne manifestacije
Ljubljana, 23. novembra.
V naši državi se marsikaj dela na hitro roko. ne da bi se pregledalo vse celotno organično življenje, iz česa je kaka stvar nastala. Tako se tudi krat-komalo s čl. 44. finančnega zakona pooblašča ministrski svet, da po mili volji reducira fakultete na univerzah, ali celo univerze same. S tem vprašanjem se do danes iz razloga mirne krvi še nismo pečali v preveliki meri, kajti naši pojmi o tem, kaj je univerza, se bistveno razločujejo od pojmovanja, kakor ga gledamo pri današnjih državnih krmarjih. Univerza ie za nas nekaj, kar jo nastalo iz organizma — omne vivum ex vivo — zato si mi v to živo telo ne bomo dali rezati od ijudi. ki iim do življenja, razen lastnega — ni. S tem vprašanjem se bomo v naprej še temeljito pečali.
Za danes naj omenimo le toliko, da je strokovno ugotovljeno, da ljubljanska univerza od državnih izdatkov ni prejela nrti 0.06 odst. Da n. pr. presegajo izdatki iz nekega budžetarnega leta za čiščenje semenišča v Beogradu vse ma-terijalne izdatke, ki so letos dovoljeni, re.cimo za vse strokovne nabave teološke fakultete, in da n. pr. naša medicinska fakulteta, ki v resnici v inozemstvu priznano prvovrstno deluje, mora izhajati z bagatelo 240.000 Din. ko se nahaja v budžetu postavka pol milijona dinarjev za razpečavanje neke brošure, ki ji sicer ne odrekamo koristi, toda ji zanikamo prvenstvo pred živo ljubljansko medicinsko fakulteto! Da o tehniki in njenih tudi v inozemstvu priznanih institutih ter publikacijah danes v tem opozorilu ne govorimo. K temu pa se vrnemo in naj vedo vsi, da ta naš postulai ne bo izročen z nase strani v primerjavo ne Zagrebu ne Beogradu, kajti to je naša tvorba, v druge se ne vtikamo. V boju bomo poleg.
Mladina naprej!
Vso Ljubljano je sinoči zavzela mladina. Ni bila bučna, ne šaljiva, bila je ogorčena. Korakala je v strnjenih vrstah. brez razlike fakultete, slušatelji in slušateljice, in kar je važnejše, korakala je brez razlike na politične stranke. Manifestirala je za svojo univerzo in v ogorčenju je vzklikala «Do! z vlado!*, <Proč paragraf 44!«, »Proč s ko-rupcijo», »Živela jugoslovenska — živela slovenska u ni verz a N In obenem je prirejala ovacije svojim priljubljenim profesorjem.
Starejšim se je milo storilo pri tem pogledu. Pred skoraj 20 leti smo mi tako manifestirali — zoper avstrijsko viado, ki nam ni hotela univerze dati. Sedaj morajo naši mlajši tako manifestirati zoper — jugoslovensko vlado, ki hoče Ljubljani vzeti kar dve fakulteti, in med njimi državno najvažnejšo tehnično. Ta primera govori cele knjige. Brezsmiselno, brezvestno početje! Univerza nam je bila nekoč idea! kot vrhunec narodne, duševne organizacije, a ko smo io nepopolno dobili, nam jc postala obenem potrebna kot vsakdanji kruh. Da nam brez misli jn srca vzemo tako razvito fakulteto, kakor je teh-
Univ. prof. dr. Alfred Šerko,
dekan ogrožene medicinske fakultete.
Univerza v Ljubljani — žarišče naše kulture in znanosti
nična, ki je postala za to stroko najuglednejši študijski center za Srbijan-ce. Dahnatince in naše Primorce!? Ne le za ljubljansko in mariborsko oblast, kakor mislijo morda kakšni kratkovid-neži, marveč za vso državo je naša tehnika ena najvažnejših institucij in beograjska se ž njo niti izdaleka ne da primerjati. Pooblastilni člen 44 proračuna je zato prav takšna zaušnici celemu ljudstvu, kakor srno takšne zaušnice nekoč dobivali z Dunaja. In kdo je vse glasoval za ta člen 44? Nočetno rekriminacij, ko se ori soglasen klic ogorčenja: Roke proč od naše univerze! Le ponavljamo: Ko smo sinoči gledali to našo mladino, smo se spomnili na nekdanje svoje manifestacije za našo univerzo in zato smo se pridružili svojim *bruoom». in ko je nad tisoč študentov odšlo na ulice, da dajo duška ogorčenju, se-nas je pridružilo še 2000 starih hiš», ki smo ginjeni z mladino vred končno demonstrativno zapeli po starem na-pevu:
Vivat academia, vivant — professores, pereat philisterium atque irrisores.
cije iz Beograda so naši profesorji porabili, da so zgradili skromne seminarje in institute. V Beogradu pa grade razkošne institute, čeprav nimajo zanie potrebnih učnih moči. Nasi profesorji so iz ljubezni do domovine zapustili inozemstvo. doma pa jim ne dajo zadostnih sredstev.
Slovenski parlamentarni zastopniki se Je do danes niso izjavili, kaj bo z našo univerzo, zato zahtevam«, da jasr.o povedo svoje stališče. Nikdar ne smemo dopustiti, da bi sc okrnila slovenska univerza, ker brez nje ni ne pravega kulturnega, ne pravega gospodarskega razvoja našega naroda.
Zato je bilo sklenjeno danes dopoldne na raeddruštveni seji. da kličejo v nedeljo >sa kulturna društva po Sloveniji zborovanja za popolno slovensko univerzo; na zborovanja v večjih krajih odpošljejo akademiki svoje delegate. Posebna deputacija bo odšla k ministrskemu predsedniku ln kralju. 'Viharno odobrava-
Veličastno protestno zborovanje
Za včeraj popoldne ob 5. uri je sklical Svet slušateljev ljubljanske univerze protestno zborovanje vseh akademikov proti nameravanemu ukinjenju posameznih fakultet naše univerze. Zbornico univerze Je napolnila akademska omladina do zadnjega kotička; morda še nikdar ni nastopila tako enotno proti rušilcem našega najvažnejšega kulturnega ognjišča.
Protestno zborovanje Je otvoril predsednik SSLU g. Iskra. V ognjevitem govoru Je naglasi!, da morajo akademiki sami nastopiti z vsemi razpoložljivimi sredstvi proti nameravani redukciji tehniške in medicinske fakultete. Po paragrafu 44. novega finančnega zakona za leto 1928-29 se namreč pooblašča ministrski svet, da mora takoj po zaključku tekočega šolskega leta določiti, katere fakultete naj se ukinejo na naših univerzah. 2e nekaj let nam pretijo tz Beograda z ukinitvijo posameznih fakultet (kli-ci: Škandal!) Po stoletni borbi za svojo univerzo je slovenski narod doživel, da mu rnšijo z napori pridobljeno najvišjo kulturno institucijo. Tem večnim pretnjam iz Beograda ie treba narediti enkrat za vselel konec. Z vsemi sredstvi mora akademska mladina skupno z vse slovensko javnostjo dokazati, da hoče popolno neokrnjeno nnlrerzo. Vse mačehovske subveo-
Univ. prof. dr. Rajko Nachtigall
rektor ljubljanske uiliveree.
uje.) Izdal se bo tudi poziv slovenskim poslancem, da se odločno izjavijo proti rušiteljem univerze.
Danes (četrtek) ob 18. ori se pa vrši r .Unionu« protestni shod slušateljev vseh fakultet s sodelovanjem univerzitetnih profesorjev In Javnosti.
Zborovalci. so z navdušenjem sprejeli vse sklepe meddruštvene seje, nakar se je oglasil k besedi zastopnik katoliških akademikov gosp. Kocbek, ki je ostro obsodil namero, da sc ukinejo posamezne fakultete naše univerze. Grajati Je treba beograjsko prosvetno politiko lo politiko slovenskih strank. Okoli slovenskega svetišča prosvete naj se zberejo vsi k skupni borbi ^roti nasprotnikom slovenske univerze. (Odobravanje)
Akademik Karadžole je nato orisal borbo kulturnih voditeljev slovenskega in hrvatskega naroda za svojo univerzo. Zato smo tako) po osvobojenju začeli graditi najvišje kulturno središče in s skromnimi sredstvi so naši znanstveniki dosegli velike uspehe. Sedal naj bi vlada ukinila dve fakulteti z Izgovorom, da mora šte-ditl, mesto da bi ukinila korupcijo io ojene izrastke Io tako prlštedlla ogromne vsote! Na glavnih mestih v naši Industriji so nastavljeni inozemci, naši državni očetje pa nameravajo ukiniti fakultete, češ da Je preveč inteligence. To Je popolna politika anallabetlzma. (Viharno odobravanje.) Vsak ima pravo do življenja in kadar so v nevarnosti njegovi vitalni interesi, sme poseči v obrambo po najskrajnejših sredstvih. Gospodom v Beogradu je treba povedati, da demontaža ljubljanske univerze nI demontaža beograjske kaldrme, temveč Je to atentat na kulturno In socijalno življenje slovenskega naroda. (Vihamo odobravanje.)
Akademik Bratko Kreft jc končno poudaril, da se slovenski akademiki že nekaj iet bore proti okrnitvi univerze. Doživeli smo pa, da je obstoj univerze najbolj ogrožen v času, ko je v vladi zastopana najjačja slovenska stranka SLS. To niso pravi zastopniki slovenskega naroda, to so rnšitelji kulture. (Viharno odobravanje.) In ker so naši predstavniki v vladi slabiči, moramo študentje sami urediti vprašanje slovenske univerze s pomočjo slovenskega ljudstva. (Viharno odobravanje.)
Q. Iskra je nato predlagal, da v znak protesta stopijo vsi slušatelji univerze v tridnevno stavko. Zborovalci so predlog soglasno in navdušeno sprejeli, nakar je predsednik zaključil protestno zborovanje.
Danes mora Ljubljana
mogočno manifestirati za univerzo.
Zvečer ob 18. vsi v Union!
po ulicah
Takoj po zaključenem zborovanju je akademska mladina v impozantnem obhodu po mestu ponesla skozi ljubljanske ulice mogočno manifestacijo za neokrnjeno univerzo. Disciplinirano, v četveros topih se je povorka akademikov razvila izpred univerze po Wolfovi ulici in krenila čez Frančiškanski most pred magistrat, odtod pa dalje čez Vodnikov trg. V mirnem večeru so naenkrat predramili ljubljansko prebivalstvo vzkliki, ki so izražali zahtevo za ohranitev tehniške fakultete, za nedotakljivost ljubljanske univerze, za svobodo slovenske kulture, zoper nasilje, zoper korupcijo in zoper mačehovstvo. Iz tisočerih grl je odmeval refren na vzklike posameznih akademikov.
Po Sv. Petra ter po Miklošičevi cesti in Dalmatinovi ulici je povorka prikorakala nazaj v središče mesta na Dunajsko cesto in od tod zavila po Aleksandrovi cesti pred Operno gledališče ter se po Knafljevi ulici zopet vrnila pred univerzo.
Ljubljansko prebivalstvo, ki se je znašlo na ulici, je s simpatijami spremljalo zares prisrčno manifestacijo omla-dine, ki je s prepevanjem narodnih himen in živahnim vzklikanjem dajala duška svojemu razpoloženju ter zares manifestantno izražala idealno navdušenje za ljubljansko Almo mater. Obenem pa so ljubljanski akademiki tudi vso pot varovali disciplino in ni nikjer bilo videti niti najmanjšega ekscesa.
Pred univerzo je predsednik SSLU g. Iskra zaključil javni protestni obhod s kratkim nagovorom in vzklikom:
— Živela popolna slovenska univerza! Živela tehnična in medicinska fakulteta! Živeli naši znanstveniki!
Vsa zbrana množica manifestantov, ki se je med tem potrojila, ker se je kljub dežju zavedno meščanstvo pridružilo akademskim manifestantom. je še enkrat dvignila svoj glas. nato pa se v miru in redu dostojno razšla.
Slovenski javnosti!
Tehniški in medicinski fakulteti ljubljanske univerze grozi ukinitev. Ravnokar objavljeni proračun za leto 1928-29 vsebuje v člena 44. pooblastilo ministrskemu svetu, da po lastnem preudarka razpolaga s fakultetami našega najvišjega kulturnega zavoda.
Zato sklicuje akademska otnladina ljubljanske univerze danes, v četrtek zvečer ob 18. v veliko dvorano hotela cUnion» protestno zborovanje, na katerem mora slovenska javnost solidarno dokumentirati' svoje ogorčenje nad mačehovskim postopanjem napram slovenski univerzi.
AKADEMIKL
Univ. profesor
ar. K?.rei Hinterlechner
dekan ogrožene tehniške fakultete.
Univ. prof. dr. inž. Milan Vidmar Prvi naši inženjerji. Ljubljanska tehnika se je otvorila v maju I svetovnoznani učenjak, orvoboriteij za na.
1919. in je že leta 1924. dala prve gradbene inženjerje	1 pnčdl in	^^ v
Velika stikalna plošča na tehniški fakulteti
Slovenci!
Vsak hip nam javijajo z Beograda senzacijo, ki nas navdajajo s strahom. Posebno moramo biti pripravljeni na neprijetna presenečenja, kadar se redi-gira proračun, kajti takrat nam vsakokrat groze novi udarci. To pot si je fa-mozni člen 44. finančnega zakona za 1928.-29. nadel nalogo rapodkopati temelje naše univerze. Od kar se Slovenec zaveda svoje kulturne biti, mu je bilo lastno vseučilišče najvišji ideal« Leto 1919. nam je ta ideal uresničilo, toda že po par lotih nam ga skušajo bratje zopet uničiti. Davke plačujemo, tako da bomo obubožali zaradi njih in še celo nove obremenitve se nam napovedujejo. Ali nismo upravičeni, da zahtevamo vsaj nedotaknjenje svoje kulturne dobrine m primerna sredstva, ki morejo našim kulturnim zavodom garantirati uspešen napredek? Ne pustimo. da na kateremkoli udu našega prosvetnega življenja operirajo beograjski kirurgi. Ml sami vzdržujemo svoje ustanove! Drugi si naj sredstva zase tudi sami oskrbe.
Naposled pomislimo tudi na narodno-kulturni pomen naše ahnae matris za brate onkraj naših državnih meja. ki vidijo v naši univerzi tudi svoje najvišje kulturno žarišče.
Iz vsega tega sledi, da je ljubljanska univerza upravičena ne samo do življenja, marveč tudi dn napredka!
Vse slovenske občine, kulturne in druge organizacije pozivamo, da ogorčeno protestirajo proti nameravani okr-nitvi univerze in slehernemu poizkusu, v bodoče demontirati že itak pastorsko živlienie slovenskih kulturnih in«t>+ncii,
AKADEMIKI.
Beseda profesorja
Vseučilišči profesor dr. Milan Vidmar je včeraj na predavanju, ki ga je imel od 8. do 9. dopoldne v elektrotehničnem institutu, iapregovoril slušateljem, o';rog 60 po številu, naslednje tehtne besede:
Leta 1919. v maju sem imel otvoritveno predavanje naše tehnične fakultete na Tehniški srednji šoli. Od takrat je preteklo 8 let Neprestano se skuša na neroden in bor-niran, da ne rečem zloben način podirati to, kar suno v tem času zgradili. Govorilo se je o redukcijah z malo znanja, a z mnogo lahkomiselnosti. Delo na tehniki je kljub vsemu vedno napredovalo. Že pred leti ie vlada bila mišljenja, da so tri tehnike preveč. Tudi jaz sem se s tem strinjal in sem še danes istega mnenja — in sicer: Naj se tehnika v Beogradu takoj nklne! Zakaj?
Tehnika je namreč organ industrijskega dela, ki zahteva ozkega kontakta z industrijo. Vsega tega pa v Beogradu ni. Bil sem večkrat delegat naše univerze na medumi. verziteimh konferencah. Na teb posvetovanjih smo se iskreno io prijateljsko pogovorili in beograjski zastopniki so priznali, da tam ni pogojev za obstoj elektrotehničnega, kemijskega in montanističnega oddelka. Zato naj ti oddelki ostanejo v Ljubljani, Beograd jia naj dobi gradbeni in strojni oddelek .. . Tri mesece pozneje pa dobim v roke učni načrt beograjske tehnike, v ka. terem je bilo pri strojnem oddelku predvideno veliko število predavanj iz kemije. Kje je ti' iskrenost?
Ne spomtoiam se, da bi kateri od ministrov prosvete in njihovih referentov sploh kdaj videl ljubljansko tehniko Pač pa stav-Ijajo o ukinjenju fakultet zakonske predloge, ki dokazujejo neverjetno ignoranco avtorja.
Nisean navezan na Ljubljano in je prav za prav drugod dokaj boljši položaj profesorjev. Profesor v Jugoslaviji je sramotno plačan in pod sramomo upravo ga veže na šolo le idealizem.
Veseli me, da vidim med slušatelji zastopnike vseh plemen, v zadnjem času tudi Bolgare, ki tvorilo z nami jtižnoslovansko enoto, ta res ni nikjer tako dobrih pogojev za dek) na združitvi kakor v Liui^ani. Vemo, da smo majhen narod, zato pa smemo kot naJmanjS brat povedati marsikaj, česar večii ne sme ali ne more in lahko posegamo tudi v bratske spore Makedonsko vprašanje bodo v državnem smislu lahko rešili le slovenski upravni uradniki, ki ne bodo kradli ln re ubrali, temveč naredili tam red in mir. Naši absolventi morajo priti v vse kra]e naše države, potem se ne bo zgodilo, da bi s« podirali novo zgrajeni že-lezniškl mostovi, nasipi in predori.
Naša visoka šola pa ima veliko misijo, da skrhi tudi za zve>zo naših bratov onkraj meje. Mnogo 'ih je, ki zmorejo stroške študija v Ljubljani, a v Beograd ne bi mogli.
Vlada je hotela kar nanagloma ukiniti tehnično in medicinsko fakulteto. Zaradi velikega odj>ora je odložila eo vprašanje s iamoznim členom 44. finančnega zakona za 1. 1938-39, ki ne govori o redukcijah, pač pa zahteva visokošolski zakon in daje široka pooblastila ministrskemu svetu, da »odvišne« fakultete ukine.
To je postopanje Orijenta z vso perfd. nostjo in prebrisanostjo, katero moramo občudovati. Zamislek je naravnost briljantea, vendar pa zgrajen na podcenjevanje pre-vdamosti Slovencev. Tako se z univerzami ne sme ravnati! Minister, ki se upa stav-ljati take predloge in tako govoriti, naj sni ne pride preblizu! Naj pride sedaj, da se pogovorimo, ne pa v počitnicah, ko se razkropijo profesorji in študenti. Slušatelji, vaša proldeta dolžnost pa le, da tudi vi poveste svoje mnenje. Pričakujem, da to sto. rite jasno in odkrito, a brez onKja če pa se eo vprašanje ne reši v redu. potem me bo držala sukaj le osebna vez med vami in menoi Druge obveze ne bom poznal Kaj pa ie prav za prav vzrok teh redukcij? Težko je to ugotovi« Socttm pa, da M v Beogradu uvideli, da se »mesarija* v Subotici in Skcollu ne meče nadaljevati.
pa se hočejo kriti s tem, da rečejo: »Na,
saj smo tudi Ljubljano pristrigK.« Drugi razlog bi bilo štedenje. Msneoja sem, da je sedanji finančni minister resen človek, ki bo uvkiel, da tukaj ni mesta za štedenje. Proračun znaša U milijard. Koliko požre korupcija, se ne more točno določiti. Cenim jo na 3 milijardi Din. Ljubljanska tehnika pa dobi za cek> leto 2 milijona dinarjev, to je ravno ena tisočirika ukradene vsote.
Ce pa minister tega ne verjame — a prepričam sem, da to ve in prizna —, bi mu lahko pokazal kake druge vire. Tako se je zgodilo pred nekaj leti, da so Strojne tovarne oierirale vojski 50.000 železnih postelj po 320 K. Naročilo pa je dobila neka monakovska tvrdka po ceni 370 mark in marka je te^aj Imela vrednost 2.5 K. To je razlika 15 milijonov kron. kar bi zadostovalo za triletno vzdrževanje ljubljanske tehnike. In to je le en sam primer V Ba-tainici pri Beogradu ležijo že pet let stroji za neko fiktivno železniško delavnico. Ta materija! ie zaradi dežja in »sunkov« danes neuporaben. Imel je vrednost 30 milijonov dinariev, kar bi zadostovalo za 10 let ljtsbljamske tehnike. Treba ie pa pomisliti, da bi ta fakulteta, prenešena v Beograd. stala namesto 3 milijona vsaj 10 mi-lijonrov dinarjev in še ne bi dosegla istih uspehov. Na drugi strani pa najbrž minister misli, da bo vsak počaščen, če bo smel v Beogradu predavati.
Jaz bi lahko pridobil časti dovoli drugi«
in vsaj zase vem, da se minister temeljito moti. Meni gre Le za našo tehniko in za njo se bom bori! do konca. Pričakujem, da boste z menoj šli vsi!«
Oovoru je sledila spontana viharna ova. cija, kj j« zopet dokazala popolno solidarnost profesorskega zbora in sluiateljstva in enodušen odpor zoper Skodjrvce narodnega edinstva.
Ljubljanska inženjerska zbornica
priredi v soboto, dne 26. t. m. ob 18. v veliki dvorani hotela «Unioo»
javno predavanje
o predmetu:
«Tchniška fakulteta ljubljanske univerze..
Predava untv. prof. g Milan Vidmai Zbornica smatra, da je po čl. 44. preda loga Finančnega zakona za 1928/29 ogro. žena tehniška fakulteta univerze v Ljubljani. Zaradi tega je nujno potreb« no, da vsa slovenska javnost, v prvi vrsti pa vsi inženjer ji, vse gospodarske korporacije in tehniške institucije in naša akademska omladina svečano izja» vtmo našo zahtevo, da se mora Tehni. Ska fakulteta v Ljubljani izpopolniti io v vseh de!ih zadostno opremiti, da pa odločno protestiramo proti vsaki na» meri okrnitve te visoke znanstvene institucije
Kulturni pregled
Ljubljanska drama,
Četrtek, 24 novembra: Zaprto. Petek, 25 novembra: »Dva bregova. C. Sobota, 26. novemhra: »Ukročena trmoglav« ka» Dekvska predstava pri znižafnih ce. nah Izven.
Nedelia, 27. novembra: »Idealni soprog«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv.
Ljubljanska ooera Četrtek. 24. novembra: »Baiaderas Red D. Petek, 25. novembra: Žanr to Sobota. 26 novembra: »Tosca« Red B. Nedelia, 27 novembra: Ob 15 popoldne: »Zaljubi ie-i v tri oranže® Izven.
Mariborsko gledališče
Četrtek. 24 : «Eva». B Petek. 25.: ob 15.: «Revizor». Dijaška pred« stava. Po zelo znižanih cenah. Zadnjikrat
Operni repertoar v Ljnbliani. Danes, v četrtek, se poje na abonma D K&lmAnova opereta «Bajadera» z go. Poličevo. Ralatko-vo ter g£ Drenovcem. Pečkom. Povhetom in Sancinom v glavnih ulofrah. Jutri ostane opera zaprta. V soboto se ponovi Puccinije-va opera ?Tosca> z gospo Mitrovifievo v naslovni ulogi V nedeljo popoldne se' poje Prokofjeva opora «7.aljubljen v tri oranže*, na kar pospbno opozarjamo izvenljubljansko občinstvo. Pričetek ob 3.. konec pa pred 6. uro. Za sredo. 30. t. m. pripravlja opera knt svečano predstavo na predvečer narodnega praznika veliko naciionnlno opero komponista P Konjoviča fMiloševa ženitba». O vele-interesantnem delu spregovorimo v prihodnjih dneh.
Vodnikova pratika 1928. Ker članka <Po sinji Adrijb nisem dobil od urednika v pregled. je poleg nekih manjših poerreškov tiskarski škrat zasejal še to netočno trditev, kakor da bi bili 1. 1896 odlikovani zgolj italijanski vzorci olja. Resnici na ljubo in našim proizvodom na čnsl naj čitatelj popravi to na str. 59., II stolpcu. 20. vrsti, v «dal-matinskb. — Pisec.
Po prvem jugoslovanskem festivalu v Praffi
Pogovor z g. N. Štritofom. dirigentom jugoslovenskega festivala v Pragi.
Z ozirom na pomen našega glasbenega festivala v Pragi, ki ni bil le dokaz naše glasbene kulture, temveč zrcalo naše spto. šne umetnostne orientacije, je naš urednik posetil dirigenta prvega jugoslovenskega festivala, g. N Štritofa, dirigenta liubljan. ske opere ter mu stavil nekaj informativ. nih vprašanj.
Predvsem je bilo seveda zanimivo izvede, ti, kdo m kako je organiziral naš festival v Pragi Na to vprašanje je odgovoril diri« gent naslednje:
»Prvi pregovori o našem festivalu v Pragi datirajo že tri leta nazaj. Sprožil je to ido jo — kakoT mnogo drugih, za našo glasbe, no kulturo plodovitih — g Anton Lajovic. Zanio se je takoi zavzel šefsdirigent čeSke filharmonije, naš stari znanec Vaclav Ta» lich. danes eden najuvaSevaneiših mojstrov sveta. Težave pa ie vedno delala sestava sporeda, kajti naša mlada jugoslovenska glasba navaia le malo ali skoro nič orke. stralnih del, ki se moreio predstaviti tujini. Letos se ie češka filharmonija ponovno obrnila name. s prošnio. da nai sestavim spored jugoslovenskega festivala, ki nai se vrši v seriii festivalov tujih narodnosti kot prvi in to že v mesecu novembru. Sestavs programa je tudi letos naletela n« posehne težave, saj nam ie za nekatere rsvaiane skladbe ikal materi ial prav do dne mo« jega odhoda fz LiuMiime. Fmaninc plat podjetja je prevzela ftlh»»moni&M Anriba v Linbliani (o kateri se toliko pife, da ie neplodna! Op. ur.), mnogo je prispevalo
tudi Orkestralno društvo Glasbene Matice, ki je za vsa dela slovenskih skladateljev ip Štolcer»Slavenskega dalo na razpolago kompleten material.®
xKdo Vas je pri Vašem prihodu v Prago sprejet?»
»Prispel sem z vlakom ob 6. zjutraj na VVilsonov kolodvor, kjer me je pričakovala — Talichova soproga! Drugega sprejema ni bilo. Drugi dan sera imel že dopoldne in popoldne skušnje s češko filharmonijo.« * Kako so češki godbeniki sprejeli našo glasbo? a
«Nad vse pričakovanje dobro. Pri prvi skušnji je naslovil nekaj uvodnih besedi name predsednik orkestra, nakar sera slo. venski nagovoril združeni orkester z bese« dami: «Gospodje, upam. da bo vdše srce pri meni tako. kot je moje pri VasU Vse ostalo smo se pogovorili v češčini, kolikor jo pač obvladam. — Občudoval sem disci. pMnrranost in delavnost orkestra, ki ga se« stavljajo skoroda sami virtuozi. Vzlic te« mu. da imajo skoro vsak večer svoje na« stope, se vendar vseh skušenj, ki trajajo dopoldne od 9. do 12. in dostikrat tudi delj, ter popoldne od 3. do 6.. najvestneje in naj« točneje udeležujejo ter nisem nikdar slišal najmanše pritožbe. S skoišniami sem imel največje veselje, kajti orkester je nezasll« šano vigran m reagiTa na vsak najmanjši gib.»
*Kakšna poznanstva ste sklenil! v Pragi?*
»Predvsem moram omeniti svoje poznan« stvo z VitSszlavom Novakom, slovitim če« škim skladateljem. Po prvi skušnji v Sme. tanovi srnč, <ej imenitni konoertni dvorani, me je čakal na koridoru neznan, majhen, skromen gospod, ki se mi je predstavil kot Vifžszlav Novak. Presenečen in vzhičen sem bil obenem .Takoj me je povabil na kosilo, ki pa sem ga sprejel z omejitvijo, da se ga udeležim šele po dovršenem kon« certu.»
*Kako pa je publika sprejela naše
skladbe?»
«Prillčno dob i o, vendar je bilo opažati precejšnio konsterniranost in presenečenje i pri publiki, i pri kritiki. Koncert je priče} popolnoma točno in moj nastop je bil po« zdravljen z burnim aplavzom Publika, ki sc k> sestavljali večinoma stalni ab^nenti, je bila doka i mteresirana. Prva točka, ši« rolova suita «Otmica». ki je žela splošen aplavz. Sfolcerjev »Nottumo« je vzbudil presenečenje ter' je bil aplavdiran osobiro z levega, naprednega kota, kier ie bila zhra« na mladina. Istega spreiema fe bil deležen prvi stavek SVeriančevega Koncerta, med« tem ko ie dr»gi, barbarski »Scherzo* vžgal nasplofcio Adamič. D^Kronif in laiovic SO bili »preieti s splošnim odr>hravani*rn.» *KakSne v'i ne so n»r>ravile naše *k'adbe na prisotne češke glasbenike?»
»Predvsem me je tu zanimalo mnenje skladatelja V Novaka. Posetil sem ga na dan po koncertu ter sem bil sprejet z uprav slovansko gostoljubnostjo Opazil sem med pogovorom s tem velesimpatičnhn čeSkrm moiitrom, da je popolnoma točno informi« ran o vseh naših glasbenih prilikah in ne. prilikah Poln ie vere v bodočnost naSe glasbe m v splošnem se ie iako pohvalno izrazil o nafth skladateljih.« »/n kaj smatrate VI. g. Stritof, kot facit jugoslovenskega fesltvata?»
»Predvsem ie dobro, da smo se predsta« vili tuiemu svetu slednjič kot kompaktna enota, dasi seveda dela. ki smo jih izvaiali. ne kažeio enotnega lica. saj pa so tudi na« stala pod najrazličnei&imi vplivi in doimi. Važno je vsekakor, da se začne tujina za« nimati za našo glasbo, ki je bila doslei pa« »torek med drugimi. Pri tem nai bi nam posebno pomagala država. Značilno ps ie, da se jugoslovenski poslanik in pofnomočni • minister, g Lajsarevič ni udeležil festivala niti po zastopnika, dasi ie bil prevzel pro« tektorat m je svoj i7.o*tanefc motiviral z na. migavaniem na usodo Cena bega... Vzlic
Peptlumi nov«! Dvenrae predstave. Popolnoma novo
Prekrasna drama
o ž svoje žene
V glavni vlog- prelepa Lnc; Boratoe, Eich Kais« r Titz Rudoif Klein Rogge. — Izven programa: Prt vs»h predstavah nastopa
iadotvornl egiptan
ALI-BEN-ALI
s spojim' tisoče« t»i umetnost mi.
Dveurne predstave ob: 9. • EUtn Kino Matica	Telefon 2124.
temu pa bo naša glasba sedaj, ko je prebit led in se je mogla uveljaviti pri tako raz. vajeni publiki in tako izbirčni kritiki, kot je praška, nastopila svojo pot v tujino in ne dvomim, da bo deležna posebnega uspe« ha kot mlada, z močjo in silo natrpana umetnost mladega naroda.*
„Vodnikova pratika"
Pred nami leži »Vodnikova pratika«. Ze pogled ua naslovno stran nas zadrži, da si
jo ogledamo. Osnutek je napravil inž. arh. D. Serajnik in je pokazal, da ima smisel za ubranost iu skladnost. V sredi orač, simbol dela na domači grudi, v ozadju kmetija, gozdi in gore, ponos nase zemlje, v vogalih štirje medaljoni, predstavljajoči štiri letne čase. in vse skupaj vdelano v domače okraske, srca in rožice — priprosto in vendar umetniško izvršeno. Taka je pratika na zunaj in se bo lepo pridala kmečki hiši kakor mestnemu salonu.
Namesto »Velike pratika* smo dobili letos »Vodnikovo pratiko«, kakor se je to ime udomačilo takoj v prvem letu. Da je velika, se vidi na prvi pogled, saj obsega 128 str. in še par ducatov inseratov spredaj in zadaj. Za nameček je priložena kraljeva slika in je želeti, da bi si jo člani dali v okvir in obesili na steno, kajti doslej malokje po naših hišah najdemo primerno vladarjevo sliko. V bivši državi je bilo drusače in si našel po zakotnih vaseh mnogo slik, ki so pričale <> globoki udanostl do cesarske hiše. Tudi šola je skrbela za to, da so prišle cesarske slike » hišo. In marsikje še danes vise. Ob desetletnici naše svobode bi bil čas, da izginejo temni spomini naše preteklosti in da s kraljevo sliko v hiši kažemo svojo državljansko zavest. Ža večje dvorane ie izdala družba isto sliko v velikosti 40X50 cm in stane za člane le 6 Din. Prav bi bilo. da bi družba skrbela tudi za to. da pride v naše hiše namesto tujega blaga čim več domaEib» narodnih slik
Pratiko je uredil tajnik dr. Pavle Karlin. Vidi se, da ji je posvetil mnogo ljubezni, pažnje in truda, ter zbral zanjo kolikor mogoče zanimive-ra gradiva.
Prvi članek je posvečen 130 letnici Vodnikovih »Ljubljanskih novje*. ki je zanimiv posebno v tem. da iz njega izvemo, kako so za Vodnikovih časov ljudje skušali letati po zraku, govoriti na daljavo itd_ torej poskusi, v katerih se razvija naša moderna doba. Kakor se vidi. bo pratika vsako leto posvetila prvi članek svojemu patronu in tako pojasnjevala Vodnikovo kulturno delo. S tem bo storila družba svojo dolžnost do Vodnikovega imena, obenem pa seznanjala članstvo s kulturnim napredkom od začetka 19. veka.
Jubilejev imamo hvala Bogu — mnogo in sa pratikarja današnjega časa skoraj preveč. ker nima dovolj prostora, da bi vse po zasluei omenil. Urednik je rešil to težko vprašanje s »Črtami iz drobne kulturne kronike«. Hotel je biti samo kronikar — svest si, da bo oz. je vse drugo opravilo dnevno časopisje. Morda bo kazalo drugič najvažnejša imena vzeti iz množice in jim posvetiti posebno poglavje. — Za naše gospodinje je napisal inž. A. Dittrich poučen članek o »Električnem toku v gospodinjstvu«. Marsikatera gospodinja se bo šele tu prepričala o stvareh, ki jih čuje ali eita vsak dan in bo po leh slikah in nasvetih uredila svoje gospodinjstvo. V članku »Obrtništvo v prejšnjih stoletjih« je podan le kos zanimive zgodovine naše obrti. Škoda. Dalo bi se nabrati še mnogo Izveskov, znakov naših cehov itd. Toda pratikar ve, da mora podajati tod vsega nekaj«, zato smo z zanimanjem pregledali te podatke iz starih časov. »Letalo in letalstvo« je po letošnjih letalskih dogodkih nujno potreben članek in podaja v glavnem vse. kar nas more zanimati. Vidi se. da sa je pisal strokovnjak, ki je poln dobre vere v bodočnost letalstva.
Prof. Prezelj. si zna izbrati vedno kako zanimivo temo. Letos nam govori o »Materi v naravi«. Seveda s slikami, ki lepo pojasnjujejo pisateljeve besede, polne tople ljubezni do živalstva ln prirode — Ant. Debe-Ijak nas vodi »Po sinji Adrijic, od Sušaka do Dubrovnika. Oni. ki še niso bili tam. si bodo skušali iz slik in besed predstaviti lepoto našega primorskega sveta, oni, ki so že bili, bodo iz potopisa izvedeli marsikaj, česar mimogrede niso opazili. Pisatelj hoče biti tudi nekak kažipot in navaja poleg zanimivosti in posebnosti tudi znance Slovence, ki stalno prebivajo ob našem morju.
»Rekordi < so potrebni, ni dvoma, v športu in v praliki Prof. Brežnik je skušal podati vse, kar je treba o tem vedeti. Danes, ko se že po vseh večjih krajih ustanavljajo športni klubi, bodo »Rekordi« za vse poučen spis. — Prof. Nardin kramlja zelo zanimivo o stvari, s katero si je že marsikdo glavo ubijal. Vemo, da imamo tudi po kmetih iznajdljive glave, ki se ukvarjajo z raznimi problemi, posebno danes, ko se vsak dan čita o novih iznajdbah. »Perpetuum mobile«. Pisatelj nam pripoveduje skoraj v obliki povesti, kako bo se trudili razni znanci in neznaci, da bi izumili stroj, ki bi se sam gibal. Zanimiv spis, podan kolikor m o-oče poljudno in ga bo vsak z užitkom prečital.
»Naša hišica« int H. Husa je namenjena bolj meščanom, kar je razumljivo, 6e pomislimo, da ravno po mestih najbolj primanjkuje hišic, posebno takih, ki o njih sanja danes ne ena družina. Tu imamo nasvete in načrte, treba bi bilo še denarja" in uresničil bi se izrek: moja hiša moj raj. Dr. M černič piše »O golši, golšarjih in golša-vosli«. Naš mariborski primarij ena razpravljati o takih stvareh priprosto in uspešno. Čeprav sami morebiti nismo prizadeti, nas zanima bolezen, ki mnogim ljudem kvari zdravje in lepoto. lato velja o dr. GSstlovi »Božjasti ali padavici«; s spisi te vrste bo širšim slojem gotovo selo ustreženo.
J. Bajželj nam podaja .Sokolski dom na Taboru«. Kratko, temeljito izčrpno. Tabor je bil tako vsesplošna slovenska zadeva, da je upravičeno dobil svoje mesto v pratiki. -r Ob času ko stopamo v deseto obletnico svobode in shiramo spomine nallh notranjih in zunanjih bojev, bo gotovo vsak rad fital opis Jaše Oertsrja: »Preko Sibirije in daljnega vzhoda v domovino«. Primati moramo, da imamo takih spominov ie mnogo prstna lo in da postajajo tem isnlmivejti. čim bolj se oddaljujemo od vojnih dogodkov. Ma Ger čar podaja le na kratko glavne dogodka, ki so jih doiiveli naM prostovoljci v Sibiriji. A zato ja spis tem bolj pregledan, slika pa kažejo vsaj nekaj mest ia probi vjlfff b daljnih deiel Izkasalo ss bo, da smo <4* fesu velikih dogodkov premalo afcirali; marsikaj bi nas sedaj po 10 M& zanimalo, kar smo takrat metali proč.
Trije gospodarski članki: o hmeljarstvu,
o globokem	Y?fft)iE i» ft 8MMT
ševanju živinoreje v mariborski oblasti so namenjeni našim poljedelcem, ki bi upravičeno godrnjali čez pratiko brez kmetijskih sestavkov. Saj je bil svoj čas to glavni namen pratike. Dandanes, ko razpolagajo z raznimi knjigami in časopisi, bodo hvaležni pratika rju tudi za te podatke. Ta del pratike zaključujeta članka o Nikoli Pašiču in desetletnici majniške deklaracije _ dvoje važnih političnih dogodkov preteklega leta. »Kramljanje o filmu«, je časovni prispevek, škoda, da je brez slik, in pisan premalo poljudno. —
Pratikar si ie nadel nalogo učitelja: rad bi nas učil cirilice. Ali mu bo uspelo ali ne, Bog ve. Volja je dobra. Zase vem, da sem se jo učil kot deček iz Majerjeve knjige o Cirilu in Metodu prav na ta način. Za zglede bi bik) boljše: Manj, večje črke in kar najkrajše tekste.
Marsikdo bo pri pratiki pogrešal leposlovja. Pratikar mu bo gotovo odgovoril, saj veste, da je ves poln pregovorov in izgovorov, da »vsem se ne more ustreči. Družba je določila pratiko predvsem za praktične in prosvetne svrhe. Zato je pratikar pridal zadaj precej drobiža za naše malčke. M Grošljeva pripoveduje o groličku krofičku, kar bodo naši mali seveda z zanimanjem čitali, ugibali bodo tuganke zvite zanke*, poskušali, kako nas vara vid, razreševali križanko in rebuse. Naši malčki bo gotovo želeli še več, saj veste, da nimajo nikoli dovolj. Mi tudi. A kaj, ko ni prostora. Pomnožimo število članov in bo vsega več.
Za zabavnim delom piše polk. A. G. Žerjav »O pogojih in prošnjah za sprejem v podoficirske šole«, kar bo dobro služilo našim fantom. Brez semnjev bi pratika ne bila pratika, zato z njimi zaključuje n3š pratikar svoje delo. Pratika je bogato Ilustrirana, sodeloval je akad. slikar Mirko Šubic.
Splošno: dosti blaga za malo denarja. Nekak prijeten občutek imamo, ko gledamo to »Vodnikovo pratiko«, namreč, da smo si v par letih ustvarili in utrdili književno organizacijo, ki je danes že tako razširjena v narodu, da njene knjige niso nič manj popularne kakor Mohorjeve. »Vodnikove knjige« pravijo ljudje.
To se lepo sliši in daje nam nade v bodoči porast. »Pratika« je le nekako skupno naše glasilo, kjer se pogovarjamo o vsem, kar zanima nas sedanji čas. Zato je ona nekako središče družbe, okoli katerega se razvrščajo druge knjige. Ona je tudi nekak hišni znak: stopite v hišo in najdete »Vodnikovo pratiko« na mizi. Takoj si mislite: naš človek. In mi samo želimo — in vsi delajmo ua to! — da bi bilo čim več takih hiš in čim več naših ljudi.
Dooisi
SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Vabimo na izredno sejo odbornikov Gospodarskega kluba občine Sv Krištof, ki se bo vršila v aedeljo. 27 L m. ob 10 v pos-etmi sobi gostilničarja g. Igričnika v Laškem z dnevnim redom: razgovor o splošnih gospodarskih razmerah v občini Sv Krištof itd. — Gospodarski kJub.
LJUTOMER. Dne 12. in 20. t. ra. ie dramatični odsek Sokola vprizoril Žagarjev ignokaz iz kmečkega življenja »Vrtinec«. Vse vloge so bile srečno razdeljene, režija e. Ogrina prav dobra. — Na praznik l>ie_ diojenja im Sokolstva vprizori dramatični odsek Špicarjevo igro »Kluči«. Nastopi tudi sokolski orkester ki pripravlja samostojen koncert — Volitve v občinski odbor se bližajo: dasi imamo tri liste, vendar se kaže vedno bolj. da bodo tvorili večino bodočega odbora kandidati Napredne gospodarske liste.
SUŠAK-REKA. Slovenci in Slovenke! V nedeljo dne 37. t. m sestanek ob 15 v hotelu »Reši Za obilno udeležbo se priporoča odbor
ZABUKOVCA-GRIZE. Združena društva in organizacije izvzemgi socija!i*tične, so na pobudo JM priredile 13 t m. ob Driliki žalostne obletnice podoisa rapallske oozod-be leipo uspelo manifestacijo za naše zasužnjene brate v Primorju. S sozlasno sprejeto resolucijo so obsodile nečuveno do-stooanie itali'an«kSh >b asti z našim narodom ManTestacijkemu zborovanju ie Dred-sedova! šolski upravitelj g. Fran Razsotnik, ki ie tudi uvodoma pojasnil pomen današnjega zborovanja Ostali dei programa so izpooolTiiH še g M. Struc. kaplan oev^ko društvo Ip ie zapelo nar laoih slovenskih narodnih pesmi, in učenka osnovne šole. ki ie deklamirala De sem »Škrlatni plašč Rana Ho«
Suženj carice
id igra giavno vlogo v vetctilmu
!dh carici
Pri del Pr do'
E»!tn1 kino Matica
Domače vesti
♦	Spremembe v politični sfožbL Naie včerajšnje poročilo o spremembah v politični shižbi treba v toliko popraviti, da }e od ljubljanskega sreskega poglavarstva premeščen v Litijo vladni svetnik Ljudevit Klop-Sč (ne Kavač), od velikega župana k sre-skemu poglavarstvo v Radovljico koncept-ni pripravnik Franc Šink (ne Šimek).
♦	Tristoletnica sušaške gimnazije. Letos poteče tristo let, kar je na Reki bila ustanovljena gimnazija. Bilo je to leta 1627. V ogromnem poslopju, ki so ga zgradili jezuiti je bila nastanjena gimnazija in osnovna šola do leta 1881., ko je ta gimnazija bila premeščena na Sušak. Tristoletnica se bo vršila na Sušaku, ker s« ta sušaška gimnazija smatra za nadaljevanje reške gimnazije. Proslava se vrši dne 17. decembra, na kraljev rojstni dan. Proslave se udeleže mnogobrojnl še živeči absolventi te historične gimnazije.
♦	Rezultat občinskih volitev v občini Grl-že v Savinjski dolini je bil naslednji SDS 82 (3) SKS 38 (2) (po žrebu), SLS 112 (5), krščanski sociialisti 75 (3), socijalisti 82 (4) (po žrebu). Komunisti niso imeli svoje liste v tej občini. Rezultat, ki smo ga glede te občine objavili v »Ponedeljku« ni bil točen.
♦	Občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani se vrši v sredo (ne četrtek!), dne 28. decembra 1927. ob enajstih dopoldne v »Mestnem domu« v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Podružnice, ki niso še sklicale svojih občnih zborov, naj Jih skličejo zadnji čas za nedeljo, 18. decembra (ne 26. decembra!). Svoje občne zbore naj priiavijo nemudoma v »Kmetovalcu« dne 30. novembra.
♦	Himen. V Ptuju se je prošli pondeljek podpolkovnik v p. in ravnatelj študijske biblioteke v Mariboru g. Davorin Zunkovič poročil z gospo Josipino dr. Oregorec, hišno posestnico v Ptuju.
♦	Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl vozni mojster v pokoju g. Jakob Mencej. Pokojnik je bil značajen in simpatičen mož, ki je užival med znanci in prijatelji splošen ugled. Pogreb bo danes ob 14.30 uri iz hiralnice sv Jožefa. — V bolnici je včeraj umrl po mučni bolezni g. Jakob Kolenec. Pokojni« prepeljejo v Presko, od koder se bo vršil pogreb jutri ob 15. uri na domače pok tališče. — V Osluševcih pri Veliki Nsd :lii je umrla po dolgi in mučni bolezni ga. Matilda Korparjeva, roj. Kovačec, soproga veleposestnika. Pokojnica je umrla v cvetu mla-dosti, stara komaj 27 let. Pokopljejo jo iu-tri ob 9. uTi iz hiše žalosti v Os'uševc;h na domače pokopališče pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji. Pokojnikojn bodi ohranjen blag spomin, prizadetim naše iskreno so-žalje!
♦	1. decembra bodo trgovine ves dan zaprte. Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo obvešča vse gremije, da morajo biti v smishi okrožnic velikih županov mariborske in ljubljanske oblasti z dne 17. marca 1924, št. 1868 in z dne 26. novembra 1924, št. 6031 na dan 1. decembra vse trgovine ves dan zaprte.
♦	Radio-postaja v Veliki Gorici bo v kratkem dograjena. Dela za zgradbo velike emisijske radio-postaje v Veliki Gorici pri Zagrebu bodo v kratkem dovršena. Dva velika železna stolpa za anteno sta že urejena, montiTana je antena in sedaj se vrši montaža postaje, tako da bo radio-postaja v kratkem lahko Izročena svojemu namenu. Otvoritve postaje se udeleži tudi minister pošte in brzojava. Ta postaja bo sprejemala vse radio-telegrame za inozemstvo.
♦	Odkritje spomenika na Ceru. Zaradi tehničnih neprilik je svečano odkritje spomenika padlim herojem na Ceru preložena na prihodnjo pomlad. Tako se tudi ta lepa patrijotična slavnost uvrsti v ciklus onih prireditev, ki jih prihodnje leto izvrši Udruženje rezervnih oficirjev kot spomin na pro-boj solunske fronte.
♦	Kovan denar po 2, 1, 0.50, in 0.10 Din zamenja (odda) Jugoslovenska Matica, Ljub ijana, Šelenburgova ulica 7.-II.
♦	Vojni album 1914.—1918. Podpolkovnik Andra Popovič je ravnokar izda! »Ratni Album 1914_1918«. Album vsebuje 2650 slik
ln zgodovine cele svetovne vojne v srbohrvaškem, francoskem in angleškem jeziku Samo začasno, do predaje dela na knjižovni tr se proda par izvodov državnim ustanovam, državnim uradnikom, častnikom, članom udruženja rezervnih oficirjev, invalidom, četnikom Narodne odbrane. In članom vseh kulturnih ustanov mesto po tržni ceni, ki bo določena na 1000 Din, samo po 700 Din. Album je naročiti neposredno pri Savski banki v Beogradu. Banka računa k gornji ceni še 10 Din za bančne stroške in do 30 Din za poštnino.
♦	Obrtniški koledar za leto 1928. V zalogi Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani je izšel Obrtniški koledar za leto 1928. Koledar se je zlasti med obrtništvom že jako priljubil. uprava pa upa, da bo z letošnjim koledarjem zadovoljila vse naročnike. Koledar ima jako priročno žepno obliko in je popol-
• noma v platno vezan. Vsebina je jako poučna in obsega praktična navodila glede davkov, davčno lestvico, navodila glede obrtniških kreditov, strokovnih tečajev, kalkulacije in delavskega zavarovanja. Prinaša nadalje razpravo o dolžnostih in pravicah članov ce-nilnih komisij za dohodnino ter zbirko nalog za pomočniške preizkušnje raznih obrtnih strok. Dobrodošle bodo nadalje stavbnim strokam tndi tabele o premeru in teži žele-
Proti nahodu
in proti mnogim nalezljivim boleznim
G RIPOSAN
za. Poleg tega vsebuje koledar razne druge v vsakdanjem obrtnikovem življenju potrebne podatke. Koledar vsakemu obrtniku toplo priporočamo. Cena koledarju je 13 Din. Naroča se pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani, Beethovnova ulica.
*	Dva kmečka fanta na Golici zmrznila. Dva kmečka fanta iz Javorniškega Rovta pri Koroški Beli 26 letni Janez Erlah in 19 letni Jakob Noč, sta se dne 13. novembra podala na pot na Koroško preko Golice. Golica je bila takrat že pokrita z debelo snežno odejo, bilo ie približno meter snega. Ker fantov cel teden ni bilo nazaj, ju je šel prošlo nedeljo iskat na Golico Erlahov brat Preiskal je vse gorovje in končno po večdnevnem Iskanju našel oba pogrešanca v gozdu nad Savskimi jamami — zmrznjena. Eden je stal v snegu, drugi je slonel na drevesu. Trupli sta bili prepeljani v mrtva-šrico pri Sv. Križu nad Jesenicami in tamkaj pokopana ob veliki udeležbi.
*	Direktorja »Primorske banke« izpuščena Iz preiskovalnega zapora. Iz Ogulina poročajo, da je tamkajšnji sodni stol odredil, naj se direktorja »Primorske banke« v kon-knrzu Tomo Stipanovič in Mate Mihletič Izpustita iz preiskovalnega zapora. Sodna obravnava proti njima se bo vršila šele po novem letu.
*	Senzacijonalna afera v Beogradu. V selo Straža v beograjski okolici ie nedavno prispel neki agent — vsaj predstavljal se ie kot agent — ter Vekoslava Andrejevskega in Jovana Gorilo pregovoril, naj prodasta svojo imovino teT se izselita v Ameriko, češ da se tamkaj udobno živi in tudi dobro zasluži Siromaka sta prodala kar sta imela in prišla z agentom v Beograd. Odvedel ju ie k nekemu odvetniku, ki iima je pripovedoval. kako je težko dobiti potni list. pa da ga jima bo preskrbei. ako mu za to primerno plačata. Gorila mu je v to svrho založil 8750 Din Andreievski pa 3000 Din. Ko sta prejela potne liste, sta opazila, da se potna lista glasita na tuje ime. prilepljeni pa sta bila na njih njuni fotografiji Končno sta se tudi s tem zadovoljila in odpotovala v Ameriko Gorila v Kanadi ni naše! zaslužka Vrni! se je v Beograd ter povedal, kako je bil ogoljufan. To pa še ni vse O tem odvetniku se zatrjuje, da ie jemal za take potne liste tudi po 10.000 Din. Končno ie policija posegla vmes V zvezi s to afero poročajo iz Beograda, da so se s tem poslom bavili ljudje, ki zavzemajo lepe družabne položaje in važne funkcije
(varstvena znamka)
JŠ*-.
»Zakaj te ni, ko te čakam?« Papo je potegnil revolver ln streljal na Milo. Tudi Gra-daščevič je dobil kroglo v glavo. Potem pa je Papo sebi pognal kroglo v desno sence. Mila ni prišla več k zavesti in je naslednjega dne v bolnici umrla.
*	Domačlce cUeloga svijeta najradje ttpo-trebljavaju kod svake dezinfekcije Lysoform jer je on danas iedino jako dezinfekcijano sredstvo, koje ne ostavlja mrlja, a uz to !e prijatna mirisa.	11.006
ITO — zobna pasta najboljša!
*	Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU. Ljubljana, Stari trg 12, ln Židovska ulica štev 4
*	Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Jugoslavijo, pri J. Medved, manufaktora, Ljubliana Tavčarjeva ulica št. 7.
*	Baržun plašče kemično čisti Damskc in moške obleke tudi samo lika Tovarna Jos. Reich.
O BT A ČILA
tvrdke 3. Maček
LJUBI JANA. Aleksandrova 12
so najboljša in naiceneiša.
*	Velika izbira volnenih Jopic, puloverjev vsakovrstnih bluz- perila kravat, vezenin In nogavic, rokavic ter zimskega perila priporoča po izredno nizkih cenah Ignacij Žarel. Hnbliana. Sv Petra cesta.	207
*	Urejeno prebavo In zdravo kri dosežemo z vsakdanjo rabo pol kupice prirodne grenčice »Franz-Josei«. Strokovni zdravniki za motenje prehranjevanja hvalijo vodo »Franz-Josef« ker vspodbuja delovanje želodca in črevesa, poživFra presnavljanje, poživlja kri in omiljuje razdraženost živcev. 68
*	V boju proti uničujočim škodljivcem sadnega drevja uporabljamo z najboljšim uspehom A r b o r i n.	270
Iz Ljubljane
Na bol boste
izbrali v naši novi zalogi zimskih su« kenj in raglanov Imeli boste izborno sukno ob najnižji ceni. FRAN LUKiC, Stritarjeva uL 9.
"	po dr Besarovi6u
deslnflcirajoča mast za nos. Dobi se vrseh lekarnah.
*	Živ zgorel V Savini pri Ercegnovem se je predvčerajšnjim pripetila nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. Neki I. Topa-lovič, rodom Črnogorec, se je bi! pred nekaterimi leti naselil v bližini samostana Sa-vina v hiši, ki je last Radivoja Krivokapiča kateri se je izselil v Južno Ameriko. V zadnjem času je Topalovič popolnoma ohromel, tako da se sam ni mogel gibati in ga je negovala njegova sestra. Prošli torek ie ostal sam v hiši. Po nesreči je nastal požar. Pogorela je hiša in v njej ie zgorel tudi nesrečni Topalovič Trem Ličanom. zaposlenim v mornariški delavnici, ki so stanovali v isti hiši. ie zgorela vsa niihova imovina.
*	Krvavo maščevanje za bratovo smrt Leta 1922 je v Zemunu Gjorgja Rankovič v prepiru ustrelil Blaža Takača. Blažev brat je ta čas služil pri voiakih. Prošlo nedelio se mu je nudila prilika, da je maščeval smrt svojega brata. V neki zemunski kavarni je štirikrat ustrelil na Gjorgja, ki je kmalu nato umrl.
*	Burja na Jadranu. S Sušaka so nam včeraj sporočili: Preteklo noč In davi v zgodnjih urah ie divjala na gorniem Jadranu velika burja. Veter ie prevrni! na Reki nekaj vagonov v morje. Na Sušak.] so valovi močno poškodovali mestno '""-""e in razrušili pristaniški zid na Rra'dici. Okoli 8. zjutraj se ie vreme popolnoma umirilo.
Panf avin - oast^e
7a desin'ekciio ust in gr a Strokovnjak' iih pmororaio ko' obrambno srfd-?'vo pri vnet u erla, p'fh adu in er p One razvia o pn vseh nalez ivih boleznih spfcifčno dejstvo, katero ne dosega n> jedno drugo srdst»o. Dobe se v vseh lekarnah.
*	Smrtna nesreča pri delu. Pri gradnji par žage v Doboju sta se v nedelio pcnesre čila dya delavca. Zrušil se ie oder, na katerem sta delala. En delavec je ostal na n estu mrtev, drugi pa je težko ranjen
*	Blaznih zažgal lastno hišo. V hercego-vinskem selu Lepice je 46 let stari seljak Drago Vitič zažga! svojo lastno hišo v kateri Je zgorel tudi poldrugo leto star otrok. Vitlč je potem neznanokam izginil. Žandar-merija ga doslej še ni mogla Izslediti. Domneva se, da ie blazni mož izvršil samomor.
*	Ljubav, ki je zahtevala tri žrtve. V
Gračanici v Bosni se je odigrala te dni krvava Ijubavna tragedija. Pred meseci je prišla v Gračanico kot natakarica lepa mlada Slovenka Mila Stuček, ki je kmalu zmešala glave tamkajšnji moški mladini. Posebno pozornost ii ie posvečal tudi trgovec AvTam Papo, ki se ie nedavno iz Sarajeva priselil v Gračanico. Bil le slino liubosumen na Milo. V pondeljek zvečer Je Mila šla na sprehod. Pridruži! se ii ie bančni uradnik SmaH Gradaščevfč. Nenadoma se je pojavil Papo, ugrabi! Milo za roko ter zakričal:
u— Slavnostni novinarski koncert dne t. decembra v Unionu bo obsegal točke za orkester in komorni trio, 2 solospeva in 4 mešane zbore. Izvajale se bodo skladbe, ki jih še nismo čuli v liucljanski koncertni dvo rani. Vstopnice za prireditev so že na razpolago v Matični knjigarni na Kongresnem trgu po 40, 30, 25, 20, 15, 12 in 10 Din. Stojišča 7, dijaške vstopnice 5 Din.
u— Kulturni nivo vsakega naroda se kaže tudi v zanimanju do originalnih slik in kipov. Zal tega med Slovenci ni opažati v zadostni meri. Ob raznih prilikah se kupujejo slike, reprodukcije, tiskane na papir, ravno takih visi na trsoče v malih stanovanjih predmestij inozemskih velemest. Kako drugače pa je, če visi v stanovanju slika-original, ki se nam dopade in za katerega vemo, da imamo takega samo mi. Ravno-tako kakor je dami neprijetno, če nosi enak klobuk kakor ona v. najbližji okolici še 50 diugih dam, tako »aj nam bo neprijetno imeti v posesti reprodurirano strko. Perzijska preproga in inozemski tovarniški tepih, original in reprodukcija, to je prava prispodoba. Ne glede na to pa je cena originalov danes že tako nizka, da se tudi iz materi-jelnih razlogov Izplača poseči po originalni umetnini. Dame in gospodje kupujte kot božična darila svojcem slovenske umetnine v Jakopičevem paviljonu, zavedajte se, da boste dobro kupili, zavedajte se, da pomagate s tem našemu slovenskemu umetniku.
Na naslov gospoda vladnega komisar Ja. Prejeli smo: Ponovno smo že prosili, naj nam magistrat naredi cestno zvezo med Kette-Murnovo cesto in Korytkovo ulico. Občina sedaj regulira samo Korytkovo ulico, toda slišimo, da hoče z delom prenehati ter oditi z delavci na delo v Šiško. Na travniku med Kette-Mumovo cesto in Ko-rjtkovo ulico pa imamo sedaj tako blato, da so poredneži nazvali ta kraj »Blatna jama« v nasprotju z Zeleno jamo onkraj železnice. Prosimo prav lepo vladnega komisarja. da se nam — če že ne zasedaj cesta — napravi vsaj hodnik ali pa vsaj meter široka provizorična pešpot čez travnike ob kolovozu na Kette-Murnovo cesto, ker take blatne razmere presegajo že vse meje in nikakor ne spadajo v — stolno mesto Ljubljano Tudi nam dajte ime ulice in hišam številke, da ne bodo take sitnosti na pošti, na magistratu, na davčnem uradu in povsod.
u— Poziv stanovanjskim najemnikom. Mestni magistrat poziva vse one stanovanjske najemnike, ki iz kateregakoli vzroka Iščejo stanovanie in se niso dosedaj še prijavili pri mestnem magistratu, da store to do vključno sobote 26. novembra 1927. med uradnimi urami v sobi št. 4? magistrat. Mestni trg št. 2-11. nadstr.
u— Predavanje dr. H. Tume v Zagrebu. V petek 25. t. m. bo imel dr. Henrik Turna za turistovski klub vSljeme« predavanje >Sport in Alpinizem« s skioptič. slikami. Tema je aktuelna glede na spore v naših planinskih društvih radi vedenja smučarjev in plezalcev v okviru planinskih društev. Predavanje bo v dvorani Pučkog sveučilišta.
t k 32-
samo v trgovini
Josip Šlibar, Ljubljana
Star' »ra it 21, ncl^n
u— Ruska Matica In ruska ljudska univerza. V soboto dne 26. t m. se bo vršilo v balkonski dvorani univerze predavanje univ. prof. Mihaila Jasinskega o predmetu: »Očrti zgodovine družine in zakona (bra-ka). Očrt IL« Začetek ob 19. uri. Vhod prost.
n— Oblastni odbor udruženja drž. zvanlč-nlkov In služiteijev za Slovenijo v Ljubljani sklicuje v nedeljo dne 27. t m. ob 15. protestni sestanek v Mestni dom, proti nsso-socijalni In nedemokratični nameri vlade, ki hoče ukiniti stalnost nižjih državnih name-1 ščencev tn Jih degradirati na potofal dnsv-
nlčarjev. S tem činom bi bila naša že itak slaba eksistenca popolnoma z bedo zapečatena. Sestanek vseh članov (Sanic) obvezen, člani sorodnih organizacij dobrodošli, j — Odbor.	!
u— Plesna vaja slušateljev ljubljanske univerze se ne vrši danes v četrtek 24. t. m. temveč v soboto ?6. t. m. ob 20. v »Kazini«.
172S
u— ŽSK Hermes. Plesne vaje se vrše nadalje v hotelu »Bellevue«. Vabijo se novinci!
u— Lutkovo gledališče Sokola I. Vodstvo lutkovega gledališča sklicuje sestanek vseh dosedanjih sodelovalcev v soboto, dne 26. t. m. ob 20. uri v pisarno Sokolskega doma na Taboru Obenem vabi drugo članstvo in prijatelje Sokola, ki čutijo veselje in vztrajnost do sodelovanja in udejstvovanja v tej tako važni panogi prosvete za mladino, bodisi kot igralci odnosno funkeijonarji in svetovalci v tem pododseku, ki se ima istočasno ustanoviti. Razpravljalo se bo tudi, kako odstraniti dosedanje nedostatke, izvirajoče vled ogromnega obiska. Vodstvo si šteje v dolžnost, da izreka tem potom cenj. obiskovalcem svojo najtoplejšo zahvalo in izraža nado, da se bo v bodoče skušalo vsestransko ustreči njihovim željam tako, da se ne bo pripustilo k predstavam več obiskovalcev, kpt je na razpolago sedežev.
u— Za Sokolski dom na Taboru je zbral Jos. Turk na svatbi brata Frana Urlepa znesek Din 2000. Za zbirko se mu društvo naj-topleje zahvaljuje.
u— Drobna policijska kronika. Od pon-deljka na torek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina suknie. 1 tatvina igralnih kart, 1 prestopek javnega pohujšanja, 1 prestopek žaljenja straže, 1 prestopek kaljenja nočnega miru in 8 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 3 in sicer: 1 zaradi trpinčenja živali, 1 zaradi tatvine in 1 zaradi beračenja.
ivetov a znamka Cendte de rose Rouge mandarine Bourjois Pariš.
slovania. Mariborskemu vdefcrgovcu g. Fr. Vjdoviču, namreč sreski poglavar za Maribor, desni breg- vladni svetnik g. Ivo Po. Ijanec z uradnim odlokom al hotel več podaljšati zakupa nekega občinskega lova v mariborski okolici. Odlok je ta ukrep utemeljeval s tem, d i je bil g. Vidovič zaradi izvrševanja lova že kaznovan, da se ni pridružil akciji Siov. lovskega društva glede zaščite fazanov v nižinskih lovih in da je v konkunzu. G. Vidovič se le čutil vsled razlogov te uradne odločbe žaljenega in je tožil zaradi žaljenja časti šumskega referenta, inž. g. Ruiiča, ki je baje ta odlok koncipiral, ter sreskega poglavarja g. Ivo Poljanca, ker je odlok podpisal. Pri razpravi, katere sta se udeležila oba obdolženca osebno, je tožiteij trgovec Vidovič na sodnikovo vprašanje Izjavil, da lovci mnogo držijo posebno na lovsko čast in je bil tudi on zaradi trditev v uradnem odloku ža-Ijesn na svoji lov-ki časti. Glede kazni je g. Vidovič sicer priznal, da je bil res že kaznovan, toda istočasno z njegovim lovcem, ne ve pa baje, zakaj. Obtoženi inž. Ružič je priznal, da je koncipiral predmetni odlok, toda v svoji uradni funkciji in se torej nadalje v stvari pred sodiščem o zadevi sploh ne more bližje spuščati v razpravo. dokler ni razvezan uradne tajnosti. Sodnik se rudi ni spuščal v podrobno razpravo posameznih delov obtožbe, ampak je oba obtoženca oprostil, češ da sta vršila le svojo uradno tunkcijo, za katero nista odgovorna pred sodiščem. Zasebni obtožitelj pa se je proti oprostilni sodbi pritožil in bo prišla zadeva zaradi tega še v drugo inštanco.
Iz Celja
u— Ograjo je razsekal. Posestnik Fran Richter je postavil ob hiši na Vodnikovi cesti 15 novo leseno ograjo. Predvčerajšnjim zjutraj pa ko je vstal, je našel ograjo ne samo podrto, marveč celo razsekano na tleh. Kakor je doznal oškodovanec, je to napravil njegov bližnji sosed v napadu tre-notne jeze. Stvar pa se bo seveda obravnavala pred sodiščem.
u— Nogavice najcenejše pri Dobelcu Pred Škofijo 15.	188
o— Ribje olje, sveže dobite v drogeriii Kane, Židovska ulica.	1704
u— Male tatvine. Gostilničarka Marija Reponšek na Bregu št. 20 je prijavila da ji je neznan gost odnese! tz gostilne igralne karte vredne 50 Din. — V noči na 21. t. m. je neznan zlikovec vdrl v stanovanje tesarskega podjetnika Frana Martinca na Pru lafc ter ukradel iz sobe več razne obleke čevljev in drugih predmetov v vrednosti 750 Din.
Iz Maribora
a— Knjige »Vodnikove družbe« dobe člani, ki so iih naročMi pri »Ljudski knjižnici« ali njenem blagajniku g. Lojzetu Dole-žalu, cb uradnih arah v četrtek in soboto zvečer ter v nedeljo dopoldne v »Ljudski knjižnici«, Narodni dom, pritličje. Tam se tudi sprejemajo novi člani za prihodnje leto. Za 4 knjige je treba položiti 20 Din. Tudi stari člani naj prinesejo letnino 20 Din za prihodnje leto že seboi, da se s tem olajša poslovanje družbe in poverjenika.
a— Mariborski radikali si marsikatero domislijo. Njihovo glasilo prinaša veselo vest; da priredi NR stranka v Mariboru — Miklavžev večer. To je morda prvič, da postane celo takšen večer — partijski. Pa še »ausgerechnet« za radikale Miklavžev večer — z darili za pridno deco in rožljanjem za hudo... Kdo neki nastopi z belo brado in zakrivljeno palico v roki, ali mariborski šef partije ali njegov glavni tajnik? (Priporočamo za posnemanje tudi v Ljubljani!)
a— Čitalnica in tečaji kulturno prosvetnega odseka Delavske zbornice, ki so dosedaj životarili v temni sobici na Rotovškcm trgu v Mariboru, se bodo najkasneje 1. dc-cembra t. 1. preselili v palačo Pokojninskega zavoda, na oni strani, kjer je dr. Vcr-stovškova ulica. Tam bo lep, velik prostor na razpolago. Istotam se bodo vršila ob večerih predavanja s skioptičnimi slikami in izobraževalni tečaji za delavstvo in privatne uslužbence. Tečaji se bodo vršili dvakrat tedensko, od 17 do 18. in se bo za ure plačalo 1—2 Din, ako se javi vsaj 25—30 udeležencev. Tečaji bodo imeli v prvi vrsti namen izobraziti vsakega delavca ozir. uslužbenca tako, da bo lahko z razumevanjem čital vsako znanstveno stvar ozir. strokovno knjigo. Zato se bo pouk dajal iz vseh panog znanstva, zlasti pa iz filozofije, socijologije, Iz prirodoslovja ter iz zgodovine in zemljepisja. Prijaviti se jc pismeno na tajništvo ekspoziture Delavske zbornice v Mariboru, Rotovški trg aH pa na prof. Iv. Favaija. Tudi ustmene prijave se sprejemajo.
a— Ljudska univerza. Ker je g. prof. dr. Šerko zadržan, bo v petek, dne 35. t m. ib 20. veleinteresantno predavanje g. prof. dr. Kotnika o Londonu na podlagi prekrasnih barvanji skioptičnih slik. — V poeie-deljek, dne 28 .t m. predava g. vseuai. prof. dr. G. Tasič Iz Litri^jane o naši državi, ustavi tn parlamentarizmu.
a— Zveza kulturnih društev ima dne 8. decembra ob pol 11- v Narodnem domu svoj tretji občni zbor z običajnim dnevnim redom, popoldne ob 15. pa bo v prostorih Narodnega doma glasbena prireditev z nastopom obmejnih tamburaškib zborov in pevskih društev.
a— Lovec toži sreskega poglavarja. V torek se Je vršila kmalu za kratkočasno razpravo v tožbi politika m posredovalca Zagorskega proti pol. nadsv. Kerševamu še druga zanimiva tožba zaradi žaljenjs časti, ki Je tndi nastala vsled uradnega po-
e— Ljudsko vseučilišče v Celju. V pondeljek 28. t. m. bo predaval predsednik mariborske Ljudske univerze g. inž Kukovec o temi. »Ljudsko višješolsko gibanje«, mese ca dccembra, in sicer 12. in 19. pa g. dr. Schvvab »O Ipavcih in njihovih skladbah«.
e— Občni zbor Celjskega godbenega društva sc bo vršil danes v četrtek ob 20. uri v čitalniških prostorih Narodnega doma z običajnim dnevnim redom.
e— Smrtna kosa. V torek 22. t. m. ob 17. uri je zadela kap Josipa Schulteja iz Baden-Badna v Nemčiji, generalnega ravnatelja tvrdke Sonteimer v Frankfurtu. Mudil se ie po svojih opravkih v Celiu. Pokojnika, ki je bil star 69 let prepeljejo v njegov domači kraj.
e— Nevaren rogovilež je Šalko Humo, redov 39 pp v Celju. Že ponovno je imela opravka z njim policija. V soboto 19. t. m. ob 10. zvečer je Šalko popival v gostilni pri Jelenu. Brez povoda je napadel kovača Antona Kolariča, gostilničarko in natakarico. Kolarič je odšel nato v kavarno. Ko je šel n kavarne, ga ie Šalko zopet napadel in začel po njem odrihati z jermenom tako, da je odletel bajonet, šele s pomočjo stražnika so napadalca zatnogli ukrotiti 2e na potu v stražnico se je zaganjal in ogrožal stražnika, v stražnici sami pa je naravnost ogroža! višjega stražnika Špacapana. Vojaška patrulja ga. ie spravila v vojašnico. Šalko Humo služi 2e tri leta. torej preko dobe, to pa vsled raznih kazni. Čudno je, da hodi lahko tak rogovilež v nočnih urah izven vojašnice, ko morajo vendar vsi drugi biti stalno v vojašnici. Uverjeni smo, da bo vojaška oblast napravila s tem nemirne-žem temeljit obračun.
Iz Trbovelj
t__ Avtomobilska nezgoda. Ko se je vra« čal v pondeljek zvečer avtobus s kolodvora, je zavozil v drog električne napeljave. Av« tobus se je pokvaril, poleg tega pa je bilo več potnikov ranjenih.
t— Koncert Zikovcev v Hrastniku. V so« boto zvečer je koncertiral v Narodnem do« mu svetovnoznani Zikov kvartet, ki je z veliko umetniško toplino podal skladbe Havdna. Suka. Čajkovskega. Dvoraka in B-orotlina. Publika je bila vzhičena in na. ravnost očarana od mojsterskega izvajanja velikih umetnikov. Upravo Narodnega do« ma prosimo, naj nam vkratkem zopet nu« di kaj sličnega!
h Kranja
r— Prosla\'a francoskorjugoslovenske vza* jcrr.nostL Drevi priredijo v Narodnem do« mu Narodna Čitalnica, Sokol, Kolo jugo« slovenskih sester in Francoski krožek s po. družnioo Jugoslovenske Matice na čelu slav nostno proslavo francosko«jugoslovenske vzajemnosti. Pri proslavi sodelujejo: Zikov kvartet, ki bo izvajal svoj koncertni pro« gram. rojaka«konservatorista gdč. Vera Majdičeva in g. Marjan Rus; na klavirju spremlja konservatorist g. Pavel Sivic. Slavnostni govor bo imel profesor g. Milan Fabjančič. Občinstvo vabimo, da se udeleži proslave v čim večjem številu.
r— Akcija za zboljšanje higienskih raz> mer. Okrajni glavar je izdal na vsa župan« stva okrožnico, v kateri opozarja na glavne naloge zdravstvene politike, predvsem gle« de postavitve desinfektorja, naprave za izolacijo na kužnih boleznih obolelih bolni« kov in radi sestave zdravstvenih odborov. Mestna občina je stavila v te svrhe v mest. ni proračun postavko v iznosu 10.000 Din.
r— Iz zadružnega gibanja. L>stanovila se je registrirana zadruga z o. z. «Zadružni kredit«, katere namen je pospeševati gospo, darsko in nravno povzdigo članstva.
r— Naraščanje Ssve. Sava je zopet moč. no narasla in dosegla včeraj zjutraj že čez dva metra nadnormalne višine pri Majdi, čevi elektrarni.
Iz Tržiča
o— Knjige Vodnikove družbe. 2eljno pričakovane Vodnikove knjige so prišle in se je z razdelitvijo takoj pričelo. Bližnjim se bodo jenjit,e dostavile na dom ali jih pa člani lahko dobijo vsak dan od 17. do 18. ure pri poverjeniku Karolu Zabkarju v Tr« žiču 98. Vsak član naj prinese s seboj čla« narino za leto 1928. po 20 Din in za po« kritje stroškov po 1 Din. skupaj 21 Din. Število članstva se je od teni povišalo za 75 udov, tako da ima Tržič sedaj že čez 300 članov. Vsi, ki dosedaj še niso člani Vodnikove družbe, naj se takoj prijavijo! Za članarino bornih 20 Din letno, prejme vsak član štiri prekrasne knjige, ki visoko presegajo omenjeni zneeek.
Naši
Slava mariborskega pešpolka
Maribor, 23. novembra
Danes ie slavil mariborski 45. pešpoSk svojo krstno slavo v spomin osvobojenja Maribora. V vojašnici so »e zbrali zastopniki cblastt. društev in korporaci), med njimi veliki župan dr. Scaubach, mestni župau dr. Leskovar. škof dr. Karto in zastopniki mariborske družbe. Cerkvene obrede so opravili katoliški, pravoslavni ta muslimanski duhovnik. Po rezanju kolača le la»l komandant polka g. polkovnik Sarlč aa zbrane vojake krasen nagovor, v katerem Je naglasil velik pomen polkovnega praznika. Oricijelno slavno« J* zaključila vojaška godba z narodno hanmo.
Oficirski zbor le nato po starem običaja pogostil zbrane goste med sviranjem voja-JSke godbe. Popoldne se Je vršila v vojašnici vojaška zabava. Tudi ta proslava polkovnega praznika je znova pokazala, da obstojajo med jugoslovansko narodno vojsko in crvitakn prebivalstvom najprisrčnej-£ odnošaji.
m ljudje
Makso Černe, kasacijski svetnik v Zagrebu f
Slovensko pravnlštvo le zadela težka iz-rifta Dne 22. t. m zvečer Je preminul v Zagrebu v 60. let« starosti po kratki, težki bolezni g. Makso Cerne. svetnik Stola aedmorice, ockL B. (najvišjega sodišča za Slovenijo lo Dalmacijo).
Pokojnik Je bil mnogo pred vojno zlasti v Primorcu široko znan zaradi svojega vedno zavednega nacijonalnega delovanja ta zares možatega ponašanja, ta Je bil vrhu Sega kot sodnik in državni pravdnik izredno prilrUbijen ne le pri ožjih stanovskih tovariših ta pri odvetništvu, marveč tudi prav posebno med prebivalstvom. Bil Je sodnik v Voloskem ta na drugih istrskih sodiščih, v Sežani, pozneje državni pravdnik v Rovmju ta pri-višjem deželnem sodišču v Trstu. V Rovtaju in na Voloskem se Je zlasti tudi še proslavil ter pri naših priljubil, pri c. k. talijana-ših zameril kot eden najodločnejših borcev za pravice hrvatskega ta slovenskega službenega jezika na sodišču ta državnem pravdništvu. Med vojno je bil i-p. v.c, in malokdo Je s tolikim zanosom pozdravit mlado Jugoslavijo, kakor baš on. Tudi v težkih zadnjih letih ni izgubil svoje vere v ozdravljenje domovine. Sej ko prej je podpiral delo vseh nacijo-n aktih društev in vedno ie bil odličen in ttverjen pristaš SDS in od prvega dne zvest »Jatrovec«. Izredno priljubljen je bil tudi kot družabnik, vedno duhovit in ljubezniv. V razgovoru z n!im si se uverii, da Je izredno naobražen, ce le v obsegu povprečnega pravnika z obsežnim žlvljenskim izkustvom, marveč da je segal visoko nad povprečje svojega stanu in da Je do kraja zasledoval razvoj miselnosti ta kulturnega dela veHkfh narodov. Kot sodnik Je bil ne le »sans repiroche«, marveč na izredno visokem moralnem in strokovnem nivoju in |e zlasti slovel kot kazensko pravna kapaciteta. Pri naši kasaciji mu ie zato zadnja leta pripadal referat o vseh kasacljsklh zadevah Slovenije. Zal, da ga le bolezen pri-Cela mučiti, dokler se mu po začasnem ozdravljenju ni pivrnila in ga strla. Z njegovo smrtjo izgnihimo kremen-značaj in od-ltčno osebnost, ne le v naši družbi ta stranki, marveč smo z nJim Izgubili odličnega na. cfjonalnega in kulturnega delavca ter enega najboljših ta najvzglednejših predstavnikov našega visokega sodstva, ki ie z njegovo izgubo prav težko prizadeto.
Družica mu Je bila iz ugledne narodne rodbine Tomašidev v Opatiji, po kateri je bil v rodbinskih vezah z uglednimi primorskimi rodbinami Draganič in Cervar. Brat pokojnika Je odvetnik v Murski Soboti. Starejša tržaška in kraška generacija je s pokojnikom zopet izgubila enega svojih najbolj tipičnih predstavnikov, rodbina pa vzornega, čestitega očeta. Ob svežem grobu sunemo pač izreči pokojniku svoje globoko spoštovanje, težko prizadeti rodbini pa iskreno sožalie.
Pogreb pokojnika se bo vrši! v četrtek ob 15. na zagrebškem Mšrogoju. Bodi odličnemu nacijrmalistu in značaju in vzornemu pravniku ohnnjen slaven in spoštljiv spomin.
Šolski ravnateli Josip Znpanek t
▼ Cefjn Je nmrl v torek 22. t m. po dol-»otrajnl težki bolezni g. Josip Zupan?«, šolski ravnatelj v p. Pokojnik je vzgojil svcie otroke v strogo narodnem duhu. Rodil se Je dne 14. Januarla 1856 v Vidmu pri Bre-iicah. Po končanih šolskih studijan se le udeležil kot enoletni prostovoljec >ktoacije v Bosni, nato pa služil skoraj ves čas s\oie-fa učtteljevanja kot šolski ttpravitell in nadzornik v Grlžah ter v Celju. Ko 'e bil po 40 letnem vzornem službovanju L 1915 spokojen. Je vršil nadzornlške posle še dalje do 1. 1919. V njegovem delokrogu Je bi! šolski okra! Celje, OornJi grad ta Šmarje. Sam navdušen šolnik. Je posvetil ttrdl svojiga sina In tri hčerke učiteljskemu stanu.
V Celju Je rajni g. Zupanek dolga leta de-
krvai v ubožnem svetu ter rad pomagal revežem, kjerkoli Je le mogel. Že izza mladih let navdušenega lovca bo pogrešala zlasti slovenska lovska družba, še lansko ieto se je udeležil raznih lovov nato pa legel v bolniško postelja Ves čas bolezni Je gojil željo, da bi še enkrat vžival lovsko veselje v prekrasni svobodni naravi. Rajni je bil velike postave, elegantne zunanjosti ter zaradi svojega originalnega humorja v vsaki družbi vedno dobrodošel. Pokojnega šolske ga ravnatelja Zupaneka bodo ohranili številni prijatelj! ta znanci v najlepšem spominu. Cenjeni rodbini naše Iskreno sožalie!
Tragična smrt 61etne deklice
Celje, 23. novembra. Pred nekaj dnevi je nenadoma umrla na Pečovaiku pri Celju šestletna deklica. Sosedje so večkrat opazili, da jo je njen oče pretepal, pa tudi mačeha Je zelo grdo ravnala z otrokom. Deklica je bila nezakonska hči pos. Tratnika in le bivala še do pred nekaj meseci pri svoji materi, ki pa je umrla. Takoj, ko je prišla k rodnemu očetu se je začel za njo pravi pekel.
Državna oblast, ki je bila takol po »miti deklice opozorjena na trpinčenje je odredila sodno obdukcijo, ki' je ugotovila težke iervne podplutbe in opekline. Opekline ie dobila deklica od kropa in se sumi, da sta jo nečloveška roditelja polila z vrelo vodo. Na celem telesu se je poznala slaba prehrana. Oba zakonca Tratnik sta bila aretirana in oddana v preiskovalni zapor okrožnega sodišča.
Restavriranje telefonskega in brzojavnega omrežja v Ljubljani
Ljubljana. 23. novembra. V noči od 13. na 14. t m. zapadli sneg je povzročil v mestnem telefonskem omrežju precejšne poškodbe, istotako tudi v medmestnem telefonskem in brzojavnem omrežju. Vzroki, zaradi katerih so popravila dolgotrajna so sledeči:
1.	Pomanjkanje strokovno izvežbanih delavcev. Večina delavcev stanuje v hribovskih vasicah okoli Kresnic in jim je bil zaradi zapadlega snega in narastle Save prihod v Ljubljano nemogoč. Nadomestiti jih z neiz-vežbanimi delavci je izključeno.
2.	Z razpoložljivimi delavci se morajo spraviti v red v prvi vrsti železaiški vodi v svrho preprečenja železniških nesreč, nato pa drugi medmestni tetefonsui in brzojavni vodi. Ta popravila so trajala nekaj dni, nakar se je pričelo s popravili v mestnem omrežju, ki je bilo zbog teže mokrega snega zelo občutno prizadeto, tako, da je v nekoliko primerih bila armatura strešnih stojal zaradi enostranske obtežbe zvita in jo je bilo treba izmenjati.
3.	Dan ali dva dni po snežnem zametu je temperatura občutno padla in so žice pokale. Delo na steni zasneženih streh in to v mrazu ali pa v dežju je zelo otežk oceno in smrtno nevarno.
Umevno je gotovo, da želi vsak naročnik, osobito pa oni na periferiji mesta, da se jim zveza kolikor mogoče hitro vzpostavi Razumljive so tudi njih intervencije, vsekako pa je odveč intervenirati osebno ali pismeno z žaljivimi in nedostojnimi izrazi, ki nikakor popravil ne pospešijo temveč zavlečejo.
Telefonski naročniki naj bodo prepričani, da je telefonska uprava ukrenila vse kar je bilo v njeni moči, da pa ialibog vseh naročnikov v par dneh ni mogoče zadovoljiti
Uvajanje modernega avtomobilskega prometa v Ljubliani
Ljubljana 23. novembra Poročali smo že, da so slovenski vojni invalidi, člani zagrebške »štedovne f pri-vredne zadruge hrvatskih invalida« v Ljub ljani pokreoili resno akcijo, da upeljejo moderni in ceneni avtotaksna promet na področju ljubljanske občine. Ukrenili so potrebne korake pri mestnem magistratu, da dobe tozadevno koncesijo. Istočasno so sprožili predlog, naj se izvede razvrstitev stajališč: do sedaj obstoja edino stajališče pred Ljubljansko kreditno banko, treba pa bo več. Javnosti tn tujcem priročnih stajališč, da se bo moglo čim bolje ustreči prometnim potrebam
Kakor izvemo, bo ta prometna organizacija prvi začetek k reguliranju prometnih razmer z avtotaksi ji avtobusi Uvedla se bo tudi novost enotnih, našim cestam ta vsemu korfortu ;>Antti avtomobilskih vozil, opremljenih s taksametrom, ki Izključuje kakršnokoli nesporazumljenje med stranko ta šoferjem Taksam eter pokaže prevoženi čas, kilometražo, temeljno pristojbino a končni račun Šoferji bodo nosili enotno in so!Wno obleko, poleg tega pa bo ime! vsak šofer vidno številko v svrbo kontrole; obenem se uvede pritožna knjiga, v katero bodo stranke lahko vpisovale eventualne pritožbe. A kar j« glavno, uvedla se ho so-Hdna cena, ki bo omogočala rajširš, javnosti uporabljanje avtotaksa.
Skratka, moderno ta soHdno podletje, ki bo izključno v rokah slovenskih vojnih Invalidov Pokret le racumlltv Država Hm ne more nuditi zadostne pomoči da U mogli dostojno fcvetl ta kot taki se tudi ne morejo uveljavljati v Industriji, podjetlffi In obrti. ■ beračiti tudi ne smelo Navezani so torej sami nase Edino mffžnnst da Izrabilo preostalo fizično moč. sdroženo r lastno delo. lih lahko v moralnem m materi-lataem pogledu dvlgn* v družbo sigurnega ŽlvUenskega obstoja Da se Hm to omogoči, le potrebno, da vsak državljan započeto akcijo pozdravi lo po svojih močefc ffc potre-
bi podpre. Taka pomoč ne znači deliti milost, pač pa Je direktna korist onim, ki so se žrtvovali za državo in ld so zbrali vso energijo ta sposobnost, da se oa pošten način preživijo.
Skrb vseh Je, da se pospeši rešitev vložene prošnje za koncesijo pri mestnem magistratu, ki lahko brez nadaljnega glede na predmet ta prosilce izda zaprošeno koncesijo ta tako omogoči invalidom etablirati nameravano splošno koristno prometno podjetje.
Kdo je neznani utopljenec?
Mrtvo truplo najdeno v Zgornjem Logu pri Litiji.
Tok reke Save je v zadnjih letih naplavil že večkrat trupla utopljencev ta to posebno med vasjo Zgornji Hotič ta Zgornji Log pri Litiji. V našem listu smo zabeležili 2 podohna slučaja o najdbi trupel v letošnji poletni kopalni sezoni. Skoro na Istem kraju so našli truplo pogrešanega okoliškega kmeta, ki se je še! hladit v savske valove, pa so ga potegnili v vrtinec ta ga zagrnili pod seboj. V drugem navedenem slučaju pa ni bilo znano o identiteti utopljencev! ničesar, ta so šele na podlagi naših sporočil razjasnil! podrobnosti o najdenem mrliču.
Te dni so dobili litijski orožniki vest, da je na omenjenem kraju Sava zopet vrgla na breg mrliča Orožniki so ugotovili dejanski stan, a o identiteti mrliča pa nimajo še nikakih podatkov.
Truplo moškega. 30 do 40 let starega. Je bilo srednje velikosti, a izredno močne postave Zobje so močni in zdravi Obraz pa le zaradi daljšega ležanja v vodi povsem raz j eden ta seveda ni bilo možno dognati alkakih značilnih potez ali znakov.
Tudi lasje in brk! so zaradi dolgega leža-nja v vodi odpadli. S telesa utopljenca Je bila potrgana vsa obleka Ko so našli na-plavljeno truplo ie imel mrlič na sebi samo še samoveznlco; noge so mn bile obute v boksaste čevlje. Imel pa Je samo še sive flor nogavice z moško podvezo na zaponke. Vso ostalo obleko Je voda razjedla in uničila
Po izvršenih formalnostih so prepeljali truplo neznanca v mrtvašnico v Zaromji Hotič, kler so ga tudi pokopali.
Na mrtvecu ni bilo najdenih nikakih znakov nasilja al! ran in Je edino mogoče, da je šel v smrt prostovoljno ali pa Je tako hotela nesreča.
Oblastim ni nič znanega o kakem pogre-iancu, zato Je razpisano poizvedovanje za ugotovitev identitete. Informacije, ki bi po-lasnile smrt neiznanca, ali pa bi dovedle do ugotovitve Identitete, naj se pošljejo na sreskega poglavarja v Litiji ali pa naj se Izreče najbližji orožmški Staniči.
Zaradi komunistične
brošure
Maribor, 23. novembra
Meseca aprila l L je mariborsko okrožno sodiSče obsodilo delavca Frana Gtoboč-nika zaradi hudodelstva čl. 1. zakona o zaščiti javne varnosti ta reda v državi na 1 leto robi le, oziroma težke, dopolnjene ječe, ker Je nosil komunistično brošuro »Srp i Cekič« ln s tem opravljal komunistično propagando. Proti tej obsodbi se je Glo-bočnik pritoži! zaradi ničnosti na Sto! sed-morice v Zagrebu, češ, da bi ga moraM obsoditi le po poznejšem tiskovnem zakonu, ki tudi določa v členu 45. kazen za opravljanje komunistične propagande s tiskom, ta sicer zapor do 5 let ta denarno kazen do 50.000 Din, medtem ko le starejši zakon o zaščiti države mnogo ostrejši, ker določa za Isto dejanje kazen s smrtjo aH robiio do 30. let.
Stol sedmorice pa je ta del ničnostne pritožbe zavrnfl. češ. da ie bil Olobočnik v toliko pravilno obsojen po zakonu o zaščiti države, ker velia za razširjanje tiska komunistične propagande še ta zakon. Dvignjena pa Je bila sodba zaradi tega ker pri razpravi ni bilo ugotovi!eno, če vsebuje brošura »Srp I Ceklč« res komunistično propagando. ali ščuvanje proti državi In če Je obtoženi za to propagando ali ščtrvanle tudi vedel, ko Je prenašal brošure. Mariborsko sodišče le torej postopanje spoipolniio, senat Je prebral brošuro »Srp i Čekid« In ugotovil, da Je res komunistična hi zaslfša-ne priCe so potrdHe, da Je obtoženi vedel za komunistično propagando brošur, katerih Js v Poljanah, ffcraj Prevalje, prinesel 645 čez mejo v našo državo.
bi tafco }e mariborski senat v ponedeljek sopet sodil delavca CBnbočnfca po zakonu o zašCiti države ta mo natal!! 9 mesecev tefke dopolnjene Ječe. katero pa Je nbsofenl že presedel s preiskovalnim zaporom In le bil po razpravi zopet izpuščen Zagovarjal ga Je odvetnik dr. MIlan Le-mež. ki se Je proti obsodb* zopet pritožil, češ. da veliš za inkriminirano dejanje !e a. 45 tiskovnega zakona ne pa zakon o zaščiti države, ker ?e obstoj! načelo »!e* JMrterJor deroča* priori«, pozaejfi zakon
dvigne prejšnjega. Končna rešitev tega
vprašanja bo torej velik« principijatae važnosti, zlasti za usodo zapeljanih, priprostth Hudi, ki se običajno res ne zavedajo, kakšen Damoklejev meč vis! nad njimi ob prenašanju takšne literature s strogo sankcijo zakona o zaščiti države.
cNovosti* Zagreb, od 23. XL 1927. pišejo:
Orlou
Film, koji je do danas postigao re» kordni posjet od
30.000 ljudi!
Pride v kino «DVOR».
Za vsakdanji kruh
Litija, 22. novembra
Litijska predilnica zaznamuje v zadnjih letih ogromen razmah. Število vseh nastav-Ijencev, med katerimi so v večini ženske, znaša blizu tisoč. Podjetje je že več mesecev na delu, da zgradi dva nova velika in moderna kotla. Za dozidavo novih obratovalnih prostorov so menda že potrjeni načrti in bo potem podjetje zaposlilo še okoli 300 delavk.
Da olajša stanovanjsko bedo. ki vlada V Litiji, in da svoje nastavljence še bolj pritegne k delu, je sezidalo Mautnerjevo dd. podjetje pred leti kolonijo velikih stanovanjskih hiš, katerih vsaka stane 7,500.000 Din. Stanovanjsko akcijo podjetja so povsod zelo odobravali. Predilnica pa je rešila s podjetno potezo tndi pereče vprašanje prehrane delavstva, ko je zgradila delavsko menzo, kjer nudi razmeroma še precej poceni prehrano.
Kljub vsemu temu pa se dogajajo slučaji, k! !e prezgovorno dokazujejo, da le delavec tovarni le sredstvo, k: naj pomaga dvigniti dividende in pripomore vodilnim osebnostim predilnice do še večlih mesečnih preiemkov. Medtem ko le trradnišfvo s šef! zelo dobro plačano in prejema mesečno težke tisočake, vsako četrtletje dvojno plačo za nabavne prispevke in ob Novem letu celo troino plačo, prejemajo delavke vsakih 14 dni komaj po 400 Din.
Najbolj težavno delo opravljajo viagalke, kf pakirajo prejo v zaboje. Podietje zahteva od delavk, da spravijo čimprei in več v zaboje; to storijo na ta način, da v zaboju skačejo po prej! !n io tako stlačijo skupaj. Predvojnemu delavstva je znano, da je zdravstvena oblast zabrar.ila »prešo< vla-galk. ker so te navadno živčno obolele in postale nezmožne za nadaljnje delo.
Ustroju nežnega ženskega telesa ne prlja skakanje, radi česar postane delavkam večkrat slabo In pride do lahkih poškodb, kj lahko zapuste prav neprijetne posledice. Tako se le te dni dogodil slučaj, ki Je povzročil mnogo razburienža Vagalka Pani J. je poročena in lajša bedo svole družine, s katero se borijo zlasti mali ljudje s svojim bornim zaslužkom. Ko le te več ar opravljala delo v zabojih. JI Je nenadoma prišlo slabo. Da si opomore. Je odšla na zrak. Ker Je n! bflo de!) časa nazaj ta so Jo tovarišfce pogrešile, so jo odšle Iskat Našle so Jo v nekem kotu v globok! nezavesti. Skušale so lo zdramiti, vendar Je bil ves njihov trud zastonj. Zato so Jo naložili na nosilo in lo odnesli domov, kjer so !o z veliko težavo spravil! k zavest!.
Lahko si mislimo, s kakšnimi občutki Je sprejela družina ponesrečeno svolo mater, kf ie odšla na delo. da zasluži za svojo številno deco kos kruha ta so lo prinesli v nezavestnem stanju domov. Apeliramo na trpravo, ki )e večinoma v rokah inozemcev, da na Ide več socialnega čuta za naše slovenske delavke In da }!m s pretrdimi odredbam! ne zagreni še onega koščka kruha, ki so si ga prislužile s svojimi žulji.
Vlomi in tatvine
Ljubljana 23. noveiribra
Mraz, deževno, umazano vreme ln zimsko dolgočasje na deželi so prignali v mesto vse razne pohaiaške tipe. ki se sicer ne striše prenočevanja na prostem. Meščani njihovo prisotnost tudi bridko občutijo, kajti kakor bi odrezal, n! več čuti z dežele o tatvinah, vlomfh in drugih neprelikah. po katerih so bili tekom poletja !n !epe jeseni vedno ogrožani podeželski prebivalci, zlasti gostilničarji. trgovci, bogatejši kmetje In končno ttfdi samotn! bajtarji.
V Ljubljani so tatvin« in vlom! vedno pogostejši akoravno doslej še ne taki, k! b! 8h morda 'zvršavaH lopov! večjega ta opasnej-šega kalibra. Drobnih tatvin le člmdalle več.
Delavec Anton Rozman stanujoč v Prža-nu nad Zg. Šiško ie pritavil. da mu Je dne 21 t m. neznan lopov vlomil tekom dneva v sobo ter mu odpellal kolo znamke »Torpedo«, dalle več blaga za obleko, tri suknjiče ln Kobuk. Rozman Je opazil tatvino šele zvečer, vrnlvši se z dela. Zmikavt ga Je oškodoval za 2900 Din.
Tak tat obleke !e posetil dne 20. t. m. tudi zasebnlco Prančiško Pukl. stanujoče v Rožni a!!d št. 21. V prltHčno sobo se Je splazil skozi odprto okno ter z lahko »-muki« odnese! za okroglih 1400 Din razn« obleke med to lep oficirski dežni plašč.
Kako nevarni so tudi tatovi na železnicah je skusil 21 letal tapetniški pomočnik Ste-vo Oazdlč, doma lz Prijedora Odpellal se le za delom včeraj !z Zagreba v L.hibHano ta v vagonu zaspal. V ugodnem trenotkn pa se Je priplazil do nJega neznan rokomavh ter mu »strnil« Iz žepa par ion Din ter njegovo delavsko kntlžlco. Oazdlč le tatvino opazil šele na ljubljanskem glavnem kolodvoru
Popolnoma brez sredstev te obiska! v LJubljani več tapetniških mojstrov, ki mu pa niso mogli nuditi dela Slednllč se le v skraj nI sili obrnil na magistrat, kler ie dobH malenkostno podporo, navsezadnje pa mu J« policija Izstavila prisflri Ust za povratek v domači kraj.
Žrebanje državne razredne loterije
Beograd, 23. novembra Danes so bili izžrebani naslednji večji dobitki:
Dobitek 300.000 Din dobi srečka 9.149. Po 10.000 Din dobijo srečke: 35.556 in 62.534.
Po 4000 Din dobijo srečke: 6.490 25.216 38-571 42.185 65.939.
Po 2000 Din dobijo srečke: 1.398 11.370 13.013 16.347 19.915 32 2S5 39.081 42£32 44.323 47.059 56.993 58.993 67.527 67.541 67.599 67.607 78.884 79.428 S0.958 9&3CU 116.918 ta 117.3*4.
Radio
Izvleček iz večernih programov
BERLIN (484 m 4 kw). FRANKFURT (428 m 4 kw), LANGENBERG (469 m 25 kw), STUTTGART (379 m 4 kw), PRAGA (349 m 5 kw), LONDON (DAVENTRV 1004 m 25 kw). ZAGREB (310 m 6.7 kvr), BRNO (441 m 3 kw), RIM (430 m 12 kw}, DUNAJ (517 m 7 kw), DAVENTRV f492 m 12 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw), STOCKHOLM (Motala 1320 m 30 kvr).
Četrtek. 24. XL BERLIN 20.10: MillScker: »Zakleti grad<;
opereta v 5 delih. FRANKFURT 19: Verdi: »Moč nsodee; opera
v 3 dejanjih. LANGENBERG 18: Večerni koncert. STUTTGART 20: Schiller: »Razbojniku. PRAGA 19.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Smetanove dvorane v Pragi. LONDON 30.45: Koncert vojaške godbe. — 1. Bizet: »Domovina«; uvertura. — 2. Pesmi. — 3. StrauB: Iz opere »kavslir z rož«. — 4. Massenet: Erinije. — 5. Pesmi —6. Gardiner: Ples. — 7. Liszt: Madžarska rapsodija št. S. ZAGREB 19.80: Prenos simfoničnega koncem
ta iz Prage. BRNO 19: Koncert Lisztovih skladb. — L Vodometi vile d' Este. — 2. Pesmi. — 8. Tarantella.
19.30: Prenos simfoničnega koncerta is Prage.
RIM 20.40: Vokalen ln Instrumentalen koncert.
DUNAJ 19.80: Prenos is dunajske Državne
opere.
DAVENTRY 20.45: Prenos koncerta Iz Man-chestra. — 1. Mahler: Simfonija št. 2. v g-duru. —- 2. Bachove. Isaacsove, Albe-nizove in Turinove klavirske skladb«.
—	8. Mendelssohn: Violinski koncert. —
4.	Debussy: Faunovo popoldne. — 5. Dvofak - Barth: Slovanski ples. — 6. Bahms-Joachim: Madžarski ples št. 8. — 7. Mozart: »Figarova svatba«.
VARŠAVA 20.30: Večerni koncert. _ L Sousa: koračnica. — 2. Joh. StrauB; Pomlad; valček. — 8. Offenbacb: »Lepa Helena«. — 4. HSndel: Sargo. — 5. Mo-nlusko: Fantazija fz «Ha!ske>. — 6. Pa-derevski: Menuet — 7. Sonnenfels: Fantazija.
STOCKHOLM 20.10: Pevski koncert italijanskih ln španskih peemL Potek. 25. XL BERLIN 20.80: Recitacij« ln koncert Glaaoo-
novih skladb FRANKFURT 20.1»: Koncert violinskih sonat
21.15: Kitajski večer. — 1. Dve pesmi is stare Kitajske. — 2. Dve pesmi po kitajskih pesnitvah. — 3. »Godbe«; kitajska pripovedka. — 4. Stlri pesmi po kitajskih pesnitvah. »Življenje — sen«. LANGENBERG 18: Večerni koncert lahke glasbe.
20.05: Koncert komorne glasb«. — L Dittersdorf: Kvartet v Es-duru. — 2. SchurmHnn: Kvartet v A-duru. — 8. Gher: Kvartet v G-molu. STUTTGART 20: Operni večer. — 1. Weber: »Eurlants«. — 2. Meverbeer; HugenotL
—	8. Wagner: »Wslkflra«. — 4. Gold-mark: »Kraljica iz Sabec — 5. Schre-cker: Phamenl. — 6. Pfitzner: »Ubogi Henrik«.
PRAGA 20.10: Večerni koncert lahke glasb«. LONDON 20.55: Simfoničen koncert. (Nadaljevanje ob 22.85). ZAGREB 20.80: Večerni koncert lahka glasbe.
BRNO 19.45: Koncert vojaške godbe. RIM 20.40: Večerni koncert lahke glasbe. DUNAJ 20.30: Pevski koncert zbora dunajskih učiteljev. DAVENTRY 21.15: Kdnneke: »Bratranec Is
Dlngsde»; opereta. VARŠAVA 20.15: Prenos koncerta iz filharmonije.
STOCKHOLM 20.30: Orkestralen koncert. — 1. Coates: Suita. — 2. StrauB: Valček.
—	8. Bizet: Iz opere »Carmen«. — 4. Granados; >Goyescas«. — 6. Smetana-.
Blanik.
Sobota. 26. XI. BERLIN 20.80: »Sahara«; potovanje v sk»-
stičnih slikah z Mackebenovo godbo. FRANKFURT 20.15: Koncert moškega pevskega društva iz Mainza. LANGENBERG 18: Koncert skladb Richarda Wagnerja.
STUTTGART 20: Koncert učiteljskega pevskega zbora iz Karlsruhe. PRAGA 19: Prenos Smetanove opere »Vražja
stena«. Iz nar. gledališča v Pragi. LONDON 20 45: Koncert vojaške godbe. — 1. Delibes: Balel iz »Coppelije«. — t. Popper: Gavota. — 3. Skladbe za čelo. _ 4. Brahms: Dva madžarska plesa. —
5.	Sibelius: Žalni valček.
ZAGREB 20.30: Literarni večer Janka Poll-Ča-Kamova.
BRNO 19.15: Prenos »Pesoglavcer« iz Nar.
gledališča v Brnu. RIM 21: Prenos iz gledališča. DUNAJ 19.45: L. Ring: »Ljubovna gu-
galnica«: veseloigra v 3 dejanjih. DAVENTRY 23.15: Koncert orkestra in solistov.
VARŠAVA 80.90: Večerni koncert lahka glasbe.
STOCKHOLM «115: Prenos Iz kabareta.
splo&no znano sredstvo z« 6i*6enja ielodoa in 6i>0«,
Iz življenja in sveta
Transatlantski Zeppelin
V Zeppelinovih tvornicah v Fried-richshafnu grade novo zračno ladjo zeppelinovega tipa. ki je namenjena za prekomorske polete. Zračna ladja je čisto nov tip. Imela bo pet motorjev, ki bodo skupno razvijali 2500 konjskih sil. Zrakoplov bo dograjen že do maja meseca 19 ter pojde najprej na poskusno vo«. .> skozi nemške dežele, v poletnih mesecih pa odrine preko Bo-denskega jezera v Severno Ameriko in pristane v Lakehurstu.
Kakor znano, je ta zeppelin tista zračna ladja, ki bo o tvorila promet
med Španijo in Ameriko, polet, ki smo ga omenili zgoraj, pa bo prva poskušna vožnja čez Ocean. Redni promet med Sevillo in Buenos Airesom se otvori šele meseca oJctobra prihodnjega leta. Ker bodo zeppelinove tvornice zgradile še več podobnih zrakoplovov in so se dosedanje naprave izkazale premajhne. javljajo iz Friedrichshafna, da bodo tvorniške prostore znatno razširili. S tem bo pa menda enkrat za vselej febito dno nemških omejitev v ku-pičetiju zračnega brodovja.
Zeppelin R. 3
po uspeiem poletu čez Ocean v hangarju v Lakehurstu (Nev Jersev).
Vzorni birokratizem
Na postaji v Draždanih so te dni opazovali zanimiv prizor. Neki gospod je stopal v vlak, pri tem pa se je naenkrat zgrudil na tla in obležal na kamnu. Zadela ga je srčna kap in v nekaj trenutkih je bil mrtev.
Policija je ugotovila identiteto mrliča in je pozvala sorodnike, naj pridejo poni. To se je zgodilo in svojci, ki so našli pri mrliču neizrabljeno vozno karto, so jo predložili postajni blagajni, da jim vrne denar. Blagajnik je res vrnil vsoto za vozni listek, zadržal pa je 10 pfenigov za peronsko karto. Zastopniki svetega Birokracija so utemeljili svoje postopanje s tem, da je pokojnik že vstopil na peron in ker ni odpotoval, mora plačati 10 pfenigov za peronsko karto. Kaj bi se bilo šele zgodilo, da je
zadela mrliča kap v vagonu: po logiki nemških birokratov bi morala rodbina pokojnika v tem primeru plačati transport za mrliča.
Dva boksarja, ki ju razvnema isti plamen
V Londonderryju so imeli te dni neobičajen boksarski match. Dva boksarja, ki sta se bila pred občinstvom, sta se zagledala v mlado damo iz publike in sta sklenila, da dobi dekle tisti, ki porazi svojega nasprotnika. Začel se je trd boj na življenje in smrt. Slednjič je mlajši boksar v šestem kolu podlegel.
In posledica tega poraza? Dama, zaradi katere sta se boksarja borila, se je onesvestila in so jo morali odnesti ven in jo polivati z vodo . . .
«Zobozdravništvo» na Daljnjem vzhodu
Atelje potujočega zobodrra na malajskem otočju.
Cestni železničar podedoval 20 milijonov dolarjev
Pred tremi leti je v Ameriki umrla stara dama, ki se je priselila iz Italije. Zapustila je 20 milijonov dolarjev v gotovini. Bajeslovna vsota leži še danes zaprta V blagajni italijanskega .konzulata v Newyorku in čaka, da jo dvigne mož, ki ima za to potrebne dokumente.
Srečnika so našli čisto slučajno v Pompejih. Piše se Vecchione ter je v službi cestne železnice, ki vozi v Sa-lermo. Pred par tedni je Vecchione stal pri svoji kljuki in je čakal na dano znamenje, da požene voz. Tedajci ga ie neki znanec s ceste poklical s priimkom. V tramvaju je sedel gospod, ki je slišal ime; takoj je vstal ter vprašal voznika, ali ni morda rodom iz Nole in da-li nima v Ameriki kakih sorodnikov. Vecchione je pritrdil in je pojasnil, da ima v Ameriki strica in strino, ki ji jc ime Gabrijela.
Bogatemu gospodu je bilo to dovolj, da mu je čestital. Vecchione se je začudil zakaj mu čestita. Toda gospod, po poklicu advokat, mu je povedal, da je strina Gabrijela v Ameriki napravila dobro partijo, ker je vzela nekega bogataša. sedaj pa je mrtva in je zapustila svojim dedičem v Italiji 20 milijonov dolarjev. Seveda se je Vecchione takoj dogovoril z advokatom, ki bo sedaj iztrrjal veliki znesek. ►
Profesor Calmette,
podravnatelj Pasteurjevega instituta ▼ Pa» rizu in član Medicinske Akademije, je bil za svojo uspešno akcijo proti tuberkulozi izvoljen za člana Akademije znanosti.
Krotitev z elektriko
Pred kratkim je avstralski dirkač slabo prošel, ker je porabil nedovoljeno sredstvo, hoteč pripomoči svojemu konju do zmage. Pripravil si je drobcen električni aparat, ki ga je v odločilnem trenutku poveznil živali na glavo in napravil stik. Jahač, vežbač in gospodar so prišli ob dobro ime. Zgodovina pa pravi, da jaha ilec vendarle ni dospel prvi na določeno mesto. Pri vsem tem nastane vprašanje, je-li možno s «faradizacijo» dati tekačem pogona in pobude. Zadeva se zdi dokaj slična proslulim električnim pasovom, ki so se nedavno s hrupno reklamo pritihotapili celo v najzakotnejša sela na Dolenjskem in pomagali toliko kot — Blažev blagoslov. S tem seveda še ni rečeno, da bi bila elektrika brez nikakršne koristi v hipizmu ali zootehniji. Marki de Plače, preden ga je ugonobila mrzlica na Madagaskaru, je n. pr. upo-trebljal električno brzdo za muhaste konje. Čudno, da se njegov izum ni posplošil: zakaj najbolj divja mrha, ki je delala neznanske preglavice pri ko-
Za šolsko deco
pelerine, suknje, suknjiče, obleke v bogati izberi in najceneje pri tvrdki DRAGO SCHVVAB, Ljubljana.
vaču, je bila črez nekaj sekund povsem krotka in pohlevna, če so ji »dali kropa* z električno uzdo. Ta učinek si je razlagati kot bojazen pred nečim neznanim, strah pred tajinstveno silo. Saj tisto neznatno ščemenje ni kdo ve kaj. Hudega se životinji nič ne more pripetiti, le dojem čarovnije se zbudi v njenih možganih kakor pri babjevernih preprostežih, da vsa preplašena sama vase zleze. Podobno se umakne pred rdeče poslikanimi burklami žival, ki si jo kdaj zbodel z razbeljenim železom. Pri dresiranju zveri bi namesto uzde krotilec rabil drugačno pripravo, da bi od zunaj vzbujal grozo. n. pr. z bliskanjem. Pri tem bi morala seveda jako paziti in nikdar izgubiti prisebnosti. Kolikšen utegne biti učinek sluhovnega vtisa, se razvidi Iz Aškerčeve «Godče-ve balade®.
Kralj na lokomotivi
V nedeljo 20. t. m. so v Bolgariji otvorili novo železnico, ki veže postajo Levski s postajo Loveč. Otvoritvene slavnosti so bile zelo hrupne in se jih je udeležil tudi kralj Boris. Da bi svojo popularnost v ljudstvu še bolj povzdignil, je stopil na lokomotivo ter jo je vodil od Levskega do Loveča.
Na vseh postajah je ljudstvo kralja živahno pozdravljalo. Če se prav spominjamo. pa ni Boris prvi strojevodja med suvereni. Že njegov oče, bivši car Ferdinand, se je svojčas udejstvoval v tem poklicu, potem pa je doživel, da so ga morali drugi odpeljati iz države.
Falzifikatorji červoncev
Poročali smo že o rafinirano organizirani propagandi za ponarejanje červoncev, katero je že pred meseci izvohala kriminalna policija v Parizu, v zadnjem času pa tudi policija v Frankfurtu ob Meni. Zadeva je sedaj pojasnjena, da je bil v službi falzifikatorjev tudi nemški desničarsko orijentiTani in-ženjer Bell iz Monakovega, kateremu je bila poverjena prav važna misija. Bil je zaupnik za razpečavanje ponarejenih červoncev v balkanskih državah. posebno v Carigradu in v Sofiji. Bilo mu je tudi naročeno, naj poišče in utrdi zveze s Turčijo, vendar mu je prezgodaj zagorelo pod nogami, da bi bil utegnil izvršiti vse po načrtu.
Potrjuje se dalje domneva, da so imeli falzifikatorji červoncev prav tesne zveze z monakovskimi nacionalističnimi krogi. Glavne niti so se sicer predle med Georgijcem Sadatjerašvilijem in med taborom nemških nacijonalistov, zveze pa je imel SadatjeTašvili tudi z zmernejšimi nacijonalisti. Upravičeno se torej domneva, da so imeli falzifikatorji tudi politične projekte.
Vse se boji bacilov,
teh nevarnih povzročiteljev bo« lezni. Nevarnost našim dragim stalno preti od vseh strani. Pa» metna gospodinja želi, da obdrži dom čist. Lisoform vrši svojo dolžnost.
Lisoform je edino močno desin« fekcijsko sredstvo, ki diši prijet«
no in ne zamaže. Predmete, ki jih potrebujete dnevno, operite v lisoformovi raztoplini, kakor tudi tla, kadi, odvodne cevi itd. To vam narekuje vaša ljubezen do svojih. Navodila uporabe na vsaki steklenici. Dobite ga povsod.
ČISTOST! ZDRAVJE! ŽIVLJENJE!
Največjo senzacijo v tej aferi pa je izzvala brzojavka berlinskega <Acht-ulirblatta». ki pravi, da je ponarejeval-no akcijo finansiral neki angleški petrolejski finančnik, ki je hotel spodkopati temelje ruski valuti. Zaradi tega odkritja je prišlo celo do diplomatične intervencije med Rusijo in Anglijo. Kako se bo zadeva iztekla, se bo pokazalo v kratkem.
Miš v sodni dvorani
V londonskem distriktnem sodišču Cannocku se je te dni med neko obravnavo nenadoma pojavila miš. Skočila ie iz kota, oblezla sodne spise in zakonike ter je prav tako hitro, kakor se je prikazala, tudi izginila. Cez trenutek pa se je zopet pojavila in je začela skakljati po mizah in stolih.
Razprava se je morala prekiniti in na ubogo žival se je začel velik pogon, ki je trajal celo uro. Miš so začeli najprej loviti sodni sluge, potem so se spravili na noge tudi sodniki, za njimi novinarji in končno še predsednik razprave. Po dobri uri nervoznega lova se je zapisnikarju posrečilo napraviti dogodku konec. Vrgel je štiri in pol funtov težak komentar na miš. baš ko je hotela smukniti mimo kota. Komentar je miš ubil, razprava pa se je nato v splošni veselosti nadaljevala.
Predor pod reko
Kakor smo že poročali, je pretekli teden Calvin Coolidge, predsednik Zedinjenih dr« žav, svečano otvoril in izročil prometu predor pod reko Ne\v=Hudson med Jersey« Cityjem in Nevvvorkom. Ta gigantska zgradba je stala 48 milijonov dolarjev (nad dve in pol milijarde Din) in meri 3081 metrov. Predor tvorita dva rova široka po sedem metrov. Na vsakih sedem metrov so inštalirane električne žarnice, kojih svetloba skoro ne zaostaja za dnevno. Tla so gladka in tlakovana z majhnimi granitnimi koo« kami Rova sta visoka pet metrov; v stenah je napeljan telefon, alarmni signali pa omogočujejo čim hitrejšo pomoč v nezgodah. Za prenavljanje zraka skrbe velike ven«
tilacijske naprave.
Fr. Ž.:
0 urah in kulturnem boju
Torej vendar, česar moje pero ne bi verjelo niti lastnim očem! Zgodilo se je: Mestni magistrat ie započel kulturni boj!
Kulturni boji so sicer vobče jako zgodovinske reči. Toda zgodovinske reči so razne vrste in ni vsaka zgodovin-ska_ reč, pa nai je še tako zgodovinska takšna, da bi prinesla kaj profita ali bi vsaj služila za kinč in lepoto in bi se je lahko vtaknilo za klobuk. Nego se bojim. da ne bo od kulturnega boja nikdo sit niti ne lepši, le silen prah bo dvignil na tem svetu in na onem in bodo nedogledne njegove posledice.
Kakor daleč sega spomin mojemu peresu in peresa peresu in peresu pere-sovega peresa, vedno in od nekdaj je bila le mati cerkev taista, ki je v njeno področje spadal čas in vse kar k času spada. Z vitkih zvonikov belih cerkva so daleč čez hrib in plan, čez dm ln strn oznanjale cerkvene ure vesoljnemu svetu, koliko je na času. in se je vesoljni svet po njih ravnal drage volje in pokorno.
Tako je bilo do zadnjih dni In je bilo prav tako. Kajti čas ni meh, da bi
kdorkoli z njim delal kakorkoli Nego je čas jako važna reč, segajoča na vsa polja človeškega življenja: od zgodnjega zajtrka neprestano spremlja človeški korak do pozne poiicijske ure. da oni, ki ne vedo. kdaj imajo dovolj, vedo. da imajo dovolj.
Odgovornost, ki jo nosi ura, je velika, gmotna je in moralična,. Zato nikakor ne gre. da bi kdorkoli šel in kjerkoli na trgih in mostovih postavljal kakršnekoli ure in z njimi zapeliaval iavno mnenje. Nego je treba za takšno uro. da je priporočena od zaupanja vredne strani in da goji prava, priznana. Bogu in ljudem ljuba načela.
O urah v zvonikih vemo, da so takšne ure. Obnesle so se kot ure skozi stoletja in stoletja in lahko se smelo trdi. da niso nikdar čule nikake pritožbe. Neutrudno so se trudile v ponosnih zvonikih in prijazno tekmovale vernikom v radost in nebu v čast: sedaj je ta bila. sedaj ta, sedaj tretja in nikdar ni potekla minuta, da ne bi kjerkoli bila kaka ura kolikorkoli. In marsikatero oko je kladivo orosilo s solzo poezije, ko je bilo in je sijala luna trudne pozne ure že.
Ne, ure v zvonikih niso dale nikdar nobenega povoda!
Nego so s«* brez slehernega povoda
našle temne sile in se zaklele in se godi pred našimi očmi, da mestni magistrat s kruto roko posega v starodavne častite pravice cerkvenih zvonikov in sedaj na svojo roko postavlja po trgih in mostovih drugačne ure. posvetne in brez konfesije.
Tudi na polju časa naj se naše dobro ljudstvo iztrga izpod krila majke cerkve: to je tisto, kamor pes moli taco!
Mislim, takega početja ne odobruje noben katekizem in ne vem. če se temu ne reče božji rop, ki zanj ni odveze, razen na daljnjih težavnih božjih potih.
Poročne obrede že itak opravljajo na magistratu in se temu pravi civilni brak, žalibog. Sedaj je stopil magistrat še za škorenj naprej in poleg civilnih , ženitovan; uvaja še brezverske, civil- j ne ure. Kam plovemo? Ce bo tako šlo naprej, ne bo dolgo in bomo doživeli še to, da bodo o Veliki noči kuharice nosile belo pregrnjene jerbase mesto v božji hram na magistrat in bo gospod direktor ali gospod komisar s peresom in tinto blagoslovil potice in klobase in jajca in pršut, tužna nam majka!	i
Naše dobro ljudstvo .ie verno kakor skala. Smelo se lahko trdi, da je njegova vera še večja in da ni nobena j skala tako verna, kakor smo mi , , , '
Našemu ljudstvu nista omajala vere ne Trubar ne Hren niti ne ljuti Turek in lokavi Beograd,, a se je trdna njegova vera sijajno obnesla tudi pred volilno skrinjico. Pa bo naše ljudstvo brez škode prebolelo še brezbožne ure in se ni bati, da jih ne bi.
Nego se je bati nečesa drugega. Bati se je, da se krrvoverska kuga novih ur ne zaseje med cerkvene ure. Kajti strašna je moč slabih zgledov.
Ze je opazila javnost in prestrašena šej>eta. da stari in ugledni uri na frančiškanskem zvoniku ne korakata več vsaka svoje poti. kakor sta je bili vajeni dosedaj v božjem strahu in brez posvetne ničemurnosti, nego da zapeljani in uporni ubirata stopinje za novo-versko uro na mostu.
To je jako grozno: kulturnemu boju se pridružuje še nevarnost cerkvenega razkola in sta duhovna oblast in moje pero do skrajnosti vznemirjena.
Nanesla pa je vznemirjenemu mojemu peresu ugodna prilika, da se je o kritičnem položaju razgovorilo z jako me-rodajno osebnostjo. Ta sebnost ima dobro informirane stžke s krogi, kajti sedi v uredništvu, toda ne želi biti imenovana
Izjavila je ta osebnost, da z vsemi Štirimi odobrava vznemirjenje mojega pe-
resa, dasi da po nienem prepričanju vznemirjenje ni utemeljeno. Kajti gospoda na magistratu da ni taka. da bi bila za kulturni boj in da je neumnost in kozlarija, če moje pero kaj takega misli. Gospodje na magistratu da so za kulturni boj toliko kakor kozji rep za dež. Ampak da so postavili nove ure ne za kulturni boj, nego zato, da bodo delale. Delale da bodo noč in dan, na petke in svetke brez zakonitega odmora in zapovedanega nedeljskega počitka. Delale bodo kakor črna živina — besedo pa da bodo imele slej ko prej in slej še bolj ko prej samo cerkvene ure. Samo cerkvenim uram da ostane pravica, da bijejo. nove ure pa imajo zgolj prekleto dolžnost, da delajo, bodo pa brez glasu, kar ni socijalno in po načelih demokracije. In tudi biro da bodo slej ko prej dobivale samo cerkvene ure in jim bo bira slej celo zvišena — že je oblastna skupščina to obljubila. Ta kulturni boj tedai ni kulturni boj, nego je reakcija in črni zmaj in hinavstvo in eksplo-atacija — mislim, da ie beseda zapisana pravilno. — Toda je deja'a merodaj-na osebnost, ki sedi v uredništvu in ne želi biti imenovana, naj vznemirjeno moje pero vendar le to reč zapiše in magistrat pošteno skrtači. ker magistrat to zashiži — ako ne zaradi ur, pa žara-
Mrtva srca oživljajo In bljejo...
Iz Stokholma prihaja poročilo o dveh operacijah s presenetljivim izidom. V ondotni državni bolnici je dvema pacientoma zastalo srce, ker se je kri v žilah bolnikov tako močno zgostila, da ni več imela prostega odtoka. Pacijenta sta najprej omedlela, nato pa so zdravniki v obeh primerih ugotovili smrt
Našla pa sta se dva zdravnika-asi-stenta, katerima je šef zavoda dovolil, da izvedeta na mrličih poskusno operacijo. Kirurški nož je storil čudež: 2e za mrtva spoznana bolnika sta zopet prišla k sapi. Vrnila se jima je zavest in sta kmalu na novo oživela.-Sediaj sta že izven smrtne nevarnosti, čeprav so ju bili že -vsi proglasili za mrtva in nista dala od sebe nobenega znamenja življenja.
Med kirurgi je izzvala ta novica razumljivo začudenje in zanimanje. Posebno interesantna so nemška tolmačenja obeh slučajev ,ki pravijo, da je že nemški kirurg Trendelenburg izvršil več podobnih operativnih poskusov, ki pa so se vsi končali z negativnim izidom. Samo v enem primeru je imel nekaj uspeha. Takrat je njegov pacijent živel še 6 dni po operaciji. Na letošnjem kongresu evropskih kirurgov se bo gotovo obširno razpravljalo o tem zanimivem slučaju, ki je presenetljiv za strokovnjaka prav tako kakor za lajika.
Operacije srca spadajo, kakor znano k najtežjim slučajem kirurške umetnosti. Posebno med vojno se je nudila v tem oziru velika poskusna praksa, ki je prinesla lepe rezultate. Toda dosedanje operacije so bile Ie izjeme. Če se je v Stockholmu posrečilo operaterju doseči uspeh v dveh zaporednih primerih, priča to predvsem o posebni veščini operaterjev, kajti jasno je, da je kirurg moral v obeh primerih srce vzeti iz prsnega koša in ga celo odpreti, kar pa se je moralo zgoditi kmalu po tem, ko je pacijent padel v nezavest, ker hi drugače ostala smrt neizogibna.
Oživljenje dozdevno mrtvega srca je v fiziologiji precej znano. Baš v zadnjih mesecih so prinesli važna odfkritja tako zvanega srčnega Cormona, ki odpira medicinski znanosti nove vidike. Nemške kemične tvornice izdelujejo novo sredstvo že v precejšnjem obsegu. V bodoče bo kirurgom omogočeno spraviti srce zopet k sebi baš s pomočjo srčnega hormona. V obeh primerih, o kojih javljaio iz Stockholma. pa je za-limivo to. da sta oacijenta oživela brez takega kemičnega sredstva. Zdravniki uporabiiajo dandanes za okrepitev srca, katerega utripi se ustavijo, posebne vrste pripravo, ki je podobna sesalki.
Nesmrtniki in dolgost njihoyega življenja
Francoski pesnik Paul Valery. ki je lani postal član Francoske akademije Nesmrtnikov, je 550. nesmrtnik. Akademija je bila osnovana 1. 1634. Slavni kemik Berthelot. ki ie bil tudi izboren matematik, je svojčas izračunal, da izgubi Francija povprečno vsako leto dva akademika in pol. V 293 letih je imela Francoska akademija 550 nesmrtnikov. Na podlagi podatkov o še živečih članih Akademije pa so sodobni matematiki izračunali, da je Berthelotova «formula» o dolgosti življenja nesmrtnikov zgrešena in da izgubi Francija na leto le 1.877 akademika. Potemtakem pokazujejo Francozi tudi v nesmrtnosti napredek.
Motceiklist in lev
Afrika je še vedno dežela romantike.
Zadnjič .ie neki farmar isnel posla v mestu Bulovajo in ko je uredil svoje zadeve, je sedel lepo na motorno kolo in se je odpeljal domov. Motocikli pa so na nesrečo še vedno podvrženi raznim neprilikam in muhe jih navadno primejo ravno tedaj, kadar si jih človek najmanj želi. Farmar je torej opazil, da na njegove mvehiklu nekaj ni v redu in ga je ustavil, da popravi škodo. Tisti mah pa je v goščavi zagledal dva leva. ki sta se baš pripravljala na skok. Kakor bi trenil, ie bil na kolesu in ga pognal z vso brzino. Toda zveri sta se mu bližali bolj in bolj in farmar je že mislil, da je izgubljen, ko se je domislil možne rešitve: izpustil je plin in leva sta se strašnega pokanja tako ustrašila, da sta se iadrno obrnila in pobegnila v hosto.
Najinteresantnejše na tej avanturi pa je epilog. Ko se je farmar čez nekaj dni po opravkih zopet mudil v Bulovaju. je
vsakomur, ki ga je hotel poslušati, pripovedoval o dogodivščini in o genijalni ideji, ki mu je rešila življenje. In je zgodba kakopak prišla tudi na uho gosposki. ki je nesrečnega farmarja brez odloga zašila za okroglo vsotico. češ da «je na cesti, ki služi javnemu prometu, izpustil iz motorja plin, kar ni dovoljeno!»
Pivovarna v podzemlju
Iz Detroita poročajo, da so zassedile tamošnje oblasti velikansko alkoholno tvornico. ki je imela prostore v podzemlju sredi Detroita. Prostori so imeli obliko kleti, ki se je razprostirala pod celo vrsto hiš. Hodniki so bili slični onim v katakombah in so vezali najrazličnejše naprave med seboj
Oprema podzemske tvornice za alkohol je vredna nad pol milijona do'ar-jev. Tu je skrivai dobival Detroit. pa tudi vsa njegova okolica. zaloge alkoholnih pijač. Oblasti so zaplenile več sto sodov piva in nešteto zabojev vvhiskyia. Stroji, katere so odkrile pro-hibicijske oblasti so toliki, da so proizvajali dnevno do 300 sodov piva. Lastniki te tajne tovarne so pravočasno izvohali, da iim ie nolicija na sledu in so pobegnili, preden jih je dosegla roka pravice.
Idealen šef
Zveza ameriških strojepisk, je med svojimi članicami razpisala anketo posebne sorte. Hotela je dognati tistega šefa, s katerim so njegove nameščenke najbolj zadovoljne . ■ Anketa je spoznala za najiaealnejše-ga šefa A. Leonarda, piedsednika neke elektrotehniške družbe, ki je dobil sto točk vpč kakor nasiednji na listi. Njegove prednosti pa so te-le:
1. Leonard prihaja vedno točno v
Vesten čitatelj
di oseb in reakcije in zmaia in — kakor rečeno — eksploatacije.
Pa bo reč nemara dobra, kakor je zapisana. Le iz previdnosti se morebiti lahko še dostavi: «Beležimo kot kronisti.*
A. Čehov:
V hotelu
»Poslušajte, dragi!« je rekla gospodarju rdečelična stanovalka sobe štev. 47, soproga polkovnika Našatirina. »Dajte mi drugo sobo, ali pa za vedno odidem iz vaših prokletih sob! To je beznica! Dve odrasli hčerki imam, a tu čujem dian in noč same psovke! Kak red je to? Noč in dan! Včasi govori tako, da me ušesa bolijo! Kakor kak ko-čiiaž! Dobro je le. da moji dekleti nič ne razumeta, sicer bi morali zbežatt na ulico... Baš sedaj nekaj govori! č«j-te!*
»Jaz, brate, vem še za bolj zanimiv primer,« se začu.ie hripav bas iz sosed>-nje sobe. «Se li spominjaš poročnika Družkova? Ta je nekoč igral bi Ha rd ta je iz navade pri vsakem udarcu vzdignil nogo... Tedajci pa--. rrrsk!..
Najprej so mislili, da je na biljardu raztrgal blago, a ko so ga pogledali, brate — so vkidi. da so mu počile hla-
če od pasu do peta! Tako visoko je bil dvignil nogo. žival, da ni ostalo na hlačah niti šiva... Ha, ha. ha!... Obenem so bile pa tam tudi dame... med njimi žeaia podporočnika Okurina. Okurin je kar zbesnel. S kako pravico da dela Družkov tako sramoto v prisotnosti njegove žene? Beseda je dala besedo — saj veš. kakor pri nas!... Čez nekaj časa pošl.ie Okurin Družko-vn sekundarrta. A Družkov ni bedast in pravi... ha, ha, ha!... in pravi: .Naj ne pošilja Okurin sekundantov k meni. ampak h krojaču, ki mi je hlače naredil! On je krivi' — Ha — ha — ha —ha — ha — ha ...«
Lilja in Milja, hčerki polkovnikove gospe, sta sedeli pri oknu. podpirali si mehka lička s pestmi, pobešati očke in rdeli kakor mak.
»A, zdaj ste slišali?« je nadaljevala Našatirina. obrnlvši se h gospodarju. »To ni po vašem mnenju nič? Iaz. mi-lostivi gospod, sem polkovnikova žena! Moj mo^je bil administrativni polkovnik! Ne dovolim da bi v moji prisotnosti ta koči;až kvante razdiral!«
»Oprostite, gospa, to ni koči<až, ampak kapetan Kikfei. Jate) eleganten človek ie!...«
»Ce je pozabil na svojo eleganco in govori kakor kak kočijaž, zasluži še
so najboljše, najtrajnejše io zato najcenejše.
urad in se ne jezi, ako se njegova ste-notipiska nekoliko zakasni;
2.	odgovarja sam na telefonske pozive;
3.	se lepo oblači in ne puši slabih smotk;
4.	ne kolne;
5.	ne zahteva od svojega osobja, da zavrača posetmke, češ da šefa ni v uradu;
6.	si nikdar ob zaključku uradnih ur ne zmisli, da mora zdiktirati še devet pisem in
7.	nikoli ne vzroji, ako mu strojepiska izjavi, da ga ni razumela.
Naši onstran šranic
Večna mladost
Žensko prebivalstvo New Yorka je razburjeno radi predavanj gospe Das venportove. ki govori o večni mlado« sti in lepoti. Predavateljica je pred kratkim obhajala svoj 103. rojstni dan, toda izgleda kakor bi ji bilo jedva 50 let. Kot otrok je prišla mr. Daven> port iz Rusije. Mladost je preživela v Parizu, poročila pa se je z bogatim Američanom. Svoje 75 let dolge živ* Ijenje v New Yorku je posvetila gospa | Devenport proučevanju ženske lepote. ! Dospela je do zaključka, da ostanejo j vedno čvrste le žene, ki imajo veliko j gospodinjskih ali vsaj " materinskih : opravkov. Nezaposlenost je naihujši i sovražnik lepote. Zdrava in lepa žena mora imeti otroke, mora veliko delati in se og'bati škodljivega lepotičenja. Gospa ima 11 otrok in nravi, da so ji le številne skrbi prihranile mrke misli. Ostala je čvrsta, zdrava in je še danes dobre volje.
X Panika v gledališču. V Miškolcih se je
nedavno vršila gledališka predstava, katero fo nekateri neslani burkeži izrabili za ne» sramno potegavščino. Ko so gJedalci z naj« večjo napetostjo sledili dejanju na odru, so vznemirili publiko klici, naj se liudje umaknejo, ker gledališče gori. Seveda je vse zapustilo svoje prostore in začelo be« žari na vse strani. V paničnem strahu je bilo več oseb pohoienh in zmečkanih. drus gi pa so bili okradeni. Podoba je. da ie bil ta manever izvršen samo iz tatinskih ozirov.
Proti nevarnosti infekcije skozi ustno duplino uporabljajte okusne
ANACC7-IUT
ki ne potrebujejo posebnega priporočila, ker so po vsem svetu znane radi svojega preizkušenega Ln sigurnega delovanja.
Poitalijančevanje priimkov
Dasi se dan za dnem Stajo v »Picoolu« in »Popolu di Trieste« nujni pozivi, naj ljudje, ki nimajo italijanski se giasečesa priimka, že vendar store svojo doSžnosi m dajo svojim priimkom italijansko ob.iko, kakor določa odnosna vladna naredba, prihajajo tržaški preiekturi tozadevne prošnje vendarle zelo poredkoma. tako rekoč »po kapljicah* ln kar je najznačilnejše pri stvari, so med prosilci silno redki ljudje, ki bi bili vsaj količkaj znani tržaški javnosti. Doslej še ni bfe med prosilci za izpremembo priimka niti enega politika, a iz vsega tržaškega trgovskega sveta je bil menda en sam trgovec, oziroma industrijalec. Iz svobodnih izobraženskib poklicov ni bilo izvzem-ši edinega odvetnika, čigar poklic- pa ie bil v vseh objavah previdno zamolčan, tudi nobenega prosilca. Prav pes etre j pa je treba poudariti, da kljub očitnim zbadanjem v časopisju doslej niti eden fašistični prvak še ni i spremenil, da. niti zaprosil za izpremembo svojega neitalijanskega priimka Stvar toTej njkakor ae napreduje in zato so pozivi v Hs*ih vedno nujnejši in se iz prejšnjih kratkih opominov že izpremi-njajo v dolge članke, v katerih se na vse mogoče toačvne skušajo izpodbijati nomisle-ki ki iih ima občinstvo proti tem izpre-membam In vendar ni uspeha Bo pač treba ukaza, odločnega akaza z zapretitvijo kazni, globe Toda še ledaj se bo Culo. kakor se čuje danes:
»Moii uredniki mso bili ne tatovi ne ro-parii ne morilci m nimam niti najmanjšega vzroka, da bi se sramoval jaz njihovega imena, še mani pa. da bi delal sramoto njim z izpremembo Ce mi ga iZDremene uradno bom protestiral, a če protest ne bo pomagal, naj me Pišejo kakoT hočejo, jaz zase ostanem, kar sem in kakor sem!«
Za izpremembo oriimka so v zadnjem času zaprosili.
Anderlich (Andreiič) Artur v Andreiai: Andronja Josip v Androma: Arerrytscb (Arnerič) Ada. Karla. Nela Lucija v Arne-ri; Bestjak Marko v Besti (zakaj ne v Be-stia.); Bracig (Bračič) Hermenegilda v Bracci; Bucich (Bnčič) Henrik v hncci; Caslater Emil v Casati; Cesarich (Cesa-rič) Helena v Cesari: Ciach (C.iak) Josip v Gia: Cociancich (Kocjančič) Ana v Cos-cianni: Cognitz (Konjič) lrenej. Norbert v Cognito: Coija Ivan v Zoiia; Cremenich (Kremenič) Štefan v Cremenis Dubreticii (Dirbretič) Marjan v Dubretti; Erschen (Eržen) Josip v ErMni; Gabrov^ek Bruno. Matej v Carpineti: Orasser vd Eliza v G-assi; Gregorich (Gregorič) Viktorija v Gregorj; Gustincicti (Gostinčič) Josip v Gustimi; Henke Marija v Enchelli: Kenich (Kenič) Gvido, Marija v Cheni; Korelich (Korelič) Valentin v Corelli: Kosuh (Kožuh) Josip v Cossuta; Kury Marjan v Curri: Ivancich (Ivančič) Karel v Diziovaima: Ivancich Hektor v Varmi; Jaconcich (Jakončič) Marij v Giacormni; Laurencich (lavrenčič) Georgina, Ivan. Pavel v Laurenti: Leysek Josip v Lesecchi; Lorinsich (Lovrinčič) Lidija v Lorenzi: Maglich (Maglič) Italo v Magli; Malabotich (Malabotič) Jocip v Ma-labottl: Marchig (Markič) Anton. Karel v Marchi; Nizetic (Vicetič) Josio v Nicetti; Pavlovich (Pavlovič) Anton v Pao'ucci : Potokar Josip v Rivieranl: Salesiak (Za-lesjak) Rudolf v Salesia: Scl^oerianz (Škr-janec) Elvira, Emilija v Scherriani: Scok (Skok) Angel vd Katarina Lucijan Tulij v Scocchi: Teuschl Gvido v Tossi: Toma-sich (Toma?ič) Virgil v Tomasi: Tominich (Tominič) Anton v Tomini- Valentich (Va-lentič) Anton. Ruggero v Valenti; Vucich (Vučič) Ivan v Lupini: Wieeer Atilij v Vi-seri; Wknkler Vlrginija. Josip v Cantoni; Wittika Otmar v Vittica: 2erial Viktor v Zer ali; Zian Viktor v Zianš
Za to izpremembo ie ona komisija, ki proučuje izpremerrbe priimkov izreMa svoje odobrenje in so »orej sedaj že nabite na prefekturi kier osfaneio ce! mesec Potem, če ni nikakršnih ^govorov dovoli prefekt izpremembo 'n jo potrdi. Za 37 prošenj pa se ie komisija izrekla negativno, to se
Berač
«Ah. draga gospa, 6e bi imel le tri dmarje, ne bi stai tukaj 1» »Tako? Kje bi pa b«i?» «Na oni strani!«
(*Le petU Journal**)
pravi da ni odobrila izpremembe. kakor so si jo želeli prosilci in je predlagala »izpremembo izpremembe«. Stvar postaja v resnici že smešna.
p— Obesil se je iz obupa v Buenos Ai» resa goriški izseljenec 40letni Avgust Lu« kežič iz Gradišča nad Prvačino.
p— Promociji. Na vseučilišču v Padovi sta promovirala za doktorja prava g. Fran Baša iz Trnovega pri Ilirski Bistrici in gospod Peter Kii_c iz Medulrna pri Puli.
p— Videm bo imel prihodnje leto mno« go vojaštva. Že sedaj je Videm vojaško ta» borišoe, za prihodnje leto pa zgradijo no« ve vojašnice, v katerih se nastanijo dva a» tiljerijska ha dva mfanterijska polka.
p— Razžaljenja Mussolinija in izsilfevs* nja je bil obtožen Pave! Bczek iz Sv. Kri« ža pri Tomaju. Sodišče ga je obsodilo na 5 let, 4 mesece in 15 dni zapora
Ji— Z raznimi da~ili so kar obsipali Mus* itiija iz raznih provinc, tudi Julijske Krajine. Mnogi so stori® to čisto iz osebo nih interesov Sedaj je Mussolini izjavil, da ne sprejme več daril in priporoči do« brodelnost.
p— Zasaditev drevja ob cestah naroča goriška pr~fektura in podeštati se porivajo, da napravijo takoj načrte za svoje okoliše. Posade naj se z drevjem tudi gola občin* ska zemljšča. Na nasade se mora strogo paziti.
p— V Podkrsju je pogorela Tikmanova žaga. Skoda je velika. Krita je z zavarova« njem Ie deloma.
p— Dijaški koncert v Tolminu se je vr« šil v nedeljo 20. t. m. Včasih so bile na vsporedu dijaških prireditev tudi sloven« ske točke, nedeljski program pa je bil sa* mo italijanski. Peli so celo vrsto «patrijo« tičnih® pesmi. Na klavirju sta igrala Herta Močnik in Vera Šorli, na vtjolrai Črtomir UTŠič.
p— Kmete gonijo po sodiščih in jim po» vzročajo ogromne stroške za stvari, ki bi se dale opraviti lepo po upravni poti. Kmet Fran Lesjak je bi! obsojen v Idriji na 70ft lir globe, ker je imel v hlevu nenaznanje« nega in neobrezanega bika. Trdi! je pred sodnikom, da on ni vedel za predpise, pro« ti katerim se je pregrešni Povsem ver jemo. ker je predpisov vseh vrst polno, nebroj novih in vsi so podani le v italijanskem jeziku. Lesjak se je pritožil proti obsodbi ■n sodišče v Gorici mu je zn;žaio globo na 500 lir pa še to pogojno na dobo 18 mesa«
Naša doba zahteva vsak dan večje intelektualne n . ore. ki neprestano stavljajo oa poskušnjo našo duševno m telesno energijo. Moramo budno aziti, da ohranimo to energijo, kei drugače ostaramo v polni mladosti.
Človeška hrana se v vrednosti ni mnogo spremenila. Nasproti vse akusnejše pnpremanje jedil gre gos tovo vedno na račun njegove hranil« ie vrednosti. Posledica tega je večji nap. želodca in težja prehrana Hi* jeralimentacija postane radi tega pre» o potrebam našega časa, baš zato je brez gotove koncentrarine hrane OVOMALTINE potrebna.
OVOMALTINE vsebuje hranilne sestavine sladnega ekstrakta, svežega neobraneg-a mleka, vaje in kakaoa. v ■.uhi formi, a koncentrirana pri nizki mperaturi, vsled česar so v OVO, v TINI ohranjeni 'itamini. Vred« nost našepa proizvoda najbolje Vam oka" " -a preizkušnja
0VOMJU.T
jsčšiO telo >i> 2iccc.
Dobite jih v vseh lekarnah droge* " ih In boljših delikatesah za ceno: 100 D H 18 JO, 250 gr Din 36 35- in ■ >0 gr. Dm 63.25. — Zahtevajte za« stonj vzorce, porivajoči se na ta list, od
Dr. A. WANDER, d. d. Zagreb.
večje preži ran je! Končno pa se razpravljajmo — rajši izvolite ka-j ukreniti!«
»Nu. kaj pa n.aj ukrenem, gospa? Saj niste edini, ki se pritožujejo zaradi njega.«
»Vsi se pritožujejo!.«
»Kaj morem jaz za to? če pridem k njemu v sobo ter ga začnem zmerjati: .Hanibal Ivanovič! Bojte se Boga! Sram vas bodi!" — mi takoj jame groziti s pestmi v obraz in čuti moram
razne besede: .Naj, ugrizni--itd.!'
Nesramno! Zjutraj, ko vstane, hodi po hodniku, oprostite — v samem spodnjem perilu. Drugič spet. ko je vinjnn, vzame samokres in strel'a v zid. Podnevi pije vino. Donoči kvarta. In po kartah — pretep. Sram me je, da imam takega stanovalca!«
»A zakaj mu ne odpoveste stanovanja, lopovu.«
»Kako naj to storim. Že tri mesece ml je dolžan — a meni že ni več do tega denarja — da bi le bil tako dober in bi odšel!... Sodnik je razsodil, da mora izprazniti sobo — on pa je napravil ničnosbK) pritožbo na prlzivno in kasači i sko sodišče. Garje mi!«
»Moj Bog — in pri tem je tako mlad in lep... in pameten!...«
»Kadar je trezen, si boljšega člove-
ka ne morete misliti! Včeraj, ko ni bil vinjen, je ves dan pisal pisma svojim roditeljem.«
»Ubogi roditelji!« je vzdihnila gospa polkovnikova. »Ni prijetno imeti takega lenuha! Oštevajo ga. iz sobe ga mečejo in ne mine dan, da ne bi bil obsojen zaradi škandalov.«
»Škoda ga ie!«
»Uboga, nesrečna žena!« je vzdihnila gospa polkovnikova.
»Oženjen pa ni, hvala Bogu. Kako bi neki skrbel za dve glavi, ko je lahko zadovoljen, da mu je ena cela!«
Gospa polkovnikova je začela hoditi iz kota v kot
»Pravite, da ni oženjen?« je vprašala.
»Ne, gospa!«
Spet je jela hoditi sem ter tja in nekaj premišljevati.
»Hm... ni oženjen!« je ponavljala zamišljeno. »Hm... Lilja in Mila. ne sčdita pri oktiu — praznik je!... Kako žal mi ga je! Mlad človek in take stvari poč ema! A zakaj vse to? Dobrega
vpliva nima! Matere ni. ki bi--Ni
oženien? Da. tako je! — Prosim, bodite tako dobri.« je ne?no nadaljevala gospa polkovnikova. »poidite k njemu in ga prosite v moiem imenu, da ne bi... da ne bi tako govoril... Povejte
mu . da ga prosi soproga polkovnika Našatirina. ki stanuje s hčerkama v sobi št. 47... kamor so prišle s svojega imenja.«
»Dobro.«
»Tako mu recite: polkovnikova gospa s hčerkama... Naj pride, da se oprosti. Po obedu smo vsak dan doma... Mila, zapri okno!«
»A čemu vam bo, mama ... tak pijanec?« je vprašala Lilja, ko je gospodar odšel.
»Koga hočete povabiti? Tega pijanca, lopova, vlačugarja?!«
Ne govori tako, ma chčre... Zmerom govorita tako — zato pa še danes nimata moža!.,. Bodi človek tak ali tak. prezirati ga vendar ni treba. Kdo ve, kje nas čaka srečs?« je vzdihnila gocpa polkovnikova, skrbno ogledujoč hčeri. »Morda je usojen baš vama dvema...«
In čez čas je dodala:
»Lepo se oblecita za vsak slučaj...«
Zi MlfoožoF
globoko Križane cene vsakovrstnih oblačil lastnega Izdelka. Konfekcijska trgovin«
DAVORIN BIZJAK, Ljubljana, Start tfg 8.
• ••
' Zlobne izmišljotine fašističnega tiska
c. d. — V Rimu, 21. novembra. Fašistični tisk je pred vsem z velikanskim pretiravanjem obsega demonstracij jugo. Slovenskega dijaštva ob obletnici rapallske. pogodbe skušal nahujskati italijansko jav« iu2t proti Jugoslaviji Listi so pod straho. vitimi naslovi, kakor da bi slo ze kar na« ravnost za tinčanje v Jugoslaviji živečih Italijanov, javljali, da so jugoslovenske var. nostne oblasti vsepovsod nastopale kar naj. odločneje in razpršile demonstrante. Tako so se skoraj po vseh večjih, zlasti pa vseuči Iiških mestih morale uprizoriti protidemon. stracije«, pri katerih pa stvar m bila tako nedolžna, kakor v Jugoslaviji, in kjer so oblasti dovoljevale demonstrantom, da so iztresli ves svoj gnjev nad »barbarsko« Ju. coslavijo in njeno »zaveznico« Francijo, v Benetkah so demonstrirali pred jugosloven« «kim m francoskim konzulatom, v Ftrenzi in Napol ju so se znašali samo nad fTanco« skhn konzulatom, ker rugoslovenskega ni. Posebno obsežne so bile dijaške demon, stracije v Rimu, kjer so, kakor drugje — demonstracije so bile n. pr. tudi v Padovi, Bariju, Tarantu, Forli in celo tudi v Cab tanisseti, v sredi Sicilije, kjer niti od daleč nc vedo. kje je Jugoslavija! — nosih na č©» iu izprevoda dalmatinsko zastavo in se je vzklikalo italijanski Dalmaciji in grozilo a smrtjo Jugoslaviji. Značilno je, da so de« monstrantje v Rimu od spomenika nežna, nemo vojaku, kateremu so se sin klanjat od tej priliki z dalmatinsko zastavo, kreniti potem k sedežu osrednjega vodstva faši« stične stranke, kjer so prirejah ovacije Mussolini ju in fašizmu ter se jim je s smeti. IJaji zahvaljeval z balkona general« tajnik faSistične stranke, »ekscelenca« Turati.
Tod« sama poročila o Jugoslovensrin dtt* jaških demonstracijah, ld so se po zatrje« vanju laških listov uprizarjale v »pijanem veselju, zaradi podpisa pogodbe s Francijoj češ ker sedaj je pomoč« voina proti Italiji z« osvoboditev Reke, Trsta in Gorice, niso ie zadostovala. «11 Giornale <F Italia« je se« daj po dobrih dveh tednih izvlekel n« dan glavno skupščino »Jadranske Straže«, kafe« ra da ni bila nič drugega, kot najzagrizenej. k iredentistično zborovanje pod pokrovi, teljstvom samega kralja Aleksandra, ki je poslal na zborovanj« svojega posebnega za* stoptrika in se je rroječasno sam izrazil, da je treba braniti »naš Jadram. Glavno fašt. stično glasilo milanski »II Popolo d' Italia«. ki kakor vsi ostali laški listi, ponatiskuje poročilo cGiornaia d* Italia«, pripominja, ca se j« to zborovanje vršilo v rimskem Spalatu. ki ga je barbarska Jugoslavija iv premenila v Splflt.
Glavnemu hujskaču, »Giornalu d" Italia«, Jigar dopisniki sede T italijanskem poslani« itvu v Beogradu m Italijanskih konzulatih po vsej Jugoslaviji, se je pridružil s P°» •ebne vrste hujskaškim dopisom z Dunaja rimski «11 Lavoro d* ltaJi*». glavno glasilo fašističnih sindikatov. Seveda, ni dovolj, da se poroča, da v Jugoslaviji vso kriči po vojni proti Italiji, temvofi je treba za to tudi orožje. Za oroije pa Je poskrbel «11 Lavoro d" Ita.Ha» v svojem dopisu z Duna. Ja. Evo:
c Vsi potniki trans jadranske zračne pro» ge. ki izstopajo na Dunaju, poročajo, da »o ob Jugoslovenski meji opazili velika nako. pičevanja voJaStva. Vsak dan prihajajo vla« fci, polni vsakovrstnega vojnega materijala. Po vsej posavski ravnini so se videle dolge črte utrdb. Na pobočju Kapele se že nekaj časa sem t vso vnemo vrše dela za name. •titev havbic srednjega kalibra. V kulpskem okolišu se s prostim očesom vidijo lahke utrdbe s strelskimi Jarki Železniške proge ▼ tem okrožju so popolnoma zastavljene tn nepristopne za normalni promet zaradi ne.
kar podpisani fraocosk©.jugoslovenski pri.
jateljski pogodbi Besedilo tega člančiča ovo že prejeli in ga zato ne bom po«
navijal, pač pa je treba, da se posebej po« udari ton, v katerem je pisan ta člančič m ki kaže kar najjasneje, kako težko je bil fašizem prizadet po podpisu te pogodbe v svojem samoljubju in svoji prepotentni na. dutosti in kako skuša sedaj svojo zadrego prikrivati s hlinjeno ravnodušnostjo in zbadljivim, porogljivim omalovaževanjem stvari, ki je ni mogel preprečiti. «11 Foglio d* Ordini« pa je v svoji onemogli jezi, da je francosko*jugoslovenska prijateljska po* godba tako nepričakovano prekrižala raču« ne italijanske fašistične vlade, ki je že vi. dela. kako ji popolnoma osamljena Jugo« slavija nudi kot ceno za njeno naklonje. nost nettunske konvencije in izpolnitev vseh ostalih njenih zahtev in želja, šel celo tako daleč, da je zavlekel v svoj pamflet tudi našega vladarja, kateremu očita neka« ko habsburžanstvo in le še poslabšano na. pram nekdanjemu avstrijskemu ter ga ho če prikazati nekako smešno nedoslednega, ko njegova država, monarhija, sklepa pri« jatelisko pogodbo z — republiko. In kaj ima opraviti narodnostni sestav monarhije kralja Aleksandra s francosko.jugosloven. sko prijateljsko pogodbo? Službeno glasilo fašističnega režim« se je pač hotelo naro« gati kralju Aleksandru, d« vlada tudi — ciganom, in francoski republiki, da sklepa prijateljsko pogodbo s tako »cigansko dr. žavo»! Seveda, v Italiji ni ciganov, zlasti pa ne v fašizmu!
Da službeno glasilo fašističnega režima očita potem trem četrtinam Jugoslovenov, da so se v svetovni vojni borili na strani sovražnikov, in tako smeši okolnost, da se je francosko.jugoslovenska prijateljska po. godba podpisala ob obletnici zavezniške zmage, na drugi strani pa označuje Srbe za »narod, ki je podvržen živčnim napadom« in si utvarja. da je zlomil neki domneven italijanski obroč, ie pač popolnoma umlji« vo ob sedaniem besnem razpoloženju v fa» šističmem Rimu. ko se jim ie do ta! zru. šila s tolikim trudom zgrajena stavba ab. solutneg« gospodarstva nad nami in vsem Balkanom.
A ob vsem tem prihala službeno glasilo fašističnega režima v uvodu te svoje obja.
vo s trditvijo, da Je fašistična Italija po. polnoma mirno sprejela glas o podpisu ftran cc«ko.jugoslovenske prijateljske pogodbe, ia jo zaključuje bahavo, da fašistična Ita»
lija mirno gleda v oči Jugoslaviji! —
Dal Cemu pa potem, za božjo voljo, ves ta krik in. vik? Cemu potem vse to "
čenje, te žalitve, ta podtikanja in obreko« vanja? In čemu se je potem gospod Bo« drero toliko trudil in mučil, da bi ulovil iz Pariza se vračajočeg-a gospoda Marinko, viča, da je, česar ni in bi pač ne storil no« ben poslanik nobene tuje države silil k nje. mu ves čas dolge vožnje od Milana do Vin« kovcev, da se je prilepil nanj kakor klop, če je fašistična Italija tako mirna zaradi podpisa francosko«jugoslovenske prijatelj, ske pogodbe in tako mirno gleda v oči Ju. goslaviji?! Čemu ta že naravnost zoperna vsiljivost? Ali je morda gospod Bodrero ze vnaprej hotel povedati gospodu Marin« kovicu, kako bo oficijelno glasilo fašistlč« nega režima, čigar predstavitrfj je on v Beogradu, žalilo našega kralja, »kralja Ci» ganov«, in se rogalo naši državi in našemu narodu?!
In vse to v trenutku, ko si na drogi str«, ni isti fašistični tisk daje poročati — se« veda l velikanskim zadoščenjem — da po izjavi ki jo je baje podal gospod Briand v francoskem parlamentarnem odseku za zunanje stvari, komentarji italijanskega ti« ska k francoskcjugoslovenski prijateljski pogodbi nikakor niso bili navdahnjeni od rimske vlade in niso odgovarjali njenemu mišljenju, in celo še to. da so se že storili koraki, da se doseže, da bo tudi Italija do« dala svoj podpis franoosko«jugoslovenski pogodbi, in se pogajanja v tem smislu na« daljujejo!
AJi se je morda gospodu Bodreru zato tako mudilo h gospodu Marinkoviču, da bi mu pojasnil, da gospod Mussolini kot mi« nister zunanjih stvari ni tisti gospod Mus« solini, ki načeluje fašistični stranki, fašit stičnemu velikemu svetu in je v prvi vrsti odgovoren za tisto, kar piše njegovo slui. beno glasilo, da minister Mussolini obža« luje, obsoja, kar da pisati »Duce« Musso« lini v »Ukazniku« fašistične stranke?!
In po vsem tem hi se hotelo, da hJ Italija 8<TT»odpisala francosko»jugoslovensko prija« teljsko pogodbo!
Italijansko slobrikanf® Franciji
Zanimive izjave izza fašističnih kulis
V Rima hočejo prepričati Francijo, da so jezni samo na Jugoslavijo, ki je izprosila v Parizu podpis pogodbe proti Italiji
Pariz, 23 novembra De Gobard, urednik »tatransigeanta«, replicira na neki razgovor, k! ga Je imel z visoko Italijansko diplomatsko osebnostjo, ki se je ustavila v Parizu in katere ime se ne omenja.
Novinar je vprašal: »Ali Je res, da je italijansko javno mnenje iritirano zaradi fran-oosko-Jngoslovenske pogodbe, češ, .da znači ta akt izzivanje Italije?«
Diplomat Je odvrnil: »To ie docela neresnično. Italijanski tisk se samo bavi z raznimi manifestacijami ki so se pojavile v Jugoslaviji saj ie v Italiji splošno znano, da ie popodba ki se Je te dni podpisala med P ranči Jo in J igoslavijo, že stara stvar V Rimu so tudi dobro Iniormirani. da ni bil Briand tisti, ki ie prosil za podpis pogodbe, marveč Jugoslavija V italijanskih vJatdmh krogih tudi priznavalo, da ta pogodba s francoske strani m naperjena proti itaHJastski politiki Informacije, s katerim) raaapolaga, izpričujejo, da le Francija v tej zadevi postopala z največjo korektnostjo,
—r----.	da ne bi ovirala interesov in politike dru-
prestanega prevažanja vojaških mas. V Za«	ve]esit pok,?a] ta razmere v katerih
grebu jc lahko videti /ele wJaške vlake, j	^IetriIa f™^«.^«^'^^
ki se mtmo vozijo. Med višjimi častniki se more opasfti nekoliko francoskih uniform. Večino jugoslovanskih letalskih voditeljev tvori francosko tehnično vojaško osobje.«
List potem pravi, da bo Francija dovolila Jugoslaviji ogromne kredite za nabavo voj« nega materijala na podlagi posebnih finanfi« nih sporazumov, ki so se sklenili obenem s
se Je sklenila francosko-Jusoslovemska po. godba, zadostujejo za spoznanje duha in podpisa. Ne ustavljajte se pr> dalekosežnih
razmotrivanjih, zadovoljite se samo z zagotovilom, da se med Italijo ia Francijo pripravlja sporaizum, ki bo jasno izpričal, da prihaja zagotovilo o miru iz Londona v Pariz »n iz Pariza v Rim.« De Gobard Je na te besede izjavil: »Vaša vest Je naravnost presenetljiva.«
Diplomat je dejal: »Kar »etn vam povedal, se bo uresničilo prej nego si mislite.« Nato je vprašaj De Gobard: »Torej bi utegnila slediti tudi ureditev odnošajev med Italijo Jugoslavijo.« Na to je italijanski diplomat odgovoril: »To vprašanje je že drugačno, toda vsekakor, ker ne more J?im govoriti naravnost z Beogradom, bi se lažje zgodilo, če bi se pogajal s Parizom, ki bi lahko nadaljeval razgovore. Priše) sem v Francijo čez Alpe in zagotavljam vam, da je prišel čas, da Francija m Itaiija govorita o svojih interesih brez prič in z roko na srcu.« Na novinarjevo pripombo, če je morda pričakovati že tolikokrat naznanjenega sestanka mod Briandom te Musso-lEnijem. Je diplomat odvrnil: »Tega ne verjamem. Imam pa vtis, da se bodo francosko-italijanska posajamja vršila še letos v Parizu. Zato pa še ni neobhodno potrebno, da bi bil pri tem navzoč Mussolini.«

podpisom prijateljske pogodbe. Jugosloven. •ki generalni Stab neprestano izdeluje stra. teške načrte ter jih revidira in popravlja, a predvsem se proučuje način, kako bi se Sete najhitreje vrgle z bolgarske meje na albansko, romunsko, madžarsko, avstrijsko ln italijansko. Velikanski so načrti za zgrad bo novih, seveda strateških železnic, kakor jadranske b Beograda do Splita in vzpored. niče s progo Beograd»GjcvgjeKja, ob al« banski meji.
»Srbija, ojačena po pariški staja predrzna, napadalna, grozi m se rožuje!«
Ponavlja se ista igra, ki jo je Igrala fa» Bstična Italija po podpisu tiranske pogod« be, zlasti pa v letošnji pomladi s svojim »albanskim alarmom«. No, tedaj je pogo« rela s svojo nakano, da bi izkazala Jugosla. rijo pred svetom kot kalllko balkanskega ki svetovnega miru; in sedaj? Moremo hiti pač brez skrt^t: svet danes Se dovolj pozna fašistično ItaHjo in Iažrrfku se v drugo ne verjame več!
fašizem in pariška pogodba
c, d. — V Rimu, 20. novembra. «D Foglio <T Ordint. — »Ukarnfc. — Je
Italijansko-madžarsko prijateljstvo
Budimpešta, 23. novembra, d. Ob povrat. ku madžarske komisije, ki je bila v Italiji da prouči fašistične institucije, je ministr* ski predsednik grof Bethlen poslal Musso« liniju brzojavko, v kateri pravi med dru. gim, da je prepričan, da so se s tem obi. skora ojačili in poglobili prijateljski odno. šaji med obema narodoma. Tudi Mussolini je odgovoril z brzojavko, ki se glasi: »Top. Io se vam zahvaljujem za spontani prisrčni sprejem, fci je bil prirejen italilanskim od« poslancem ob prihodu na Madžarsko, ko je bilo treba izkazati čast velikemu Madžaru, fci jo bil Sratslci prijatelj Italiie. Jaz sam v polni meri delim želio in prepričanje va« šc ekscelence, da vsi obislri ne bodo samo povečali medsebojnih simpatij, temveč učvrstili prijateljske vezi ki že obstojajo med madžarskim in italijanskim narodom.«
Vlada meščanskega bloka v Belgiji
Bruself, 23. novembra, d Ministrski pred. dnik Jaspar je sestavil novo vlado, ki jo je kralj odobril. V novi vladi socijalni do.
mokrati niso zastopani. Liberalci so za svo» je sodelovanje postavili več pogojev, med njimi izločitev verskih ali jezikovnih vpra« šanj ter sporazum o vojaškem vprašanju
" jliš!
pred razpravo v parlamentu. Katoliški de. mokrati so se sprva obotavljali, pozneje pa so sprejeli Hberahle pogoje. V kabinetu do« be dva portfelja.
Porast nemškega izvoza
kljub tema Izkazuje nemška trgovinska bilanca 243 milijonov mark primanjklja. ja v oktobru.
Berlin, 23. novembra, d Kljub naraščajo« čemu Izvozu je nemška zunanja trgovina
e

v tem »UkaznJlrtH so obveza« n vso stran ko in vse njene organtsadj« hi seveda ravo no talco tudi za vse poMseme flane stran* ke. »II Foglio d* Onimi« velja toliko ia te več kot državni službeni list »L« Geztet« ta Ufficiale«, ki oHavtJ« le zakone ter vlad ne odredbe in ukrepe, dočim pa je »D Po« Jlio <f Ordini« tflasik) fašističnega velike sveta. W stoji nad vlado, kater* Je le n. gov irvrSilnl organ. Tako Je »U Foglio (f Or» d-Tii« na vsak način ne samo naJvemeV K izraz mišljenja vodstva fallsttčne stran« ke. temveč twfi nieaefls Izvršilnega orja« na. Italijanske vlado.
Tako je »D Fojtfio f Oiifhil« um.iI drugimi stvarmi objavil tudi. pod naslovom •Francija in SHS», kratek aimflfl o prav«
i ga izdaja vodstvo stranke po navodilih	^
predsednika faSistiCnega velSega sveta, jf^"«" v	« 292: mi.
»Duceja« MusaollnJJ^ ta pod osebno odi-	* ^"f^T^I^ ,rvT*
tfovornostjo generale*. Sfineg. t.iaW J^A'«1™,Žatl T .tr-ikc ^eele^ W Objave | -	^Zjf^Z
rast uvora v prejšnjem mesecu spraviti v zvezo s dejstvom, da je Nemčija v inozem« stvu pospešila svoje delovanje za dosego posojil. V tem času je Nemčija dobila 550 milijonov mark posojila. Id je bilo v glav« nem realizirano z uvozom blaga. V uvozu tirovta se izraža tudi zvišana potreba po konjunkturi nemškega gospodarstva.
Pomembno je predvsem, da se je izvoz zelo dvignil. Izvoz izdelanega blaga se je dvignil za 25 milijonov mark in je tako v treh mesecih naraste! za 90 milijonov mark. Celokupni tzvor znaša rekordno vso* tn 961 miH Ionov, ki J« r povojni dobi še dosedaj ni bilo mogoče ugotoviti
jVečovaneJase
lahko ima vsaka dama, ako za nje pravilno skrbi. Svilenskasti, fini, kodrasti, mehki lasje zapravo dajo pravi izražaj obličja
Elida Shampoo napravi lase mehke kot svila in jim daje decentno vonjavo. Gosta pena odpravlja vsako nesnago. .To sredstvo kljubuje prhaju in izpadanju las. Brez vseh škodljivih primesi
Uporabljajte za negovanje fas samo
SHAMPOO
Nova vlada je sestavljena takole: pred« sedstvo in kolonije Jaspar (katoliški kon« servativec), zunanje zadeve: Hymans flibe« ralec), notranje zadeve: prof. Csrnov (ka. toliški demokrat), finance: Houtart (katoli. Ski konservativec), umetnost in znanost: Vauthler (liberalec, prej notranji minister), pravosodje: Janson (liberalec), železnice in promet: Uppens (liberalec, prej generalni guverner Konga), vojna in deželna obram« ba: de Broutjueville (katoliški konservati« vec). delo: Heirrum (katoliSki demokrat) in poljedelstvo: Baels (katoliški konservati« vec).
Za ureditev vprašanja vojaškega službo« vania bo imenovana posebna komisija z na« lojvnri. da svoje delo čimnrej konča.
Bruselj. 23. novembra. Socialistična sku. pina v zbornici je sprejela predlog, v kate. rem odobrava staliSče soci j aH stičnih mini« strov in poziva delavske razrede, naj izve« dejo energično borbo za uvedbo šestmeseč« nega vojaškega službenega časa in za sod« Jamo zavarovanje.
Odpoklic avstrijskega poslanika iz Moskve
Moskva, 23. novembra, s. Avstrijski po. slanik Oto Pijhl j« Izročil danes predsed. niku centralnega izvrševalnega odbora sov. jetske unije svoj odpoklic. Poslanik Poh! pripada levemu krilu avstrijske soeijahte demokracije.
Trgovinski odnošaji med Rusijo in Egiotom
Kairo, 23. novembra, (be.) Trgovinske pogajanja med Egiptom in Rusiio so v glav. nem končana. Pogodb« ho predložen« pri« hodnjetnu zasedanju zbornic« v ratifikacija
Poljska vlada proti manjšinskemu bloku
Varšava, 23. novembra, g. Ob priliki pogajanj za ustanovitev manjšinskega bloka za bodoče volitve v sejem izjavlja vladno časopisje, da bi smatrala vlada ustanovitev takega bloka za neprijateljski voKlni akt. Vlada bi bila prisiljena nastopiti predvsem proti židovskim manjšinam.
Madžarom se toži po kralju
BudtmpeSta, 23. novembra, s. »Nemzeti Ujsag« objavlja izjavo grofa Ivana Zichyja, ki ugotavlja, da z nobeno besedo ni hotel trditi da madžarski narod kralja ni vreden. Njegova izvajanj« so se nanašala le na sta. nje iz leta 1918. in na takratni pritisk ino. zemstva za odstranitev s prestola. Madžar, ska mora popraviti to odstranitev ravnota. ko kakor morajo inozemske sile popraviti napako, Id so jo napravile z okrnitvijo Ma« džarske. Madžarski narod je bil prisiljen, odstraniti liudi » prestola, tako da je bil ta čin protizakonit ta nemoralen ta je torej tudi neobvezen.
»Pesti Htrlap« prinaša članek Julija Gom. b8sa o kraljevskem vprašanju ter o juri. dični upravičenosti za svobodno volitev kralja. V članku pravi da vprašanja ma« diarskega fcralia ni mogoče rešiti samo na j uri di dni podlagi temveč da bo rešeno — oziraje se oa interese naroda — z od. ločitvijo s3, ld jih ima trenutno na razpolago. Pristaši svobodne izbere kralja naj bi presojali vprašanje le z vidika narodovih
Šah
«D 1230» zopet v Horti
BerHn. 23. novembra g. Juokerjevo letalo »D 1230«. ki je sooči iz Horte startalo proti Ameriki je bik) po kratkem letu prisiljenj pristati na morju. Ladje so letalo potegnile v pristanišče Horto Letalca Ristic* ta Loo. se ter dunajska igralka Deflinz so nepoŠko dovani Tudi letalo je brez defekta.
Calles bo še vladal
Merico Clty, 23. novembra, (be.) Zborni, ca le odobrila zakonski nt črt, s katerim se podaljša funkcijska doba predsednika od 4 oa 6 let
Tretja Capablancova zmaga
Danes prinašamo veletoteresantno 29. partijo mateha med Capablaneo ta Aljehi« nom, ki jo je kakor znano dobil kubanski mojster. Capablanci sc je sredi igre posre. čilo pridobiti kmeta, vsled česar sicer Alj'e« hin ni bil obsojen na neodvrnljlv poraz, toda beli je igral končnico tako fino in precizno, da za črnega ni bilo rešitve. Zla« sti velja povdariti čudoviti rafinement, ki ga kaže Capablanca v končnici s konjem In tekačem.
Beli- Capablanca.	Črni: Aljehin.
1. d4, d5 2. c4, e« 8. Sc3, S» 4_ LgS, Sd7 5. e8, c« a SB, Da6 7. Sd2, Lb4 a Dc2, dXei 0. LXW, SXf6 10. SXot, Dc7 11. afl. Le7 12 g3!, O-O 13. Lg2, Ld7 14. b4, b6 15. 0-0, a5 16. Sc5, aXb4 17. aXb4, TXal 18. TX«L Tc8 19. SXd7, DXd7 20. Sa4, Dd8 2L Db3, Sd5 22. b5, cXb5 2a DXb5, Ta8 24. Tel, Ta5 26. Dc«, La 3 28. Tbl, L8 27. LXd5, TXd5 28. SXb8, Td6 29. Db7, h5 80. So4, Td7 81. De4 Tc 7 82. Se5, Dc8 88. Kg2, Ld8 84, Tal, Tb7 35. SdS, g6 86. Ta6, LtB 87. Tc6, Tc7 38. TXc7 DXc7 39. Se5, Lg7 40. Da8+. Kh7 41. Sf3, Lf8 42. Da6, Kg7 43. DdS. Db7 44. «41, Dc6 43. h3. Dd7 4& d5, «Xd5 47. eXd5, Dc3 48-DXc3, LXc8 49. KfL Kf6 50. Ke2, Lb4 51. Sd4, Lc5 52. ScB, KJ5 53. Kf3, KM 54 g4, hXg4 55. hXg4, KgS 56. SeS, ld4 57. SXf7+, Kffl 58. Sd8, Lb6 59. Se6, Lc5 60. Rf4, LXt2 61. g5+, K17 62. Se5-f, Ke7 63. SXg6+, Kd« 64. Ke4, Lg3 65. Sf4, Re7 66. ReS, Lel 67. dfl+, Rd7 68. g6, LM 69. Rd5, ReS 70. d7+. Črni se vda.
Odbor taborskega khtbn «Triflav> vabi vm člaae, da se zanesljivo ndeleJe rednega sestanka v soboto 26. t. m. točno ob 20. v »Narodni kavarni*. Dobrodošli dreti prijatelji tahal
Šahovski klob k mora ta veSer vsaj nekoliko oddolCM »vojemn nklsaslaine^eBni Članu, osta-Dovttetjn in Uvtemo svojemu prvanra predsednika K Josipa KordBa n uspešno in aad vse požrtvovalno delo v procvit naleti kluba la la-hovsketa Hvljenja. V znak prisrčne hvaletnosti ta J« Imenoval klnb t« svojec* častnega člana la na bo v soboto izročil diplomo. ,
Porota
Novo mesto, 23. novembra
Ponarejanje kovanega denarja v Novem mestu
Danes se je moral zagovarjati pred poroto 241etoi Jakob Planinšek, posestnik ia
bivši trgovec v Novem mestu, zaradi hudodelstva ponarejanja kovanega denarja. Obtožnica pripoveduje, da se je obdolženec leta 1926. nahajal v zaporih tukajšnjega okrožnega sodišča zaradi hudodelstva goljufije. Tu se je seznanil s ciganom Jankom Brajdičem, k5 je bil pred leti kaznovan zaradi ponarejanja denarja. Začel ga Je sato izpraševati, na kak način je delal ponarejen denar. Ko mu je Brajdič vse natanko popisal, je obdolženec sklenil, da si bo, ko bo prost, pomagal iz stiske s ponarejanjem denarja.
Ko je bil po šest mesecev trajajoči kazni izpuščen na prosto, je takoj začel udejstvo-vati svoj naklep. Preskrbel si je vse potrebno orodfie, s katerim je pričel izdelovati dvodtnarske kovane novce. Sredi poskusov ponarejanja (kovanega denarja pa ga ie presenetila prisilna dražba Obdolženec se ie moral preseliti v svojo drugo hišo v Kandiji. Pri svojem odhodu je pozabil na podstrešju prodane hiše 2 bakreni plošči z negativom dvodinarskega novca Ko je 11. julija t. 1. novi lastnik obdolženčeve hiše g. Fran Kos pospravljal na podstrešju te hiše, je našel model za vlivanje dvodinarskega denarja. Ovadil je zadevo državnemu pravdništvu. ki je takoj odredilo hišno preiskavo v obeh hišah. Orožniki so izsledili v obdolženčevi drugi hiši ves materija! za izdelavo denarja, skritega na raznih krajih.
Po nadaljnih poizvedbah, če je obdolženec že izdelal kaj denarja in ga spravil v promet in kdo mu ie pri tem pomagal, se je ugotovilo, da niso krožili v zadnjem času rtikaki dvodinarski novci sličm onim. ki bi JBi mogel napraviti obdolženec, tako da je verietno, da le obdolženčevo dejanje ostalo pri poskusu, ker obdolženec v svojem poslu še ni bil dovolj poučen.
Obtoženi Planinšek, ki je v preiskavi vse do danes dosledno talil, da bi se bavil s
ponarejanjem dvodinarskih novcev, je na današnji razpravi na prigovarjanje predsednika senata odkrito priznal, da je hotel delati denar. Poleg prič je bil zaslišan tudi izvedenec, ki je izjavil, da bt na tak način, kakor je hotel izdelovati denar Planinšek, izdelani novci stali mnogo več, kakor pa predstavlja njihova denarna vrednost. Porotnikom je bilo stavljenih dvoje glavnih i® dvoje dodatnih vprašanj. Na podlagi krivdoreka porotnikov je bil Planinšek obsojen na 22 mesecev težke ječe. V kazen pa se niu všteije enoletni zapor, ki ga le ■že odsedel.
sisi^itifi
■ - \ '..v i■.'-v, -■•-.-.-io',./.

Šport
Službene objave JZSS.
Olimpijski trening pod vodstvom ing. Tu-nold Thorieif Hanssena se otvori dne 1. die. cembra t. L v Dovjem ter se imajo pri otvoritvi istega javiti sledeči prijavljene: za olimpijski trening:
Ing. Janko Janša, Joško Janša iz Dovjega, Peter Klofutar iz Kranjske gore, Primožič iz Tržiča, Korman iz Maribora, Stane Spora, Tone Banovec in Boris Režek iz-Ljubljane ter Fran Felser, Dušan Zinaja, Milivoj Ben» kovič, Aleksander Valentekovid, Peter Sti« asni in Marijan Miletič iz Zagreba.
Hrano in stanovanje po 35 Din dnevno in za osebo imajo gori imenovani pri g. Jo Sko Janša v Dovjem. Trening se bo pozne« je preložil tudi v druge kraje, kakor bodo pač kazale snežne razmere.
Sklene se prirediti v slučaju ugodne zime mladinsko prireditev v okolici Ljubljane, in sifcer za mladino od 12. do 15. leta na ca. 3 km, in za mladino od 15. Ho 18. leta na ca 6 km dolgi progi. Kraj in čas prire« ditve se objavita pozneje.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 20. uri trening vseh nogometašev v telovadnici Srednje tehnične šole Trening obvezen za vse. Seboj je prinesti copate ali podobno. Točno in vsi! — Načelnik.
SK Ilirija. Seja klubovega predsedstva se vrši danes, v četrtek ob 20. uri v kavar« ni »Evropa«. Prosi se točne udeležbe. Taj« nik.
JZSS. Seja upravnega odbora se vrši danes v četrtek, dne 24. t. m. ob 18. uri v prostorih Avtomobilskega kluba v Kazi» ni I. nadstropje. Na seji pozdravimo prav« kar došlega inženjerja Hanssena ter se raz« govorimo o olimpijskih pripravah Prosimo točne in polnoštevilne udeležbe. Zbor na« stavnikov polnoštevilno! — Tajnik L
Predavanje inž. Hanssena, ki je prelo» ženo na pondeljek 28. t. m., ho prav poseb« no zanimivo vsled filmov, katere bomo istočasno prednašali namesto skioptičnih slik. Publiko opozarjamo, da si vsled izred« nega zanimanja pravočasno osigura vstop« niče v predprodaji v trgovini Goreč.
SK Svoboda Ljubljana Članski sesta« nek v petek 25. t. m. v Gradišču (klet). Opremo prinesti seboj. Razgovor o ziim« skem treningu Navzočnost vseh potrebna. Nikdo naj ne manjka. — Načelnik.
Tekme v Holmenkollenu je norveški smuški savez določil za 29. februarja (na 50 km), na 3. marca (na 18 km) in na 4. marca (skoki)."
Službeno iz LNP. Seja kazenskega od« bora se vrši jutri v petek ob 20. uri v po« sebni sobi kavarne Evrope. Na sejo se po« živa igr. Kuhar Marijan (SK Trbovlje). — Tajnik II.
TK Skala priredi v petek, dne 25. t. m. ob 20. uri v damskem salonu kavarne Emo« na redni sestanek članstva, ki naj se sestan« ka čim številnejše udeleži. — Odbor.
S K Krakovo. Danes ob 20.30 seja uprav, nega odbora pri tajniku I. — Tajnik I
SK Javornik, Rakek ima svoj redni let. ni občni zbor na praznik dne 8. decembra ob 10.30 dop. v klubovetn lokalu restavTa. cije Sevar. Udeležba za vse člane strogo obvezna.
SK Slovan, centralni odbor. Odborova seja, ki bi se imela vršiti danes zvečer se preloži na jutri v petek točno ob 20. uri v restavraciji Llovd. Naprošam vse gg. od« bornike k točni in polnoštevilni udeležbi! Predsednik.
Vremensko poročno
Meteorološki zavori » Ljubljani. 23. novembra 1927.
Višina barometra 308.8 m
Kraj i Cas
opazovanja
« 23
a
E
U
H
a
ra f*
| "53 > : as
Smer vetra in brzina v metrih.
o
C o >o —.
Ii
Ljubljana Maribor . Zagreb . . Beograd . Sarajevo . Skoplje . . Dubrovnik Split
Praha . . .
7613 7ol 4
7617 762-5 770 5
7 69 760 6 75 .M
9' 100
84 48
91
72 "3
NE 2 mirno
SE 18 SSE 12 mirno mirno SE 20 NW 8
10 10
10
9
9 10
10
Padavine
Vrsta
nevihta dež
dež
megla dež naliv dež
v mm do 7. nre
30.9 lO.tt
0.4 1.0
Solnce vzhaja ob 7.7, zahaja ob 16.25, luna vzhaja ob 6.1, zahaja ob 15.58.
Najvišja temperatura danes v Ljubljani 8.1 C, najnižja 3.1 O.
Dunajska vremenska napoved za četrtek: V južnih Alpah oblačno, padavine in toplo.
Na gorah viharni južni .vetrovi. Tržaška vremenska napoved za četrtek: Lahki južni vetrovi. Nebo oblačno; dež. Temperatura od 14 do 18 stopinj. Morje nekoliko razburkano.
nove in rab'jene vseh vrst ter JUTO za embalažo ima vedno na zalogi
Slomškova ulica 11
mm
bateriie za žepne svetilke D-ojna cena »istni čas gorenja Gen zas oostve
ViKiNK. Zagreli
U len Ban Jelžč ča br 2
V nepopisni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem, da nam |e neizprosna smrt iztrgala iz naše sredine ljubljeno soprogo, dobro mamico, sestro, teto, svakinjo, nečakinjo in sestrično, gospo
Matildo Korpar roj. Kovačec
veleposestnico v Osluševcih.
Danes ob pol 9. uri zvečer nas Je po dolgi, mučni in zahrbtni bolezni, previdena s tolažili sv. vere. stara komaj 27 let, za vselej zapustila.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v petek dne 25. t. m. ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji.
OsluševcI, dne 22. novembra 1927.
Ferdo Korpar, soprog	Metka in Vlado, otroci
ter ostali sorodniki.
rstvo
Nov načrt uredbe o komer-cijalizaciji državnih železnic
Prometno ministrstvo je izdelalo na pod lagi pooblastila v čl. 225. fin. zakona nov načrt uredbe o komercijalizaciji državnih železnic. Ta načrt bo služil za podlago tozadevni konferenci predstavnikov gospodarskih krogov, ki se bo vršila 5. decembra v Beogradu.
Glavne odredbe tega načrta so naslednje: Ustanovilo se bo posebno samostojno državno podjetje pod imenom cDržavne železnice kraljevine SHS» s sedežem v Beogradu, ki bo uprovljalo železnice in železniško imovino po trgovinskih načelih. Na čelu podjetja bo stal upravni odbor 9 članov, ki se bodo postavili ukaznim potom na predlog prometnega ministra. V ta upravni odbor bodo delegirani po 3 člani na predlog Gospodarskega sveta, vseučilišč (na podlagi sporazuma med vseučilišči v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani) in na skupni predlog gospodarskih zbornic, industrijskih korporacij, zveze kmetijskih zadrug, udruženja inženjerjev in arhitektov ter pravnikov. Od predlaganih kandidatov bo minister izbral 9, med njimi
5	železniških strokovnjakov. Ciani upravnega odbora ne morejo postati aktivni ministri, narodni poslanci, aktivni državni uradniki ali osebe, ki morejo priti s podjetjem v poslovne stike. Upravni odbor položi prisego ter je moralno in materijelno odgovoren za vodstvo podjetja. Dnevnice in nagrade članom upravnega odbora bo določil prometni minister.
Upravnemu odboru Je podrejena generalna direkcija, katero bo vodil generalni direktor, ki bo na predlog upravnega odbora ukaznim potom imenovan na 3 leta. Generalni direktor bo pooblaščen predstavnik podjetja napram vsem in bo imel pravico suspendiranja osobja. Njegove odredbe bodo takoj izvršljive. S posebnim pravilnikom se bo del njegove pristojnosti prenesel na njegove pomočnike, na oblastne direktorje in na druge uradne predstojnike.
Podjetje ho moralo skrbeti, da svoje izdatke krije z dohodki; v vseh odlokih pa morajo hiti upoštevani tndi interesi narodnega gospodarstva. Vse pravice in obveznosti dosedanje eksploatac.ije državnih in privatnih železnic pridejo na podjetje. Ono bo lahko od-tujevalo premičnine državnih železnic, za nepremičnine pa velja člen 117. ustave. Po potrebi more podietje skleniti kratkoročna posojila do 50 milijonov Din. Za večje vsote more zahtevati odobrenje prometnem ministra. Dolgoročna posojila na premičnine bo odobravala vlada, na nepremičnine pa Narodna skupščina. Gradbo novih prog bo odobril minister. Drugi investicijski posli se morejo prenesti na podjetje le s pristankom uprave in s posebnim zakonom, ki bo določal tudi način financiranja teh poslov.
Podietje je po načrtu uredbe oproščeno vseh državnih, samoupravnih in drusrih da-iatev. davkov, tako, kakor tndi carine na predmete, ki ae ne izdelujejo t naši državi. Računovodstvo mora biti tako, da je vedno mogoče ugotoviti stanje podjetja. V ta namen bo imelo podjetje poseben pravilnik ne glede na zakon o državnem računovodstvu in o ureditvi Glavne kontrole. Proračun pod jetja. sestavljen t>o koledarskem letu. ne bo vnešen v splošni državni proračun. Najdalie
6	mesecev po zaključku poslovnega leta se mora zaključni račun predložiti prometnemu ministru in Glavni kontroli. Celokupno poslovanje bo kontrolirala vlada potom prometnega ministra.
Podjetje se ima držati obstoječih tarifnih odredb. Vse spremembe tarif odobrava minister. ki more v interesu gospodarstva tudi zahtevati znižanje ali spremembo tarifnih postavk. Privatnopravne spore med podjetjem in posameznimi državnimi ustanovami bo reševalo posebno razsodišče.
Podjetje bo moralo osnovati rerervni, pokojninski. amortizacijski In bolniški fond. Dosedanji uslužbenci državnih železnic postanejo uslužbenci podjetja. Njihov položaj se bo reguliral s posebnim pravilnikom, do tedaj pa bodo veljali obstoječi predpisi. Podietje bo moralo prevzeti tudi vse pokojnine skupnega osobja, ki bo upokojeno po prete ku določenega roka.
Čeprav nam še ni na razpolago tekst načrta uredbe, vendar je že iz gornjih podatkov razvidno, da se ta novi projekt v mnogih ozi-rih bistveno razlikuje od starega in da je v gotovih pogledih tudi boljši. Nova uredba predvideva, da mora podjetje prevzeti vse obveznosti dosedanje eksploatacije, dočim ie stara uredba določala, da ima podjetje prevzeti železnice brez vsakega dosedanje ga bremena in dolga. V koliko naj podjetje nrevzame tudi ostale železniške dolgove (del Blairovega posojila, ki je bil uporabljen za gradbo železnic, stare hipotekarno zavarovane dolgove itd> zaenkrat še ni razvidno. So tudi druge določbe, ki so manj jasne, odno-sno s stališča prave komercijalizaciie nesprejemljive (n. pr. prevzem dosedanjih pokojnin s strani države, kompetence ministra itd.), o katerih pa se bomo še podrobneje pečali.
0 hmel jski krizi
(Konec.)
Sedaj se je pri nas pač pod vplivom napačnih domnev delalo baš narobe. Neki gospodarski, oziroma gospodarsko - politični modrijani so prišli na idejo: posaditi s hme Ijem vso Slovenijo. Isto tendenco opažamo pri bratih na jugu. Njihove načrte bo deloma preprečil hmelj sam po svoji izbirčno-sti tal. V kolikor se pa ta načrt še izvaja in se še namerava izvajati, moramo mi stari hmeljarji naravnost vprašati tisto gospodo: Kaj bomo imeli vsi skupaj od tega? Kaj bi imela država? Letos je brezglavo širjenje hmelja omajalo solidno hmeljsko kupčijo. Tisto brezglavo ponujanje drugovrstnega hmelja je najbrž za leta škodovalo solidnemu razvoju hmeljske kupčije in napravilo iz treznega, na svojem domu pro-dajajočega hmeljskega producenta sužnja trgovinske špekulacije; novi nedisciplinirani hmeljarji so na široko odprli vrata nezdravi špekulaciji in omogočili tisti roparski način kupčije, ki ga je po vojni doživela n. pr. lesna kupčija in ki je odprl za trg pot brezvestnim tipom, ki spadajo pred kriminal, ne pa v kupčijo. V izgubo so šli milijoni ljudskega premoženja.
Mešanje hmelja iz drugih okolišev s savinjskim, oziroma pošiljanje v inozemstvo pod isto omako pa bo unifilo slovet, U (i
ga je savinjski hmelj ie pridobiL Posledica bo, da bodo savinjski hmeljarji ogroženi v svoji eksistenci in da ne bodo zmogli produkcijskih stroškov, ki jih nalaga dobro in pravilno obdelovanje hmelja. Država bo ob svoje dohodke in tisti, ki s tako vnemo širijo povečanje hmeljske kulture v drugih okoliših, si bodo lahko čestitali k uspehu, da niso pomagali na noge novim hmeljarjem, pač pa še pahnili starega, izkušenega hmeljarja, kakor je n. pr. savinjski, v težko gospodarsko krizo. Naše mnenje in mnenje Hmeljarskega društva (ki pa je potrebno reorganizacije) je, naj hmelj ostane tam, kjer ga je praksa že izpričala kot kvalitetno blago, torej predvsem v Savinjski dolini. Da pa se bo mogel vsaj ta pošteno vnovčiti, je delati z vsemi silami na to, da se tudi v starih okoliših s hmeljem obdelana površina omeji. Hmelj ni produkt, ki spada med človeška živila, temveč je industrijska rastlina in je zato podvržen vsem valovanjem industrijskih proizvodov, ki niso neposredno potrebni za življenje. Zato je pridelovanje hmelja riskantna stvar. Pomisliti je treba, da v primeru, če ga kmet ne more prodati, to ne pomeni samo težke izgube na produkcijskih stroških, ki so bili zastonj, temveč tudi izigubo na denarnih sredstvih, s katerimi si mora kmet nabaviti živila. Ploskev, zasajena s hmeljem, mu je torej naprtila dvojne stroške, da. celo trojne: izgubljen je trud za obdelovanje in izgubljen je tudi živež, ki bi ga bil sicer pridelal na tisti ploskvi; k tej dvojni izgubi pa se pridruži še tretja: izgubljena so vsa sredstva za obdelovanje v prihodnjem letu. Ako torej kmet prideluje par let zaporedoma hmelj v svojo izgubo, ta izguba uniči lahko tudi dobrega gospodarja.
Edini izhod iz takih nevarnosti je omejitev s hmeljem zasajenih površin tam, kjer se je že od nekdaj prideloval, in prepreče-nje širjenja hmelja v nove okoliše. Do tega spoznanja pa nisem prišel morda samo jaz in pametni ljudje v naši dolini, temveč tudi hmeljski faktorji v inozemstvu. Kaj namreč pomaga, če zasadimo Jugoslavijo makar z najboljšim hmeljem, ko pa bi s tem izzvali samo carinski kitajski zid v Nemčiji, kamor gredo glavne množine našega hmelja, in še višje carinske postavke v Češkoslovaški, ki so itak že sedaj neznosne! Če omejimo pridelovanje hmelja na okoliše, ki pridelujejo kar najboljši hmelj, in še tukaj na primerno množino, bodo kmetje na manjši ploskvi lažje zmagali produkcijske stroške, ozdravila bo hmeljska kupčija in fiskus bo lahko računal z neko stalnostjo davčnih dohodkov v državno blagajno. Izvršila se bo lahko tudi reorganizacija hmeljarstva, ki je v sedanjem kaotičnem stanju nemogoča.
Merodajni faktorji naj gledajo, da za namišljene dohodke iz hmeljarstva pri novih hmeljarjih najdejo kako pametnejšo rešitev, ki ne bo grozila z uničenjem še tistim panogam gospodarskega življenia, ki se kolikor toliko še držijo na površju.
= Načrt zakona o prisilni poravnavi in pravniki. Včeraj je društvo <Pravnik> priredilo predavanje o načrtu zakona o prisilni poravnavi. Predaval je dež. sod. svetnik dr. E b e r 1, ki je uvodoma povdaril. da prepušča vprašanje o potrebi ponovne uvedbe prisilne poravnave gospodarskim krogom. Zakonski predlog sam ni slab, vendar obstoja bojazen, da se bo navzlic strogim odredbam izrabljal in da bo omogočal zavlače vanje sanacije, kar gre na škodo upnikov. Dober zakon mora onemogočiti zlorabe in prisiliti dolžnika, da pravočasno predlaga uvedbo poravnalnega postopanja. Potrebno je tudi. da se zanesljivo ugotovi dolžnikovo imovinsko stanje, vzrok insolvence in čas. kdaj je nastopila insolventnost. Načrt upošteva le deloma te zahteve in ga je treba poostriti in izpopolniti. Zakon bi moral določati, da se ima poravnava ustaviti, če se do-žene, da prezadolženec ni predlagal uvedbe poravnalnega postopanja po treh mesecih, ko je moral vedeti, da je insolventen, če je prej prepisal nepremičnine na svojo ženo ali otroke in je to povzročilo insolvenco. odnosno če ne predlaga uvedbe poravnalnega f>ostopanja v teku 8 dni, ko je bila ena tretjina njegove imovine zarobljena. Onemogočiti se mora. da se upniki, ki so prej zvedeli za finančno stanje prezadolženca. eksekutivnim potom zasigurajo svoje terjatve na škodo ostalih upnikov. Špekulantom pot do poravnave ne sme biti odprta. Težišče postopanja leži v upravniku, ki mora ugotoviti premoženjsko stanje in vzrok insolvence. poravnalni sodnik pa mora paziti na zakoniti potek postopanja. Zahtevati je široko avtonomijo upnikov, zato mora biti institucija upniškega odbora obligatna. Uprav nik mora vsekakor biti jurist. Manjšina mora imeti pravico, da odpošlje v upniški odbor svojega zaupnika. Glede kvote je predavatelj mnenja, da naj znaša najmanj 50%. fe pa je vzrok elementarna nezgoda, proti kateri se ni mogoče zavarovati, pa najmanj 10 %. Zakon mora favorizirati upnike, ki se čim prej prijavijo, zato se naj po višini kvo te določi potrebna večina. Za izvedbo sklenjene poravnave naj jamči žena prezadolženca s celim svojim premoženjem. Po predavanju se je razvila živahna debata, ki je pokazala, da so si pravniki v večini aktualnih vprašanj edini.
=Deficit avstrijske zunanje trgovine in plačilna bilanca. V avstrijskih gospodarskih in političnih krogih se mnogo komentira ogromen deficit avstrijske zunanje trgovine, ki je znašal 1. 1924. 1486 milijonov šilingov. 1. 1925. 919 milijonov šilingov, 1. 1926. 1100 milijonov šilingov in v prvih 9. mesecih t. 1 747 milijonov šilingov. Skupna vsota deficita od 1. 1920. znaša 8.5 milijarde šilingov ali 68 milijard Din. S temi številkami hočejo nekateri avstrijski politiki dokazovati, da Avstrija ni zmožna samostojnega gospodarskega življenja in da se mora priključiti Nemčiji Dejansko pa te številke ne dokazujejo, da je Avstrija gospodarsko pasivna. Ze pred vojno so mnoge gospodarsko procvitajoče države imele pasivno trgovinsko bilanco. Za presojo pasivnosti gospodarstva je namreč važna edino plačilna bilanca, ki upošteva tudi nevidni izvoz in druge dohodke. Plačilna bilanca Avstrije pa ni tako neugodna, kar nam potrjujejo tudi strokovnjaki Društva narodov. Poleg znatnega nevidnega izvoza moramo upoštevati v plačilni bilanci vse dohodke od tujskega prometa, od zaslužka tran žitne trgovine (ogromni promet dunajske blag. borze in veletrgov., Id ima nad 1000 •aiine prostih ikladiH) In obresti t t&ocem-
stvu Investiranega kapitala (dividende ta
Madžarske, Češkoslovaške in Jugoslavije). Da znatno povečanje avstrijske agrarne produkcije, obsežna izraba vodnih sil in razširjenje domače industrijske produkcije ni povzročilo zmanjšanja deficita trgovinske bilance je le dokaz, da pesimizem ni na mestu. Navzlic ponovnim napovedbam popolne propasti avstrijskega gospodarstva se je blagostanje avstrijskega naroda v zadnjih letih znatno zboljšalo, gospodarstvo pa vidno napreduje.
= Položaj na hmeljskih tržiščih. V žateškem okolišu (Češkoslovaška) je bilo v preteklem tednu prilično povpraševanje, predvsem na račun inozemskih kupcev. Nakup na deželi se nadaljuje po nespremenjenih cenah. V Žatcu samem je znašal dnevni promet 50—100 stotov. Cene so med 2000—2250 Kč za 50 kg (67.36 — 75.78 Din za kg). Ju-goslovenski in poljski tranzitni hmelj se je plačeval po 1450 — 1600 Kč (48.80 — 53.90 Din za kg). Neka večja partija (200 stotov) prvovrstnega jugoslovenskega hmelja (savinjskega) je dosegla ceno 1650 Kč (55.60 Din). Povpraševanje je le za prvovrstni tranzitni hmelj z lepo barvo, dočim je srednje-vrstno blago zanemarjeno.
rr Statistični pregled zunanje trgovine za I. polovico 1927., izdanje generalne direkcije carin, je izšel in se lahko kupi po 30 Din komad pri vseh glavnih carinarnicah kakor tudi v knjigarnah Geze Kona in Cvijanoviča v Beogradu.
Bop?e
23. novembra.
Na ljubljanski borzi je bil tudi danes devizni promet precej živahen. Izvzemši v devizah na Newyork, Trst in Prago Je bila privatna ponudba slaba, zato je morala v ostalih devizah intervenirati Narodna banka.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri slabem prometu ostala nespremenjena. Promptna je notirala 400 — 401, za december pa je bila zaključena po 401. Na beograjskem tržišču notira promptna nižje (498.5 — 499). za december pa višje (403 do 403.75). V zasebnih vrednotah |e bil promet nekoliko živahnejši. Med bančnimi papirji se je trgovala Jugobanka po 94.25 — 94.5, Ljubljanska kreditna se je okrepila na 130 do 135. Narodna banka pa na 5400 — 5480. Med industrijskimi papirji pa so bili zaključki v šečerani po 590—585, v Dravi po 560 in v Isisu po 46 5 — 47. -
Devize in valute. Ljubljana. Curih 1094 - 1097 (1095.5), Berlin 13.5525 - 13.5825 (18.5675), Dunaj 7.9975 — 8.0275 (8.0125), London 276.95 do 277 (—), Newyork 56.64 - 56.84 (56.74), Praga 168.06 — 168.85 (168.45), Trst 908 do 810 (309).
Zagreb. Amsterdam 22.97 — 28.03, Dunaj 7.9975 — 8.0275, Berlin 13.55 — 18.58, Budimpešta 9.955 — 9.985. London 276.6—277.4 Newyork 56.64—56.84. Pariz 222.81—224.81, Praga 168.05 — 168.85, Trst 907.83—309.83, Curih 1094 — 1097.
Beograd. Pariz 222.5 — 224.5, Newyork 56.385 — 56.635. Milan 808.25 — 310.25, Praga 168.05 — 168.85, Budimpešta 9.965 do 9.985, Berlin 13.555 — 18.585, Bruselj 7.925 do 7.955, Amsterdam 22.98 — 28.99, Bukarešta 85 _ 35.5.
Curih. Beograd 9.18, Berlin 128.80, New-york 518.50, London 25.285, Pariz 20.385. Milan 28.22, Praga 15.875, Budimpešta 90.775 Bukarešta 8.21, Sofija 8.745, Varšava 58.15, Dunaj 78 075.
Trst. Beograd 82.55 — 82.55. Dunaj 256.25 do 262.25. Praga 54.80 — 54.60, Pariz 72.05 do 72.85, London 89.50 _ 89.70, Newyork 18.32 — 18.38, Curih 854 — 856; dinarji 32.10 - 82.90.
Efekti
LJubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 130 — 0, Praštediona 890 — 0. Kreditni zavod 160 — 0, Kranjska Industrijska 370 — 0, Ruše 280 — 296, Stavbna 56 — 0, Sešir 104—0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda promptna 400 — 401, kasa 400 — 401, za december 402 — 403, investicijsko 84 — 84.25, agrarne 51.75 — 52; bančne: Eskomptna 91 do 93, Poljo 17.75 — 18, Kreditna 90 — 92, Hipo 57.5 — 58, Jugo 94.25 — 94.5, Ljubljanska kreditna 130 — 135. Narodna 5400—5480 Praštediona 887.5 — 895. Srpsks 188 — 0; industrijske: Gutmann 205 — 215, Slaveks 105 — 0, Slavonija 14 _ 15. Danica 165 do 175. Drava 558 - 560, Šečerana 585-592^ Osiječka Ijevaonlea 180 _ 200. Vevče 130 do 135. Tsis 47 - 47.5, Trbovlje 490 - 494.
Beograd. Vojna škoda 398.5 — 899. za december 403 — 403.75. investicijsko 835 do 88 75, agrarne 52 — 52.5.
Blagovna tržeča
Ljubljana. Les: Tendenca ta bukovino živahnejša. Zaključenih je bilo 18 vagonov, in sicer 10 vagonov bukovih neparjenih plohov, ostrorobih, paralelnih, očeljenih, 27 do 100 mm, od 2 m naprej, s 15 % kratkega bla ga. 1 — 1.90 m, od 14 cm širine naprej, fco vagon SuŠak pristanišče. I. po 850, II. po 650, III. po 450 ; 8 vagoni testonov, 20 mm, 2.25 m doli, fco vag. Sušak po 540. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona pšenice in 1 vagon turščica.
Novosadska blagovna borza (23. L m.) Pšenica: baška. 78.79 kg, 2 % 292.5—297.5; banatska, 78/79 kg, 2 % 285 — 290; sremska 290 — 292.5. Turščica: baška ln sremska 200 — 202.5; baška in banatska za december - januar 195 — 197.5; sremska nova za december - januar 185 — 190 Moka- baška cOg, 415 — 425; baška «2» 395-^05; baška <5. 370—380; baška <6> 315 — 325; baška <7> 260 — 280; baška c8> 20p — 205.
Dunajski svinjski sejem (22. t. m.) Dogon 16.148 komadov, od tega 5027 iz Jugoslavije. Ob počasnem prometu so bile cene prvovrstnim pitanim svinjam Čvrstejše; vse druge vrste so notirale nespremenjeno
Nova trgovinska pogodba med Poljsko in Nemčijo
Berlin, 23. novembra, d. Pogajanja med zunanjim ministrom dr. Stresemannom in poljskim posebnim odposlancem Jackow. skim so zaključena. Zaključni protokol je br! že podpisan.
Nemčija je Poljski dovolila gotov kon» tingent rezanega lesa. Poliska pa je odpra« vila gotove carine na les. Poljska ie dovo. lila Nemčiji uvoz gotove količine avtoma Mtov m drugih fadurtrijakifc izdelkov.
Violine od 95'— Din
gramofoni 01) W5 Din, ročne harmonike od S5 Din, mandoline od 138 D:n. eitre od 192 Din. gitare od (07 Din, lesena iu pločevinasta pihala, tamburice itd. T prvovrstni kvaliteti po »redno niikib cenah, direktno • tovarni Skega skladišča S dni m» o<]leO iutramect- ci Vam ne U ugajal, vsamemo nai a J. Zahtevajte ga takoi od tvrdke — SkladSSe
M£INEL & HEROLO,
MARIBOR St 101
tovarna glaebil, gramofonov in harmonik. Veliki Uaatrovanl t e s I k saatonjt
DRVA.
Rabim 50 vagonov suhih, najmanj 8 mesecev vležanih, bukovih in hrastovih drv franko Postojna proti du-plikatplačilu. Ponudbe na upravo lista pod »Esport 501«.
Večje trgovsko podjetje išče
mlaš? moško moč,
absolventa višje trgovske šole v trajno zaposlitev. Predpogoji nameščenja
so: dobro znanje srbohrvatskega ln nemškega jezika, strojepisje in stenografija. — Plača po dogovoru. Pismene ponudbe s prepis! spričeval in drugih dokazil c sposobnosti na naslov »TRAJNO 27«.
Zastopstvo
avtomobilov
svetovna znamka brez ugovora sposobna za konkurenco z vsako znamko,
se odda po mest.h in deželi.
Samo resni, agiim zastopniki, ki razDt lažejo s kapiiaiom nai se po-nud jo pod „Svjetska marka 22-40* na Iaterreklam d. d, Zagreo, Marovska ui>ca 28
KDOR OGLAŠUJE,
TA NAPREDUJE'
Dunajske
Domače
Novosti
Krajevne zastopnike
sprejmemo,
za Ljubljano in ožjo okolico za dobro uvedeno t^ormco toaletnih potrebščin. Ponudbe s referencami na pošt predal štev. 27, Kanovac-
NAJBOLJŠA
SVINJSKA MAST
znamke — L P. — znamke
iastnl izdelek tvrdke
E. POPOV1C, LJUBLJANA
se razpošilja v ročkah oo 20 in 50 kg tet sod'h oo 50. 100 in 200 kg
Prekaieno svinjsko meso vedno na zalogi po izredno nizki ceni.

Za


ženski Mi
x
3 m finega volnenega biagafntX m eleganrtretta. 150 cm širokega brocataza podlogo na obroke za Din 400.—.
dobite sand prt:
Oblačilnici »ILIRIJA"
% Mestni trg 17 ^
**	L nadstropje. ^
Lovske puške
ftobert puške, revolverje, pištole in vse potrebščine ža lov in ribolov, kupiš pri: F. K.KAISER, Ljubljana, Seienburgova ulica 6.
Točna postrežba !
Cene najnižie!

Razpis.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo razpisuje oddajo
slitafeih, pissMili, stBHlapshlh in iiirHetnih del
sa stanovanjsko hišo na Bleiweisovi cesti.
Vsi potrebni podatki se dobe med uradnimi urami v zborničnem uradu.
Zapečatene, pravilno opremljene oterte je oddati do 24. t. m do 12 ure opoldne pn podpisanem uradu z istočasno založno 5% vadija.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Soectjaina troovina vozičkov in koles
V zaloil telesna oprem ia Igrata u otroke Beooilranja koles, »oil&oe Is štvalsib strojev Shranjevani« koles In motorje« iei ilmo -
ZEHELROK OTON
Trioika eeata-Oltae.
Marijin Ir« 8
Prometni zsvoi za premon i
LJUBLJANA
prodaja po najugodnejših cenab tn
Se m3 na debelo	samo na debeli*
g| M kiavža in Božič
—— najlepša in najcenejša darila
so slikanice za otroke:
O. Zupančič. Pokor cu izood korenin.
Slikan ca s besednem Cena Din 3S s poštnino Oin 3? 50
Domače in tuie živali.
Večbarvna sltkern ca
Cena Din 30 —, s poštnino Din 34'—
M. Grošlie a. Sale za male.
M'kanica
Cens O n 32 —, ■ poštnino Din 38 —
M. Gro ljčva, Čebelica Brenčeiica.
Si* Man ca
Cens Din 30 —, s poštnino Din 34—. Naročila na le <n druge slikan ce sprejema
Urno Tiskovne zadruge v LioMIon'
Prešernova ulica 54 (nasproti giavne pošte .
Eelitogralici&f aparati,
zvitki, masa, hektografiein trakovi vedno in najceneje
v zaiogi pri
IUD. BARAGA. Ltubifana*
Isetenbumn	SI	4l-	• ^Jetoii si
domači ln inozemski, za domače kurjavo In industrllske svrhe
vseb vrsi
Premog,
Kovaški premog
Koks, Itvarniški, plavžarski in plinskL
Drlkete.
Prometni zavod za premog 9.9., £jnb!jana.
M klošitevs ces a št 15/1.
Naš srčno ljubljeni, dobri s*sprez ia oče, stari oče, brat, stric. svak. zospod
Jakob fYIence|
razni nojsitr d pokalu
se fe dne 22. t. m. po dolgem trpljenju preselil v večnost.
Pogreb Mageva pokojnika se vrSl v četrtek, dne 24. t. m. ob oo! 3. nri Iz Vldovdanske ceste št 9 na pokopališč« k Sv Križu.
Bodi tmi Araajen biae spomin!
Ljubljana 23. oovembra 1927.
Žalujoči rodbini: MENCEJ-SVETLIČ
t
Vsem sorodnikom in znanceu. naznanjam tužno vest, da je moj ljubljeni oče, brat in stric, gospod
Mod Koienec
dne 23. nov. ob 1. uri pop. po muč» ni bolezni mirno v Gospoda zaspal Dragega pokojnika pripet jejo iz Dež. bolnice v Presko, kjer se vrši pogreb v petek ob 3. tiri popoldne □a domače pokopališče.
Medvode, 23. nov. 1927.
Žalujoča hčerka Zora Bohinc in sorodnik!.
{AfA APARAT IN rU I W MATER UAL
*upft* najceneje pn 'vrdki ORIS8ACH » KNAUS
Zagreb lurttlcrv m a — Zalnevttt* cenik
salami
prvovrstno nOvo robo uležane
dobite povsod
Prva hrvatska tvorni ca salam. suhega mesa in masti
KI GavriM ioni
d. d. Petri nja
Glavno zastopstvo za Slovenijo:
Franc Palme, Ljnbllaoa, Celje — Maribor
Novo knjigarno
v Mariboru, Aleksandrova c. 13
je otvorila
Tiskovna zadruga v Ljubljani.
Velika zaloga slovenskih, nemških in dru^ojezičnih leposlovnih, poučnih in znanstvenih knjig
i
Naročila na razne časopise in revije.
Za Miklavža in Božič priporoča veliko izbiro
mladinskih knjig in slikanic.
8r«a poMuHf* obreettle.
Naš zlati atek, gospod
Josip Zupanek
šolski ravnatelj v pokoju
nas je sinoči, dne 22. novembra ob 7. za vedno zapustil.
Pogreb se bo vršil v četrtek, 24. novembra ob pol 4. popoldne iz hiše žalosti Aškerčeva ulica štev. 3 na okoliško pokopališče.
Celje, dne 23. novembra 1927.
Žalujoči ostali.

Originalne risbe in slike za reklamo
plakate, okraske, signature, ovitke, spomenice, diplome, ilustracije itd. itd.
izdeluje posebni v to svrho ustanovljeni oddelek
Delniške tiskarne d. d v Ljubljani
Miklošičeva cesta št 16
C. Phillips Oppenbeim:	31
Milijonar brez denarja
Izvošček, ki ga je med tem poklicala, se je ustavil ob pločniku. Proseče je iztezala roko in strah se je očitno razodeval na njenem obrazu. Bliss je segel v žep svojega telovnika in je potipai novec, ki ga je bil pravkar zaslužil.
»Ne bo vam žal,« je nadaljevala. »Povejte mi svoje ime, povejte mi, kam naj vam pošljem! Samo pol krone! Oh, prosim, brzo, drugače pride nekdo in me prime!«1
Bliss je počasi potegnil roko iz žepa. Dekle je pograbilo novec in je skočilo v voz, ki je izginil v megli. Z nagrbančenim čelom je jel ogledovati hišo. Tedajci pa so se odprla vrata in iz hiše je stopil moški v svetli obleki s šopkom vijolic v gumbnici. Brundaje se je približal Blissu. »Prosim vas,« je rekel veselo, »ali niste pravkar videli mlade dame?«
»Da.«
»Kam pa je šla?«
»Tega vam ne morem povedati.«
Neznanec je izbuljil oči. Obraz se mu je raztegnil. »Pa ne da bi Ji bili dali pol krone?«
Biiss je osupnil. Točna navedba vsote ga je presenetila. »Da, če že hočete vedeti. Dal sem gosspodični pol krone, da je mogla zbežali iz bližine te hiše; po vsem, kar mi je povedala, bi si najrajši ogledal hišo od znotraj.«
Mož je vzel cigareto iz ust in je udaril v tak smeh, da 90 se mu oči zasolzile. »Izgubi! sem! Izgubil sem! In vi, mladi človek — ali
i ima-te toliko denarja, da ga takole razmetavate?«
»Nikakor ne. Toda--«
»Najbrže vam je rekja, da so v hiši grdo ravnali z njo in da je pobegnila, kaj ne?«
»Tako nekako se je izrazila.«
Mož se ni več smejal. Njegov obraz je bil videti jezen. »Vaša nespamet me stane deset funtov; spravili ste me v kaj neprijeten položaj. Mala je gledališka igralka in stanuje tukaj v penziji. Že dva meseca me pesti, naj ji pomorem do angažmana. Včeraj sem ji dejal, da vobče ne ume igrati. Tedaj je stavila z menoj za deset funtov, da bo stekla iz hiše, dobila od prvega tujca, ki ji pride naproti, pol krone na posodo in se odpeljala. Bil sem tako neumen, da sem stavo sprejel. Zdaj moram plačati in še angažman ji moram dobiti. Vrag naj vas vzame!«
»Ako je to resnica, bi vam bil jako hvaležen, če bi mi vrnili moje pol krone. Vso noč Sem moral delati zanjo!«
»Pojdite se solit!« je togotno vzkliknil neznanec. »Stanete me itak že dovolj! Ce ne umete bolje paziti na svoj denar, tedaj niste vredni, da ga imate. Vsak količkaj razumen človek bi bil moral uganiti, da je šlo za šalo!«
»Za šalo?« je z negotovim glasom ponovil Bliss.
Toda gledališki gospod je bil že odkorakal, vihteč svojo palico.
*
Drgetaje od mraza se je zbudil Bliss iz nemirnega spanja. Ze štirinajst dni je bil le kdaj pa kdaj zaslužil po nekaj šilingov in rok enega in petdesetih dni, ki mu jih je bilo še prebiti do obletnice njegovega poseta pri dr. Aldroydu, ga je plašil kakor nepremostljivo brezdno.
Zdaj ni trpel samo zaTadi sebe, ampak tudi zaradi Frances. Ze
nekaj časa se ni več upal v njeno bližino in vesela pisemca, katera ji je pošiljal, so mu postajala čedalje težja. V onemogli togoti je krčil pesti. Tedajci pa je začul svoje ime. Nehote je prisluhnil.
Njegova soseda, žena delovodje v neki tiskarni, je govorila x gospodinjo. »Ako ne dobim še ene sobe, gospa Heathova, vara moram odpovedati Z dojenčkom in z večjimi otroki vred imam tu premalo prostora. Mladi Bliss, ki stanuje zraven nas, se vendar lahko preseli kam drugam.«
Slišal je tudi gospodinjin odgovor. Zdelo se mu je, da ima njen mirni, trudni glas nov zvok. »Zal mi je, gospa Mappinova, morda bi vendar še počakali teden dni! Mladi človek je brez dela in mi je zaradi tega nekaj dolžan. Nerada bi mu pokazala vrata. Gotovo je bil vzgojen za kaj boljšega — to vidi vsak na prvi pogled — in moj rajnki mož je vedno trdil, da ne postane mlad človek, ki je bil enkrat brez strehe, nikoli več tisti kakor preje.«
»Nič mi ni mar, kaj je govoril vaš rajnki mož. Ako ne dobim sobe, se v soboto izselimo.«
Gospodinjinega odgovora ni bilo moči razumeti. Bliss je vstaL Kmalu nato je prišla gospodinja in mu je s prijaznim obrazom prinesla zajtrk. Sledovi težkega življenja so bili bolj vidno zapisani na njenem obrazu nego po navadi.
»Ali mi nimate ničesar povedati, gospa Heathova?«
»Najbrž ste slišali? Ne, ničesar vam nimam poVedati.«
»Danes vam plačam, kar sem dolžan; bolje bo, da jim daste sobo. Jaz si že najdem kje primerno stanovanje.«
»Tako žal mi je, da vas izgubim, gospod Bliss. Toda —« Glas jI je drhtel.
Pokimal je. »Razumem. Gotovo bo kdaj še prilika, da se vrnem k vam.«
Maroalo, in, vsa, dopisa,, ličac/use, malih, oglasov, j t, poslati, aa. Oglasno od, dalak -Jcitrtz-', huhl^asui. Prtstriunta,+.TaL h. zqg2
JLaJLL oglasi,, k*, slu is^o u posrxxLcnjalnjy m. rocgaL rut, ncuruui*. obcinsloa, usaka. basasla pcu~ -Naj manjši, zsi&sai. Via, 5--. Pruelojbtsia, za, šifro Via, J-
Vjvl ■)ruslojb*SLa jt, oposla, h, ooann/n. t aarocdsm,, m, s*r n, oglasi, prvobcua čdu/vtu ražun, poslu*, ksn nJsufCs CfublfOsut.šl 1841
tamJ^M,, do-pt*<nrasifa ul. oglasi, brgcmsh&gck. ah r^klajruuuga. tnačaja, vsaka bisidsv Din. »>.. - Neg manjši zsi*sak Din, to~~ Pristojbina ta šifro D m.
Snežne čevlje
ia galoše popravlja Avgust (kol. Borštnikov trg št. 1.
35041
Vulkaniziram
tm »rite »vtogame ter
galoše in snežne gumijeve čevlje
Popravljam kolesa la mo torje P Škafar. Ljubljana. Rimska cesta U.	12
Kralj — Šk. Loka
Lastna mehanična poprav, ljalniea snežnih čveljev in galoJ. •	37315
Posteljne vložke
lične, nudiva najceneje, in jih sprejemava tudi v po-
Savilo. Prva ljubljanska ielovalnica žičnih posteljnih vložkov Andlovic & Strrulc. Komesskega ulica K. 34.	37380
Tovorni avto
lahki za 800 kg težir.e. oli 12 oseb, v prav dobrem stanju za 15.000 Din, nadalje B. S. A. motocikel 2 ln pol HP za 7500 Din ln več novih motoeiklov t in pol do 3 in pol HP * 15 odst. popustom naprodaj. Ogled in poizkušnja Jngoavto. Ljubljana. Dunajska c. 36. telefon 2236.
35667
Ford avto
poltovorni. type 26. malo rabljen, prodam. Na ogled pri M. Kaučlču v Zg Šiški 37222
Rezervno kolo
» Puch' avto Vin kupim. 3*a»lov v oglasnem oddelku »Jntra*.	37350
Motorno kolo
▼ popolnr-ma dobrem stanju prodam za 2500 Din. Naslov pove oglasni oddelek •Jutra >.	37361
Pisarn, uslužbenca
popolnoma zmožnega nemške stenografije, sprejme-»o takoj. — Ponudbe na poštni predal 182, Ljubljana
85509
Strojnika
izprašanega, sprejmemo za Jozomobilo Woif. Nastopiti je takoj. Stanovanje, kur. Java in razsvetljava prosto Ponudbe s zahtevkom pla-ie in referencami na ogl. ddelek »Jntra* pod šifro •Trezen«.	S7275
Potnike
airilne ia samostojne, rer-*ir3ne v manufakturni stroki. -»prejmem ra Ljubljano ln okolico. Naslov v oglasč oddelku «Jutra». 37239
2 kroj. pomočnika
prvovrstna, ra velika dela •prejme takoj A. Midorfer, modna krojačnica ▼ Novem mestu. Glavni trg. — Le re?ni, starejSi ia zmožni nekoliko v krojenju, imajo prednost.	37328
2 čevljar, pomočnika
tprejme takoj S. Pečovnik, Vransko pri Celju. 37370
Veliko elektrotehiu podjetje
• prejme • Jamarjem
absolventa elektrotehnično-
£& oddelka vilie obrtne lo-) i prakoo, mlajlega elek-tromonterja, sposobnega tadi za pisarniška dela ter strojepisko ta hrvattkj ta nem Ski jezik ali slo venski ln nemSki jezik, s znanjem stenografije (tndi zaietnieo) Pismene oonudbe na poltni predal 103 v Ljubljani —8 navedbo zahtev. 87346
Šteparico
prvovrstno, sprejmem takoj v stalno službo v šiški. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	37351
2 vajenca
sprejme takoj Matija Andlovic. strojno mizarstvo v Komenskega ulici štev. 34.
85379
Železniški uradnik
katerega žena je v bolnici, išče polteno gospodinjo k 2 otrokoma. Cenjene ponudbe z navedbo starosti na naslov: Leopold Piber-njk. Jasenova, kolodvor.
37369
Učenca
sprejme takoj z vso oskrbo za Sčetarsko obrt Anton
Šimenc. Ljubljana, Gosposka ulica 10.	37338
Biro «Central»
Vasina 6. Beograd. preskrbi najboljšo služinčad za Beograd in deželo ter oddaja službe kuharicam, blaga j-nicarkam. natakaricam. bi5-nam. godbenikom, slugom in raznim drugim uslužbencem. Ima posebni oddelek tudi za pisarniško osobje in službe	37371
Pletilja
sprejme delo na dom. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».	37335
Agilnega zastopnika
za razprodajanje dobro ido-6ega modnega predmeta sprejmem za Bosno. Hercegovino in Dalmacijo. Gospodje, ki stalno potujejo po teh krajih in so pri ta-mošnjih modmh trgovinah dobro uvedeni, naj javijo svoj na-slov na oglasni oddelek «Jutra» pod <Dober zaslužek 22».	37322
Šivilja
gre na dom šivat. Farno k boljši "družini. Naslov pove oglasni otftfelek cJutra*.
37314
Boljša šivilja
se priporoma za izdelovanje plaščev, oblek, kostumov in perila. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». S7372
Šivilja
zmožna Šivanja perila, pla-£čev in oblek, gr* šivat na dom. Naslov v oglasnf»m oddelku <Jutra*. 37362
Šivilja
s S pomočnicami ln lastno delavnico, sprejme stalno konfekcijsko delo na dom. Naslov v oglasnem oddelku ♦Jutra,.	87388
Absolvent
drfavne trg. šol«, s triletno prakso, vešč knjigovodstva, sfojepi»ja in perfekten v srhohrvašSini. z lepo pisa-vo, iiče primerne službe Cenjene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra> pod šifro «Erperantist».	37220
Mizarski delovodja
absolvent mizarske mojster-ske lole. z večletno prakso. leli vstopiti kot delovodja ali risar T kako mizarsko podjetje v Sloveniji. na Hrvatskem ali Srbiji. Cenjene ponudhe prosi na oglasni oddelek cJutra* pod šifro »Absolvent.. S5587
Deklica
revnih itartev, pridna ta poštena, zmožna vsakrlnfr ea M«, leli stalne služb«. Ponudb« na »glas. oddelek <Jutra> ped »Ubogljiva«.
57527
Sobarica
pridna ln zanesljiva, leli službe. Ponudb« aa oglas, oddelek »Jutra, pod Iifro •Sobarica 101». 57326
Trgovski močnik
mlad, vojaščine prost, mešane stroke, želi službe v večji trgovini v mestu ali na deželi Nastopi lahko takoj aii pozneje Ponu-lbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro •Zanesljiv 100» 35566
Mlinar ski pomočnik
mlad, z dobrimi spričevali, želi službo v valjčnem mlinu za takoj ali pozneje. — Naalov v oglasnem oddelku •Jutra*.	07328
Trgovski pomočnik
železninske, usnjarske ter špecerij. stroke, vešč slov in nemškega jezika, želi službo za takoj. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod •Samostojen*.	S7325
Pletilja
leli službe. — Ponudbe na oglasni oddelek <Jutra» pod •Pletilja 53».	37353
Šofer - mehanik
samski, vojaščine prost — želi službe za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra* pod •Vesten 60».
37360
Perje
gosje, račje, kokošje m purje proda vsako množino in po najnižji ceni tvrdka E Vajda, Cakovec, Idedji-mor;e Telefon št 59. 60. S
Drva
nrastova. ^arkt-tn^ odpadk, ori žage ter mehka irva po aizbt -hc dostavlja ua Jotn .>arm, žag* V Scagnettt -Ljubljana. i* 7or-ni*kim kolodvorom	36
Stare omare
uinivalna omara in drug« stvari naprodaj na Sv. Petra ceeti št. 2/II. levo.
37349
Telefonski aparat
namizni. 1 pretikač zi stransko postajo ter signalni zvonec ugodno naprodaj Dopise na poštni predal 47, Ljubljana.	37261
Delavskih oblek
toplah. prodamo 295 garnitur. Nakupne ponudhe i« vložiti do 13. decembra t. i. — Pojasnila pri direkciji državnega rudnika Zabu-kovca. pošta Griže. 3733«
Uredite si srebao, d © Vam minejo bolečine i
Bolečine v želodcu črevih. trdo telesno odvajanje glavobol pritisk krvi v glavo, nervoznost. pomanjkanje spanja, zlata žila slab tek — nastanejo zaradi slabe prebave Urejujte si svojo prebavo s preizkušenim eliksirjem FIGOL, da Vam minejo bolečine FIGOL-elik^ir urejuje prebavo in Vam vrača zdravje FIGOI proizvaja iti po pošti razpošilja z navodilom o uporabi
lekarna dr. Semellt Dubrovnik 2.
Poskusna steklenica z ovojem in poštnino Din 40,— Originalni zabod-ček s 3 steklenicami Din 105.—. z
S stek!enicam; Din 245.—
t
Knjigovodstvo
dopisni in knjigovodski tečaj. — Ne zamudite edine ugodne prilike 1 Vaše prizadevanje bo minimalno — stroški neznatni, a uspeh velik. Kako postanete dober knjigovodja? Pišite na Konzorcij dopisnega knjigovodskega tečaja, Ljubljana, Vogelna ulica 3/1. Priložite znamko za odgovor. Vpisovanje prične 25. novembra.	* 87341
Najboljši premog
Cebin, Wolfova ulica 1/IL
Prodam:
etaženo za knjige, stoječ obešalnik (stružen), mizo, karniae, posteljnino iz morske trave, banjo, spalno vrečo Iz ovčevine. primerno za loferje. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».
37216
Radio-aparat
na 4 Samice, s posebnim ojačevalcem za zvočnik iu 50 m antene, kompleten, prvovrsten, po zelo nizki ceni naprodaj. — Pismena vprašanja na oglasni oddelek «Jutra» pol «2000».
37200
Trboveljski
Ia premog
t vre«ah po 00 kg prodaja po eettl po a Din Alojzij gtrnpL Ljubljana. Trlalka eeeta 1«.	S360S
Fino čajno maslo
Din 40 kg oddaja po po v zetju franko od 4 k» dalje Franc Kolleritsch. Apače pri Gornji Radgoni 34918
Lepo, črno suknjo
ugodno proda J. O., Celovška oesta 96. S728S
Božična drevesca
lepe smreke od 1—3 mtr. visoke dobavljam na vagone in manjše množine po 5 Din komad. Cenjene dopise na oglasni oddelek •Jutra* pod šifro »Božično drevo«.	37337
Jedilnica
dobro ohranjena, poceni naprodaj Informacije pri uradu na velesejmu. 37345
Delikates. trgovino
dobro vpeljano, na najpro-metnejši cesti v Ljubljani radi bolezni prodam. — Naslov pove oglasni oddelek •Jutra*.	37367
Železno peč
(Fflhloffen) zelo dobro ohranjeno, ugodno proda Davorin Bizjak, Stari trg 8.
S7357
Mleko
vsak dan sveže dostavljam na dom po Din 2.50 Naslove na oglasni oddelek •Jutra* pod šifro «Dobro».
37359
5 velikih stelaž
za trgovino, prodam zelo ugodno Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*. 8788S
Stara peč
dobro ohranjena, 3 + 2 is hi modnice, poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku <Jutra>. 35528
Lep, črn kostum
poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
37378
Vagon prosa
rumenega, zdravega po Din 215 in 2 vagona izbranega
belega krompirja
po Din	85 100 kg franko
postaja,	orodam — Josip Fridrich. Beltinci — Prek.
murje	87206
Stare obleke
pch:Stvo najbolje	plačam Prekuh Stari trg	26 Dopisnica zadostuje,	pridem na dom I	S4S7S
CIB,
inlNg M?
ie m druge od dlv)a(tne
Kupuj, m zanesljivo 'lobru olača D /.dravič Ljublja ia FIorii&n<k* ulica št il «7
Vsakovrstno zlato
*upuj» uti oaivišjiti -enab
Cerne — juvelii
Liubljana WoIfov» «1 d
Razpis
Glavna filfialka državne hi-potekarne banke v Ljubljani razpisuje nabavo napisa na svojem poslopju Ponudbe, kolkovane « 5 Din in 5 % kavcije je vložiti do 30 novembra 1927 do 11. ure pri glavni fllijalki v Ljubljani Natančni pogoji so interesentom na razpolago pri ekonomatu glavne filijale med uradnimi urami. — Uprava.
37255
Damsko kolo
dobro ohranjeno in Se malo rabljeno, kupim. — Ponudbe z navedbo tovarniške znamke na naslov: Justina Vfetz. Ljubi ;an.v Llpičeva ulica 2. 87324
Špecerijsko	stelažo
kupim. Ponudbe	na glasni
oddelek »Jutra*	pod Iifro
»St. 63».	87331
Furmanski voz
težak in p«r komatov, vse
dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe: Kodeljevo, vila Jelen I.	37352
Hlode
hruiov^ Javorove in lipove kupuje »Pitagora*. V. Le-derer, Zagreb, Bolkovičeva ulica 21.	S7347
Pletene telovnike
delane na osemključnem aH jaqard stroju, Driproste in bofje. po mogočnosti ■ svilenimi okraski, kupim samo od izdelovalcev. Ponndbe z najnižjo ceno na naslov: Josip Bali. Karlovac. 87329
FOTO-aparate
in potrebščine po nizkih cenah v zalogi drogerija
LIUBLJANA Židovska ul ca 1-
Lokal
vsUk, rveteL suh, primeren za trgovino, kavarno, večjo obrt itd., na prometnem kraju oddam takoj Vprašanja iu ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Vrhnika*.	S7212
Lokal
primeren za mizarsko delavnico, želim. — Event. preuredim na lastne stroške. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Delavnica 39».	37339
Opremljeno sobo
separirano. oddam starejšemu gospodu v Šiški, v neposredni bližini kolodvora Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	37348
Na stanovanje
sprejmem solidno gospo ali gospodično. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 37376
Dijakinja
leli prijateljico kot sostanovalko z vso oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra*	37387
Delavnico
• trisobnim stanovanjem, v centru LJubVj&ne, za mirno in snažno obrt oddamo »talni stranki. cPosredova-lec», Sv. Petra cesta 18.
87381
Loka!
z meaar*ko opremo, t prostora, prometna točka, najemnina nizka, oddam. Naslov pove oglasni oddelpk «Jutra».	S7384
Klet
četudi mujlo, želim n takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Klet*.	87858
Stanovanje
2 »ob in kuhinje takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 87291
Stanovanje
2 sob, kuhinje ln jedilne shrambe takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	37334
Stanovanje
sobe in kuhinje oddam ta. koj v Šiški, Aljaževa št. 3.
87319
Stanovanje
2 tob želim v lentjakob-skem okraju Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod »Lepo stanovanje*. 87820
Oženjen par
miren in soliden — brez otrok, ves dan odsoten — želi prijazno ln čisto sobico, če mogoče t blillnl Kongresnega trga. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Cista soba*. 57333
2 gospoda aH dijaka
sprejmem na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	87S17
Gospoda
sprejmem na stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*.	87318
2 prazni sobi
za pisarno, v centru me«ta oddam takoj najvišjemu ponudniku. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro •Centram 86».	87386
Dva dijaka
ali solidna gospoda sprejmem na stanovanje z zajtrkom. Novi Vodmat St. 82 87363
Več abonentov
■prejmem na fino domačo hrano Naslov v oglasnem oddelku »Jutia*. 87365
Okus dame
pride do veljave le v nalepših izbirah modernin in toattnih potrebščin dalje svile in svilen h predme ov, <leklan h in filet čipk. ki jo v najpe-stre;ših izbuah nudi Krika
il T. EGER, Sv. Petra c. 2.
Zastopstva
J;lavna (okrožna) za proda-o vrednostnih papirjev oddamo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Silro »Točen obračun*. 87874
Družabnika
a 5000 Din sprejmem. aH prevzamem vodstvo v dobro vpeljani čevljarski obrti — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*.	37355
Več milijonov
vredna iznajdba Kateri kapitalist bi financiral patentne tn zaščitbene stroke po vBeb delih sveta Dopise na glasni oddelek »Jutra* pod »Več milijonov*
37349
r57
Separirano sobo
s hrano oddam poceni gospodični Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 37321
4 dfjake
»prejmem takoj ni brano In stanovanje t. e'eVrično razsvetljavo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 37343
Sobo s štedilnikom
suho. zračno, po potrebi z elektr. lučjo, z uporab« pralnice in nekaj vrt« oddam « 1. decembrom, najraje poročenem« p«ni brez otrok Prednost ma}o plačniki za eno leto naprej. — Ponodbe na oglas. odiMefc •Jatra* pod Ifro «Poseb»n vhod*.	27344
Sobo
opremljeno ali prazno dam takoj (en^n) v Novem Vod matu C?. 87375
Veleindustrijec
dobro situiran. v najlepši moški dobi, neodvisen, aka-lemično naobraž»-n športnik. elegantn postave — brez znanstva v Ljubljani, Želi inteligentno in elegaot-no družic© za auto izlete, obisk gledališča in koneer-tov DopM naj bodo po možnosti v oemSčini. katerim je priložiti slike, ki jo pod častno besedo vrnem Anonimno ne upoštevam — Event poroka ni Izključena. Dopise pod <Zimski večeri ob kaminu« na ogl. oddelek cJutra». 37305
Dve gospodični
mladi iu resni, želita znanja z istotakima gospodoma. Dopise s sliko na podružnico «Ju»ra» ▼ Olju pod značko «Tulpa, Narris* 37385
Kratek črn klavir
poceni proda Dolenc. Maribor, Frančiškanska ul. 21 37330
_ ;'-nn pj
~V iiituiliir-v« .»:>i>
W1
Pavi
naprodaj. — Upraviteljstvo graščine Boštanj pri Gro-suplju.	87266
Kanarčki
najboljši pevci vrvivci ln zelo plodne samice
po izredno nizki ceni
naprodaj ua Rimski cesti St. 7, vrata S. 37360-a
Srne in zajce
kupuje v vsaki množini F. Slamič Ljubfljana. Go*po-•vetska cesta	35530
Pes nemški ovčar
temnosiv. visok, z belo liso, se je zatekel v Trbovlje. Naslov pri (Reklama Lu6i», Trbovlje. 8f327-a
Pes
pasme Airedal Terrieur, 6 mesecev star, resaste dlake, barve po vrhu črne in j rjave, m j« zatekel.
spdaj
Najdi;
ajditelj naj ga proti ni-
r:radi prijavi pri Kobiju na žanski cesti.	37354
Vljolino
dobro ohranjeno, proda Kerhar, TržaSka cesta 24.
37377
Pianino
dobro ohranjen, kupim. ev. istega za uporabo sp-ejmem Ponndbe s ceno itd. na o<rl. oddelek «Jntra» pod «ifro »Pianino 1909».	37373
Psa
nemlkega ovčarja, 5 mpee-cev starega poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*.	37342
Doberman pslco
rjavo, 8 tednov staro, z rodovnikom, prodam. Naslov pot, ogLasni oddeVk •Jrntra.	ST2Sn-a
Par papig
valovnih — (We!Ien«1ttiche) prodam ra 800 Din. — Na ogled od 5. ur. naprej. \. Hirsch, Selo-Moste št 25.
87340
Knjigo
t tiskanimi vzorei toalet, sem Izgubila v Brežicah, ali pa je bila pozabljena pri kaki stranki. Prosim, da se jo pošlje na naslov: Peličan, poštno ležeče — Zagreb I.	37366
Na osnovi mišljenja glavnega sani-tetskega sosveta in odobrenja ministrstva še od 29 januarja 1908 z velikim uspehom uporabljajo proti kašlju, ka-taru pljuč in bronhiju, tuberkulozi, gripi itd. priporočenega vedno od vseh zdravnikov specijalistov za notranje bolezni Dobite ga v vseh lekarnah in drogerijah. Kjer ga tli. pišite na lekarno »Čara Dušana« — Knežpv Spomenik. Beograd 11826-a
craxnonnomamaanom^
Važna sporočila
za jugoslovenski izvoz lesa!
Pozivamo vse jugoslovenske tvrdke lesne stroke, da nam blagovolijo č;m preje javiti sledeče podatke: Točno oznako tvrdke. adreso. mesto, pokrajino, leto osnutka, številko telefona, brzojavni naslov, kapital in vrsto robe, pro-izvod-e in izvoz, točno adreso inozemskih zastopnikov itd. — Vsi ti podatki bodo brezplačno uvrščeni v naš adresni popis jugoslovenskih lesnih tvrdk. ki izide v italijanskem in francoskem ieziiku ter je na razpoloženju vsem invporterjem lesa v vsem inozemstvu. — Uvrščenje z debelim tiskom stane 1 Din oo besedi. Oglasi na glavj in dnu strajii 30X110 mm: D:n 100,— po oglasu — Cenjene dopise in vprašanja na: Publicita a Ceh o vin — Trteste. Viale XX. Settembre 65.
□□□□□LonDDroDDDnajD^^
Za starejše dečke
so najlepša in najcenejša darJd
z s MiMavia in Boli mtoplsne knjige s slikami:
P Ku^aver: V azijskih puščavah.
Broš. Din 6*-, * platno vez. Din 44-—.
Juri Kcak: V boju za Mount Everest
Broš. Din 38'-, > platno ver. Din 44-
P. Kunavtr: Zadnja pot kani ana Scotta.
Broi. Din 38 —, vez. Din 44*—.
Ixda a Ih je
Knjiga na Tiskovne zadruge v Ljubljani
Prešernova ulica štev. 54
■ i
i
«■»»■■•■■ nHmiiiizzuauMma
'Jrejuje Davorin Ravljen. izdaja m Konzorcij zjstru Adott RihntJtir, Za Narodno tMcamo dd kot ebtaraarja Ptaa Jasarfak. Za
dal ia
Majati Novak. V* • I^Nl