^ ,0k ds» »ssa sobot. it prssalkof. ^ IZDAJSTVO PETO-KOLONCEV ZLOMILO JUGOSLAVIJO Hrvaiki nacionalisti pobijali trbtke vojaka PAVELIC NASTOPIL PROTI 2IDOM Iatanbul. Turčija. 3. maja. — Sedaj ae odkrivajo podrobnosti, kako je Hitlerjeva oborožena sila potisnila Jugoslavijo v mili-taristični jarem. Jugoslovanska vlada se je znašla v vrtincu intrig in izdajstva, ko je nemška armada udrla v deželo. Skoro vsi Hrvatje so bili peto-kolonci. Kakor hitro je nemška armada udrla v Jugoslavijo, so se petokolonci v mnogih krajih pokazali z znaki svastike na svojih rokavih. Bombni napadi in odkritje izdajstva so povzročili splošno paniko med prebivalo! In ideja, da je peta kolone aktivna povaod, se je nag]|o širils. Panika in bojszen sicer nists povzročili poraza, povečali pa sts kon-fuzijo. Komunikacijske zveze so bile uničene takoj po invaziji. Niti visoki uradniki niso vedeli, kje se člani vlade nahajajo. Razum se je umaknil strshu ln ignoran-Ci. Poveljniki armadnih zborov niso mogli navezati stikov s glavnim stanom in krsjevni poveljniki niso niti vedeli, kje se sovražnik nahaja in kdaj in kje bo u-daril. V ozadju je učinkovito funkcionirala nacijska propaganda. Poveljniki so verjeli tej propagandi zlasti potem, ko so bili informirani, kako hitro nem ški bombniki rušijo Belgrad, Nemški vojski so po vkoraks nju v Belgrad pričeli pleniti trgovine. Pobrali so vse, kar so dosegli njihove roke. Srbi nimajo nobenih iluzij in vedo, kaj jih čaka. Naciji rabijo sliČne metode, ds zlomijo bojno rszpolože-nje in odpor srbskegs narods kot so jih na Poljskem. Študentje so bili potrti in razkačeni o-benem, ko so bili informirani, ds belgradsks univerze ostsne zaprta. Naciji so dali razumeti Srbom, da so msn j vredno ljudstvo in ds ne potrebujejo univerze. Hrvaške čete so se uprl* poveljnikom, ko je nemška armeds udrls v deželo. Ostrostrelci in nacionslisti so se utsborili v hišah in streljsli ns srbske vojake, ki so skušsli brsnitl domovino pred mogočno nemško oboroženo mašlno. Jugoslavijs je bila vsled tega in drugih vzrokov strte v desetih dneh. Že pred Shod (ikaških Jugoslovanov Barbarski nacizem ožigosan Zadnji petek zvečer, dne 2. maja, je bil v Pilaen parku nn zapadni strani Chicaga jugoslovanski shod z veliko udeležbo. Prostorni psvilijon v parku je bil napolnjen; bilo je čez tisoč ljudi. Shod le bil sklican menda po konzulu Cabriču ih njegovih ljudeh, Srbih in Hrvatih, predsedoval pa je Slovenec Leo Jur-jevecV Govorili so večinoma Srbi ln Hrvatje ter dva Čeha in Poljaka. Slovenski govornik je bil samo eden, namreč Jos. Zalsr iz Jolieta, tajnik slovenske sekcije JPO, ki je v glsvnem namesto govora prečital znano Izjavo, sprejeto v Chicagu 19. aprila, s katero je naredil dober efekt. Glavni govornik je bil jugo-slovanski poslanik ' Konštantin Fotič, ki je prišel is Washingto-ns in kateri je na kratko očr-tal dogodke v Jugoslaviji zadnjih treh tednov. Na koncu sho-ds je bila sprejeta resolucija, ki žgoče obaoja barbarsko razdejanje Jugoalavije po Hitlerjevi mo-rilni mašini ln izdajstvo hrvaških ter macedonskih fašistov, o-benem pe apelu je na ameriške Jugoslovsne za slogo in morslno ter finančno pomoč nesrečni stari domovini. Trije pevskf zbori (slovenska Adrija, hrvaška Zora in srbski Branko RacUčevič) so peli pstri-otične himne. Na shodu je bilo okrog sto Slo-venciv, ki pa večinoma niso bili zaldrvftljat z vojaškimi oere» monljami, s katerimi je bil shod odprt, niti s trdim oficioznim tonom, v katerem se je vršile domala vsa priredba. Ali se bodo ameriški Srbi in Hrvatje kdaj o-t resi i okorelega in smašnegs sta-rokrajskega formalizma? < lo na Norveikem pred formira ttlll .. njem sedanje vlade in d. je to vdorom HitlerJevih .rmad, je a*I... k„u.lmr.in.a. bilo očitno, da je bila Jugosla- Število brezposelnih padlo na Ust milijonov New York, 3. maja. — Industrial^ konferenčni odbor poroča, da je brezposelnost pedis na najnižjo točko v zadnjih enajstih letih Ob koncu marca je bilo 6,142.000 brezposelnih, 3,-000,000 msnj kot v istem mm mu preteklega leta Odbor je pe uključil v število brezpoeelnih 2.472,000 oseb, upoalenih pri gre-dnji relifnih projektih, in v te- nadaljnji dokaz katastrofslnega razvoja vojne." V parlamentu ima neodvisna delavska stranks tri poslance. Ti so Jsmes Msx-ton, John McGovern ln Campbell Stephen. Amerika naj 14zamrzne" imetje osiiča London, 3. majs. — Angleška vlada se trudi, ds potegne Združene države v vrsto v soglasju s svojo ekonomsko politiko v tej vojni. To naj bi storile z "zamr-zn jen jem" nemškegs in iUlijan-skege imetja in splošnim boj kotiranjem trgovine oelšča. Roo-sevelt je že "zamrznil" fonde držav, katere je okupirala Hitlerjeve armada. Nemčija in I-talija imata le sklade v Ameriki, ki jima omogočajo kupovanje blaga. Hugh Dalton, angleški minister ekonomske vojne, je objevil listo firm v Ameriki in latinskih republiksh, ki so pod nemško in italijansko kontrolo. borih CCC. V industrijah je bi-lo v marcu upoelenth 49,373,000 delavcev, največje število od sep-tembra L 192» Aktualno je šte- vilo brrzpoarlnih znašalo v mer cu 3,670,000 vija nepripravljena se feoj proti tem armadam. Zagreb Hrvaške, 3. meja. — Hrvaška, najnovejše država v Hitlerjevi novi Evropi, Je svetu še nepoznsns, smpsk oni, ki sa opazovali znotraj njeno ustvsr-jsnje, vedo, da spada v okvir o-sišča, Nova vlada, naklonjena Nemčiji in Italiji, je bile uata-novljena v momentu, ko so nemške oklopne enote pridrvel« v Zagreb. To se je zgodilo 10 e-pri Is — štiri dni po Hitlerje- Jugoslavija zaeno t Veliko Brl vem nepedu ne Jugoslsvijo. tsnijo in Grčijo In z vsemi zeve*. Ustaši so edine politična orgs niki vojno proti osišču. nizanja na Hrvaškem, Te ima p^jen« vesti kar najod- gotove previce pri izvrševanju j«^« «nikujejo vse prejšnje funkcij, katere so povezene s ci- |a>njV0 |nformselje nemške ln vilno administracijo. Taj nače- propagande o Urm, luje dr Ante Pavelič, ki Je tudi kakor dfl ,u Jugoslavija In nje- Jugoslovanska vlada v Egiptu * Armada se bori naprej proti osiiču Waahington. D.C. — Dopisni štvo Centralnega tiskovnegs u rada pri jugoslovsnskem posla ništvu v, VVashlngtonu j« bilo obveščeno iz nsjzanesljivejšegs vlrs, da je vlada Jugoslsvije svojim predsednikom generalom Dušanom Simovičem ln mini strom zunanjih zadev dr. Mom čilom Ninčičem na čelu v Kairu, Egipt Skupaj t jugoslovansko vlado v Egiptu Je del jugoslovsnsklh teritorialnih In zrsčnlh sil. Celokupno jugoslovsnsko vojno brodovje je z brodovjem Velike Britanije v Sredozemakem mor ju. Ts obvestila, ki so potrjena iz angleških uradnih virov, potrjujejo najjasneje to, ds se teko jugoslovsnsks zskonlts vlada kakor tudi jugoslovansks bojna sila še dslje v Izgnanstvu bo-rits proti oslšču ln ds nsdsljuje ROOSEVELT PRIPOROČA POSPEŠITE V PRODUKCIJE Vojne industrije morajo obratovati s polno paro AVTNA UNIJA OB-NOVI RAZGOVORE Washington. D. C.. 3. maja. — Predsednik Roosevelt je izjavil, da motajo vojne industrije operirati noč in dan in sedem dni v tednu, ds se pospeši produkcija orožja, tsnkov, letal; municije in drugega bojnega materiala in izvajanje programa narodne obrambe. Dotok orošja v Anglijo se mora t^di povečati, da bo slednja lDftto nadaljevala borbo proti osišču. Roosevelt je dejal, da je po-polnoms uverjen, da ima Amerika dovolj izurjenih delavcev in da položsj ne zahtev« podaljšanja delovnih ur. Njegova izjeva je v konfliktu z onimi, ki so jih podali uradniki vojnega in mornarlčnega departmenta, da se opaže pomanjkanje izurjenih delavcev. Ko je predsednik izdsl proklamacijo glede povečanja produkcije orošja, Je federalni uradni biro za produkcijo bojne opreme začel študirati poročila Zveze ameriških tovarnarjev o produkcijski kapaciteti. Predsednik je dejal, da so ta poročila dobrodošla, vendar Je potreben tudi federalni pregled. "Naraščajoče zahteve za tanke, bojna letala, oroftje ln stre-Uvp je treba upoštevati," pravi Roosevelt v svoji izjavi. "Predvsem moramo skrbeti sa mobilizacijo vseh sredstev produkcije. Amerika mora izvesti program oboroževanja v najkrajšem mogočem času, kar to zahteve kritična situacija. Iz tega rszlogs Je potrebno, da vojne industrije operirsjo noč In dan." Wsshlngton. D. Cm 3. msja.— Federslnl posredoveln! odbor je dobil zagotovilo od svtne unije CIO, da Je pripravljena na obnovitev pogajanj s predstavniki korporacije General Motors, ki nsj bi končala konflikt in preprečila stavko v tovarnah te korporacije. Pogajanja so bila pre-trgsns zsdnji torek, ko je kor-porscijs odbila zahtevo unije, da mora nova pogodba uključevati provizijo glede zaprte delavnice. Federalni odbor je naznanil, da se bodo pogajanja obnovila v pondeljek. Poleg zaprte delavnice zahteva unija tudi zvišanje plače sa deset odstotkov, priznanje sistema zsupnikov In dsijše letne počitnice s plačo. Francosko sodišče obsodilo komuniste Vichy, Frsncija, 3, maja. — Vojsško sodišče v Marseilleeu Je obsodilo 26 komunistov v zapor od enega do šestih let ns obtoš-bo, da so namersvsll reorganizirati komunistično stranko. Med obsojenci je Jeen Lafaurte, oden izmed komunističnih voditeljev, ki so bili nedavno aretirani v policijskih navalih. Sodišč« v Montepellieru je tudi obsodilo pet komunistov v zapor na obtotbo razpečevanja komunističnih tiskovin. predsednik nove države. Očitno je že, da bo Pavellče-va vlade prev tako brutalna prt zatiranju Židov kot so naciji U-vel javila je že dekrete, ki prepoveduje Židom vstop v restev* racije, kavarne in hotele Mno na vojaka kapitulirali, Jugoslavijs nadaljuje s svojimi vojnimi silami š« naprej svoj boj za neodvisnost do končne zmag« Unija ADF zmagala pri volitvah Chicsgo, 3 maja — Unija A-^^^^^^^^ merišk. delavske federacija Je ------------1 1 "" m M0SJ* I"' voUtvsfc *i,lHit* Meje nove hrvaške države t* zentacije pri kolektivnih poge- ér ^o^n v ^ér^ j. r.zTt,' ni« Sle potegnjene Domnev. Janjlh, kl.es« vršil« med delav-«liMfiliMi Val »Idoviiki odvetniki 000 prebivalcev, armado in dl-1 dry Co iwmiia je n.» ».«»^, za- dovoljen. Vsi židovski odvetniki <»0 prebivelrev so bili aretirani in odvedeni v j plomettčnl zbor, v čigar podro klersku unija CIO pe 526 glaeov. ie~SI^"ioda čaka druge . pol« Imm aa aMlar. »nmI. 4a »m» ia a Um *Ummm »atakla aa. ratalaa. PmmvIU ia »r«r«*maa. 1» a »ia II* M uMarl. Ameriški načeti so zadovoljni Ameriški petokolonci — nemški bundovci, italijanski fašisti, Coughlinovi frontarji, komunisti in ostali diktatoristi v srebrnih, žoltih, vodenih, zarjavelih in kuharskih srajcah — si veselo msnejo roke v tem hipu. Ni jim treba iti v ospredje in v odprtem boju pripravljati ameriških tal za Hitlerjev "novi red," kajti to delo opravljajo zanje drugi z največjim navdušenjem in — gratis. Petokolonci si v tem momentu lshko upravičeno čestitajo. Koliko časa bodo tako srečni, je seveda drugo vprašanje, ampak danes je zanje vse *U right. Namesto da bi petokolonci vodili propagando proti vladi in Angliji in demokraciji na stroške nacijske Nemčije — jo vodijo oni, ki kriče, da so nsj večji ameriški patriot je in katerih grmeče geslo Je "America First"., Ti fanatiki so pripravljeni zapraviti vsa svoja premoženja, na milijone in milijone dolarjev, samo Če bi mogli uničiti Rooseveltovo administracijo in zagotoviti poraz Angliji. Kajti oni sovražijo Roose-velta in Anglijo bolj kot Hitlerja in nacizem. Petokolonci so lahko res zadovoljni. Njim ni treba storiti drugega kot iti na Wheelerjev ali Lindberghov shod ali na shod "fathra" O Briena in tamkaj ploskati govornikom; Ustnih shodov jim ni treba sklicavati, kajti nosilci napisa "America First" so boljši blufači kot oni sami. Petokolonskim lističem ni treba drugega kakor ponatisniti govore senatorja Wheelerja, Llndbergha, "fathra" 0'Brlena in ostale brigade "America First" in njihovo podlo delo je oprav-ljeno, nsksr lahko sede v svojih kotih in se na tihem smehljsjo — zabitim "patriotom", ki tako izbomo izvršujejo njihovo zločinsko nalogo. Le slepcem še ni znano, da glavna masa v o-spredju brigsde "America First", za katero v o-zadju se skriva in zadovoljno reži peta kolona, so smeriški Irci. V tej falangi ameriških Ircev so zastopani vsi sloji in razredi od bankirjev in-drugih kspitalistov, političnih veljskov in ka* toliških tfkofov ter kardinalov na vrhu do najnižjega štacunarja In garača; vse te bogate in ubožne Irce veže ena sama skupnost: nepopisno sovrpštvo do Anglije. Irci so tists masa, ksters danes najbolj razgraja v velemestih Amerike proti izvajanju zakona pomoči za Anglijo, katera navdušeno o-pravlja najboljše delo za peto kolono in katera "mehča" Ameriko za Hitlerjev "novi red H Ampak poleg ameriško-irskih Ircev, prsvih Ircev, so še drugi Irci. ki danes vedoms ali ne-vedoma, hote ali nehote in direktno ali indirekt-no pomagajo peti koloni s priprsvljsnjem Amerike zs Hitlerjev "novi red." To so — poleg drugih — jugoslovanski Irci. Po Hitlerjevem nsvalu na Balkan so slovaški Irci dobili nove zaveznike v~feolgsrsklh, hrvsš-kih in slovenskih Ircih. Koliko je teh Bolgarov v Ameriki, ne vemo, ker ameriški Bolgari m» niso nikdsr mešali z nsml in tudi zdsj se ne — vemo pa, kako je s hrvaškimi Irci. * Hrvaški Irci ("musobranci" ali fašisti) v A-ineriki so kopije pristsšev fašista Psveliča v starem kraju. Voditelji hrvaških Ircev v Ameriki so v glsvnem hrvaški duhovniki, med ks-terimi se zlssti odlikuje Uijs Severovič — mends iz Youngstowns. O. — ksteri sovraži pravoslavne Srbe tako strsstno kskor sovraži katoliš-ki Irec angličanste Angleže V enem kskor v drugem primeru poteka mržnja iz verskih razlogov — in vsak razumen človek vam lahko pove, da verski fanatizem Je najstrašnejši med vsemi fanstizmi. Slovenskih Ircev v nsši javnosti — ni videti. Kolikor jih Je, m- plazijo p«» kotih in vodijo u-s t meno agitacijo Pretiravali pa bi, če bi rekli, da Jih ni. Čeprav Jih Je malo, jih Je sorazmerno z nsšun številom — preveč Jugoslovanski Irci v Ameriki so torej ns stopnji ameriških Ircev in vsaj indirektno sodelujejo s njimi; dsjejo Jim. če ne drugega, morsl-no podporo S tem hote sli nehote pomagajo peti koloni, ker pripravljajo tla za Hitlerjev "novt red" — ki ni ne nov niti ni red, kakor ga je označil Roosevelt. Yea, smeriški načeti so lahko zadovoljni vsaj za hip . ,. Prijatelju Rebolu v spomin Piney F ar k. O. — Poročano je že bilo v Prosveti, da je 21. a-prila umrl nagle smrti, zadet od srčne napake, John Rebol, član društva 13 SNPJ v Bridgeportu. Z njim sva se spoznala nekako pred 47 leti v Leobnu na Gornjem Štajerskem. Bila sva skupaj na stanovanju v "purš-nem cimriT in zahajala v čitalnico organiziranih premogarjev po knjige, da sva jih doma či-tala. Potem je on odpotoval v Nemčijo. Leta 1004 nekako zadnjo nedeljo v juniju sva se prvič sestala v Ameriki. Prišla sva skupaj v Bellairju, O. Jaz sem bil komaj 14 dni v Ameriki in sem delal na Glencoeu. Takoj me je začel nagovarjati, naj pristopim v društvo Bratstvo 4 SNPJ s sedežem na Neffsu, kjer je on takrat živel. Pravi mi, da tukaj v Ameriki ni nobene Bratovske skladnice in ne bolniške blagajne. Ako je človek bolan ali pobit, mora sam zase skrbeti. Reče mi, ako takoj plačam, bom i-mel plačan asesment za nazaj, to je od prvega junija. Brez ugovora mu plačam prvi asesment in se naročim na Glas Svobode. Tako sem imel plačan asesment od 1. junija leta 1904, ko sem bil še v starem kraju. Potem se je preselil z Neffsa na Glencoe. Pričel je delati v premogorovu Dolori, kjer mi je kopal premog s strojem. (Tega rova ni več.) Leta 1905 smo na Glencoeu ustanovili jugoslovanski socialistični klub in se pozneje pridružili JSZ. Ta klub je dolga leta posloval in je tudi John Rebol zanj agitiral. Rebolu ni ugajalo delo v premogovniku. Ker je na Glencoeu imel svojo hišo, jo je dal v najem in šel v Lowellville, kjer je vzel v najem salun in tam ustanovil tudi društvo Proletarec 37 SNPJ. Ker mu tam ni neslo, je zopet prišel nazaj v Glencoe. Tam je nekaj časa imel salun brez dovoljenja, toda so mu ga kmalu zaprli. Potem pa je postal "plehar" in hodil z zlatnino po naselbinah. Čestokrat sta skupaj potovala s pokojnim Williamom Sitarjem in sta enkrat šla tudi v Kansas. Zopet je dal hišo v najem na Glencoeu in se preselil y Cleve-land, kjer sta s Frankom Čer-netom nekaj časa skupno vodila zlatarsko trgovino. Potem je zopet prišel nazaj na Glencoe in po nekaj letih prodal domačijo ter se preselil v Bridgeport, kjer je kupil veliko zidano hišo na lepem prostoru. Pred letom dni je zbolel in bolezni tudi podlegel. Z ženo sta vzgojila šest otrok, tri fante in tri dekleta, ki si že vsi služIjo svoj kruh razen mlajšega sins, ki je v kolegiju v Co-lumbusu, O. J Po vseh naselbinah, koder je pokojni John Rebol hodil, Je pridno agitiral za Slovensko narodno podporno jednoto in Jugoslovansko socialistično zvezo. O-be organizaciji sta mu bili pri srcu in tudi stepel bi se bil zanje, ako bi kdo nasprotoval ali mu zabavljal. Brez "pričkanja" tudi midva z Rebolom nisva bila, toda najine debate sva ved-ijo zaključila brez jeze. On je zelo rad gledal na Rusijo, dokler ni postal razočaran. Na društvene in klubove veselice je rad zahajal z ženo. : Tudi je bil velik šaljivec in je s svojimi do-vtipi napravil dosti smeha. Udeležil sem se Njegovega pogreba 23. aprila. Rečeno je bilo, da bo ob 2. popoldne odpeljan v krematorij v Pittsburgh. Zbralo se je precej veliko ljudi. Člani društva 13 SNPJ so prikorakali z zastavo. Jože Snoy je precej lepo in razločno preči-tal poslovilni govor v slovenščini, Adolph Bradach pa v an-[ gleščini. Meni se je tak pogreb dopadel, da ni bilo treba iti še na pokopališče jokati se. Časten mu spomin, njegovi družini pa moje iskreno sožalje! Nace Zlemberger. Vesti ls Bridgeporta Bridgeport, O. — O smrti pokojnega ** br. Johna Rebola je poročal podpisani in tudi br. A. Garden mu je napisal lep ne-krolog, katerega je pokojni za-lužil. Slavo mu pojemo sedaj, ko je spremenjen v pepel. Ker on o vsem tem ne ve nič, naj bo to pa v tolažbo njegovi ženi Johani in otrokom. Pogreb se je vršil oziroma društveni obredi v sredo, 23, a-prila, ob 2. popoldne v njegovi hiši, takoj nato pa je bilo njegovo truplo odpeljano v Pittsburgh in upepeljeno. Starejši sin John, ki tam poučuje embalmanje kot profesor, pa je v soboto, 26. a-prila, pripeljal domov njegov pepel. Člani društva 13 SNPJ so se častno udeležili pogreba oziroma obredov. Zbrali smo se v društveni dvorani in z društveno zastaVo na čelu odkorakali na dom pokojnika. Obrede v slovenskem jeziku je opravil podpisani. Poslovil sem se od njega tudi v imenu glavnega odbora jednote kot vsega članstva, ki ga je poznalo, prav tako v imenu Prosvete, Proletarca, kluba Naprej in eksekutive JSZ. Dostikrat sem že čital ali govoril pri pogrebih, ko so jokali, o-troci ali žene, toda še nikdar ane ni premagalo. Me je pa sedaj pri slovesu od pokojnega Rebola, kajti bila sva Zelo navezana drug na drugega in sem že mislil, da bom moral prekiniti o-bredno nalogo. Nisem mislil, da se mi bo kaj takega zgodilo, kajti sem v tem pogledu trdnega značaja, ampak šele zdaj vem kako tesne so vezi med tistimi, ki delujejo skupaj. Ne boš po zabljen, br. *Rebol! — --- Majniška proslava in 15-letni ca kluba Napreja 26. aprila je povoljno izpadla, če upoštevamo, da je bila stavka premogarjev, kar je precej škodilo prired bi. Ampak tliumf je bil in te ga so napravili fantje in dekle-* ta soc. Zarje iz Clevelanda, ki so peli kot škrjančki. Ja, Zar-jani, škoda, ker je nas tako malo, ker niste mogli peti stoterim več; ampak tisti, ki so vas sliša- Članl unije Cafeteria Employee tADF) pike tirajo restavracijo Thompson Co. v New Yorku. 7 li, vas tudi cenijo in razumejo. Zakaj ni kaj takega v vsaki večji naselbini, take jjevske skupine? In kako uljudni so ti fantje in dekleta! Andrew Turkman je v kratkem govoru napravil dober vtis na mladino. Je dober fant in bo lahko še veliko koristil delavski stvari. Imeli smo vse pripravljeno za njih prenočišče, toda so šli v naravo in prenočevali v turistični kempi. - Rekli so, da so se že dostikrat pogovarjali o tem in zdaj tudi uresničili svoje želje. Z njimi sta bila tudi Louis Zorko in John Krebel, oba razumna so-druga. Krebel je človek, ki zna gledati v bodočnost in ni res, da bi se nad kom drl, ako ne gre tako kot on želi. On je človek previdnosti, strategije in zaupnosti, zato ga tudi mladina ceni. Ampak jaz sem bil preveč zaposlen, da bi se mogel dosti z njimi pogovarjati drugi dan. V imenu kluba Napreja se Zarjanom lepo zahvalim za njih poset in program. Mogoče se še vidimo, ko bodo boljši časi in boste zopet peli natrpani dvorani kot ste lani. Ampak tudi sedaj smo ponosni na to priredbo. Imeli smo posqtnike tudi iz drugih naselbin, .čeprav ne v tako velikem številu kot lani. "In pri vseh velikih stroških bo še nekaj preostanka za podpiranje dobrih stvari. Drugi dan popoldne, v nedeljo, smo šli pa na sejo okrožne federacije SNPJ na Windsor Heights, W. Va. Udeležba na seji je bila velika. Ker sem bil ves zbit, sem mislil, da se ne bom mogel udeležiti, ampak kjer gre za dobro stvar ali SNPJ, mi ne da žilica, da bi se ne udejstvo-val. Poročila zastopnikov še niso bila preslaba. Najbolj je bilo u-darjeno naše društvo, ki je v štirih tednih izgubilo dva člana vsled smrti. Ampak bomo gledali, da ju nadomestimo z novimi. Federacija je vzela celo stran oglasa v programski knji- lllka kale notico, ki se le sfradUa federalna stsnovaajaka uH.Uilla ionu ob otvoritvi novtk stanovanjskih hiš. katere |e e Jersey CUylu. N. J. žici za ohijski dan SNPJ, ki se bo vršil 4 julija v Avon Parku v Girardu. Izvolili so odbor, ki bo zastopal federacijo in pozdravil udeležence tega dneva. Mi smo preoddaljeni, da bi mogli pomagati drugače kot čim večjo udeležbo. Zato je bilo tudi sklenjeno, naj društva o tem razpravljajo na svojih majskih sejah, nakar se zastopniki zopet sestanemo skupaj po konferenci Prosvetne matice, ki se bo vršila 25. maja pri br. Jose-phu Škofu pri Bartonu. Tam bomo ukrenili vse glede trans-portacije. Podpisani je dobil nalogo, da poizve o cenah busov pri raznih družbah, kar sem že storil. Pri Red Star Bus Co. je cena za bus s kapaciteto 21-29 potnikov $58, za bus za 35 potnikov pa $68. Tajnik federacije in podpisani pa sta pooblaščena, da od časa do časa razpravljata o pravilih za bodočo konvencijo, ker na seji ni bilo časa. Prihodnja seja federacije se vrši v nedeljo popoldne, 24. av gusta, v Moundsvillu, česar sta bila posebno vesela brata Lavtar od tamkajšnjega društva. Ker bomo na prihodnji kon ferenci Prosvetne matice ukrepali glede vožnje na ohijski dan SNPJ, kot že omenjeno, zato naj vsa društva PM kot tudi o-stale organizacije pošljejo svoje zastopnike. In pri Škofovih bo takrat, 25. maja, najlepše, vse v cvetju in zelenju. Po konferen ci bomo imeli domačo zabavo. Razpravljali bomo o važnih problemih, kajti živimo v zelo viharnih časih, zato je skupno delovanje toliko bolj potrebno. V razpravi bo tudi, kakšna bodočnost ima Slovenska progresivna zveza v okfaju Belmont, kar je treba rešiti v zadovoljstvo vseh.. Joseph Snoy. 13. HUMOR KONJ IN O8EL Slavni dramatik Scribe je bil tudi znan kot velik skopuh. Za radi tega mu je neki bogatin poslal naslednje pismo: "Gospod, predlagal bi vam, da se midva združiva. Ker bi rad videl svoje ime poleg vašega na gledaliških listih, bi prevzel vse stroške za uprizarjanje vaših iger. Vam bi kot pisatelju ostsl ves dohodek iger, jaz bi bil pa zadovoljen s tem, ds bi me smatrali za sodelavca." Na to pismo je Scribe odgovoril ta kole r "Nisem se še mogel odločiti, da bi vprcgel v svoj voz osls poleg konja in zato vaše ponudbe ne morem sprejeti." Čez nekaj dni je dobil Scribe od bogatina pismo, ki gs je neizmerno ujezilo. Glasilo se je takole: "Goepod Scribe! Sprejel sem vsše pismo, v katerem ste odbili mojo ponudbo, da bi združila najini književniški usodi. Prsvico imste. ds varujete svoje interese, nikskor pa nimate pravice, da bi mene imenovali konja." Pismo iz Londona (Izvirno poročilo Pr^ Nedelja, 6. ap^ Stvari se razvijajo hitro. je ^ morali biti pripravljeni na vso a.* * razvijajo hitro. * Tako je nekako kot je bilo vb* kmetih na Dolenjskem v hudi Z? Ko so se začeli zbirati črn, ub^tli-sfno marali biti na vse. Rt*i; IZ' križanlh rok in gledali Vale p6 dvorišču kakor Hlapec je porinil pod a je prišel tudi on j o." ~ "Sosedovo Bogu, da smo ga mi "Vredno je bilo, da smo se tako vročina." Časa je bilo, da smo stali nih rok. Leno so padale opazke Kj gega kot čakali, kaj bo. Vsakokrat h zabliskalo, smo zamižali, potem pa h* m ni treščilo. "Gori, v Tonetovo hifo na H udarilo!" Moški so si poveznili klobukT vo pa planili ven v dež, v ploho. ŽenJ zavile v ruto in tekle za njimi. Pomoč um Vsakdo ve, da bo mogel kaj pomagati" Da, dom je v ognju. Milijoni vpijejo» čejo: Na pomoč! Vsakdo, ki pride hit«» gat, lahko kaj reši. Pred dnevi mi je misel, da bo morda že to nedeljo, ko bon» šali jugoslovansko narodno himno ni Ig skem radiu. Ne-vem, če veste, ali ne, fc jo vsako nedeljo zvečer pred poročili vetih zvečer vse državne hiihne zavet« Začeli so s francosko in poljsko. Zdaj no igrajo francosko in poljsko in le pol < drugih po vrhu. Pa je prišla ta usodni Ija in z njo nemški napad na Jugoslavija rtec je ugibanja, koliko bo škode, ie bo pokončala vse, če bo neurje komu pi Dom gori! Na pomoč, na pomoč! Jugoslovanski poslanik v Washingtonu J voril ljudem v domovini na predvedef 1 škega napada. Obljubil jim je pomoč, a vil jih je, da he bodo sami v boju. Ni ki skem radiu smo slišali "Ameriški koma Vaš predsednik je namignil, da bo dovolil; riškim ladjam vstop v Rdeče morje, ko bo nec italijanske oblasti na njegovih obalah, komentator je izpeljal dalje te besede. Bi bodo tako postala nekaka "zadnja vrati" a skega bojišča, pot do tja ne bo pretežka ioj dolga za ameriške ladje, da bi zalagale U z vsem, kar potrebuje. Kako so te obljube tolažile in bodrile m Jugoslaviji v teh težkih dneh, si lahko li Sami dobro veste, kako tam cenijo in pa "ameriško pomoč". V najbolj revni kodi nji zakotni vasi vedo, kaj pomeni, ce pndt lar v pismu iz Amerike. Ko pridejo Anari ci domov na obisk, si lahko privšoščijo vi mesa in vina, da je obisk en sam dolg pci Včasih pridejo Amer;kanci domov, pi * stoži spet vzeti slovo od domače zemlje: Id si lahko najlepšo kmetijo v fari. Ej, dol* se ne more tam nihče ustavljati. Dolnji I stari domovini vsemogočni. Pa saj ni čudno, ko ima naša deželi n samo bogastva ne. Bila sem v Londonu »s ko so bili zračni napadi najtežji. Živeli 1 hiši, ki jo je zadela bomba. Reševali «s je stvari, ko se je zidovje rušilo okoli Na stopnicah sem srečevala može, ki» šali nesrečneže, ki jih je zadela smrt t nadstropjih. Ali pomoč je bila blizu, p« bila pri rokah. Pomoč za mrtve, pone»« ranjene, lačne, nage in bose, pomoč a 01 so ostali brez strehe, pomoč za one,haj brez vode, plina, kurjave. Anglija, bogiti glija lahko pomaga vsakomur Da, bogata Anglija. Kolikokrat vidia imajo ambulance, ki hitijo na pomoM Darilo ameriškega Rdečega Jcriž». ^ vidim, da stoje pred porušenimi so reševalci noč in dan na delu, mott» nje: Darilo ameriškega odbora u p°®* glish Speaking Union ima neizčrpno P bo, ki je prišla iz Amerike, da zaiip z oblakami in čevlji one, ki so jih P" Bogati strici iz Amerike pomaffK» " Razen njih pa pošiljajo sem danUJ-in potrebščinah njihovi rojaki od v*P£ vseh delov in krajev sveta, njihovi pru občudovalci od vsepovsod. Nihče ne "j da Anglosaksonci niso dosegli ven* veliko, občudovanja vredno pleme bo nikomur škodilo, če jih v mnopn posnemamo. Mislim, da bi se naiSJJB lisami sebi in vsem svetu toliko bolj toliko več vredni, če bi videli v Belgradu, Zagrebu ali moč ambulance z napisi: venske podporne jednote m stvsri ljudje ne bi nikoli p««>t» (Dalje na 3. ftrsni) kobilJ« j k ./•>«! Pred dvajtelim« (Iz Prosvete. 5 Domače vesti. Neki Lovto KH* g-francosko poslovil od svoje neven* O., in izginil neznsno ksm J Delavske vesti. Senstns t*"" »ovala za separatni mir z bemc j j Inozemstvo Med Franci^» A«^ stal oster spor zaradi Nem* >J< ^ Sovjetska Rvsija Vojn» zanikal vest, ds so klUjA« P^^ gali zstreti upor morn^j^ lovice ; starega kraja llovcnijc ;UUCUA Z OVSOM ;ČMENOM ,0 bile lani uvedene mak ne odkupne cene za pšenico tneje za koruzo; smo na tem , ponovno opozarjali na ) potrebo, da se uredijo tudi ostalemu žitu. Cene žitu ¡o biti v medsebojnem skla-e pa ob maksimiranih celici in koruzi pustimo, cene ostalemu žitu svobod-izvijajo, morajo nastopiti adnosti, ki lahko dovedejo »ieljenih rezultatov. Opojno na nevarnost, da bodo im primeru pridelovalci po-krušno žito za krmo, če bo-krmilno žito, ki mu cene naksimirane, dobili na svo-fm trgu neprimerno višjo nevarnost je danes postala do aktualna. Špekulacija no ovsu, ječmenu zlasti v ¡h tednih navila do take vi-Ja sta danes oves in ječmen krat dražja kakor pred e-etom. Medtem ko znaša »na cena za pšenico 300 din, mizo pa po vsebini vlage o 250 din, stane danes na dski borzi ječmen že 540 0 din, oves pa 405 do 410 ijvodinski pridelovalci žita pri takih razmerah pšeni-jo še imajo odveč, raje po-in prodali za drag denar n ječmen, kar gotovo ni v su naše prehrane, jetno pa je, da vojvodinski ovalci in špekulanti umet-'igajo ceno ovsu in ječme-namenom, da bi tako izsi-vlade povišanje odkupne za pšenico in koruzo, je bila v avgustu določena malna cena za pšenico v vi-W din, se je tudi cena ovsu menu gibala na tej višini, »nca lanskega leta se je o-odražil le na 325 din, ječ-» se je dvignil na 380 din. >rem mesecu pa so špeku-privili ceno ovsu na preko n. ceno ječmenu pa celo na n. or je znano, si kr. vlada eva izvesti stabilizacijo n stabilizacijo kupne moči denarja. Stalibiliziranje ne bomo dosegli, Če bomb ¿ali, da se cene nekaterim n kmetijskim proizvodom poljubno in brez meje dvi- 1AH GOSTOV VATOVŠČINI ^Ljubljana, 11. febr. rasi Drenovcu so na neki ¡Kini poleg drugih kuhar-»brot jedli tudi gosjo ju-I» nesrečo pa je gos ugriz- pes in ko se je to zve-Jedsvati, je nastal med nji-illk preplah. Mnogi so zaroti o bolečinah v želodcu. Je bila naznanjena zdravih oblastem. Po njihovem ^crn Pojasnilu, da povzro-«tckline ne prenese višje * kakor 60 stopinj in da to-M» jo je ogrizel stekel l.kl»' J« skuhali, ne more T* {0 bolezni, se je raz-prebivalstvom po-' v iiasih krajih pobija steklina, objavlja- Mat kov o razvoju in S" nCVarnc nal«lji- ^ Je znano, se I* ^ ta načm. da J «gnzom v okuženi slini neznano klic°. v *** Pred 60 leti je Pa- K! iJ^"vil, da Je stekli-Njiv. bolezen, ki jo po-LT*1 nczn»nl vrus in ki L" V ""'Krnskem stanič-L*"' "Wn™ h istemu. Ce L0*1 živali, vidimo * katere misli. i/ ki«*.«_ steklina obolela ne nahaja v veliki količini v slini obolelih ljudi in živali, pa tudi v drugih žlezah. Včasih se nahaja tudi v krvi. Ugotovljeno pa je, da se ne prenaša s krvnim obtokom, pač pa po živcih, kajti če pod vežemo živec, ki vodi žlezo v ¿linovko okužene živali, povzročitelj stekline ne pride v slino, doČtm se to zgodi, če pod-vežemo žilo. Z mbogimi poizkusi je ugotovljeno, da povzročitelj stekline prenese žejo nizko temperaturo. Za visoko toploto pa je precej neodporen in pri 60 stopinjah je že uničen. Kolikor je rana od ugriza stekle živali večja in bližja mozgu, toliko večja je verjetnost, da bo ogrizeni obolel na steklini. Medtem pa bodi povedano, da vsak ugriz ne povzrfca bolezni. Doba obolenja traja navadno od 2 tednov do več mesecev po ugrizu. Znaki bolezni se pojavijo često že tedaj, ko je rana že popolnoma zarasla. Pa kdo oboli za steklino, je potrebno, da okužena slina pride skozi ranjeno kožo do živcev, po katerih povzročitelj stekline dospe do rtlozga.' Bolnik v začetku izgleda potrt in melanholičen. Po preteku nekaj časa pa postane razburljiv, trpi na nespečnosti in nima več teka. Temperatura se počasi dviga do 38 stopinj. Pojavijo se krči v mišičevju požiralnika. Ti krči so posebno močni, kadar bolnik zagleda vodo ali sliši šum curka pri pipi. Po nekaj dneh bolniki postanejo nemirni, trgajo s sebe obleko, lomijo predmete, ki jim pridejo pod roko in grizejo sebe in druge. Kadar se steklina že pojavi, bolniku ni več pomoči, ker sigurnega zdravila za to bolezen še ni. S cepljenjem proti steklini se sicer uspešno preprečuje izbruh bolezni, to pa se mora zgoditi čim prej po grizu stekle živali, na vsak način pa še preden se pokažejo jfrvi znaki stekline. Umrljivost za steklino je znašala preden so uvedli cepljenje 47 do 50 odstotkov. Sedaj znaša sarpo en odstotek. Po statističnih podatkih se je za steklino zdravilo od leta 1919 do 1929 66,-732 oseb, od katerih jih je umrlo samo 141. Driavni pravdnih odstavil pomočnika Chicago, 3. maja. — Preiskava delovanja aborcijskega krožka, ki je delal velike profite in v teku katere sta neki zdravnik in njegova žena izvršila samomor, policaj Daniel Moriarity, ki je prejemal podkupnine od tega krožka, pa ustrelil 22 let staro dekle, je zdaj rezultirala v odstavitvi pomočnika državnega pravdnika Thomasa Courtneyja. Brco je dobil odvetnik Emmett Moynihan, policaj Daniel J. Kennedy pa je bil suspendiran. Doslej odkrita evidenca kaže, da so imeli člani aborcijskega krožka zaslombo pri avtoritetah. Emil Rleve. predsednik unije tekstilnih delavcev CIO. Naročite Mladinski list, naj-boljši mesečnik sa slovensko mladino! Koliko stane vojna Živimo v času, ko se širom sveta trošijo dnevno milijarde in milijarde za nabavo vseh novih vrst in zalog raznovrstnega vojnega materiala. Številke, ki jih čita povprečni čitatelj o izdatkih za vojno v različnih državah, postajajo že astronomske. Kazliku»-jejo se od njih samo po tem, da niso daleč tako točne, ker krije vsaka država kot svojo državno tajnost pravi iznos svojih izdat-* kov za vojne nan|ene,ter redno objavlja manjše številke in vso^ te, kakor pa jih je dejansko potrošila. Na podlagi znanih podatkov pa je mogoče ugotoviti stroške za vzdrževanje vojske milijon mož, kot jo lahko postavi država z 10 milijoni prebivalcev, ki lahko mobilizira po sedanjih računih kakih 10 odstotkov prebivalstva. Po veljavnih taktičnih in vojnotehničnih normah bi bilo od teh milijon mož formiranih kakih 500,000 v 20 operacijskih divizijah. Od tega bi bili najbrže 2 motorizirani. Ostalih 500,000 mož bi bilo formiranih izven sestave operativnih divizij v zračni vojski, v težki in protiletalski artileriji, v konjenici in raznih tehničnih, pomožnih in neborskih edinicah. Za vzdrževanje vse te vojske je treba pripraviti že v mirni dodbi rezervno hrano, vso bojnO opremo in streliva najmanj za 100 dni vojne. Pri milijonski vojski je treba pripraviti že v miru vsaj milijon uniform s pripadajočo bojno opremo in sto milijonov obrokov dnevne hrane. Mirne duše lahko računamo, da sta ne dnevni obrok hrane za vojaka 10 din. Oprema za vojaka (zimska uniforma, perilo, čevlji, nahrbtnik, krušna torba, plinska maska, lopaffii itd.) stane najmanj 3000 din. Na podlagi tega je treba izdati pri milijonski vojni že v miru za rezervno hrano najmanj 1 milijardo, za opremo pa 3 milijarde dinarjev. Pri 'oborožitvi je treba računati, da mora biti pri milijonski vojski pripravljenih najmanj 500,000 pušk. Za vsako puško je treba že v miru pripraviti vsaj 1000 patron, ker se računa povprečna poraba 10 strelov na dan za vojaka. Vlaka divizija ima v svojem sestavu okoli 250 strojnic (mitra-Ijez) in okoli 750 strojnih pušk (puškomitraljez). V miru Je treba pripraviti za vsako avtomatsko ordžje (strojnice in strojne puške) povprečno po 5000 strelov rezerve. Za strojnice po 10 tisoč patron in za strojne puške vsaj po 3000. V sestavu vsake operacijske divizije Je danes okoli 125 topov vseh kalibrov (poljska in brdska artiljerija), havbice, protitankovski topovi, metalci min in 37 n.m pehotni topiči. Tudi za topove je treba imeti že v miru rezervno muni-cijo in sicer do &00 strelov pri težjih kalibrih in havbicah, pri poljskih topovih pa do 1500, pri protiletalskih topovih 3000, pri protitankovskih in 37 mm pa 4000 strelov. Glede števila letal prve linije, s katerimi mora razpolagati vojska milijona mož na prvi dan vojnih operacij, so mnenja zelo deljena. Potrebno pa je najmanj 800 letal prve linije in kakih 1600 letal za vzdrževanje zvez In za pouk novih pilotov. Za vsalco letalo prve linije je treba pripraviti že v miru 500 bomb raznega kalibra in dejstva, kot so velike, srednje in lahke eksplozivne in zažigalne bombe. Število motornih vozil pri milijonski vojski se ravna pač po tem, s kakimi prometnimi zvezami razpolaga država in koliko so njene razerve, odnosno viri pogonskega materiala. Vojske, ki imajo ofenzivne cilje, imajo dosti večje število mehaničnih vozil predvsem tankov in oklop-nih avtomobilov, kakor pa vojske, ki hočejo operirati predvsem v defenzivnih operacijah. Lahko pa se računa, da je danes potrebno vojski od milijon mož najmanj 6000 motornih vozil, 2000 motociklov in 150 tisoč glav vprežne, tovorne in jezdne živine. Ugotovili smo, da mora imeti vojska od milijon mož že v miru pripravljenih za slučaj mobilizacije vsaj 500,000 pušk s pol milijarde patron, 6500 strojnic, 15,000 strojnih pušk s 600 milijoni patron, 3500 topov vseh kalibrov z okoli 5 milijoni strelov, 800 letal prve linijo s 400,000 bombami vseh kalibrov in dejstev, 1600 letal za vezo in šolanje pilotov, 6000 motornih vozil in 2000 motornih koles ter 150,000 konj in mezgov. Ker pa mobilizira država velik del motornih vozil in konj iz popisanih vozil in konj, lahko računamo, da mora država nabaviti za milijonsko vojsko že v miru na svoje stroške-samo 1500 motornih vozil, 500 motociklov in kakih 40 tisoč glav konj in mezgov. Cene vojnega materiala so danes zelo različne in stalno naraščajo. Računa pa se, da stane povprečno vojaška puška 750 din, krogla za navadno puško dinar in pol, strojna puška 3000 din, strojnica 15,000 din. Za topove moramo vzeti povprečno ceno milijon dinarjev, za poljski top z vso pripadajočo bate-rinjsko opremo. Za artilerijsko municijo vzemimo srednjo ceno granate za poljski top, ki ¿naša 1200 din. Letala prve linije, med katerimi so lovska, lzvldnlška in bombarderji, stanejo povprečno kompletno s pripadajočo oborožitvijo okoli 7 milijonov kos. Za letalske bombe se računa danes, da stanejo od 50 do 200 din po kg svoje teže. Lažje bombe so relativno dražje, težje pa cenejše, Povprečno pa lahko računamo, da stane letalska bomba okoli 4000 din. Za motorna vozila vzemimo povprečno ceno 10,000 din za motocikle in 200,000 din za vsa ostala motorna vozila. Pri tem moramo seveds upoštevati, da so navadni mali potniški, in tovorni avtomobili cenejši, zato pa so zopet neprimerno dražji tanki in oklopni avtomobili. Za konje in mezge vzemimo povprečno ceno 5000 din po glavi. Na podlsgi teh ccn Je trebs investirati za vojno opremo ml- KonJL ki ao vosill staro šalesje v Jeklarne Buffalo Steal Co.. na stavkovni straši pred tovarno ta kompanlje. proti katarl Ja Jeklarska unija CIO oklicala stavko. Kila i» ' osmine. Z 2 moz«*' ** jo H hvali v mozek "'"nje. povzroči tudi N T ;v. povzroči <*ittcklmi obo- <- Povzročitelja te bo- * P°vrročitelj stekli- lijonske vojske že v miru za 600 milijonov krogel, za navadne in avtomatske puške 900 milijonov din, za 500,000 pušk 350 milijonov, za 6,500 strojnic 100 milijonov, za 15,000 strojnih pušk 75 milijonov, za 3500 topov tri milijarde in pol, za 3 milijone topovskih strelov 6 .milijard, za 1600 šolskih letal 400 milijonov, za 800 letal prve linije 5 milijard in 600 milijonov, za 400,000 letalskih bomb milijardo in 600 milijonov, za 500 motociklov 5 milijonov, za 1500 motornih vozil 300 milijonov in za 40,000 konj in mezgov 200 milijonov. Skupaj 18 milijard in 830 milijonov. Pri vsem tem nismo jemali v pošte v opremo ostalih redov vojske kot so inženirska, sani-tetska vojna, vojna mornarica itd. Prav tako nismo vračunali potrebne zaloge kuriva in nadomestnih delov za letalstvo in motorizirane edinice. Lahko pa računamo, da znašajo stroški za te posebne stroke vsaj 25 odstotkov prej izračunane vsote. K temu moramo priračunati še 4 milijarde stroškov za opremo in rezervno hrano, tako da znašajo skupni stroški za vojkXo od milijon mož, ki je pripravljena za 100 dni vojne ob izbruhu sovražnosti, vsega skupaj najmanj 29 milijard dinarjev. Pojavlja se v zvezi s tom vprašanje koliko stane državo z milijon vojaki eno leto vojne. Po prej objavljenih podatkih znašajo stroški za prehrano milijon vojakov tekom enega leta 3 milijarde 650 milijonov, za Opremo 3 milijarde 650 milijonov, ker je treba računati s tem, da se mora vojak v teku enega leta docela na novo obleči in opremiti z novo bojno opremo. Za prehrano konj in živine Je potrebno v enem letu milijarda din. Za obnovo izrabljenega in izgubljenega vojnega materiala pa 4 in pol milijarde din. Skupaj 12 milijard in 800 milijonov din. Stroške za porabljeno municijo in pogonski material Je danes sploh težko predvidevati. Znsni so nam samo podatki Iz svetovne vojne, ko Je porabila n. pr. nem ška vojska 300 milijonov lopov? skih strelov, Francija okoli 300 milijonov ln Anglija 170 milijonov, V Franciji je izstrelila francoska artilerija v roku 14 dni na flandrijskem bojišču 3 milijone strelov srednjega in milijon tež kega kalibra. Ta munielja je its la okoli 8 ln pol milijarde din. O stroških letalskih napadov sploh nimamo podatkov, ker v svetovni vojni niso še poznali I množinskih operacij z bombniki kot jih doživljamo tekom seda | nje vojne. Po nemških podatkih, da zmečejo nemški bombniki pri I svojih napadih nad Anglijo j dnevno do 800,000 kg bomb, ps j Je mogoče izračunati, da stanejo j te bombe 64 milijonov din. K te i mu je treba še prišteti stroške za pogonski material tn izgubi k I na letala prve linije,—Po Jutru. Grupa topalčsrjev na manevrih pri Fort Lewie« Moderno j Mali boy velike cvetličarne: "Pazite' Pevka ftoprantéeva je ¡naročila, da jI prinesete ta pek na pozornlco." Vratar gledališča: "Dobro J# Po katerem dejanju?" , Boy: Po prvem, drugam tretjem dejanju " Vratar: "Dobro." Boy: "Potem se bom vrnil I ponj, kajti naša cvetličarna cve-|tje posoja." lo- in Pismo is Londona (Nadaljevanj* s t. atranl.) Pomoč jim je bila obljubljena od vseh strani in dobili bodo to pomoč. Ali v naših starih krajih smo tudi imeli gasilska društva, požarne hrambe. Dobri sosedje pa niso čakali nanje, pred-no je zazvonil plat zvona, so hiteli pomagat. Moški, ženske: vse, kar ne bi bilo v napoto, je letelo reševat, Tako so rojaki in prijatelji prišli na pomoč Angležem, ko je bila njihova hiša v ognju. Niso Čakali na Lease and Lend Bili, na uradno pomoč. Tako moramo mi vsi hiteti pomagat svojim rojakom, ko je njihov dom v plamenih. Mi vsi, ki smo tako'sročni, da plameni tega požara ne dosežejo naših domov. Groza me je pomisliti, kako bodo v «Jugosluviji vsega rabili. Kakšno bo pomanjkanje vsega. Vsak dolar bo pomenil bogastvo. Na vsako pošiljatev zdravniških potrebščin bo čakalo na tisoče ranjencev, tisoče bolnikov. Na vsako pošiljatev hran« bodo čakali milijoni lačnih. Stvari, ki jih mi tako lahko pogrešimo, bodo tam v bedi in pomanjkanju) < pridobila tisočkrat na vrednosti. Če imate vodovod v hiši, vam kozarec pitne vode ne pomeni nič. Pa pomislite, kaj pomeni voda ljudem, ki so 0pleč od studencev, v poletni vročini, morda izmučeni in ra njeni, morda begunci v okuženih taboriščih. Saj Je še drugo poglavje po moči Jugoslaviji, Skoro praznih rok, z vero In upanjem ln pogumom samim oboroženi, so si is volili ta boj, raJŠe kot sramotni mir. Zrakoplovov, tankov, o klopnih avtomobilov, vseh tah stvari rabijo, če se hočejo u stavljatl kolosalni nemški vojni mašinerijl. Lahko bomo zadovoljni, če jih bodo prijatelji in zavezniki zalagali dovolj hitro in Izdatno, predno bo prepozno. Pustimo to poglavje pomoči u radnim državnim krogom. Mi pu moramo skrbeti, da dobe tisoč drugih neobhodno potrebnih stvari. Ml, njihovi rojaki, j/reko naših podpornih društev, skupaj z mednarodnimi društvi za pomoč onim v nesreči in pomanjkanju. Kj, letos naše matere in tete ne bodo pekle potic za Veliko noč. Bog ve, če Je bilo danes, na Cvetno nedeljo, kaj butaric v cerkvi. Včasih smo otroci nosili pisane butaric« z oranžami in jabolkami v cerkev na Cvetno nedeljo. Odrasli pa oljkove vejice, Spominjam se pred leti Velike noči v Pragi, potem v Dubrovniku. Danes so moji znanci ln prijatelji, s katerimi fino hodili po Pragi in Dubrovniku, kje na našiti n*ejah v vojaških uniformah. Začel se je Veliki teden, bojim se, da bo dolg In poln trpljenja Velika nedelja In Vstajenje mora priti in bo prišlo. Ssj veste, da smo se morali postiti, če srno hoteli jesti velikonočno Šunko in pirhe in potice. Vedno nam Je rekla msti, ds za one, ki se ne postijo, nI "žegns" ns Veliko nedeljo. Delati moramo In dajstl, žrtvo-vstl in trpeti, fte vedno naš Veliki teden ne bo tako strašen, kakor je za naše domače tam v Jugoslaviji. Ali če napravimo vse, kar je v naši moči, da Jim porrragsmo, olajšam? bedo, bomo skupaj z njimi praznovali Vstajenje s čisto vestjo, da smo Rajska Niča v siromaštvu in bedi Letošnji januar je bil v zadnjih ÉlrlricKctlli letih ra Francijo najhladnejši, za Sinjo obalo pa najbolj žalosten, še sedaj je tam mrzlo, In sicer vlažno mrzlo. Parižani, ki so se zaradi pomanjkanja premoga preselili na jug, prezebajo po hitah s tankimi zidovi brez dvojnih oken huje nego doma. Vse to je postalo slabše, celo podnebje. Sonce aije z omejitvami, zemlja, ki ao jo v vojni slabo obdelovali, donaša malo cèlcnjave, ribe plavajo skozi strgane rnrežt», čevljarji nimajo usnja za Čevlje.'Ljudje so občutljivejši, ker so slabo hranjeni, epidemija hrtpe bi utegnila biti katastrofalna. Ljudje ne jedo več, da bi živeli, temveč živijo, da bi se postavljali v vrste. Damam rte prinašajo cvetlic, temveč testenine, frizerji ponujajo med delom maslo v nakup, draguljarji hranijo v oklopnlh blagajnah koštruno-va stegna, podeželske Šolarke it-ročalo učiteljicam v odmorih jajca. Ce si v delikatesnicah lastnik ln gost nekaj Šepečeta, postanejo ljudje nemirni, ker slutijo kakšne skrite dobrota. Kako veliko Jo splošno pomanjkanje, vidiš, če hočeš kaj kupiti. Ni zobnih ščatk in ši-vank, britvic in čevljev, trakov za pisalne stroje in toplih srajc, zdravil in podvez . . » skratka: ničesar ni. Ljudstvo pa ne postaja nemirnejše, nasprotno v sili se hltreja konsolidira Petain ja silno pridobil, ko je odstranil "moža s belo kravato". V Parizu se pojavljajo še vedno levičarski letaki, na Sinji obali so desničarski hujskajoč! listi ligi-nlU. V ljudeh s« Je zbudila zave« t o položaju domača delale. Še pred nekolikof meseci so sa v vrstah, ki su čakale pred trgovinami, pojavljali znaki upornoati, ljudje ao viharno proteftirall, ča s« je hotel kdo vriniti v vrsto, listi so širili sovraštvo proti tujcem, tuja beseda ja povzročala grde pogleda, Izložbena šipe so treskale. Vse to ja prenehalo. Ženske so s« privadile stoja v vrstah ln se ne Čudijo nobenemu pomanjkanju več. Francozi kažejo, da znajo ne samo dobro Jeati, temveč tudi dobro stradati, če je treba, kakor je bilo to 1, 1870. Toda mad današnjim dnem in prihodnjo žetvijo je na kocki usoda milijonov ljudi . . . Pariz se je seznanil • pomanjkanjem praj nago Sinja obala, lahko si pa privošči vsakovrstna razvedrila, ki Jih Binja obala še pogreša. V Parizu Ja odprtih mnogo gledališč, Yvonne Printemps ima vsak večer 1&000 frankov dohodka, Harry Baur, ki so mu okupacijske oblasti po dolgih genealolkih študijah odpustile milostno ano ali dve Židovski babici, igra v "Jszru". V Parizu pa zato ni mesta ca Jote-fino Bakerjevo In druge "barvasta Francoze". Hakerjova trium-fira zato na Sinji obali a "Kreo-lo" Jaequesa Offenbscha, ki mu v Parizu niso odpustili, kar so odpustili Bouru. Na Sinji obali se počasi odpirajo luksuzni bari z lipovim čajem ln rs/reilčf-nimi aperitivi, v Parizu pa zbira ljudi spet kavarna braz kavi. bili njihovi tovariši tudi v težkih dneh. . Dolenjka, feo***——****—*—***—***—** ZASTOPNIKI ' LISTA PROSVETE aa val draétfaai tajniki la tajaiaa la llasi, M lih druitva 1st •lije f U avrbe. NaŠI aaatavljaal lafcalal la »starata! sastatalki sa dalalaaa e*rafa sai I ¿>aia Barbari*. M Mflvasfcaa, Wis. la aludiaa. Aalaa Jaahavlcfc, sa Clatalaad. Ofcla la afcallra. Andre) Mrli Is Klf, Mlaa, sa drfta-va MlaawMrfa. Fraali k loa Is < MafcaUaa, Mlaa, sa ('IiUKoIm la «talka. Fraak ( »»taa Is TIra NIN. ra., aa rae ar«d a J*-v stade* P»«a«. Aataa /¿irait Is Vlanalaia, fi, sa vaa sapada« PM««rtvaal|a. Ja« f»H«m«l Is Utrsr?. Ps* aa sa* Pmm*. Jata X«rait sa l*a«ratt Is Pol«* ?aat Ut pa latta ?aet Mea all aarWalt moi padlJ« •»•!• aaraéal. aa dlr«tta« Uala Pit 08 VRTA M47 Uvaásla Ave« CMae«* KL — Da, dragi. — Kaj se je bilo zgodilo v jedilnici? Ali nisi marala z menoj? Ali si se v zadnjem trenutku premislila? Ker sem star 37 let in ti šele dvajset? Starši so ti morali prigovarjati? Postala, je nemirna. Molčala smehljaje se je stopil na vlak in se je ie zmerom smehljal, ko je prestopil prag dvorca sredi parka. A smehljaj ga je minil, ko mu je predstavljala oba druga gosta. Kaj naj pomeni ta cirkus? Sicer mu je dala toplo stisnila desnico, a isto je gotovo storila tudi drugima dvema. Poznal je ženske! POLOM ROMAN IZ VOJNE L. 1870-71 Repež je stopil k oknu. Pravkar je ves srebrn priplaval mesec čez gorski greben, na drugi strani dolinice je pa počivala megla. Nekje je zaskovikala sova v pošastno noč. "Z menoj že ne," je mrmral Repež, "z menoj se že ne boš igrala!" in počasi se je obrnil Tudi gospa Berta je v postelji še bedela. Nemir se je bil polastil in ji ni dal zaspati. Morebiti jo je bilo zdaj strah tveganega poskusa. Trije moški so prišli zanjo v poštev, in vse tri je bila povabila. Eden izmed njih bo že pravi, a le kateri? Gospod Puš, vdovec, ki jo je oboževal in bi ji gotovo vse svoje premoženje položil pred noge? Ali pa Praček, zvesta duša, prijatelj in hišni svetovalec? Ali pa celo Repež, ki se ga je prav za prav. bala? Tega ni1 vedela. In ker tega ni vedela, je vse tri povabila; zadeva naj se sama od sebe razplete. Neka deska je zaškripala. Gospa Berta se je zdrznila in je z divje razbijajočim srcem prisluškovala. A nič se ni več zganilo. Čez nekaj trenutk^ je stopila s postelje k odprtemu o-knu in zagrnila zavesi. Mesec Orson Wellea, filmski direktor ln pisatelj. Hinavka Blizu hotela je stala cerkev. Če iz sobe št. 126 pogledaš skozi okno, ugledaš v enaki višini cerkveno uro. Čisto prijetno, svetlo popoldne, razgled na pogorja in cerkvena ura je odbila četrto. se ji je zdel skrivnosten Sa Evropo Ja«~-........... ,9 I spolni t« «podaji kupon. prUoiUe potrabao Momt Order v pianu In si a«roti* Prosvete. Ust