ALP ŠPORT SMUČI, VEZI, SANI, SNOWBOARDI SMUČARSKA OBLAČILA POSEBNA PONUDBA: OTROŠKE SMUČARSKE ROKAVICE NA 1 PRST 1.990 SIT IN NA 5 PRSTOV 3.150 SIT BTC — Ljubljanska 27. Novo mesto, tel.: 068/316-127 Št. 3 (2370), leto XLVI • Novo mesto, četrtek, 19. januarja 1995 • Cena; 120 tolarjev IHJSKI UST S' S. jskiusts LENJSKI UST* LENJSKI UST LENJSKI UST UST DOLENJ DOUIUSKI LISI DOL?«« I- termotehnika VEG' KOT TRGOVINA NOVO: 10% popusta za montažo centralne kurjave in servisiranje oljnih gorilcev v času od 1. februarja do 31. marca. Velja za vse, ki boste z nami sklenili dogovor do 31. januarja 1995. NOVO: obnavljamo, servisiramo in vzdržujemo velike kotlovnice, vse od ventilov, avtomatike, kot-lov, gorilcev, priprave vode, do vseh vrst instalacije in manjših gradbenih del. Lahko nam zaupate, imamo dolgoletne izkušnje. Tel.: 068/322-550, 323-903, 323-933 Faz: 068/322-050 Nagrajenka tega tedna je 57650 ANICA KRALJ, LOBETOVA 24. NOVO MESTO Nagrado lahko dvigne v trgovini TERMOTEHNIKA, Mlinarska pot 17, Novo mesto Avtohiša Berus »ervisno prodajni center tisti Audi Kulturni minister Sergij Pelhan v grmskem gradu Zagotovil, da bo grad obnovljen do leta 2.000 NOVO MESTO - Prejšnjo sredo je bil minister za kulturo Sergij Pelhan na obisku v novomeškem Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine (ZVNKD). Z njim je bil njegov svetovalec za kulturno dediščino Silvester Gabršček. Minister si je ogledal nove prostore ZVNKD v grmskem gradu, ki jih ima zavod v najemu od lanskega oktobra. Zavod ima sedaj v najemu 424 m2 prostorov v grmskem gradu, z ministrom pa je beseda tekla tudi o ureditvi nadaljnjih 600 m2prostorov vjužnem traktu gradu, ki naj bi jih v kratkem izpraznila Adria Caravan. Tu nameravajo urediti restavratorske delavnice. Ministruje direktor ZVNKD Danilo Breščak s sodelavci predstavil tudi konservatorski pristop k načrtovani obnovi gradu Grm, pri čemer nameravajo tudi odpreti dvoriščne arkade. Minister je prisotne presenetil z omembo možnosti, da bi v ostali del gradu, ki je tudi nujno potreben obnove, prišla novomeška enota Zgodovinskega arhiva. Vsekakor pa je minister Pelhan zagotovil, da bo grmski grad do leta 2.000 obnovljen. Za obnovo gradu, ki je, kot se je izkazalo, še vedno v družbeni lasti, a s pravico uporabe Holdinga IMV, na ZVNKD pripravljajo konzervatorski program, za katerega so izhodišča že izdela- S predstavniki novomeške občine pa seje minister Pelhan pogovarjal tudi o rešitvi vprašanj v zvezi s hišo Pie in Pina Mlakarja ter pripadajočim zemljiščem. A. B. Namakanje tudi za Krško polje Minister dr. Jože Osterc sije ogledal gradnjo namakalnega sistema v Arnovih selih, ki se bliža h koncu - V petih letih bo Slovenija namakala še novih 10.000 ha ARNOVA SELA - Amovčanskim sadjarjem se vse bo|j uresničujejo osem let stare sanje o sistemu namakanja za njihove nasade. V ponedeljek popoldne je vas in sadjarje obiskal minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jože Osterc s skupino sodelavcev na ministrstvu. Ogledal sije akumulacijsko jezero in po sadju od nekdaj znano dolino ob potoku Močnik, kije bila med prvimiv Sloveniji izbrana za projekt Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi. Dr. Osterc je poudaril, da gre za manjši sistem namakanja, ki pa bo vključen v okolje in bo 15 pridelovalcem sadja na tem območju zagotavljal bolj zanesljive in boljše pridelke. “Sadjarstvo brez namakanja nima perspektive. Ministrstvo po svojih močeh vlaga sredstva tam, kjer so lokalne pobude najmočnejše. V Sloveniji bomo morali ob velikih zgraditi tudi številne manjše akumulacije,” je dejal. Pretežni del 46,6-milijonske naložbe, ki jo bodo spomladi dokončali v Arnovem selu, je krilo ministrstvo (37,8 mio tolarjev), medtem ko so 8,7 milijonov tolarjev pokrili uporabniki sistema. Lastna udeležba znaša okrog 4.000 mark na hektar, vendar so Arnovčani prepričani, da se jim bo naložba splačala. IZ VRTINE V MOKRONOGU 15 LITROV VODE V SEKUNDI MOKRONOG - Delavci ljubljanskega Geološkega zavoda so že zacevili 123 metrov vrtine v Mokronogu, kjer so odkrili 15 litrov vode v sekundi. Po prvih rezultatih analiz gre za kakovostno pitno vodo, ki bo tudi po izdatnosti vira lahko za dolgo zelo pomembna za vodooskrbo prebivalcev tega območja. Novoteksova konfekcija v stečaj? Slovenija si je za cilj postavila izvedbo nacionalnega projekta namakanja, s katerim naj bi v naslednjih petih • V Sloveniji trenutno gradijo namakalne sisteme na Ptujskem poiju in že več let širijo namakanje na Vipavskem, kjer seje pokazalo, da se da z namakanjem dosegati tudi do 6-krat večji pridelek. Poleg tega je v fazi uresničevanja še več manjših projektov. Z ekosocialnim projektom se vsako leto zgradi namakalni sistem na 500 ha površin. Sadjarji na območju brežiške občine imajo pripravljenih še 16 idejnih projektov za namakanje okrog 100 ha sadovnjakov. letih zgradila namakalne sisteme za 10.000 ha površin. Kot je poudaril Teobald Belec iz ministrstva, ni nobenega dvoma, da bo v programu tudi Brežiško-krško polje. “Če je kje treba namakati, potem je treba to prodnato polje. Tu smo že gradili na-makalno-oroševalni sistem (za 35 ha sadovnjakov na Agrokombinatovem posestvu v Stari vasi, o. p.) in načrtovali namakanje v kombinaciji z gnojenjem pri prašičji farmi Pristava, kar pa ni uspelo.” B. DUŠIČ GORNIK SMUČARSKI SKOKI V ZABRDJU ZABRDJE- V vasi Zabrdje pri Mirni bodo v nedeljo, 22. janurja, ob 13. uri tradicionalni smučarski skoki. Prijave tekmovalcev bodo zbirali uro pred prireditvijo. Vabljeni tekmovalci in gledalci! AGRO, d.o.o., Novo mesto Rozmanova ulica 3 Prodajalna »Sejalec« Tel.: 24-132 vam nudi: — veliko izbiro vrtnih SEMEN — domačih in uvoženih iz ITALIJE — pri nakupu semen brezplačen BIOKOLEDAR — vrtno orodje GARDENA —- ročne mesoreznice in pripomočke za koline — motorne žage: ALPINA, STIHL,TOMOS-Husqvar-na; verige, meče, zobnike, pile in svečke — rostfrei CISTERNE ZA VINO od 30 do 1000 I - uvoz iz ITALIJE — kotle za žganje od 60 do 1201 — hrano in opremo za: pse, muce, hrčke, morske prašičke, akvarijske ribice in želve V PETEK, 20.1.95, ob 9. uri vas vabimo na otvoritev »KMETIJSKE APOTEKE« v Kastelčevi ulici 3 v Novem mestu. V njej vam bomo nudili veliko izbiro zaščitnih sredstev za varstvo rastlin in pripomočkov za škropljenje VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA NOV VOJAŠKI HELIKOPTER KRANJ - Tukaj so v soboto izročili v uporabo Slovenski vojski nov helikopter Bell 412 EP, ki so ga poimenovali po mestu Kranj. Slovenija je druga na svetu, ki ima tak večnamenski helikopter. MINISTER MED SADJARJI - Dr. Osterc si je v spremstvu sodelavcev, in [Ktsavskih sadjarjev ogledal akumulacijo in okoliško sadjarsko območje. Vsi skupaj so nato v kmečkem turizmu Bogolin na Rucman Vrhu spregovorili o vlaganjih v trajne nasade, namakanju in programih CRPOV. (Foto: B. D. G.) Danes v Dolenjskem listu na 2. strani: 0 Odpadke Krke sežgali v Franclji na 3. 'strani: 0 Kmet naj bo gospodar, no »vernik« na 4. strani: 0 V novi občini delo toče po starem na 5. strani: 0 Grozljivko z belokranjskih cest na 6. strani: 0 Nesmiselna zaostritev v zdravstvu POZOR! Sprejem naročil! Novi Polo: že od 16.996 DEM Audi A4: že od 39.680 DEM • testna vozila po zelo ugodnih cenah ' nižje cene za vozila iz zaloge Avtohiša Berus Podbevškova 1, Novo mesto Tel.: 068/25-098 Fax: 068/25-641 Je vodstvo podjetja obljubilo premalo in so delavci novomeškega obrata zato zavrnili njegov predlog - Stavkovni odbor pred dnevi zahteval stečaj - Šivilje na zalogo začelo organizirati nekatere samostojne dejavnosti. L. M. NOVO MESTO - V torek opoldne, ko to poročamo, še trajajo pogajanja v Novoteksovi Konfekciji, ki naj bi zapečatila usodo podjetja ali pa rešila tovarno pred dokončnim zlomom. Če sodimo po dosedanjem dogajanju, je malo možnosti, da bi popokane šive Konfekcije spet sestavili, da bi bilo prav delavcem, vodstvu tovarne in upnikom. na 9. strani: 0 Goljufija za 142 milijonov tolarjev na II. strani: 0 Skrivnostni gorjanski okostnjak na 12. strani: 0 Kostanjeviiki som rekorder Krko Zbor delavcev obrata v Novem mestu je pred približno tednom dni zavrnil predlog, s katerim je stopilo prednje vodstvo podjetja. V predlogu je obljubilo, da delavci, ki so na čakanju ne bodo dobili višjih plač kot zaposleni delavci. Vodstvo je tudi napo- Dan zmage, dan sužnosti Ne oziraje se na možna nasprotovanja ali skrajnostne sodbe, kakršna je bila denimo izražana v vikarjevi nedeljski pridigi na Studiu D (namreč, da 9. maj za slovenski narod ni bil dan zmage in osvoboditve, temveč dan zasužnjenosti), bo tako kol vsa demokratična Evropa tudi Slovenija in z njo Dolenjska spomladi počastila 50. obletnico zmage nad fašizmom. Zgodovinsko nesporno dejstvo pač je, da je bilo tedaj premagano veliko zlo, zato imajo zmagovalci in vsi, ki so trpeti, pravico do slavja, ne pa tudi pravice do nebrzdane arogance v odnosu do premagovancev! Tudi premaganci in brez sodnega procesa po vojni zločinskopobiti imajo pravico do človeškega dostojanstva in spomina, ne glede na to, kolikšen del krivde za sodelovanje z okupatorji nosijo, kaj šele, da so bili nedolžni, zapeljani. To pomeni, da je treba počastitve zmage pripraviti skrajno tenkočutno, s posluhom za zgodovinsko resnico in z globljim razumevanjem vzrokov, ki so pripeljali do medvojnega divjanja strasti in do zločinov. Sprava zahteva odpuščanje in strpnost na obeh straneh; če želimo dobro sebi in zanamcem, pa nam kaj dnigega tako in tako ne preostane. Svetle zglede za pravilno ravnanje imamo. V začetku lanskega decembra je pri Slovenski matici dokaj neopaženo, kar se s knjigami žal vse češče dogaja, izšla pod naslovom "Moje mnenje o položaju " zbirka medvojnih člankov in pisem krščanskega socialista Lojzeta Udeta. Šele iz sedanje perspektive je moč spoznati, kako velik je bil ta mož v svojem sizifovskem prizadevanju za spravo med obema vojskujočima se taboroma in kako neločljivo so temeljni interesi številčno majhnega slovenskega naroda povezani s človečnostjo in demokracijo. MARJAN LEGAN vedalo preostanek novembrske plače, medtem ko ni zagotovilo, da bodo plače tudi za december in januar. Na tistem zboru delavcev so delavci izvedeli, da je sodišče dobilo predlog za začetek prisilne poravnave. Predlog o rešitvi iz nastalih razmer je posredoval tudi stavkovni odbor. Med stavkovnimi zahtevami je bila tudi tista, da se za Novoteksovo Konfekcijo uvede stečajni postopek. Delavci so se takrat strinjali, da predlog za stečaj da sodišču samo podjetje. Kam bi šli delavci v primeru stečaja, je bilo v torek še odprto vprašanje. Vsekakor med čakajoče, toda verjetno tam ne bi bili dolgo. Spomnimo se, da so v preteklosti že potekali pogovori med hirajočo Novoteksovo Konfekcijo in uspešnim Tomom z Mirne, da bi Novoteksove šivilje šle delat na Mirno. Sporazuma o taki prerazpo-preditvi takrat niso podpisali. Po nekaterih podatkih iz Ljubljane Tom še ni preklical, da potrebuje konfek-cionarke, Novoteksove šivilje pa so še zmeraj na “zalogi”. O vzrokih Novoteksovih težav so doslej razpravljali že večkrat ne le v tovarni, pač pa tudi zunaj. Kriza ni od včeraj, njeni začetki segajo daleč v preteklost, ko je tekstilno podjetje VREME Danes bo oblačno vreme s padavinami, jutri bo suho, v soboto in nedc(jo pa spet padavine. 1' nižinah bo deževalo. maša v> podružnični cerkvi v Šentjoštu. Anton Puščavnik, v teh krajih mu rečejo Anton prašičkar, da se loči od Antona Padovanskega, imenovanega tudi Anton češnjevec, ki goduje 13. junija, je tudi zaščitnik živine. V zahvalo stopiški farani pri maši na ta dan v ofer dajejo klobase, salame, krače, pa tudi steklenica žganja se znajde vjerbasu. Te domače dobrote, prirejo in sad lanskega leta, potem pred cerkvijo prodajo na dražbi, denar pa gre za vzdrževanje cerkve. Šentjoška cerkev je posvečena sv. Joštu, stranski oltar, ki je bil postavljen v 17. stoletju, pa sv Antonu Puščavniku, priljubljenemu podgorskemu prašičkarju. Letos se je miza pred cerk\’ijo šibila od klobas, salam in krač. Vrli Podgorci so tudi na torkovi dražbi pokazali, kako znajo ceniti te dobrote in tudi to, da jim ni žal kakšnega jurja, saj vedo, da ga dajo za dober namen. (Besedilo in slika: A. Bartelj) Ali policisti ravnajo prav? I Delo policistov je pogosto izpostavljeno najrazličnejšim kritikam, 1 pritožbam, šalam, celo zelo resnim obtožbam. Včasih so ravno možje v modrem obtoženi hujših stvari, na primer, da ljudi pretepajo brez V7ml"z 'rU riteA nrhinjlM.' ---, ‘ .1.* J.._,?•.. >«.»»»« J jvvsgivucijM JRUAt pi ČHC Ul 3C Ul I.1UR.U tUlMCVtlH. IUUI na upravo za notranje zadeve Novo mesto vse pogosteje prihajajo pritožbe, lani sojih dobili 81, leto prej 56, vendar gre v večini primerov za neutemeljene. Od lanskih 81 pritožb je šlo (e v 12 primerih za |.w JV vv.vv. ,i„frvurai«l)upjuuifl.vu IH (JI IMUjUU.Mi ROUC1SIOV. iZCJSIVO pa je, da so tudi policisti samo ljudje in da imajo lahko tudi oni kdaj slab dan, tako kot mi. Kaj pa o delu policistov meni nekaj naključno izbranih ljudi? ■ E IZIDOR PORLE. kuhar na Srednji tekstilni šoli Sevnica: “Nimam sicer sla-: bih izkušenj z našimi policaji, toda menim, tla svoje delo dobro opravljajo. Naposled so tudi oni le ljudje z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. Na drugi strani . pa imajo verjetno dostikrat opraviti z barabami, ki brijejo norce iz njih in zakonov, zato se niti ne hi čudil, če bi slišal, da so komu v uniformi {»pustili živci in je bil kdo tuili tepen." STANE CVETAN, kvalificirani mesar J v mesnici v Mokronogu: “Nikakor ne bi f smeli dovoliti, da bi ljudje, ki nosijo uni-| forme oziroma so v državnih službah, r zlorabljali svoj položaj. Ib seveda velja tudi za našo policijo. Menim, da bi poli-, cisti morali strogo spoštovali zakone in za morebitne prekrške in nedovoljene prijeme zoper žnavadne’ državljane še prej odgovaijati, kajli slabo bi bilo, če bi ljudje izgubili zaupanje vanje." LEOPOLD COLARIČ iz Jablanic: “Naša policija ni najbolje organizirana, saj se dogaja, da tam, kjer bi policisti morali biti, ni nobenega. Prav tako bi morali imeti več posluha za ljudi, morali bi pomagati, ne le kaznovati. Menim, da je v naši državi policije preveč, V tujini lahko voziš tudi po tisoč kilometrov in ne srečaš nobenega policista, doma pa ne moreš narediti niti 10 kilometrov, da te '• - ne M ustavili.” I SLAVKO TRONTEU, upokojeni miličnik iz Novega mesta: “Policist ni lut- * -m* zaslužil. Policista se morajo ljudje bati, on pa mora ravnati po zakonu. Iz uniform je treba sleči tiste policiste, ki kvarijo ugled. Policist ne sme biti član nobene stranke, še posebej ne Jelinčičeve, sicer bi pretepal Srbe." ZDRAVKO MALNARIČ, voznik iz Metlike: “Policisti so do nižjih slojev pre- »MZHn r IVUIUVIIM UJ.AZ vozilih, se* obrnejo proč. Sicer pa sam s policisti še nisem imel slabih izkušenj. Čeprav sem voznik Že 30 let in je moj avto star 20 let, skrbim, da je brezhiben. Za volan nikoli ne sedem vinjen, pri sebi imam vedno dokumente, tako da ne dajem povodov za težave.” MIROSLAV ILENIČ, strojni tehnik iz Črnomlja: “S policijo še nisem imel slabih izkušenj, vendar tudi nikoli ne izzivam. Slišal pa sem, da so včasih policisti bolj grobi, a marsikdaj najbrž tudi upravičeno. Če je človek toleranten in se z njimi pogovori, zagotovo ni problemov. A ljudje so včasih negativno nastrojeni, zato je prav, da so policisti dosledni. Že tako jim marsikdaj očitajo, da jih ni nikoli tam, kjer hi morali biti.” BOJAN JEVŠEVAR iz Brežic, zaposlen v upravni enoti za področje kmetijstva: “Po mojem mnenju so vsi vici o policajih, ki jih tako pogosto poslušamo in pripovedujemo, smešni le zato, ker temeljijo na resnici. Sam s policaji še nisem prišel v spor. Morda zato ne, ker sem po stroki živinorejec in se že zaradi poklicne nagnjenosti z živalmi lepo razumem.” TONE MUŠIČ, avtomehanik iz Kočevja, zaposlen v ribniški občini: “ Mene policisti nikoli niso tepli. Prijatelji pa so mi povedali, da imajo , z njimi slabe izkušnje. Povedo, da eden izmed njih naredi včasih v lokalu nemir, pridejo policisti in odpeljejo na policijo vso skupino. Pravijo, da sojih zaslišali in tudi tepli, zlasti če so bili prijatelji pijani; spustili pa da so jih, ko so podpisali, da jim niso naredili nič hudega.” pa da so jih, ko so podpisali, da jim niso naredili nič hudega.' ZLATKO KRŽE, policist iz Ribnice, zaposlen v Kočevju: “ Že doigo sem v službi pri policiji in vem, da nismo še nikoli nobenega tepli. Res pa je, da smo pri posredovanju ob nemirih v gostiščih ali na domovih uporabljali strokovne prijeme, vendar le zato, da smo prekinili dejanje. Vsak pridržani podpiše zapisnik, kaj mu je bilo odvzeto, na primer pas, vezalke ild., ob izpustitvi pa podpiše, da je odvzeto dobil vrnjeno. Sicer pa ima vsak pridržani pravico, da molči ali da pokliče advokata, vendar se te pravice nobeden ne posluži.” KAKO JE V UPRAVNI ENOTI KRŠKO? PRVO POBOTANJE MANJ USPEŠNO KRŠKO - V. d. načelnika upravne enote Krško je Anton Podgoršek, do nedavnega še sekretar za družbene dejavnosti v Brežicah in nekaj let nazaj sekretar za notranje zadeve v Krškem. Po njegovem pooblastilu v upravi delo vodij posameznih oddelkov za zdaj opravljajo: Miloš Kukovičič (notranje zadeve), Jelko Metelko (kmetijstvo) in Franc Jenič (gospodarske dejavnosti ter okolje in prostor. NOVO MESTO - Prvi letošnji pobot na območju novomeške podružnice Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje je bil slabši kot zadnji lanski, to je decembrski. V dolenjski regiji je gospodarstvo prijavilo za 1.852,653.431 tolarjev obveznosti in terjatev (127 prijav), negospodarstvo pa za 532,763.068 tolarjev (10 prijav). Pobotani znesek je v prvem primeru dosegel 17,7 odst., v drugem pa 3,2. KMEČKA DRUŽBA USPEŠNA LJUBLJANA - Kmečka družba, d.d., je organizirala ustanovno skupščino Kmečkega sklada 1, d.d., na kateri so delničarji soglasno potrdili dosedanje delo vodstva Kmečke družbe. Potrdili so tudi vodstvo in nadzorni svet Kmečkega sklada 1. Kmečka družba se aktivno pripravlja na drugo avkcijo Sklada za razvoj, ki bo predvidoma v začetku marca, zato so v polnem teku pogovori s predstavniki tistih podjetij, katerih deleži se bodo prodajali na avkciji. Direktor družbe je povedal, da Kmečka družba uspešno polni tudi drugi sklad, ki bo poln že v prihodnjih tednih. Skupaj je Kmečki družbi zaupalo certifikat več kot 50.000 Slovencev iz vseh slovenskih regij. Odpadke Krke sežgali v Franciji Končano enoletno potovanje Krkinih in Savinih posebnih odpadkov - Podpisana baselska konvencija - V Sloveniji ne bo posebnih sežigalnic, je zagovotil državni sekretar Marko Slokar LJUBLJANA - Odisejada 97 ton posebnih odpadkov iz kranjske Save in novomeške Krke se je konec lanskega leta končala v sežigalnici v Franciji. Kot je znano, je te posebne odpadke - pri Krkinih gre za zdravila, ki jim je potekel rok trajanja, in za odpadke pri proizvodnji zdravil - podjetje C&G iz Ljubljane decembra 1993 z vsemi potrebnimi dovoljenji in soglasji izvozilo v Kolumbijo. četrtek dejal, da se kaj takega ne bo več ponovilo, saj so sedaj vzpostavljeni mehanizmi, ki preprečujejo nelegalno izvažanje odpadkov. Slovenija namreč v času, ko so izvozili sporne • Odgovarjamo ne le za to, kar storimo, marveč tudi za to, česar ne storimo. (Moliere) Po več kot štirih mesecih “bivanja” teh odpadkov v tej južnoameriški državi so kolumbijske oblasti odpadke vrnile v Slovenijo, ker menda eden od vzetih vzorcev Savinih odpadkov ni ustrezal deklariranim. Kakorkoli že, odpadke so vrnili v Slovenijo, od pristojnih kolumbijskih ustanov pa podjetje C&G iz Ljubljane, ki je od leta 1991 brez zapletov izvozilo 341 ton nevarnih polikloriranih bifenilov (PCB), še ni dobilo odgovora, kako so analizirali odpadke in na podlagi česa so sprejeli odločitev o vrnitvi. . Seveda so zaradi teh nenadejanih zapletov nastali veliki dodatni stroški, saj je bilo treba v Franciji uničenje ponovno plačati, vendar so se predstavniki podjetja C&G, Save in Krke dogovorili, da si bodo stroške razdelili, saj je bilo v interesu vseh, da so se končno na ustrezen način iznebili teh odpadkov. Vsekakor je podjetje C&G od francoskega podjetja PEC Tredi dobilo potrdilo o uničenju teh odpadkov. Šedaj vse zadeve v zvezi z izvozom odpadkov ureja baselska konvencija, ki jo je podpisala tudi Slovenija. Državni sekretar za okolje Marko Slokarje na tiskovni konferenci prejšnji • Po .Mokarjevih besedah Slovenija ne potrebuje sežigalnice posebnih odpadkov, suj ne bi bila rentabilna, zato bomo nevarne odpadke iz Slovenije še naprej izvažali. Če že, bi v Sloveniji lahko postavili le napravo ali 1 naprave za sežiganje komunalnih 1 odpadkov, pa še o tem mora najprej 1 jasno besedo povedati stroka, ne nazadnje pa tudi politika. odpadke, še ni bila podpisnica baselske konvencije, ki regulira promet i nevarnimi .odpadki. A. B. Zametek enote SKB banke Posavja? Z otvoritve v sevniški blagovnici Sevničanka SEVNICA - Ko je marca 1991 Karel Vardijan prevzel vodenje novo ustanovljene poslovne enote SKB banke v Novem mestu, je delavkam agencije SKB banke v Sevnici obljubil, da bo vložil ves svoj trud v to, da bi jim čimprej zagotovil nove prostore. To obljubo je izpolnil šele letos; kot je povedal v ponedeljek ob uradni otvoritvi novih prostorov agencije v pritličju blagovnice Sevničanka, tudi zaradi tega, ker so se lani resno pogovarjali o pripojitvi LB Posavske banke, ki pa že ima v Sevnici dovolj prostora. Ti pogovori so padli v vodo, in ker torej ni bilo nič od predvidene selitve agencije SKB banke v prostore Posavske banke v soseščini Sevničanke, je SKB banka pohitela s preselitvijo z Glavnega trga v Sevničanko, v novi center mesta pri železniški postaji. Agencija je s strokovnim in predvsem prijaznim delom pridobila zaupanje številnih upokojencev ter delavcev družbenih in zasebnih podjetij v Sevnici in okolici, ki so ji zaupali svoje prihranke oz. plače. Sevniška agencije je po zbranih sredstvih na zaposlenega med 45 enotami banke na 21. mestu. Posebej dobro je bila sprejeta skupna akcija agencije in sevniške občine za napeljavo plinske kurjave, za kar je banka odobrila preko 180 ugodnih posojil. Desetina učencev še ne ve kam Anketa območne enote republiškega zavoda za zaposlovanje v Sevnici o poklicnih namerah posavskih osmošolcev za vpis v šolsko leto 1995/96 - Največ prodajalcev in gimnazijcev SEVNICA - Marsikateri osmošolec vloži premalo svojih moči v iskanje prave poklicne poti, zato skušajo poklicni svetovalci republiškega zavoda za zaposlovanje vsako leto z anketo o izbiri poklica spodbuditi učence k resnejšemu razmiš(jai\ju o nadaljnji poklicni odločitvi. Letos zaključile 8. razred v Posavju 899 učencev, to je skoraj za dva razreda manj v primerjavi z lanskim šolskim letom. Le desetina učencev oktobra in novembra lani še ni vedela, kam po osnovni šoli. Po podatkih iz omenjene ankete območne enote republiškega zavoda za zaposlovanje v Sevnici se je 806 posavskih osmošolcev odločilo za nadaljevanje šolanja v šolskem letu 1995/96, in sicer tretjina za 3-letne poklice, največ za prodajalca, avtomehanika, frizerja, zatem pa za kuharja, šiviljo oz. krojača, mizarja in natakarja. Za 4-letne poklice oz. programe vključno s 5-letnim programom trgovska akademija seje opredelilo 541 učencev. Največ zanimanja je za gimnazijo, sledijo pa poklici: ekonomsko-komercialni tehnik, policist, zdravstveni tehnik, elektrotehnik - elektronik, predšolska vzgoja, gostinski tehnik in strojni tch-nik.Za šolanje na posavskih srednjih šolah se je odločilo 360 osmošolcev, in sicer za programe oz. poklice na gimnaziji in ekonomski srednji šoli Brežice 296 učencev, na srednji šoli Krško 53 in na srednji tekstilni šoli Sevnica 11 učencev. Srednja šola Krško je posredovala Ministrstvu za šolstvo in šport prošnjo oz. predlog za razpis enega oddelka poklica elektrikar - energetik in enega oddelka poklica avtomehanik. Odločitev iz Lju- • Dejstvo, da je letošnja generacija bistveno manj številna od lanske, ne vpliva na stapje namer za šolanje na brežiški sredi\ji šoli, za katero je cela več zanimanja kot lani, pozna pa se pri preostalih dveh srednjih šolah' Posavju. “Čeprav je stanje namef pravzaprav v vseh programih, Id se izvajajo v Posavju, nižje od razpi' sanih zmogljivosti, ne moremo, upo-števnje še precej neodločenih učencev, trditi, da sc omejitvam vpisa (ta mislim predvsem na brežiško srednjo šolo!) ne bo moč izogniti. Jasnejše bodo razmere po 24. marcu, ka se bo iztekel prijavni rok. Seveda bodo na vseh osnovnih šolah potekala do razpisa, ki bo objavljen po 20. februarju, predavanja za starše in osmošolce ter poklicno svetovanje, srednje šole pa bodo pripravile 10. in 11. marca informativne dneve,” pravi Andrej Mihelin iz sevniške območne enote republiškega zavoda za zaposlovanje. bljane naj bi bila znana do konca januarja. R PERC A GENCIJA SKB BANKE POSLEJ V SEVNIČANKI - Karel Vardijan se je zahvalil v imenu 60 delavk in delavcev novomeške poslovne enote delavkam sevniške agencije za potrpežljivost in požrtvovalnost, vodstvu banke, kije podprlo posodobitev vseh enot v Posavju (sledila naj bi enota v Brežicah, zatem pa še v Krškem) in sevniškemu Mercatorju, ki jih je sprejel pod svojo streho za najmanj 10 let. Skupna vrednost gradbenih, obrtniških in instalacijskih del 105 m2 velikih prostorov je stala banko 185.000 mark, lično opremo je izdelal sevniški Stilles. Po novem je strankam na voljo ob vsakem času tudi bankomat. V kratkem bo SKB banka zaposlila v Krškem samostojne bančne strokovnjake za kreditne in garacijske posle in morda je to že zametek nove poslovne enote Posavja, ki jim je ni uspelo uresničiti z neuspešno pripojitvijo Posavske banke. Otvoritev (na posnetku) v prisotnosti številnih gospodarstvenikov sta pozdravila tudi sevniški župan Jože Peternel in pomočnik direktorja SKB banke Aleš Kardelj, ki je prostore tudi uradno odprl. (Foto: P Perc) j Se vedno ne vedo, kdo je zmagal na volitvah kov liberalne demokracije. Titkšna koalicija bi imela v 45-članskem mestnem svetu en glas večine. Vendar se je kmalu izkazalo, da je takšna koalicija nerealna, saj Demokratična stranka upokojencev, ki se bori zlasti za interese upokojencev, brezposelnih ter invalidov, iz načelnih razlogov kategorično odklanja povezovanje v katerokoli koalicijo. I : 5 E Iz Argentine in Avstralije j Križi s sestavljanjem koa-| litij v mestnem svetu : MARIBOR - Čeprav je od lo- ; kalnih volitev minilo že mesec in Seminar za učitelje slovenskega jezika in kulture DOLENJSKE TOPLICE - V nedeljo, 22. januarja, se bo tu začel enotedenski seminar za učitelje slovenskega jezika in kulture iz Argentine in Avstralije, ki ga je pripravil Zavod RS za šolstvo in šport. Udeleženci seminarja se bodo v ponedeljek, 23. januarja, zbrali na Osnovni šoli dr. Pavla Lunačka na prireditvi “Šentrupert, moj kraj”, s katero bodo učenci šentruperške šole prikazali kulturno dediščino svojega kraja. Naslednji dan bodo hospitirali na Mirni pri nedavni nagrajenki za vzgojno-izobraževalno delo Alenki Knez, ostale dneve pa bodo bivali v Dolenjskih Toplicah, kjer bodo poleg hospitacij na tamkajšnji šoli prisluhnili še priznanim strokovnjakom mag. Martini Križaj Ortar, mag. Igorju Saksidi, mag. Mileni Blažič in prof. Valeriji Pukl. Posebno doživetje bo srečanje s pesnikom Tonetom Pavčkom. Pri organizaciji seminarja je sodeloval predstojnik OE Novo mesto prof. Jože Škufca, seminar pa bosta vodili pedagoški svetovalki Dragica Motik in Irma Veljič. J. ZUPAN j pol dni, Mariborčani še vedno ne • vedo, kdo jim bo pravzaprav vladal • na lokalni ravni. Okoli 108.000 ■ volilcev, kolikor jih je v štajerski | metropoli, je tako (ne)srečno po-| razdelilo svoje glasove med stran-; kami, da mariborskim političnim ; liderjem doslej še ni uspelo sestavi-: ti takšne koalicije, ki bi imela za-: nesljivo večino v mestnem svetu. j Takoj po volitvah so nekateri j menili, da bo v Mariboru najlažje j sestaviti levosredinsko koalicijo, ki j naj bi jo sestavljalo 8 svetnikov j Združene liste socialnih demokra-: tov, 8 svetnikov Demokratične : stranke upokojencev ter 7 svetni- Praktičen problem pa je, da bo v Mariboru zelo težko sestaviti večinsko koalicijo v mestnem svetu j brez upokojencev. Strankam slo- j venske pomladi, kot se same ime- [ nujejo, ki so pred volitvami podpr- j le izvoljenega župana dr. Alojza j Križmana, manjka do večine en j glas. T2t problem bi lahko stranke j desnice premostile s povezavo z 5 liberalno demokracijo, vendar ta ni | pripravljena sodelovati v koal icij i z j dvema skrajno desnima stranka- j ma, vprašanje pa je tudi, kako bi se | v koaliciji gledali svetniki LDS in f cmc v: «« .i..*__:------: i SDSS, ki so si na državni ravni hudo v laseh. Teoretično bi bila možna tudi velika koalicija ZLDS. LDS in SKD, vendar bi takšni koaliciji, kakršna kroji našo usodo na državni ravni, v mariborskem mestnem svetu zopet zmanjkal en glas. TOMAŽ KŠELA : f : POSLANKE V KRK! - Prejšnji petek so bile na obisku v novomeški Krki štiri poslanke državnega zbora: dr. Mateja Kožuh-Novak, Polonca Dobrajc, Breda Pečan in Nada Skuk. Generalni direktor Krke Miloš Kovačič s svojimi najožjimi sodelavci je sicer povabil vseh 10 poslank, vabilu pa so se odzvale te štiri. “.Nismo vse, smo pa dobre, "je to komentirala dr. Kožuh-Novakova, po rodu Novomeščanka. Poslanke so krkaši seznanili s svojimi prizadevanji za čim uspešnejše delo tega pomembnega slovenskega podjetja, ki pa bi bilo lahko še uspešnejše, če bi imelo skupaj z Lekom več vpliva na oblikovanje zakonov, ki se neposredno tičejo njunega dela in razvoja. Opozorili so tudi na nerazumljivo dejstvo, da je Slovenija, ki ima s Krko in Lekom dve najmočnejši tovarni zdravil v srednji in vzhodni Evropi, lani uvozila za 100 milijonov dolarjev zdravil in to ob skupni prodaji 200 milijonov dolarjev, medtem ko jih je prejšnja Jugoslavija uvozila komaj za 30 milijonov dolarjev. Poslanke so pozorno prisluhnile Krkinim argumentom in obljubile svojo pomoč. (Foto: A. B.) Pi m st ra N tn Pi sv 5° E D 8a ih' 24 Pr hii to 1e ofc m i* S 5 3 3 ssTsSS£5» 4-S 4 *'š3 5^ V =-\ ^ ZADRUŽNA ZVEZA SLOVENIJE SPOROČA Kmet naj bo gospodai; ne ‘Vernik” Zakaj ni bilo mogoče sprejeti tržnega reda za pšenico v jesenskem roku - Država pričakuje od kmetov ekonomsko obnašanje, hkrati pa jih sili, da ji “verujejo” Iz leta v leto se ponavljajo zapleti glede cene in pogojev odkupa pšenice v času tik pred in še med samo žetvijo. TUdi v zadnjem letu je bilo tako. Posledice tega so bila zakasnela plačila odkupljene pšenice zadrugam in kmetom ter vsesplošno negodovanje pridelovalcev in zadrug, ki so pšenico po pooblastilu države odkupovale, ne da bi vedele pod kakšnimi pogoji. KMETOM gre VSE SLABŠE LJUBLJANA - Ne vlada ne njeno kmetijsko ministrstvo se ne moreta kititi z uspehi v kmetijstvu (gre za leto 1993, medtem ko so se lani nekateri kazalci izboljšali, opomba uredništva DL). Neizprosna statistika dokazuje, da kmetijska proizvodnja nazaduje, občutno pa se manjšajo tudi dohodki kmetov. Tako seje v letu ,3, za katero so na vo|jo najnovejši celoviti statistični podatki, skupna pridelava zmanjšala za 3,5 odst., v primerjavi z letom 1990 pa celo za 9. V letu 1993 je v primerjavi z letom poprej najbolj, kar za 17 odst., nazadovalo perutninarstvo, govedoreja Pa zai 8 odst. Kot najpomembnejša kmetijska panoga je najbolj vplivala na to, da so se dohodki kmetom za desetino zmanjšali. Da so kmetijske razmere slabše, je vplivalo tudi občutno zmanjšanje skupnih podpor kmetijstvu. Seveda so na poslabšanje položaja kmetijstva vplivale tudi cene kmetijskih pridelkov, ki so zaostajale za rastjo cen na drobno. (po Slovencu) Miške tržnice Januar je po nakupih tudi na tržnici najslabši mesec. Tega se zavedajo tako kupci kot prodajalci, zato tudi na tržni petek ni bilo posebne gneče. Vseeno smo se želeli prepričati, če so cene na novomeški tržnici spet naj-mžje v Sloveniji. Jabolka so 60 do 70 tolarjev, jajca 20 do 25, hruške 140, repa, koren in redkev 140, med 450, ocvirki 500, smetana 700, sirček 400 m krvavice 600 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi je zelena 210, cvetača 180, zelje 74, česen 252, čebula 95, solata 150, por 210, rozine 320, fižol 263 grozdje 330, radič 163, jabolka 70 in čebula 95 tolarjev. Deladini je računal pomaranče 80, banane 110, mandarine 130, solato 200, kivi 18o! krompir 70, hruške 150, fižol 280, rozine 300 in fige 600 tolarjev. sejmisca ■ ŠENTJERNEJ - Na sobotni sejem J1'bilo pripeljanih 187 prašičev do 30 kdogramov teže, od katerih je bilo Prodanih 117 po 300 do 350 tolarjev kilogram žive teže. Od pripeljanih 17 clikih prašičev so jih prodali 6 po j " do 250 tolarjev kilogram žive i c- Pripeljane so bile tudi 3 krave n 4 konj, vendar podatkov o prodaji n ceni nismo prejeli. 39 stojničarjev c ponujalo tekstil, tehnično in suho °bo, kmetijske stroje, igrače in dru-Sejem je obiskalo okoli 2.000 |ju- V jesenskih mesecih smo se zato na Zadružni zvezi Slovenije potrudili, da bi oblikovali za vse sprejemljiv predlog tržnega reda in pogojev odkupa pšenice letine 1994-95. Tako bi kmetje vedeli, pod kakšnimi pogoji seiejo in pod kakšnimi pogoji, torej po kakšni ceni in s kakšnimi drugimi stroški bodo lahko pšenico prodali poleti 1995. Dober gospodar namreč mora in hoče vedeti, kaj lahko in sme pričakovati od države, ko se je ta oklicala za edinega kupca pšenice v deželi. Tudi država namreč pričakuje od kmeta tržno obnašanje. Tržno obnašanje pa pomeni, da v primeru, ko so cene in drugi pogoji pri določeni kulturi dovolj nesprejemljivi, pridelovalci z neugodnimi proizvodnimi možnostmi opustijo pridelavo dane kulture in iščejo svojo prihodnost v kakšni drugi proizvodni usmeritvi, če obstaja. Ali je torej slovenska država še zainteresirana za večjo pridelavo oz. višjo stopnjo samooskrbe s pšenico, kot smo jo imeli v preteklosti? Alije pritrdilni odgovor na gornje vprašanje, ki je jasno zapisan v Strategiji razvoja slovenskega kmetijstva, pripravljena tudi udejaniti - v konkretnem primeru s pravočasno postavitvijo tržnega reda in pogoji odkupa pšenice letine 1995? Večino ključnih postavk novega tržnega reda smo dokaj hitro in zado- POSVET SLOVENSKIH ZADRUŽNIKOV NA OTOČCU OTOČEC - V skladu z dolgoletno tradicijo tudi to zimo Zadružna zveza Slovenije organizira letni posvet slovenskih zadružnikov, ki bo tokrat na Otočcu v torek, 24., in v sredo, 25. januarja. Prvi dan bo vodilno temo - ekonomska politika v letu 1995 - podal dr. Kračun, minister za ekonomske odnose in razvoj. Sledile bodo mikroekonomske teme o reviziji in finančni sanaciji zadrug ter predstavitev računovodskih standardov za zadruge, ki so v pripravi v tem letu. Drugi dan posveta bo dopoldne minister dr. Osterc s sodelavci predstavil kmetijsko politiko, kol sojo zastavili za leto 1995. V nadaljevanju bosta predstavljeni novosti - kmečka kartica kot nova kreditna kartica ter Informacijski sistem Zadružne zveze Slovenije kot sodobni računalniško podprti poslovni komunikacijski sistem. Dane bodo še informacije o drugih dejavnostih zadružnega poslovnega sistema, ki deluje v korist slovenskega kmeta in kmetijstva. kmetijski nasveti : J Pravilno zamrzovanje mesa Že stres živali lahko pokvari njeno meso, je bilo prejšnji teden zapisano v naslovu članka, v katerem je tekla beseda o Kakovosti mesa in estiih izdelkov pri domačih kolinah. Danes si oglejmo še, kaj pravi rah^3 0 pravilnem zamrzovanju mesa v zamrzovalnih skrinjah in oma- |Po zakolu začno v mesu potekati značilne biokemične spremembe, saj prej se razvjje jako imenovana posmrtna otrplost, meso postane Uo in neprimerno za kuhanje ali pečenje. Poprej mora dozoreti in se (Opolnoma ohladiti, vzporedno s tem pa poteka tudi mehčanje. Za jopln° in izdelke iz tega mesa zadošča dvodnevno zorenje pri 1° do L, medtem ko je za govedino priporočeno trikrat toliko časa. ^amo zamrzovanje mora potekati kar se da hitro in pri čim nižji tem-Peraturi. V tem primeru drobni kristali ne poškodujejo mesnih vla-Den-kar prepoznamo po tem, da se po odtajanju mesni sok ne izceja. a bo meso v skrinji ali omari hitro zmrzovalo, smemo naenkrat vla-Wti |c predpisane količine mesa ali mesnih izdelkov, praviloma je to ?ed 9 in 23 Kilogrami. Samo tedaj bo meso globoko zamrznjeno v roku 44 ur. K pravilnemu in hitremu zamrzovanju pripomore tudi pravilna pri-j/'*va mesnih kosov. Posamični zavitki ne smejo biti težji od 3 kilogra-mesni kosi pa ne debelejši od 10 cm, saj je meso slab prevodnik ‘°Plote in bi se znotraj predebelih kosov lahko meso celo pokvarilo v pUheru, da skrinja ah omara ne dosegata dovolj nizke temperature, MQiora znašati od-18°C do-20°C. Cas shranjevanja je največ odvisen od količine maščobe v mesu ali J3 hjem. Mastno meso je mnogo bolj pokvarljivo od pustega, saj se iz .Maščobnih kislin po daljšem času kljub zamrznitvi začno tvoriti ketoni n maščobe postajajo žarke. Žarkost mastnim; je tudi najbolj nevarna J^Paka pri zamrzovanju, druga pa je ožig, ki se pojavi na površini ne-i.avitih ali površno zavitih kosov mesa, prepoznamo pa ga po sivobelih Sah, ki segajo v mesno tkivo nekaj milimetrov globoko. ^ f voljivo uskladili na ministrstvu za kmetijstvo. Tako bi bilo potrebno le še napraviti modelni izračun, s katerim bi nova razmerja glede kakovosti in cen preverili na podatkih o odkupu letine 1994. In tu seje ustavilo. Te ocene od Direkcije za blagovne rezerve za potrebe primerjalnega izračuna namreč ni bilo mogoče dobiti vse do konca novembra lanskega leta. Pogoji odkupa pšenice letine 1995 pa niso na voljo še niti v začetku tega leta. Tako pridelovalcem ponovno ni dano zvedeti za ključne pogoje, ki bi omogočali ekonomsko utemeljeno presojo, ali in koliko pšenice naj se- jejo v jesenskem roku. Država torej po eni strani pričakuje od kmetov, da se obnašajo ekonomsko, hkrati pa jih sili, da so “verniki”, ne pa gospodarstveniki. Pa še ena težava obstaja. Vera v državo, ki se je pridružila Svetovni trgovinski organizaciji, pri tem pa pristala na zahteve kmetijsko močnih držav, utegne biti za domače kmetijske proizvajalce zelo drago plačana. Povedano po domače: morebitne ugodnosti, kijih je kmetijstvo imelo, pa so se zdele samoumevne ali sploh neopazne, bodo očitno v prihodnosti še redkejše. V tej luči tudi razlaga, zakaj ni bilo mogoče sprejeti tržnega reda za pšenico v jesenskem roku, postaja vse bolj enostavna. Nič ne bo več tako, kot je bilo. Ali tudi slovensko kmetijstvo ne? MARTIN NOSE, dipl. oec. STARIHA ČASTNI ČLAN SEVNIŠKIH ČEBELARJEV - Na nedeljskem občnem zboru sevniškega čebelarskega društva so za svojega.častnega člana imenovali upokojenega medobčinskega veterinarskega inšpektorja Borisa Stariho. Priznanje Antona Janše 3. stopnje sta prejela Albert Felicijan (na posnetku) s Smarčne in Slavica Sajtl z Brega. Priznanja društva za prva mesta na državnem tekmovanju mladih čebelarjev so dobili mladi boštanjski in sevniški čebelarji, njihov mentor Franci Marolt, predsednik ČD Janez Levstik in Franc Zagorc ml. Čebelarje je na občnem zboru pozdravil tudi sevniški župan Jože Peternel. Izvolili so 3 nove člane upravnega odbora, za gospodarja društva Staneta Vovka, za blagajničarko pa Smiljo Pfeifer. Več o zboru prihodnjič! (Foto: P Perc) EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Julij Nemanič Odločujoča je soodvisnost gojenja in rezi (Nadaljevanje) Mogoče bo ob naslednjih primerih lažje razumljivo, kako je treba obremeniti trs (pri ustrezni kakovosti rozg, sicer upoštevati potrebna odstopanja), da bo zmogel dati pridelek brez slabih posledic za nadaljnji razvoj: • Izčrpane trse režemo samo na reznike s po 2 - 3 očesi. • Na manj bujnih trsih in pri sortah z večjimi grozdi pustimo poleg gojitvenih reznikov 2 penjev-ca s po 5 - 6 očesi. • Na bujnih trsih in pri sortah z majhnimi grozdi poleg reznikov pustimo 2 šparona s po 10 - 12 očesi. Vsekakor so možne medsebojne kombinacije vseh omenjenih primerov. Pri sortah z velikimi grozdi ne moremo pravilno uravnati nastavka že ob zimski rezi, zato upoštevamo samo možno oz. potrebno število poganjkov; količino pridelka uravnamo pri zelenih delih z odstranjevanjem odvečnih grozdov. Pri rezi pa je potrebno nenehno skrbeti tudi za nadomestni les za pomlajevanje trsa. Zlasti če je steblo vzgojeno iz bujnega ne-klenega lesa, se pogosto dogaja, razporejeno okrog po steblu trsa in prihodnje leto izberemo najbolj ustrezen poganjek. Priporočam, da za potrebe pomlajevanja trsa redno puščate rezervni čep. Če bomo spoštovali navedena pravila, ne bo potrebno prog-nozirati nastavka, razen če bo to potrebno zaradi izjemnih vremenskih razmer. Naravna zakonitost je, da se trta razrašča, dokler ima možnost za to (zadostno bujnost). Zato prebujni trsi slabo rodijo in so iz leta v leto bujnejši, če jih zaradi omenjenega prostora (gosto sajenje) režemo bolj kratko. Bujnost omejimo, ko nehamo obdelovati tla in dodajati mineralna, zlasti dušična gnojila. Zato moramo razdalje v vrsti prilagoditi rodovitnosti tal in ob sajenju zmerno (samo za dober začetek rasti) gnojiti v sadilno jamo. Še ena past pa nam lahko pokvari uspeh: če namreč v tretjem letu rasti trsa, ko prvič obilno nastavi grozdje, ne odstranimo, kar je več kot polovica normalnega pridelka (zadostuje pridelek okoli 1,5 - 2,0 kg na trs). Vseskozi se moramo zavedati, da je trta rastlina sonca in skromnih rastnih razmer in je hranil preveč, postane bujna m občutljiva za bolezni in vremenske razmere. Ob preveliki količini pridelka ima premalo vseh sestavin (vsaj 1.300 jih je), ne pa samo sladkorja; povrh tega pa se povečujejo tudi težave pri kletar- nivucgu ivou.ov jzugvroiu uuguju, da trs shira. Če pri tleh odženejo , . poganjki, je možno trs pomladi- Jel)).u- Neznanje, potem zelja po ti. Izberemo poganjek, ki je klen, večjem zaslužku m kc primerne debeline, drobnega stržena in čimbolj okrogel (ne ploščat). Prvo leto režemo primeren poganjek na dve očesi, drugo leto pa do vzgojne višine in v prihodnjem letu staro steblo odstranimo. V primeru, da nobeden od odgnahh poganjkov ni dovolj primeren, pustimo več čepov (samo na eno vidno oko) končno prevelika ponudba vina ter nepoznavanje pristne kakovosti pri potrošnikih - vse to je pripeljalo do resnih težav pri gojenju trte. Mislim na pojav različnih prej neznanih bolezni, zaradi katerih propadajo trsi ali rodijo komaj vsako četrto leto. (Nadaljevanje) Inž. JOŽE MAUEVIČ Kitajsko hruško nashi preizkušajo že tudi pri nas Nov sadež na trgu Če hoče uspevati in ne le preživeti, se majhna Slovenija mora odpirati v svet, tako tudi njena sadna trgovina. In naravna posledica tega je, da so naše tržnice založene z različnimi tujimi sadeži, med njimi se najde tudi kitajska hruška, po imenu nashi. Tb ni križanec med jabolkom in hruško, kot nekateri zmotno mislijo, marveč je to posebna vzhodna vrsta hruške (Pyrus se-rotinia ali Pyrus pyrifo!ia). Ker uspeva tudi pri nas, jo bo že zavoljo zanimanja kdo posadil in gojil- Kitajska hruška nashi je deležna velike pozornosti sadjarjev zlasti na Japonskem, ker so vzgojili že nad 150 novih sort. Med njimi so sorte, po imenu kumoi, chojuro, haicko, kosui, in še nekatere druge, ki jih zdaj preizkušajo tudi v sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici z željo, da bi ugotovili, katere sorte se pri nas najbolje obnesejo. Hruška nashi je kot drevo sicer podobna evropski hruški, vendar ima daljše veje, tako da jih je treba dodatno podpirati. Njena hiba je tudi v tem, da je ni mogoče vzgojiti na kutini, ki je, kot je znano, najboljša podlaga za evropske hruške, saj pripomore do hitrejše rodnosti in šibkejše rasti. Nashi potrebuje tudi posebno nego in več ročnega redčenja. Plodovi so bolj okrogli in manjši od običajnih naših zimskih hrušk, posebno značilno pa je meso hruške nashi. Je hrustavo, celo grobo, ob tenf pa sočno in osvežilno. Ker ima malo kisline, je bolj plehko, kot ne. Če bi se žlahtniteljem posrečilo izboljšati aromo in ublažiti plehkost, bi lahko nashi postal priljubljen sadež. Tudi sicer lahko pričakujemo, da bo zanj dovolj zanimanje. (Sad) Zetor še širi ponudbo traktoijev Novosti: vinogradniški 3-valjni traktor in dva 4-valjna traktorja s turbomotorjem -V zetorjih, kijih prodajajo v Sloveniji, že akumulatorji Vesna VELENJE - V dobrih štirih desetletjih so si traktorji Zetor, izdelani v Brnu na Češkem, v Sloveniji pridobili takorekoč domovinsko pravico. Po ocenah strokovnjakov je pri nas že več kot 30.000 teh traktorjev. V Sloveniji je tovarna iz Brna prodala prvi traktor 1952. leta, od sredine leta 1992 naprej pa je njen generalni zastopnik za našo državo Gorenje Trgovina. Generalni direktor Zetorja Miroslav Polaček zatrjuje, da so s pomočjo Gorenja 'IVgovine uspeli zadržati polovični tržni delež pri prodaji traktorjev v Sloveniji. Po podatkih, ki jih povedo v tovarni v Brnu, spada Slovenija med 5 držav na svetu, kjer dosegajo pri prodaji traktorjev Zetor največji tržni delež, Gorenje Trgovina pa je med 10 najpomembnejšimi kupci. Sicer je tovarna traktorjev Zetor močno vpeta v mednarodno blagovno menjavo. Slovenija je ena od 60 držav, kamor prodajo od 85% do 90% vse proizvodnje; približno tretjino proizvodnje pa prodajo enemu največjih svetovnih in največjemu ameriškemu proizvajalcu traktorjev - firmi John Deere, s katero so pred dvema letoma sklenili dogovor o komercialnem in tehničnem sodelovanju. V dveh letih in pol, kar je generalni zastopnik za prodajo traktorjev Zetor pri nas, je Gorenje Trgovina v Sloveniji organizirala mrežo 23 pogodbenih partnerjev v Sloveniji in s sodelovanjem pooblaščenega gene- PRIDELOVANJE RANEGA KROMPIRJA PODZEMELJ - Kmetijska svetovalna služba Metlika pripravlja predavanje o krompirju in pridelovanju ranega krompirja s prekrivanjem. Predavanje bo v sredo, 25. januaija, ob 9. uri v gostilni Veselič v Podzemlju, predaval pa bo inž. Tadej Sluga sejmisca BREŽICE - Na sobotnem rednem sejmu prašičev v Brežicah je bilo pripeljanih 170 pujskov, starih do 3 mesece, in 50 starejših. Prodanih je bilo 135 mlAjših po 270 do310 tolarjev kilogram žive teže in 20 starejših po 200 do 270 tolarjev kilogram žive teže. ralnega serviserja APS - Avtoprevo-zništvo in servisi Velenje tudi mrežo 10 servisnih centrov; v APS pa sta tudi dve ekipi s servisnimi vozili za hitre posege na terenu. V Velenju so ob osrednjem distribucijskem centru s skladiščem še centralni servis in centralno skladišče rezervnih delov. Vsi tisti, ki so v zadnjih dveh letih in pol kupili traktor Zetor, so se lahko prepričali o prednostih nakupa pri generalnem zastopniku. Zagotovljena je dolgoročna neposredna poveza- va s proizvajalcem traktorjev, na voljo je celoten asortiman traktorjev, kupcem je omogočena izbira po njihovi želji, traktorji prihajajo h generalnemu zastopniku neposredno iz tovarne (brez posrednikov) in izpolnjujejo vse varnostne in druge predpise. Hkrati s povečanjem proizvodnje traktorjev napovedujejo v tovarni v Brnu za leto 1995 nadaljnjo razširitev ponudbe. Na voljo bo nov vinogradniški 3-valjnLtraktor s turbo motorjem, nov 4-valjni traktor s turbo motorjem, moči 57 KW, in nov 4-valjni traktor s turbomotorjem z medhla-jenjem. Izbirati pa bo mogoče še med traktorji, moči od 90 do 120 KW. V tovarni Zetor v Brnu pa že testirajo tudi tako imenovani “Eko” traktor. MARJAN LIPOVŠEK [helena MRzuKARi gospodinjski kotiček Manj jajc za boljše zdravje V januarju goduje sv. Neža in že od nekdaj ljudje pravijo, da se v tem času nesnost pri kokoših ponovno začne. Na boljšo nesnost pa vplivajo tudi naravni vitaminski pripravki, ki jih dodajamo med ostalo hrano, kot so na drobno sesekljani mladi in sočni poganjki repe in kolerabe. Jajca so vključena v vsakodnevno prehrano na različne načine. Mnogi jih imajo najraje pečena na oko z različnimi dodatki, kot so ocvirki, sir, zelenjava in začimbe. Po zdravstvenih priporočilih pa naj bo jajc in jajčnih jedi v prehrani čim manj, ker višajo raven negativnega holesterola, ta pa okvarja naše srce in ožilje. V 100 g jajčne mase se nahaja 300 - 400 mg holesterola. Za naše telo je jajce pomembno zaradi beljakovin, vitaminov in mineralov. Pri pripravi jedi uporabljamo cela jajca ali pa ločimo beljak od rumenjaka, saj imata vsak svoj vpliv na ostalo maso, kot je primer tes- to. Rumenjak nam jed zgosti, jo obarva, da okus in zveča hranilno vrednot. Z beljakom, stepenim v sneg, pa jedi rahljamo in vežemo maso. Jajce je slabo obstojno živilo. S časom se sestava spreminja, postane neuporabna in zdravju škodljiva. Ker je jajčna lupina porozna, izhlapevajo voda in plini, vdirajo pa razne bakterije, zato jajc nikoli ne shranjujemo zamazanih od zemlje in blata, pa tudi umitih ne smemo shraniti za daljši čas. Z brisanjem in umivanjem se jajcu odstrani naravna varovalna površina, kije voščena in zapira pot bakterijam ter preprečuje izhlapevanje. Jajčno maso lahko tudi zamrznemo in hranimo največ do 8 mesecev. Po odtajanju jo takoj uporabimo le za kuhane ali pečene jedi. Hrano z dodanimi surovimi rumenjaki uporabimo takoj in ne shranjujemo v hladilniku, saj so ugodna podlaga za razvoj življenjsko nevarnih bakterij, kot je salmonela. DOLENJSKI LIST MŠŠ IZ MAŠI H O SCI M V novi občini delo teče po starem Jože Preskar je vršilec dolžnosti načelnika državne Upravne enote, kije prevzela več kot pol zaposlenih v prejšnji občinski upravi - Delo teče nemoteno NOVO MESTO - Konec lanskega leta je slovenska vlada Jožeta Preskar-ja, dotedanjega predsednika izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto, imenovala za vršilca dolžnosti načelnika Upravne enote Novo mesto, ki skrbi za opravljanje upravnih zadev s področja državne uprave v sedanji mestni občini Novo mesto in novih občinah Šentjernej in Škocjan. V novomeški Upravni enoti Republike Slovenije, ki ima svoje prostore v dosedanjih občinskih stavbah na Seidlovi cesti, na Novem trgu in v Kettejevem drevoredu, je sedaj zaposlenih 93 delavcev od nekdanjih 174 občinskih uslužbencev; neposredno pod ustrezna ministrstva je prešlo 27 delavcev Geodetske uprave in 17. zaposlenih v sekretariatu za obrambo, v novi mestni občini pa jih je ostalo 37, vendar ni rečeno, da ne bo kdo od teh prešel v eno od na novo nastalih občin Šentjernej oziroma Škocjan. “Čeprav smo bili prvi delovni dan brez vsega, tudi žiga nismo imeli, so se zadeve brž toliko uredile, da svoje delo nemoteno opravljamo, tako da je prehod na novo organiziranost državne uprave za občane tako rekoč neboleč in brez pretresov,” pravi v.d. načelnika Jože Preskar. Upravna enota deluje, kot rečeno, v istih prostorih, kot so doslej delovali ustrezni občinski sekretariati oziroma službe, in z istimi ljudmi ter celo z isto opremo. Tako sedaj opravljajo prvostopenjske državne upravne zadeve s področja okolja in prostora, prometa in zvez ter, kar se tiče obče uprave, tudi notranjih zadev. Na sedežu Upravne enote na Seidlovi 1 (na občini) deluje sprejemna pisarna, eno njenih glavnih del, se pravi overitve, pa bo poleti prešlo na notarje. V občinskih prostorih na Novem trgu še naprej deluje oddelek za notranje zadeve; prav tako je moč, tako kot doslej, stvari v zvezi z registracijo avtomobilov urejati v Pionirjevi Avtohiši in na AMD na Otočcu, prav tako še naprej delujejo krajevni uradi v krajevnih skupnostih. Pritlične prostore v občinski stavbi na Seidlovi cesti preurejajo za potrebe ministrstva za obrambo, v prostorih občine na Novem trgu pa sedanja Upravna enota opravlja upravne zadeve tudi za ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, gospodarske dejavnosti, eko- Jože Preskar Veliko nalog za svetnika Od avtoceste, nadzora nad zaposlovanjem, razvoja turizma do mrliške vežice in nadzora nad delom policije NOVO MESTO - Člana sveta mestne občine Novo mesto Marjan Štubler in Damijan Bartolj, izvoljena na listi Slovenske nacionalne stranke, sta pripravila program, za katerega uresničitev se bosta zavzemala v imenu svoje stranke v mestnem svetu. Na področju izgradnje cest se novomeška SNS v prvi vrsti zavzema za gradnjo avtomobilske ceste Ljubljana - Obrežje, ki naj bi imela absolutno prednost; nadalje za posodobitev gorjanske ceste do Metlike, za ureditev cest Novo mesto - Dolenjske Toplice, Žužemberk - Trebnje in Novo mesto - Šmarješke Toplice ter za izgradnjo ceste od Ločne do Bučne vasi. Zgradili naj bi še pločnike v Mačkovcu, Šmihelu, dodatno osvetlili prehode za pešce. Novomeška SNS oziroma njuna člana občinskega sveta se zavzemata za ustanovitev “komisije za nadzor zaposlovanja in izdajo delovnih dovoljeitj tujcem”. Po njihovih trditvah je v dolenjski regiji okoli 4.000 dnevnih migrantov (se pravi tujcev), vsaj polovico pa bi jih, tako trdila svetnika, lahko nadomes- tili z domačimi brezposelnimi ljudmi. Posebna skrb naj bi veljala šolski problematiki ter komunalni dejavnosti in ekologiji. “Potrebna je tudi ureditev razmer na novomeški tržnici, saj je nedopustno, da tujci dobivajo prostore za prodajo, medtem ko marsikateri Slovenec ne more prodajati,” pišeta mestna svetnika v svojem programu. Člana sveta oziroma njuna stranka se bodo zavzemali še za ureditev propadajočega novomeškega Narodnega doma, izgradnjo rekreacijsko-športnega centra, za hitrejše pridobivanje gradbenih lokacij, za dokončanje avtobusne postaje v Novem mestu ter kulturnega doma in mrliške vežice v Dolenjskih Toplicah. “V zadnjem času zadeve na področju turizma ne gredo v korak s časom, zato smatramo, daje potrebno formirati komisijo za turizem, ki bo skrbela za pomoč in koordinacijo med turističnimi društvi v občini.” Na koncu se zavzemajo še za ustanovitev komisije za nadzor nad delom policije (razen Sove) in inšpekcijskih služb. A. B. 4 nomske odnose in razvoj, v hiši v Kettejevem drevoredu (Režkova vila, dosedanji sekretariat za družbene dejavnosti) pa za ministrstvo za zdravstvo, šolstvo in šport, za kulturo, za znanost in tehnologijo ter za delo, družino in socialne zadeve. Inšpekcijske službe so po novem podrejene posameznim ministrstvom, kar je tudi prav, saj bodo te službe morale nadzirati tudi delo Upravne enote, kar pa bi bilo s stališča neodvisnosti veliko težje, če bi upravno sodile pod to enoto. Kot • “Upravna enota se bo trudila, da bo prehod na novo organiziranost čim la^ji in za ljudi čim manj moteč,” pravi Preskar. “Namesto da župani povsod po Sloveniji sedaj jadikujejo, da imajo premalo oblasti, bi bilo prav, ko bi se lotili dela, ki ga je za vse dovo(j. V prvi vrsti je treba narediti vse za čim hitrejši sprejem občinskih proračunov, potem pa je treba kar se da gospodarno upravljati z občinskim premožnjem, ki nikakor ni majhno; tudi denarja za to, da se čim več koristnega naredi, v primerjavi s prejšnjim obsegom dela in nalog ne bo nič manjjj trdi Preskar. zadnji predsednik novomeškega izvršnega sveta je Preskar predal posle novim županom občin Novo mesto, Šentjernej in Škocjan. ___________________A. BARTEU NA ŠMARNO GORO NOVO MESTO - Planinska sekcija Intel servis iz Novega mesta bo v soboto, 28.januarja, priredila planinski izlet na Šmarno goro. Izlet bo vodil Marko Rems, prijavite pa se lahko pri njem po telefonu 321-712 dopoldne in 26-811 popoldne ali pa pri Luciji Vidmar po telefonu 342-261. Odhod avtobusa bo ob 8. uri s parkirišča nasproti novomeške avtobusne postaje. Na vrhu gozdarji Plače v novomeški občini NOVO MESTO - V lanskem oktobru je bilo v novomeški občini zaposlenih 21.259 ljudi, kar je 48 ali 0,2 odst. manj kot mesec poprej. Od tega je bilo v gospodarstvu zaposlenih 16.258 ljudi, v negospodarstvu pa 5.001. V 10 mesecih lanskega leta je bilo v novomeški občini povrečno zaposlenih 21.481 ljudi, kar je 991 ali 5,5 odst. manj kot v enakem obdobju leto poprej. Povprečni mesečni čisti osebni dohodek je v oktobu v novomeški občini znašal 65.033 tolarjev, v gospodarstvu 55.878, v negospodarstvu pa 67.593 tolarjev. V povprečju so čisti osebni dohodki v prvih 10 mesecih lanskega leta v novomeški občini znašali 58.982 tolarjev, kar je malenkost več, kot znaša republiško povprečje (58.647 tolarjev), in za slabih 30 odst. več kot v enakem obdobju leto poprej. Najvišje čiste osebne dohodke v oktobru so v novomeški občini imeli zaposleni v gozdarstvu - 89.431 tolarjev, sledijo jim delavci, zaposleni v javni upravi, skladih in združenjih - 88.598 tolarjev, na tretjem mestu so delavci v financah in drugih poslovnih storitvah - 84.633 tolarjev, na četrtem zaposleni v izobraževanju in kulturi - 74.902 tolarja in na petem v zdravstvu in socialnem varstvu - 73.991 tolarjev; najnižje osebne dohodke pa so oktobra imeli zaposleni v obrti in osebnih storitvah - 40.998 tolarjev, na drugem mestu na dnu so bili zaposleni v stanova-njsko-komunalni dejavnosti -51.255 tolarjev, zaposleni v industriji in rudarstvu pa so oktobra dobili povprečno 58.880 tolarjev; sledijo zaposleni v gostinstvu in turizmu - 59.014 tolarjev ter v trgovini - 59.495 tolarjev. A. B. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 21. januarja, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Market, Drska od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: Vita • mlečni diskont, Šmihel od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcat Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 16. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market • Dolenjske "bplice: od 7. do 17. ure: Mercator- Standard, Rog V nedeljo, 22. januarja, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Dolenjka, Samopostrežba, Glavni trg; Dolenjka, market Ragovska od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trpina Darja, Ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: Vita - mlečni diskont, Šnjihel od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8, do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcat Smolenja vas od 8. do 12, ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 12. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela Redno zaposlimo izkušeno poslovno tajnico. Prijave z dokazili pošljite na naslov: Trgospaar, d.o.o., Ulica Slavka Gruma 5, p.p. 236, 68000 Novo mesto, do 26.1.1995. Dodatne informacije do 12. ure vsak dan na tel. (068) 324-368. v s SKORAJ DVE STO SAMOZAPOSLITEV NOVO MESTO - Ena od dejavno-sti Republiškega zavoda za zaposlovanje je spodbujanje samozaposlovanja. Na območju novomeške enote tega zavoda so lani zabeležili 192 samozaposlitev, potem ko se je uvodnih zavodovih seminarjev udeležilo 221 ljudi. Od 192 podjetnikov jih je 114 sklenilo pogodbo, po kateri jim zavod plača stroške svetovanja, in sicer v višini 1.500 mark. Medtem ko v teh primerih podjetnik ni dobil denarja “v roke”, ampak je zavod namesto njega plačal določen strošek, je v 157 primerih zavod pomagal z denarjem, nakazanim neposredno podjetniku, ki se samozaposluje. TEČAJ ZA DELO V GRADBENIŠTVU NOVO MESTO - Kot priprava na zaposlovanje, ki jo organizira Zavod za zaposlovanje v Novem mestu, poteka v teh dneh tečaj za žerjaviste in upravljalce težke gradbene mehanizacije. Tečaj seje začel decembra in po opravljenem teoretičnem delu se slušatelji zdaj usposabljajo še praktično. ZA LJUBITELJE ITALIJANSKE KUHINJE DOLENJSKE TOPLICE - V restavraciji Rog v Dolenjskih Toplicah bodo od 21. do 29. januarja dnevi italijanske kuhinje. Na voljo bodo številne dobrote, za boljše počutje pa bo z italijanskimi kanconami vse večere razen sobotnih poskrbel priznani pevec Stane Mancini. GOLOB TEKMOVAL Z ZVEZDAMI NOVO MESTO - Prejšnji četrtek sta se mednarodnega FIS veleslaloma v Kranjski Gori udeležila tudi dva novomeška smučarja. Med 100 tekmovalci iz Avstrije, Norveške, Danske, Japonske, Hrvaške in Slovenije je Luka Golob osvojil dobro 41. mesto, Rok Kocjan pa je že na prvi progi izpadel. Zmagal je Jure Košir pred Mitjo Kuncem, Andrejem Miklavcem in Ole Christianom Furusethom ter Gregorjem Grilcem. Med znanci s tekem svetovnega pokala so nastopili še Norvežan Finn Christian Jagge ter Avstrijca Rainer Salzge-her in Christian Maycr, ki pa zahtevne strmine pokorenskega poligona niso zmogli. PLANINCI GREDO NA VELIKI JAVORNIK NOVO MESTO - Planinsko društvo Novo mesto vabi planince na zimski vzpon na Veliki Javornik (1023 m), ki bo v soboto, 4. februarja. Cena prevoza je 700 tolarjev. Prijavite pa se lahko na telefon 21-446 ali 49-040. Izlet bosta vodila vodnika PZS Rozi in Rudi Skobe. Včasih morajo plezati do avtobusa Podvoz v Dragi je prenizek - Ob odjugi in nalivu se lahko naredi neprehodna luža -Problem bi znali odpraviti, a kdo bi to plačal - Čakanje na hitro cesto DRAGA - Pod magistralno cesto Jcscnice-Obrežjc je v Dragi blizu Bele Cerkve speljana lokalna cesta. Ta podvozje uporaben samo deloma in to povzroča težave (judem, ki ga uporabljajo. TORBE ZA BOSANSKE ŠOLARJE - Šolarji iz vseh osnovnih šol in nekaterih srednjih šol novomeške občine so nadvse uspešno sodelovali v humanitarni akciji “Slovenija otrokom BiH". V četrtek je na zbirno mesto v Ljubljani izpred bršljinske šole Krkin kamion odpeljal na stotine s šolskimi potrebščinami^ napolnjenih torb. Mnogi šolarji so svojim vrstnikom napisali tudi pisemce z zeljo, da bi tudi ti otroci v miru obiskovali šole in uživali v brezskrbni ign. Akcijo so si zamislili v Ljubljani, izpeljali pa v Novem mestu člani Zveze prijateljev mladine ob pomoči Rdečega križa in tovarne zdravil Krka. (Foto: J. Pavlin) Problem nastopi vsakič, ko pod magistralko zapeljejo s previsoko naloženo nakladalko sena ali prikolico gnoja. Samonakladalno prikolico morajo za ta prehod “podreti”, gnojno kopico pa preprosto odbije betonski strop podvoza. Kaj bi bilo, če bi se na visoko naloženem kmečkem vozu v podvozu po naključju znašel človek, raje ne pomislijo. Skratka, podvozje prenizek za vozila in stroje današnjega časa. Težava je tudi z vodo v podvozu. Poznavalci pravijo, da ob hitri odjugi in ob nalivih priteče po potoku Dolina toliko vode, da se razlije po lokalni cesti in se nabere v podvozu. Ko je v podvozu taka luža, ni misliti, da bi človek šel tam skozi peš. “Salonarje” lahko takrat ženske pustijo doma in si nataknejo škornje, ki pa morajo segati do kolen in večkrat celo čez kolena. Voda včasih ovira celo avtomobile. Poplavljeni podvoz ljudje lahko obidejo, tako da gredo nekaj kilomet- rov daleč po drugi poti. S tem pa si ne pomagajo prav dosti, kajti avtobusna postaja, če so namenjeni na avtobus, je tik ob poplavljenem podvozu - seveda na nedosegljivi strani luže. Včasih ljudje ob odjugi in nalivu tudi prečkajo megistralno cesto in tako obidejo vodo v podvozu. Toda cesta, rezervirana za motorna vozila, utegne pobrati svoj davek med take vrste pešci, in resje drveči avtomobil že nekoga poškodoval. Tako prečkanje je neprijetno zlasti pozimi, ko mora pešec najprej preplezati nakopičeni sneg ob magistralni cesti. Ljudje nižje rasti v takih primerih malodane potonejo v nagrmadenem snegu. V iskanju tistega, ki bi lahko rešil težavo v Dragi, smo se ustavili v Cestnem podjetju Novo mesto. To pozna težave s podvozom v Dragi, vendar ni pristojno zanje. M. LUZAR • Direkcija za ceste Republike Slovenije, ki je pravi naslov za rešitev omenjenega problema, ni mogla obljubiti veliko. Julij Vojska, v Direkciji načelnik oddelka za objekte, je povedal, daje v zadnjih letih malo denarja za urejanje cest. Kar zadeva podvoz v Dragi, je menil, da bi bilo treba predv idene stroške za popravilo vključiti v državni proračun. Vendar Vojska opozarja, da bi bil poseg v Dragi zelo drag. Obenem se mu zastavlja vprašanje, kako se zadeve lo- titi tehnično. Rešitve, ki hi prišle v poštev, so sicer znane, vendar zanje najbrž nihče ne bo pripravljen dati denarja. Cena bi bila po njegovem previsoka glede na to, da podvoz uporablja razmeroma malo ljudi. Vojska meni, da bo problem v zvezi s podvozom zadovoljivo rešila šele nova avtomobilska cesta. Zato priporoča domačinom, da budno spremljajo priprave na gradnjo hitre ceste in pravočasno opozorijo na svoj cestni problem. Novomeška kronika SNEG - Ljudje še pomnijo, kako se je pred novim letom zrušil sneg z neke višave na Glavnem trgu. Zasulo je mimoidoče. Ni dvakrat reči, da ga niso poslali z neba z namenorfi, da bi na' posled enkrat za vselej zasulo in s ten na lep način pokončalo dedka Mraza DOBROTA - Pravijo, da je neki Renault plačal celotno veselico, kije bila v petek zvečer za smetano* ljubljanski Kavarni Union. Podgorski Revozovi delavci težko verjamejo, da je to tisti francoski Renault, ki ima tovarno v Novem mestu. Novomeški je namreč precej skop. Ko je obhajal 25-letnico svojega delovanja v Sloveniji, je delavcem dal za spomin samo rumene ploščice s svojim imenom, io niti enega samega tolarja. MRAZ - V lokalih na Novem trgu je bilo zadnjič dva dni vražje mrzlo. Tudi ni čudno, saj je Komunala krep; ko priprla plin, s katerim se greje Novi trg. Plinske pipe je privila, ker ji Pionil ni plačal plina. Revež pač nima za plin, ker mora vzdrževati novo laguno. ZIMA - Novomeški cestarji nimajo mirnih noči, zato pa imajo mirno vest. Ob večerih ceste posipajo s soljo. ANTONOVO - Škoda, da ni vsa> dan Anton. Sedemnajstega januarji so novomeške gostilne kuhale tako odbre malice! Ena gospa je rekla, da Likar fn Gutman nista nič drugačna, kol drugi Dolenjci, čeprav sta visoki Živini pri policistih in pri vojakih. Celo ko sta v Ljubljani v službi, st kregata, in to celo po časopisih. TIC V NOVIH PROSTORIH NOVO MESTO - Dolenjska turistična zveza in Turistično- informacijski center Novo mesto sta se preselila v nove prostore na Novi trg 6, kjer je prej poslovala agencija Kompas. Fikrati naprošajo vse, ki razpolagate z informacijami o prireditvah, srečanjih in drugih za javnost zanimivih dogodkih, da jih sporočite na telefon oziroma fax: 068 322 512. Le tako bodo informacije pravočasno na voljo javnosti. SIliCMHNJSn 11(11/ NOVE OBLEKE - IbrističnO društvo Žužemberk-Dvor uspešno predstavlja Suho krajino tudi z novimi pokrajinskimi nošami, ki soji!1 nosili Suhokranjci pred vojno. P° besedah Janeza Glihe so v lanskem letu kupili dvanajst oblek, tako da jih imajo skupno trinajst. Predstavili sU se že na turistični borzi v Novem mestu, ob blagoslovu zvonov v Žužemberku, ob prihodu dr. Janeza Drnovška v Žužemberk itd. V soboto so predstavili nošo tudi gasilcem na občnem zboru. ŽUPA ŽUŽEMBERK - Pred osemdesetimi leti so imeli gasilci tega okraja svojo zvezo, ki seje imenovala gasilska župa Žužemberk. O zgodovini in delu tedanjih gasilcev f povedal na kratko gost gasilskega občnega zbora Žužemberk Aloja Ljubič, sicer član predsedstva gasilske zveze Slovenije. Po besedah g-Ljubiča se lahko suhokranjski gasil' i ci enakovredno kosajo z ostalimi gasilci v Evropi po opremi ali znanju. EVROPA 95 - Da bodo Žuženl-berški gasilci enakovredni gasilcentv Evropi, so na občnem zboru sklenili, da bodo kupili nove pnevmatske škarje za reševanje ljudi in razbitin-Posodobili in uredili bodo domova1’ Velikem Lipju in Žužemberku. TELEFONIJA - Krajani desne strani od Šmihela, Klečcta do bod" ganje vasi nestrpno čakajo na nove telefonske priključke. Zaradi zime iu slabega vremena so izvajalci začasne. ustavili polaganje glavnega telefonskega kabla, po otoplitvi pa pričakujejo krajani čimhitrejšo priključitev na ostalo omrežje. ^ ^ EKSKURZIJA PO LJUBLJANI 11. januarja smo imeli učenci šestil1: razredov kulturno-pouČno ekskurzij1’:: Pod vodstvom učiteljev smo obiska1 Cankarjev dom, kjer smo si ogleda1; predstavo Kramljanje ob klavirju pobuda v ljudskem izročilu. 'Piko sin1 spoznali tuje in naše skladatelje, ki črpali ideje iz. ljudskih pesmi za svoj' dela. V drugem delu smo si ogleda arhitekturne znamenitosti starega novega dela Ljubljane in obiskali Na( odno galerijo. Tako smo si razširili znat1 je o naši kulturni dediščini. , MAJA TOMAŽIN, (>• : OŠ ŽužcnibeP Črnomaljski drobir “ČUDNI” STRANKI - Črnomaljski župan je pred dnevi sklical sestanek vseh najemnikov poslovnih prostorov v poslovni stavbi na Kolod-^reki cesti 34, bolj znani kot “bela hiša”. Dogovorili naj bi se o razdelitvi prostorov. Kakšna je bila udeležba na sestanku, nam sicer ni znano, zanimivo pa je, da je župan povabil tudi Predstavnike Liberalno demokratske stranke in Stranke demokratične prenove. Čudno, da se ni spomnil, da tekmecev iz strank s takšnima imenoma ni bilo na nedavnih volitvah. Ali pa sta mu prav zaradi tega ti dve imeni tako ljubi. SIMBOLIKA - V Semiču so imeli pred dnevi nekakšno simbolično otvoritev občinskih prostorov, ki so sicer kar stari prostori nekdanje semiške krajevne skupnosti. Semičani, ki so ponosni, da so po več kot treh desetletjih znova prišli do svoje občine, so bili razočarani, da za otvoritev niso vedeli, medtem ko je zanjo zvedel celo Novomeščan Marjan Dvornik. Sedaj domnevajo, daje imela njegova prisotnost na otvoritvi povsem simboličen pomen: preprečil naj bi, da nove občine ne bi vrgli na cesto. Dvornik je namreč v ministrstvu za promet in zveze državni sekretar za ceste. PODMLADEK - Člane združenja šoferjev in avtomehanikov Čmomelj-Metlika zanima, kdo v njihovi organizaciji skrbi za podmladek. Očitno nihče kaj prida, kajti kmalu se bo zgodilo, da bodo v združenju le še častni člani. To so po novem člani po 75. letu starosti. Zato ne čudi, da so šoferji in avtomehaniki zaskrbljeni, kdo bo potem sploh plačeval članarino, od katere se združenje živi. (fprehodpo Metliki MLADEN VUKŠINIČ, edini metliški dejavni likovni umetnik, ne prodaja v hiši blizu zdravstvenega doma zgolj svojih slik, ampak tudi s?,kv,‘rja vse’ kar kdo želi. ZdaJ se Mladen še posebej ukvarja z upoda-0 janjem Metlike na velikanskem platnu, ki naj bi krasilo pisarno metliškega župana Branka Matkoviča. ANDREJ SEVER, “DEKLICA ZA VSE”, je bil eden treh kraljev, ki ?° hodili po metliški občini, prepevali |n s kredo pisali G + M + B. S svojim obiskom so razveselili krvodajalce v zdravstvenem domu, varova-nce v domu starejših krajanov, osnovnošolce, Radovce, Drašičane in Se marsikoga. Sicer pa je Sever zavzet čebelar, vinogradnik, je tajnik nogometnega kluba Kolpa iz Podzemna. V vlogi slednjega je med najza-gretejšimi, ki želijo, da bi bil letos ograjen društveni dom, ki so ga za-Cch zidati ob koncu prejšnjega leta. JUS MIHELČIČ, direktor mehiške komunale, je neusmiljen raz-Pravljalec na sejah občinskega sveta, katerega predsednik je. Juš ne prenese praznega besedičenja in brezplodnega filozofiranja, najraje vidi, ne sc reče popu pop in bobu bob. Mihelčič pa je tudi neke vrste met-*ski strelovod, v katerega letijo strele nezadovoljnežev. Ob letošnjem snegu mu je nekdo zatežil: “Juš, cesta do Klostra pa ni bila pravočasno splu-zena!” "Že mogoče,” mu je odvrnil Mihelčič, “toda obrnil si se na napačen naslov, res sem dokaj širok, am-Pak ralica zaenkrat še nisem.” (Trebanjske iveri .RABLJENE GUME STRAŠIJO oCURKE- Pri trebanjski Komunali zc dlje časa opozarjajo na težave za-Vo j° zbiranja odpadkov, ki niso komunalni, ampak sekundarne suro-V|ne. Jako sc med komunalnimi odpadki pojavljajo kartoni, lepenka, sleklo, tekstil, rabljene avtomobilske gume ipd. Surovina Trebnje nekate-Flh sekundarnih surovin noče spre-Jemati, češ da jih ne more odprodate ker zanje nima kupca oz. trga, zato Povzročitelji takih odpadkov želijo, ua jih odvaža Komunala. Tako se je ?daj na razmeroma dobro urejeni Komunalni deponiji na Cvibljah, ki Pa je pred leti slovela kot eno najbolj zanemarjenih smetišč na Slovenskem, na katerem so se izdatno razmnožili ščurki, nabralo že toliko gum, da bi ob morebitni ponovni in-vaziji ščurkov lahko uprizorili še temeljitejše sežiganje ščurkov in uruge golazni. SLIKA MARŠALA - Novinarje °b prihodu v direktorjevo pisarno Ugledal na steni pritrjeno sliko maršala Tita in vprašal, kaj to pomeni. \odilni mož se je začel nekaj opra-. * * * vičevati, in ko je hotel novinar fo- tegrafirati tako redkost v teh časih, j! sc je mož na moč podvizal, se stegnil I, do slike in maršala deložiral. Pa je j bi|0 vprašanje o sliki mišljeno čisto j nedolžno! „! MOBITEL VETERINARJEV - jl| Trebanjska veterinarska postaja gre j v korak s časom, predvsem pa hoče p biti na voljo strankam. Torej odlo-(. čitev veterinarjev za nabavo mobite-r bi ni modna muha in pozerstvo. Dežurnega veterinarja je moč po novem f od 15. do 7. ure zjutraj ter ob sobo- čv so tako neposlušni, da se ne zdravijo po navodilih direktorja. Ob tem direktor preverjeno ni zdravnik, kaže pa še preveriti, če se v popoldanskem času ne ukvarja z mazaštvom. MIRNA VEST - Ministrstvo za kmetijstvo je primaknilo svoj lonček Pri izgradnji namakalnega sistema v Arnovem selu. Minister Osterc se je predstavitve projekta, obnove sadovnjakov, programov CRPOV in programov vinskih cest udeležil mirne uše. Sadjarjem niti na kraj pameti ni Prišlo, da bi težko pridobljena sredstva porabili za obnovo kapelic ali cerkva. ZUPAN IN NAČELNIK °OBRO SODELUJETA BREŽICE - Brežiški župan J k' začasno vodi tudi občinski svet, in v. d. načelnika "prave Darko Bukovinski dobro sodelujeta pri razmejevanju vlog države in občine, delavcev in Prostorov. Ravno danes naj bi vlada potrdila vodje posameznih, do ^daj že jasno oblikovanih oddelkov (notranje zadeve, kmetijstvo, "rejanje in varstvo prostora). "dročja družbenih dejavnosti, °bče uprave in gospodarstva še "tso dokončno oblikovana, gotovo Pa bodo do 15. februarja, ko mora biti pripravljena sistematizacija in "blikovane notranje enote. Delo bačelnikov upravnih enot zdaj Opravljajo vršilci dolžnosti, ki so jhtenovani za največ 6 mesecev. V tem času bo ministrstvo za notra-fje zadeve na podlagi mnenj bhfinskih svetov imenovalo bačelnike. ^ Človek, ki se obilno hrani z zra-živi dolgo in srečno življenje, '^‘ajski pregovor) r ^opravljeni čas je obstajanje. Upo-^Jeni čas je življenje. (Young) Mii iz masi h občim mm Sindikati bijejo papirnati boj Posavje prednjači po številu stečajev in likvidacij, zato se aktivisti SSS utapljajo v papirju, ko pripravljajo izračune za terjatve delavcev iz minulih let KRŠKO - V Posavju imajo Svobodni sindikati največ dela z uveljavljanjem terjatev delavcev v stečajnih postopkih in pravic iz delovnega razmerja. Ubadajo se l nizkimi plačami, ki ne doseglo najnižjih po kolektivni pogodbi, bdijo nad pogodbami o zaposlitvah, v katerih so pogosto zelo grobo kršene delavčeve pravice, se pogajajo s podjetji za boljši položaj zaposlenih, vzpodbujajo ustanavljanje sindikatov in še posebej svetov delavcev. Sindikalni aktivisti so, da bi zaščitili pravice in terjatve delavcev v propadajočih podjetjih, prisiljeni slediti slovenski birokraciji in se tudi sami iti birokrate. Sami delajo izračune neplačanih razlik do plače po kolektivni pogodbi in drugih neizplačanih zneskov, saj so sodni izvedenci predragi. V primerih stečajev jim praviloma priznajo izračune, drugače pa je, ko gre za spopad za delavske pravice na sodišču, ko podjetje išče vse načine, da bi izračune zavrnilo ter zavleklo pravdo in s tem izplačila delavcem. Samo v minulem letu so imeli “v ognju” okrog 6.000 zadev (nekatere med njimi se ponavljajo). Tako so za obrat Adrie že pripravili izračune, a jih je podjetje zavrnilo. “Zdaj moramo pripraviti vse znova. Ker je imel obrat 174 zaposlenih in je treba izračune narediti za tri leta nazaj, si lahko mislite, koliko je to dela in papirja,” pravi Vladislav Rožič. Njegov sindikalni kolega Marjan Urbanč je prepričan, da bi se dalo, če bi se država potrudila, te stvari opraviti z manj papirja. Zahtevke za poplačilo delavskih terjatev morajo spisati za vsakega de- Podjetniki se združujejo tudi za lobiranje Kmalu kluba podjetnikov v Brežicah in v Sevnici KRŠKO - Jeseni ustanovljeno Združenje podjetnikov Pošavja se v teh dneh pripravlja na sprejem delovnega programa za to leto. Na prvem sestanku letos namerava kritično spregovoriti o pospeševalni mreži in pospeševalnem centru za malo gospodarstvo, za katera država nameni precej denarja, vendar nikakor ne prideta do podjetnikov. V Krškem že deluje Klub podjetnikov, ki je nasledil prejšnjo sekcijo podjetnikov v okviru gospodarske zbornice, v kratkem pa nameravajo ustanoviti še podobna kluba v Brežicah in v Sevnici. V svoj krog želijo privabiti tudi menedžerje, zato naj bi se poleg Kluba menedžerjev, ki že deluje v Brežicah, ustanovila še podobna v ostalih dveh občinah. Po besedah predsednika odbora združenja Emila Vehovarja bo nujno oblikovati tudi odbor za ekonomske odnose ter odbor za pravne zadeve in izobraževanje. “Zavedamo se, da bomo podjetnike pritegnili k združevanju le z Emil Vehovar ustrezno vsebino delovanja oziroma če se bomo dotaknili konkretne problematike, ki najbolj žuli podjetnike,” pravi Vehovar. Združevanje paje po njegovem nujno, saj je posavsko gospodarstvo na tleh, zato bi lahko le močan gospodarski lobi vplival na lokalno politiko, združil Posavje in mu utrl pot tudi do republike. Če bodo podjetniki podobno kot posavski politiki čakali na odrešenika, poti navzgor ne bo. B. D.-G. lavca posebej, in to na posebnem listu, čeprav bi bilo enostavneje narediti tabelo, vsaj za enake primere. Ponekod je s pripravo podatkov lažje, saj jim podjetja dajo na razpolago potrebne podatke, drugod morajo ustrezne informacije dobesedno ukrasti. Sodišče za delovno pravo je preveč zatrpano, zato se zadeve vlečejo poltretje leto. Trenutno je čakalna doba za obravnavo leto in pol, vendar kljub enakim primerom združevanje ne pride v poštev. Še do nedavnega je sodišče vsaj pri izdaji sklepa smelo izdati en sklep za več podobnih zadev, zdaj pa mora sklep pisati za vsakega • Posavje je regija z največ stečaji v Sloveniji. Samo v preteklem letu so šla v stečaj naslednja podjetja: sevniška Žaga, SOP Klepar, 7 podjetij Kovinarske, Kovinoplast Jesenice na Dolenjskem in SOP Novoline (sedež v Ljubljani). V likvidacijo je šlo sevniško podjetje Clann. Poleg tega se iz preteklih let še vlečejo stečajni postopki v Metalni Krmelj, v Tehnoloških sistemih Sevnica, SOP SPE, ukinitev obrata Sigmat, likvidacija obrata Adrie, tri leta in pol se vleče ukinitev Tehnično remontnega zavoda, Novoles je pod sanacijsko upravo, nerešene pa so tudi stvari v Skladovih podjetjih Iskra Kostanjevica in Stillcs. posebej. Če gre za tovarno s 300 delavci, je to seveda tudi 300 sklepov. B. DUŠIČ GORNIK NESNAGA V POTOKU - V decembru je kramarijo v jarku potoka Skradnica ob cesti za Brezovico nad Šutno skril sneg, odjuga pa že spet razkriva sramoto. Odsluženi pralni stroji, Štedilniki, kovinski sodi, gume ter celo odpadni papir, tekstil in drugi predmeti, ki bi se jih dalo brez škode sežgati, se namakajo v potočku. Mimogrede naj povemo, da le kakšen kilometer nižje, ko potoček še malo naraste, v njem veselo plavajo ribe v tamkajšnji ribogojnici. Očitno bo se treba temeljito lotiti organiziranega odvoza odpadkov in osveščanja ljudi v tej smeri, če ne drugače, tudi s kaznovanjem. Za začetek pa bi morda zalegel zabojnik za smeti sredi vasi. (Foto: B. D. G.) PAPIRJEV NA KILOGRAME - Aktivisti SSS v Posavju se utapljajo v izračunavanju delavskih terjatev in v gori papirja. “Za tri podjetja Kovinarske smo na primer za 260 delavcev morali pripraviti kar za 20 kg papirja!" pravi predsednik območnega sindikata SSS Jože Cemoša, ki je takšno papirnato goro podatkov tovoril na sodišče. (Foto: B. D. G.) POLEG VINSKIH SE SADNA CESTA? BREŽICE - Sadjarsko društvo Posavja sije omislilo sadno cesto, zato bo v kratkem začelo z aktivnostmi za pripravo projektov in za njihovo izvedbo. Gre za cesto, ki bi povezovala največje tradicionalno sadjarske kraje, znane pridelovalce sadja, poleg tega pa še predelavo sadja (žganjekuha, sušenje itd.). Začela bi se pri Boj-snem in nadaljevala proti Globokem, Dečnemu selu, Artičam, Arnovim selom in nato preko Zdol v Krško. Meja bo prinesla tudi prednosti Posavsko gospodarstvo utrjuje stike z zagrebško zbornico • Nedavni obisk predstavnikov združenja podjetnikov italijanske pokrajine Veneto že daje sadove KRŠKO - Čeprav je Posavje regija, kije z uvedbo državne meje med Hrvaško in Slovcnjjo utrpela ogromno gospodarsko škodo, vse kaže, da bo v bodočnosti morda napredovala ravno zaradi bližine meje. Ta bo, vs:y še nekaj časa, hkrati tudi meja med Zahodom in Balkanom. Posavsko gospodarstvo kljub negativnemu odnosu države do tega vprašanja še vedno močno računa na hrvaški trg, še posebej na Zagreb, ki so ga Posavci od nekdaj oskrbovali. Minuli četrtek je predsednik zagrebške gospodarske zbornice povabil območno gospodarsko zbornico za Posavje na pogovor o bodočem sodelovanju. Na srečanju naj bi beseda tekla o dosedanjem in bodočem sodelovanju med posavskimi in zagrebškimi podjetji, o maloobmejnem prometu, o težavah lastnikov zemljišč na obeh straneh meje, o dnevnih migracijah in zapletih pri carinskih postopkih. Govorili naj bi še o možnostih izboljšanja pretoka prodajnih in sevis-nih storitev, o delovanju mešane gospodarske zbornice republike Hrvaške in Slovenije ter o vplivih mestnih in regijskih zbornic na njene aktivnosti. V pogovorih, do katerih naj bi prišlo konec januaija v Zagrebu, posavski in zagrebški gospodarstveniki tudi ne bodo pozabili problematike uresničevanja meddržavnih trgovinskih in plačilnih sporazumov ter že TOKRAT KARAOKE SHOVV V KRŠKEM KRŠKO - Glasbena agencija Lukec iz Krškega vabi k sodelovanju na predtekmovanju za Karaoke shovv 94/ 95, ki bo v petek, 27. januarja, ob 17. uri v hotelu Sremič v Krškem. Najboljših šest v kategorijah do 15 in nad 15 let se bo uvrstilo v finale, kjer se bodo potegovali za bogate nagrade. Gostja večera bo Sanja Mlinar. ZIMSKI FESTIVALNA BIZELJSKEM BIZELJSKO - Tukajšnja osnovna šola že četrtič zapored organizira glasbeno prireditev 4. zimski festival, ki bo v petek, 27. januaija v telovadnici šole. Nastopilo bo 22 pevcev, plesna para iz Krškega ter glasbeni gostje. Šoliste bosta spremljala šolski mladinski pevski zbor in učitelj Vilko Urek. dalj časa aktualne ideje o območju svobodne trgovine. Vezi posavskega gospodarstva se širijo tudi na Zahod, predvsem v Italijo, ki kaže veliko zanimanje za to regijo. To je sredi decembra dokazalo združenje ASCOM iz Benetk, katerega delegacija je skupaj s predstavniki Generalnega konzulata iz Trsta obiskala Posavje. Omenjeno združenje predstavlja 20.000 podjetij iz pokrajine Veneto, njihovi predstavniki pa so izrazili pripravljenost, da razširijo poslovne stike s podjetji iz Posavja. V razgovore so se vključili tudi predstavniki nekaterih posavskih podjetij, kot so npr. Jutranjka in Kopitarna iz Sevnice, trgovsko podjetje Posavje in Vino iz Brežic ter Terme Čatež. V razgovoru sta sodelovala tudi direktor Območne gospodarske zbornice Valentin Dvojmoč in predsednik Združenja podjetnikov Posavja Emil Vehovar. Obe strani sta na srečanju predstavili svoje poglede na možnosti in bodoči razvoj-medsebojnega sodelovanja. Izmenjali so si celo vrsto pobud in kar je posebej razveseljivo - nekatere med njimi se že uresničujejo. Kolje povedal direktor Dvojmoč, je posavska zbornica že dobila konkretne odzive. Predvsem se oglašajo številni trgovci, ki bi želeli v posavskem prostoru priti do skladišč, iz katerih bi potem lahko prodajali na bodoča balkanska tržišča. Italijanska Stranje tudi predlagala, da bi se regija Posavje s svojimi značilnostmi predstavila v njihovih Termah Monte Cantini, kjer bi pripravili okroglo mizo. Konec tega meseca naj bi se Posavci z italijanskimi sogovorniki dogovorili o uresničevanju še nekaterih drugih pobud. B. DUŠIČ-GORNIK ZIMSKO IZOBRAŽEVANJE POSAVSKIH ČEBELARJEV KRŠKO - Svet posavskih čebelarjev v okviru zimskega izobraževanja vabi v nedelje, 5. februarja, ob 9. uri v kulturni dom v Krškem na predavanje urednika Slovenskega čebelarja prof. Janeza Miheliča o perečih problemih v čebelarstvu, zlasti pa o trženju čebeljih pridelkov. MNOGI ŽELE OSTATI V OBRTNI ZBORNICI BREŽICE - Po novem obrtnem zakonu in uredbi, ki je oblikovala listo obrtnih dejavnosti in listo obrti podobnih dejavnosti, se kar precej nekdanjih obrtnikov ni našlo ne na eni ne na drugi listi. Po veljavnih predpisih vsi ti niso več člani Obrtne zbornice Slovenije niti območnih obrtnih zbornic. Kot sporočajo iz Obrtne zbornice Brežice, se je veliko število dosedanjih članov, predvsem trgovcev - samostojnih podjetnikov in podjetnikov z intelektualno dejavnostjo, že oglasilo in izrazilo željo, da prostovoljno ostanejo člani zbornice. Pravijo, da takti možnost obstaja, zato bodo morebitnim prostovoljnim članom poslali posebno izjavo, ki jo lahko izpolnijo. ZAČELI ZBIRATI DENAR ZA ULTRAZVOČNI APARAT BREŽICE - Franc Polovič iz podjetja AFP Dobova bo jutri ob 10. uri s predajo svojega prispevka začel dobrodelno akcijo Šplošne bolnišnice Brežice za sofinanciranje nabave sodobnega ultrazvočnega aparata. Akcijo je podprlo Ministrstvo za zdravstvo in tudi vsi trije izvršni sveti posavskih občin, ki so sklenili, da se podjetnikom taki prispevki priznajo kot strošek in se upoštevajo pri davčni olajšavi. Dolina Močnika seje prebudila Eden prvih programov CRPOV že daje vidne rezultate - Dolina bogatejša za posodobljene ceste, vodovod in telefone, spomladi pa bo dokončan se namakalni sistem ARNOVA SELA - Pred štirimi leti so na območju vasi Arnova sela, Sp. in Zg. Pohanca, Oklukova Gora, Pečice, Križe in Dolenja vas pri Artičah, ki se nahajajo ob zgornjem toku potoica Močnika, zastavili program Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi. Izhodišče oblikovanja območja je bila uporaba vode iz potoka Močnik za namakanje. Dela so se, za razliko od nekaterih drugih krajev, lotili kar s konkretnimi akcijami, v katerih so pričakovali vidne rezultate, ki bodo ljudi pritegnile k sodelovanju. V tem času so asfaltirali 12 km cest, uredili telefonijo in lastno vodooskrbo, za kar so večinoma poskrbeli z lastnim denarjem (90 odst.) in z lastnim delom. Obnovili in na novo zasadili so okoli 15 ha sadovnjakov in 6 ha vinogradov. Poleg tega so obnovili mlin na Močniku, posadili 2 ha jagod za zunajsezonsko pridelavo in se lotili izgrad- nje kapljičnega namakalnega sistema. Na kmetijah v teh vaseh imajo tudi hladilnice, v katerih se skupno lahko skladišči 220 ton sadja. Na eni izmed kmetij so kot dopolnilno dejavnost z lastnim denarjem vpeljali izdelavo zabojev za sadje, na tem območju pa sta znana tudi dva primera kmečkega turizma. Projekt CRPOV se v teh krajih uresničuje s pomočjo posebnih odborov za posamezna področja aktivnosti: za vodovod, za obnovo, razširitev in posodabljanje cest, za požarno varost in zaščito. Projekt na- makanja uresničujejo s pomočjo Namakalne skupnosti Arnova sela. Ravno na tem območju je tudi najbolj aktivna podružnica Sadjarskega društva Posavja, mnogi tukajšnji sadjarji pa so tudi člani Sadjarske zadruge Posavja, prve specializirane zadruge za to dejavnost v državi. Zadruga se je odločila odkupiti hladilnico v Brežicah. Vsak član zadruge, med njimi so seveda tudi sadjarji z območja doline Močnika, bo prispeval 10.000 mark od hektaija sadovnjaka. Ker tudi tako še ne bodo zbrali dovolj denarja, pričakujejo pomoč države. S sodelovanjem ministrstva za kmetijstvo so zelo zadovoljni, saj jim pomaga z nasveti in tudi finančno. B. D. G. K ku\Vw\'^ REVIJA PIHALNIH ORKESTROV POSAVJA SEVNICA - Tukajšnja zveza kulturnih organizacij vabi v soboto, 21. januarja, ob 18. uri v kulturno dvorano GD Sevnica na tradicionalno revijo pihalnih orkestrov Posavja. Nastopili bodo: Delavska godba na pihala pri GD Sevnica, Pihalni orkester radeških papirničarjev, Pihalni orkester Kapele, Gasilska godba Loče, Pihalni orkester Senovo in Pihalni orkester Videm. SVET SKUPNOSTI ZVNKI) V NOVEM MESTU NOVO MESTO - Jutri bo v prostorih novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine (ZVNKD) v grmskem gradu v Novem mestu prva letošnja seja sveta skupnosti teh zavodov. Udeležili seje bodo predstavniki vseh 7 slovenskih zavodov, republiške Uprave za kulturno dediščino, republiškega Restavratorskega centra ter svetovalec ministra za kulturo za kulturno dediščino. LUTKOVNA IGRICA “TAKE ŽIVALSKE” NOVO MESTO - V torek, 24. ja-nuarja, bo ob 18.30 v Domu kulture gostovalo Lutkovno gledališče Maribor z igrico Svetlane Makarovič Take živalske. Vstopnice za predstavo so naprodaj v sprejemni pisarni Doma kultUre in stanejo 250 tolaijev. Lahko jih rezervirate po tel. 321-214. PRIZNANJA ROBARJU, MARINČKU IN POVHU PORTOROŽ - Konec prejšnjega tedna se je v Portorožu zaključil dvodnevni filmski maraton s slovesno podelitvijo priznanj za dosežke na filmskem področju. Žirija Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev sicer ni podelila najvišjega priznanja, zlate Badjurove plakete, so pa podelili več drugih nagrad, med katerimi omenimo diplomo, ki jo je prejel novomeški filmski ustvarjalec Filip Robar za film “Nebo nad Želavljami ali dan, ko nam je Evropa padla na glavo”, ter Badjurovi priznanji za življenjsko delo, ki sta ju prejela novomeška rojaka Ivan Marinček in Dušan Povh za organiziranje filmske proizvodnje, prvi kot snemalec in drugi kot eden od pobudnikov in ustanoviteljev Viba filma. Zabučale gore iz 270 slovenskih grl HONNOVER - Ob številnih znanstvih, ki jih Novo mesto že ima in ki jih sklepa z belim svetom, še vedno živi partnerstvo z Langenhagnom. Vezi s Spodnjo Saško je Novemu mestu pomagala splesti tudi “Krka”, slovensko društvo v Hannovru. Vlado Klančnik, član upravnega odbora Krke Hannover, je prepričan, daje njihovo društvo v preteklosti igralo pomembnejšo vlogo v sklepanju novomeško-nemških poznanstev, kot jo ima zdaj. Klančnik meni, da bi Slovenci v tistem delu Nemčije še vedno lahko koristno sodelovali pri krepitvi slovensko-nemških stikov. Najmanj, kar je, bi lahko zagotovili novomeškim občinskim delegacijam prevajalca. Krka Hannover, v kateri je bilo doslej nekaj slabe volje prav v zvezi s sodelovanjem med Novim mestom in Langenhagnom, pa najbrž ne živi zaradi Novega mesta, ampak zaradi svojih članov in simpatizerjev v Nemčiji. V društvu je dejavna kegljaška sekcija, ob športu pa dajo poudarek tudi kulturi. “Krka” se čuti dovolj samozavestna, da se je udeležila berlinskega festivala pevskih zborov, enega od dosedanjih tovrstnih kulturnih srečanj. “Nastopili so zbori slovenskih društev iz Belgije, Francije, Nemčije in Nizozemske. Na konci) je 270 pevcev pelo Zabučale gore. V vsem je bilo to čudovito srečanje,” razkriva svoje spomine na ta, nekako vseslovenski pevski dogodek Vlado Klančnik. Že omenjeni kegljači, ki imajo v društvu sekcijo, posegajo tudi po visokih uvrstitvah. V enem dosedanjih ligaških tekmovanj, v katerih se merijo kegljači različnih izseljeniških društev, je Krka w r 4 odnesla srebrno medaljo in s tem kar za 8 mest prehitela tekmovalce Sokola, društva hrvaških zdomcev. “Krka” Hannover, ki vključuje okrog 60 članov, sodeluje s Krko, tovarno zdravil Novo mesto. Klančnik, član upravnega odbora Krke Hannover, o tem pravi, daje novomeška Krka hannovrski zelo naklonjena in da so zato tako živi stiki z Novim mestom. M. LUZAR Brežiški likovniki skozi 30 let Obletnico obeležili z razstavo del 24 likovnikov - Pisane podobe na ogled v Posavskem muzeju še do 29. januarja - Ljubiteljske podobe bližje širšemu krogu ljudi BREŽICE - Društvo likovnikov Brežice je pred tednom dni obeležilo spoštovanja vredno trideseto obletnico uspešnega delovanja, za kar je prejelo tudi priznanje Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Ob tem jubileju seje 24 amaterskih umetnikov, v glavnem slikarjev, vmes pa tudi predstavnika umetniške fotografije in kiparstva, predstavilo s svojimi deli na posebni razstavi v galeriji Posavskega muzeja. Razstavo so postavili: umetnostna zgodovinarka tega muzeja Jožica Vrtačnik Lorber ter akademska slikarja Jože Marinč in Anton Miklavžin, ki je tudi strokovni vodja društva. Razstavljena dela sedanjih in bivših članov dajejo pregled amaterskega likovnega snovanja v Brežicah in njihovi okolici. Med njimi so tudi dela že pokojnih članov društva, kot sta Leonard Poljšak s podobo krajine in Jože Tavčar s parkom v zimi in drevjem v stilu naive. Aktivni član društva in predstavnik starejše generacije Krešo Tomin se predstavlja z dvema vedutama in por- tretoma, za katere so značilne močne barve. Mitja de Glerija razstavlja akvarele, Mirko Bogovič pa tihožitja s sadjem in lampijončki. V dveh tihožitjih in krajini je Tugo Lebič zvest realnosti, a vendar s posebnim osvetljevanjem ustvarja videz odmaknjenosti. V šestih akvarelih je Vlado Cedilnik ujel trenutek in v njem kmečke hiše, vaški mlin in kozolec. Cvetka Miloš, ki jo sicer dobro poznamo po tapiserijah, se na razstavi predstavlja z dvema vedutama v pastelu, Alojz Konec pa s krajinama, v katerih barve zastirajo začetni motiv. Janez Kebe razstavlja kolorirane risbe aktov in žanrskih prizorov, medtem ko Bojan Horvatič predstavlja z meglico zastrte krajine. V zadnjih letih se je društvu pridružilo kar nekaj novih članov, med njimi: Anton Furar, Milena Gramc, Željko in Nada Halambek, Branka Hriberšek, Andreja Komočar, Franc Les, Hrvoje Oršanič, Mojca Planinc, Nevenka Ruškovič. Ti likovniki iščejo vsak svojo pot v likovni izraznosti. Nekateri se obračajo h klasičnim izpovednim načinom s tematiko pejsaža, vedute ali portretov z izrazito močnimi barvnimi kontrasti. PREGLEDNA RAZSTAVA JAKOBA SAVINSKA NOVO MESTO - Jutri, v petek, 20. januarja, bodo ob 18. uri v prostorih galerije Dolenjskega muzeja odprli veliko pregledno razstavo enega največjih slovenskih kiparjev Jakoba Savinška. Razstavo je lansko jesen v Ljubljani pripravila Moderna galerija, zdaj pa si jo v nekoliko skrčenem obsegu lahko ogledamo tudi pri nas. Na razstavi so zastopana med drugim tudi dela, ki jih hranita Dolenjski muzej in Knjižnica Mirana Jarca, Savinškova ustvarjalna pot pa je bila delno povezana z Dolenjsko in Belo krajino, kjer je nastalo več pomembnih njegovih del. Na otvoritvi bosta nastopila dramska igralca Pavle Ravnohrib, ki bo bral Savinškove pesmi, in Mila kačič, ki bo predstavila svojo poezijo. SLOVENSKA STA VBNA DEDIŠČINA - Hreljeve makete slovenskih kozolcev, razstavljene v Dolenjskem muzeju, so narejene zvesto po merah pravih kozolcev, seveda v primernem razmerju. Na sliki: kritični pogledi poznavalca kulturne dediščine Jova Grobovška in ljubitelja ljudskega izročila Staneta Pečka. (Foto: M. Markelj) Na razstavi sta se tem likovnikom pridružili še slikarka Apolonija Simon in Karmen Jazbec, ki je razstavo popestrila z drobnimi intimnimi kipci. Med razstavljenimi deli velja posebej omeniti še likovno zelo zgovorni umetniški fotografiji Hrvoja Oršaniča. B. DUŠIC GORNIK BELOKRANJCI V JOŽEFOVI GALERIJI LJUBLJANA - V torek je bila v Jožefovi galeriji na Gornjem trgu 24 v Ljubljani otvoritev del slikarske kolonije “Slikaiji otrokom”, katere organizator je črnomaljska osnovna šola Mirana Jarca. Do 31. januarja bodo na ogled likovna dela, ki sojih omenjeni šoli poklonili Belokranjci Janja Jakša, Erika Omerzel, Mladen Vukšinič, Robert Lozar in Jože Vrščaj. S travnikov in polj na papir LOČILA SE POGOVARJAJO Nekoč, pred davnimi časi, so ločila še znala govoriti in tako so se pogovarjala. “Učitelj je danes v šoli govoril, kako zelo sem pomembna!” je povedala " ' “Ne bodi domišljava. Kaj bi šele -t Pika. Razstava Hreljevih arhitekturnih risb in maket slovenskih kozolcev v Dolenjskem muzeju - Je dragocena slovenska stavbna dediščina zapisana propadu in izginotju? NOVO MESTO - Ena od tistih značilnosti slovenske krajine in slovenske kulturne dediščine, po kateri se naš narod izrazito loči od drugih, so kozolci, enojni, vezani, dvojni, na kozla in drugi, vsa tista pestra množina “lesenih harf’ torej, ki jih je ljudski um ustvaril za praktično rabo, a kljub tej izraziti praktični namembnosti vanje vdihnil tudi drobec lepote in zgledne skladnosti z okoljem. Žal tako kot marsikaj zares značilno našega tudi kozolci izgi-njajo, zamenjujejo jih betonska in železna strašila, stari lepotci pa vsem na očeh propadajo. Kdo ve, če ne bomo slovenskih kozolcev čez čas lahko občudovali samo še v knjigah in na številnih slikah in risbah, na travnikih in ob poljih pa jih ne bo več. primerno vzdušje pa je poskrbel novomeški citrar Jurij Marjetič. M. MARKELJ bilo, če mene ne bi bilo? Nihče ne bi vedel, kje je premor!”je odvrnila Vejica. “Nikar se ne kregajta! Če ne bi bilo naju z Vprašajem, ljudje ne bi mogli vpiti in se spraševati. Midva sva najbolj pomembna!” je kričal Klicaj. Thko so se kregala ločila dan za dnem, nekoč pa so bila tako jezna, da še govoriti niso več mogla, in še zdaj so tiho. LINA RAVBAR 6.a, novinarski krožek OŠ Artiče Nekakšna sreča v nesreči je, da nam upodobitev slovenskih kozolcev res ne manjka. V vrsto raziskovalcev in občudovalcev slovenskih kozolcev, kakršen je bil novomeški rojak Marjan Mušič, se je vpisal tudi arhitekt Boran Hrelja, doma iz Nove Gorice, sicer pa živeč in delujoč v Kanadi, ki je pred tremi leti na natečaj Turistične zveze Slovenije izdelal 19 arhitekturnih maket in 17 risb kozolcev iz Umetniško bogat ponovoletni večer V Šeškovem domu v Kočevju koncertirali in navdušili trije izvrstni glasbeniki: flavtist Cveto Kobal, violinist Volodja Balžalorsky in kitarist Igor Saje KOČEVJE - V množici najrazličnejših božičnih in novoletnih koncctov, ki so se v preteklih, s prazničnim razpoloženjem obarvanih tednih zvrstili po Sloveniji, prav gotovo velja omeniti koncert treh izvrstnih glasbenikov v Šeškovem domu v Kočevju. V soboto, 7. januarja 1995, so se v ubran komorni ansambel združili flavtist Cveto Kobal, violinist Volodja Balžalorsky in kitarist Igor Saje. V Kočevju jih je kot že nekatere prejšnje nastopajoče glasbenike povabila koncertna agencija Gallus Carni-olus, d.o.o., iz Lukovice, obiskovalcem oz. poslušalcem pa so v zelo lepo okrašeni dvorani predstavili primerno izbran in za najširšo publiko primeren program. 2^a začetek so nam trije umetniki zaigrali dve sonati za violino, flavto in continuo (kitaro) baročnih mojstrov sonati za manna (a-mol) in Hiindla (c-mol). Spevnost in muzikalna neposrednost počasnih stavkov se je izmenjavala z rafinirano temperamentnostjo hitrih, motorično oblikovanih delov skladb, in tako sta obe sonati izzveneli uigrano in prepričljivo. V nadaljevanju nam je programski list napovedoval zanimivo popestritev - Tri variacije za violino, flavto in kitaro slovenske skladateljice mlajše generacije Larise Vrhunc. Točka pa je, žal, odpadla, v zameno zanjo sta nam Cveto Kobal in Igor Saje zaigrala dve ljubki sonatini za flavto in kitaro J. Gambarinija. Flavtist je svoje nedvomno zelo visoke poustvarjalne kvalitete še potrdil v solo impresionističnem glasbenem utrinku Sirinx C. Debussyja. Kot duo sta flavtist Cveto Kobal in kitarist Igor Saje nastopila še s temperamentno sevil- sko narodno Boleras Sevillas. Naslednji dve skladbi sobotnega glasbenega večera sta bili namenjeni violini in kitari. Volodja Balžalorsky in Igor Saje sta predstavila Cantabi-le violinskega virtuoza N. Paganinija in živahno Entr’acte francoskega avtorja 20. stoletja J. Iberta. V sklepni točki programa so se nastopajoči poustvarjalci ponovno združili v Triu v D-duru Op. 9, št. 3 J. Kreutzerja in s to klasicistično neobremenjeno in optimistično skladbo zaključili nadvse prijeten in profesionalno neoporečen (post)novoletni koncert. Kitarist Igor Saje se nam, žal, ni predstavil kot solist, vendar je bil njegov delež v trio ali duo kompozicijah mnogo večji od zgolj spremljevalne-ga. Tako smo v soboto preživeli lep in umetniško bogat večer ob komorni glasbi. Upajmo, da bodo organizatorji s podobnimi, resnično kvalitetnimi koncerti nadaljevali v letu 1995. JANJA GALIČIČ različnih slovenskih pokrajin. Kozolce je izdelal zvesto po njihovih pravih merah, seveda v ustreznem razmerju, nekaterim modelom pa odstranil del strehe, tako da je mogoče lepše videti prostorsko razčlenjenost. Celotno zbirko je od avtorja še pred njegovim odhodom v Kanado odkupilo žirovsko podjetje Agens in to zanimivo gradivo pripravilo za razstavo. Lani marca je bila prvič predstavljena v Ljubljani, potem pa je razstava obiskala še sedem drugih slovenskih krajev, nazadnje Novo mesto, kjer so jo odprli prejšnji petek, 13. januarja, v gornji mali dvorani Dolenjskega muzeja. Na otvoritvi so govorili direktor Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj, direktor podjetja Agens Slavko Mežek, ki je predstavil kulturniški projekt Poti kulturne dediščine SLIKE IZ OTOŠKE KOLONIJE - V Galeriji Otočec v otoškem gradu so zadnji petek odprli razstavo slikarskih del, ki so nastala v božično-novoletni slikarski ^ koloniji v tem prelepem okolju. Kolonije so se udeležili slikarji llenrik Marchel, j2 Janez in Mišo Knez, Marjan Skumavc, Time Wolf, Jože Marinč in Jože Kotar, poleg ^ teh pa razstavljata še Nikolaj Beer in Jože Tisnikar. Razstava bo odprta do srede § febmarja, galerija pa je odprta vsak dan popoldne, tudi ob sobotah in nedeljah■ Q Na sliki: slikarja Janez Knez in Jože Kotar ter Knezova soproga v pogovoru z ure- o< dnikom Slovenskih novic Marjanom Bauerjem. (Foto: A. B.) še kamor sodi tudi razstava Slovenski ............................................................ {•* 25 let dolenjskega okteta Jubilejni koncert v sredo, 25. januaija, v Domu kulture NOVO MESTO - Te dni Dolenjski oktet praznuje 25-letnico svojega uspešnega delovanja. Četrt stoletja je namreč minilo od tistega dne, ko je osem ljubiteljev zborovskega petja prvič zapelo skupaj v zboru, ki so mu dali ime Dolenjski oktet. Začetek ni bil lahak, saj ni imel ne vadbenih prostorov ne denarja, pa tudi znanja in izkušenj pri umetniškem vodenju zbora mu je manjkalo. A volja in veselje do petja ter dober odziv občinstva so storili svoje. Dolenjski oktet je postal nepogrešljiv izvajalec na kulturnih in drugih prireditvah v Novem mestu in okolici. Navezal je stike s pevskimi skupinami v Sloveniji in zunaj njenih meja, lani tudi z zborom Harmony Brothers iz pobratenega mesta Langenhagen. Jubilej bodo oktetovci počastili s koncertom, ki bo v sredo, 25. januarja, ob 19.30 v Domu kulture. Na njem bodo zapeli najlepše in najbolj priljubljene pesmi iz svojega bogatega programa slovenskih narodnih in umetnih pesmi ter pesmi drugih narodov. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi zlate Gallusove značke. kozolec, in etnolog Tone Cevc, ki je opozoril na pomen takšnih razstav za spoznavanje naše kulturne dediščine in za prebuditev naše vesti, zavesti in volje, da bomo bolj skrbeli za stavbo dediščino, ki nam je bila zaupana. Zaradi nje je Dolenjska in vsa Slovenija bolj vabljiva, slikovitejša, človeško toplejša, gospodarsko izvirna in pokrajinsko uglašena, predvsem pa ostaja s kozolci slovenska. Na otvoritvi so predstavili tudi slo-vensko-angleško fotomonografijo Slovenski kozolec fotografa Jaka Čopa in etnologa Toneta Cevca, za MODNA REVIJA IN KORAJŽA VELJA V petek, 23. decembra, smo imeli v OŠ Šentjanž kulturni dan z naslovom Moda nekoč, danes in jutri in prireditev Korajža velja. Naš spodad z modo je potekal v sedmih delavnicah, kjer smo s sošolci želeli predstaviti modo nekoč, modo za šolo, zimske športe, naš prosti čas, gremo na žur in ko ne bomo več najstniki. V tem vrstnem redu smo prihajali na modno pisto in se ob glasbi sprehodili med našimi obiskovalci. Za veselo razpoloženje so poskrbele še sošolke, ki so pripravile obložene kruhke, rolado, kavo, 8. razred pa je delil srečo na srečelovu. Po modni reviji je bila prireditev Korajža velja in 30 naših sošolcev nam je pogumno zapelo svoje pesmi ob spremljavi studia H iz Trbovelj. mlade novinarke iz OŠ Šentjanž in mentorica Majda P Repovž Z ljudmi odmira tudi proza Predstavili zbirko “Glasovi”, namenjeni zbiranju in objavljanju izginjajoče ljudske prozne tvornosti : : IJUBUANA - Vsak drugi torek v mesecu potekajo v Cankarjevem domu v Ljubljani “Etno večeri”. Prireja jih Slovensko etnografsko društvo, njihov namen pa je seznanjati člane društva in širšo javnost z dosežki in spoznanji v etnologiji, folkloristiki, antropologiji in sorodnih vedah. Posvečeni so med drugim predvsem 100-letnici izida zbirke Slovenskih narodnih pesmi, ki jih je zbral Karel Štrekelj. Tako je letošnje leto pravzaprav leto etnologije. Zadnji tak večer je bil 10. januarja. Na njem je najprej dr. Marija Stanonik predstavila zbirko “Glasovi”, v kateri je doslej izšlo 8 knjig, ki sojih napisali zbiralci slovenskega narodnega (proznega) blaga; avtorja zadnje knjige te zbirke, Antona Gričnika “Noč ima svojo moč” in še tri zbiralce narodnega blaga, ki so najdalj z rokopisi za knjige. Ti) so prof. Lidija Klein-dinst, ki pripravlja zbirko anekdot iz Idrije, Marta Repanjšek, ki zbira narodno blago na Koroškem, in Jože Primc iz Kočevja, ki dokončuje knjigo “Pod Loško steno” o pravljicah, pripovedkah in zanimivih doživljajih z območja zgornje Kolpske doline. Dr. Stanoniko-va je posebno poudarila, daje med zbiralci oz. zapisovalci narodnega blaga zelo slab odziv iz Dolenjske, čeprav je tu zibelka slovenske književnosti. Boris Dolničar, direktor Kmečkega glasa, je povedal, da pri tej založbi izide na leto 35 do 40 knjig, od tega je pomembna zbirka “Glasovi”, v kateri je v 6 letih izšlo 8 knjig, v tisku pa je deveta. Zbiranje ljudskega blaga je naporno in ga je potrebno hitro opraviti, saj starejši ljudje, ki o tem največ vedo, tako rekoč umirajo zbiralcem pred očmi. Razen tega je bilo v preteklosti posvečeno veliko pozornosti zbiranju ljudskih pesmi, prozni del pa je bil zanemarjen in to skušajo zdaj odpraviti prav z zbirko “Glasovi”. Gre torej za obrambo in ohranitev nečesa, kar je za narod pomembno, a smo to doslej zanemarjali. V bodoče naj bi na leto izšle do tri knjige te zbirke, del knjig pa bo tudi na zvočnih zapisih (CD plošče). J. PRIMC i S : V HIŠO-11. januarja po-poiane Je neznan storilec na Brezovici vanio?*c‘h Toplicah vlomil v stano-7° ,,5°,er odnesel videorekorder ,aam*f Univerzum. Lastnika M. Rje s nDkr?dovl'za 50000 tolarjev. SMUČI - Istega dne je neznan st* I C,C,v,Trebnic,n izpred stanovanj-t^ega bloka ukradel smuči in A. H. iz . . "njega oškodoval za okoli 10.000 tolarjev. SE ENKRAT OB SMUČI - V noči tj- januar je neznan storilec na Rufi?03 pr, Podzemlju ukradel smuči, ki na J^?,5kl’d"vanec D- B- 'Z Pulja pustil prtljažniku osebnega avtomobila. is d£?ne.C je lastnika oškodoval za i j.uuo tolarjev. PUŠKA PRI ŠENTJERNEJČANU soboto so krški policisti pri kontroli prometa v naselju Sajevce v Krški ob-ustavili 30-letnega Silvestra J. iz ^"'ierneJa- * V vozilu so našli maloka-P“Jko. na kateri je bil nameščen daljnogled japonske izdelave, v puški pa ta brk, tudi dva naboja. Policisti so ^taS&wE!terpabOB,0rtlk Kočevska stranpota m,Y^MUENO v dva TOVOR-. " ^2. januarja je Zlatko Maj- R nerič iz Kočevja prijavil vlom v svoj t ISuSTr Kočevju. Policisti so ugotovili, daje bilo vlomljeno še v drugi tovornjak, ki je bil parkiran tam blizu. V obeh primerih je vlomilec razbil stransko šipo v kabini in obakrat ni odnesel nič, ker so šoferji pač 1 Pr®v'dni ‘n v vozilu ne puščajo vrednejših predmetov. MIREN PETEKTRINAJSTEGA -'nuli petek, 13. januarja, je bil kljub oraj poinj lunj najbolj miren dan v “"Vju. čeprav so policisti pričakovali venko neumnosti in kriminala. Celo ■adi ponoči niso razgrajali, kar sicer P°čno vsak vikend. PRETEP v KRŠKEM Kiti/ 'ra,m v kolodvorski ulici 7 v V' Takofi2 ' eutni B°jan iz Krškega. k* kaler *° Pribodu Je stopil do mize, za d ‘ekVa lCdela 8osla Boris G. in 'eg « Kk’,n brez razloga udaril Bori-de f K "brazu-lztok je odrinil Bojana h. Gmt f .6aje Ponovno udaril po glavi. ■e- odvlekli8- ^J303 ^ prijela in fcenkr “i----8^3"JC PoskuSal Goljufija za 142 milijonov Brez carine so poskušali uvoziti 3.000 ton sladkorja NOVO MESTO - Če poskuša nekdo čez mejo pretihotapiti kakšno stvar malo večje vrednosti, se takoj znajde v črni kroniki. Bolj poredko pa pišemo o večjih “podvigih”, ki državo oškodujejo za več milijonov tolarjev. Uidi takšne stvari se namreč dogajajo, pri njih pa so poleg domačih ljudi ponavadi vpleteni še tuji državljani, kar celo zadevo le še poslabša in zaplete. Ena izmed takšnih je tudi uvoz okoli 3.000 ton sladkorja, s čimer je slovenski proračun prikrajšan za nad 142 milijonov tolarjev. Posel se je začel aprila, končal pa konec maja lani. V ponarejenem potrdilu o poreklu oziroma izvoru blaga je bilo zapisano, da je sladkor makedonski, v resnici pa je bil iz zahodnoevropskih držav. Na tak način bi se namreč izognili carini iij prelevmanom, kot določa slo-vensko-makedonski sporazum. Ponarejeni certifikat se je sicer glasil na 5.000 ton sladkoija, vendar ga toliko ni uspelo nabaviti. Pri posluje sodelovala odgovorna oseba iz carinske izpostave Novo mesto, ki jo bremenijo za manjši del omenjenega zneska, sta pa tudi novomeška špedicija Tranzit in podjetje TTT iz Maribora, ki ima sedež tudi v Zagrebu. Ponaredbo so ugotovili na glavni carinski upravi v Ljubljani, ki je vso dokumentacijo odstopila kriminalistom, končno besedo pa bodo rekli na sodišču. Prav gotovo to ni edina goljufija te vrste pri nas, saj že samo en tak posel prinese ogromno zaslužka, hkrati pa se pojavi tudi problem preprečevanja, saj je s tem oškodovana predvsem naša država. T G. Inšpekcijske službe po novem S 1. januarjem so prišli vsi inšpektorji neposredno pod določena ministrstva - Kup zapletov z notranjo organizacijo - Delo s strankami poteka normalno KRŠKO, NOVO MESTO - Zakon o upravi je z novim letom prinesel spremembe tudi na področje inšpekcijskih služb. Takoje država prevzela od občin vse upravne naloge in pristojnosti na področjih, za katera so ustanovljena posamezna ministrstva. Kljub zakonu, ki naj bi določil delovanje inšpektoratov, se te službe srečujejo z vrsto organizacijskih težav, vendar pa delo opravljajo tako, da ljudje tega prehoda ne občutijo. Do novega leta so bili inšpektorati le strokovno pod republiko, občine pa so zagotavljale sredstva, s 1. janu-atjem pa je država prevzela tudi materialno plat. Vsi inšpektorji so tako postali državni uslužbenci, ki so strokovno in materialno pod določenim ministrstvom. Tak način dela prinaša pozitivne in negativne strani. Inšpekcijske službe bodo po Sloveniji tako strokovno enotnejše, zagotovljeni pa naj bi bili tudi enaki materialni pogoji za delo. Vendar se posamezna ministrstva niso enotno lotila reorganizacije, prav tako pa tudi ni navodil za delo v prehodnem obdobju. Vendar zaradi strank poskušajo delati nemoteno naprej. Kot je povedal Miroslav Mikeln, veterinarski inšpektor, prej načelnik medobčinskega inšpektorata občin Brežice, Krško in Sevnica, je največ BBC ■u ipr PREHITEVANJE V ŠKARJE - Večji del nesreč se na cesti zgodi prav zaradi nepazljivosti. Ta je bila tudi vzrok četrtkove nesreče v Gorenjem Maharovcu v bližini gostišča Turk, vendar se je na srečo končala le z materialno škodo in lažjimi poškodbami sopotnice. V nesreči so bili udeleženi A. M. z golfom, L. M. z jugom in voznik tovornjaka L. I. Kdo je kriv za nesrečo, bodo ugotovili pri sodniku za prekrške. (Foto: T. Gazvoda) DO SMRTI POVOZIL PEŠKO METLIKA - V ponedeljek, 16. januarja, ob 5.45 je 35-letni Franc P. iz Bereče vasi vozil osebni avto od Suhorja proti Metliki. Ko je pripeljal v Metliko, je izven prehoda za pešče prečkala cesto 20-letna Tanja K. iz Otoka. Franc, ki je vozil z neprimerno hitrostjo, je Tanjo opazil in zaviral, vendar ni mogel vozila pravočasno ustaviti in jo je na vozišču zbil. V nesreči se je Tanja hudo poškodovala, da je med prevozom v novomeško bolnišnico umrla. Škoda na vozilu znaša po nestrokovni oceni okoli 100.000 tolarjev. I^SSŠ Tiijci spet z orožjem čez mejo * DrP.viHni in »/ • 1 v . krbeia k?i kjer mu Je Pravnica os-d0m P°škodbe. Iz zdravstvenega VLOM V Restavracijo breg ia*0V0 MESTO - V noči na 16. stav ar-*e neznan storilec vlomil v re-Novrac'J° Breg v Cvelbarjevi ulici v čk(«Cnirneslu ter uktadel 510 zavoj-Us i najrazličnejših vrst cigaret in dve rih -I! denarn>ci natakarjev, v kate- rijsPh® 2-500 tolariev in 500 avs>-nan 'h ^‘n8°v- Restavracijo je nez-ec oškodoval za 90.000 tolarjev. Na mejnih prehodih policisti pogosto odkrijejo orožje brez ustreznih dokumentov -Thdi nepravilnosti na šasjji - Veliko ilegalnih prehodov čez državno mejo. V Posavju je bilo na državni meji med Hrvaško in Slovenijo tudi tokrat precej razburljivo. Prejšnji ponedeljek ob 20.40 seje z mercedesom na slo-vensko-hrvaško mejo pripeljal 24-letni hrvaški državljan Osman B. iz Novske. Pri pregledu vozila je policist v predalu armaturne plošče našel revolver znamke Taurus kal. 38 spccial. Pri pregledu dokumentov je bilo ugotovljeno, daje bila pištola last lastnika vozila Željka M. iz Kutine. Tudi naslednji dan, 10. januaija, ob 00.40 je 33-letni hrvaški državljan Boris V poskušal na Obrežju vstopiti v Slovenijo z orožjem. V armaturni plošči je namreč policist našel pištolo znamke Vzor 70, kal. 7,65 mm, z nabojnikom, v katerem je bilo 8 nabojev. Istega dne ob 12.55 sta na mejni prehod Obrežje pripeljala 36-letni italijanski državljan Gianfranco C. s fiatom ducato, za njim pa z avtomobilom iste znamke 32-letni Andrea Giorgio C. Pri vožnji sta brez pravega vzroka uporabljala modre rotacijske luči, saj ne gre za reševalni vozili. Povedala sta, da sta modre luči uporabljala vse od mednarodnega mejnega prehoda Fernetiči. Tudi v sredo so bili policisti uspešni pri odkrivanju orožja. Na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje so namreč pri 25-letnem hrvaškem državljanu Šimunu G., našli v notranjem levem žepu vetrovke pištolo znamke Erna v obliki svinčnika, kal. 5,6 mm. Pri sebi pa je imel tudi štiri naboje. Istega dne ob pol osmih zvečer so na golfu, s katerim seje pripeljal hrvaški državljan Dragan A. iz Kutine, ugotovili nepravilnosti na številki šasije, zato so policisti vozilo zasegli in ga predali v nadaljnji postopek kriminalistom. V soboto ob 14.20 se je na mejni prehod Orešje z mercedesom pripeljal 33-letni hrvaški državljan Ivan B. Čeprav gaje policist vprašal, ali ima orožje, ni prijavil ničesar, pri pregledu vozila pa je policist odkril pištolo znamke Crvena zastava, kal. 7,62 mm, in nabojnik z osmimi naboji. Dve uri kasneje so na mejnem prehodu Slovenska vas v ročni torbici na sedežu avtomobila, ki ga je vozil hrvaški državljan 41-letni Ivica Š., našli podobno pištolo, za katero Ivica ni imel ustrezne listine, zato so mu policisti pištolo in naboje zasegli, zagovarjati pa se bo moral pri sodniku za prekrške. Zaradi bližine meje policisti odkrijejo tudi veliko ilegalnih prehodov. sap*' Zaviranju zadel kole- « l7.Ss. “ V četrtek, 12. januarja, ob 3 v0žji ,e 52-letni Janez M. iz Nove Lipe 3 l'0fti|-Oscbn' avto od Vinice proti Cr-3 hljj; J*4- Ko je v Dragatušu pripeljal v 3 S71110 stanovajske hiše št. 3, je dohitel j nje p ne8a kolesarja Filipa G. iz Gor-| na, ake, ki je v tem trenutku zapeljal * vC|vj 'n<) vozišča. Voznik je zaviral, Zj|9 '*r mu na poledenelem vozišču vo-je JI1 uspelo pravočasno ustaviti, zato s9f h e' k°lcsarja. V nesreči se je kole-Odo poškodoval in se zdravi v *na>eški bolnišnici. Škoda na »koli 82.000 tolarjev. avtu ZB1L PEŠCA - V nedeljo ob 4.20 se je na regionalni cesti izven naselja Dobova zgodila prometna nesreča zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča. Pri tem je bila ena oseba huje ranjena. 20-letni Hrvat Mario D. je vozil proti Rigoncam in pri vožnji dohitel 4 pešce, ki so hodili ob desnem robu vozišča. S sprednjim desnim robom sprednjega branika je trčil v 16-letnega pešca Danijela P iz Hrvaške. Pešec je z glavo in levim delom telesa udaril v avtomobil, od tam pa ga je odbilo naprej po vozišču, kjer je po sedmih metrih obležal hudo poškodovan. po dolenjski deželi • Včasih je žeja tako huda, da se nekateri gostje lokalov po-služijo kar sile. Tako je storil tudi 35-letni Z. K. iz Avstralije, ki je 14. januarja v gostinskem lokalu v Semiču pretepel lastnika lokala P M. iz Malin pri Štreklievcu. Želja po pijači je bila tako silovita, da je P M. dobil od alkohola željnega gosta hude telesne poškodbe. Ker pa to še ni bilo dovolj, je Z. K. razbil telefon in se lotil nekaj kozarcev in skodelic. • Ne le žeja, tudi lakota ali pa lakomnost utegneta biti precej hudi zadevi, posebno če kdo, ki si želi mesa, napoti ponj kar v gozd. Tako je od 10. do 11. januarja neznan storilec v gozdu Marof nad naseljem Ljuben nastavil zanko na grmičevje. Vanjo se je ujel 15 kilogramov težak srnjak, se zadušil in poginil. Storilca nezakonitega lova policisti še iščejo. Neznanec je LD Dolenjske Toplice oškodoval za okoli 10.000 tolarjev. Tiko so 10. januarja ob 23. uri brežiški policisti kontrolirali državno mejo na odcepu proti magistralni cesti Obrežje - Gmajna na Mokricah. Državljana BIH Hasipa H. so zalotili brez dokumentov, med nadaljnjim postopkom pa so ugotovili, daje ilegalno prestopil državno mejo v Slovenski vasi, zato so ga vrnili na Hrvaško. V četrtek je skupina petih državljanov BIH, starih od 20 do 28 let, v večernih urah pripotovala peš do mejnega prehoda Bregana ter se napotila naprej proti Slovenski vasi. Naslednjega dne okoli 1.30 ure so prišli v neposredno bližino državne meje in pol ure kasneje prestopili mejo v Slovenski vasi preko betonskega mostu čez reko Bregano. Policisti sojih kontrolirali v Brežicah in vrnili na Hrvaško. Tudi v petek ob 0.45 je skupina štirih državljanov Romunije poskušala prestopiti mejni prehod v Dobovi, vendar so bili zaradi neizpolnjevanja pogojev vrnjeni na Hrvaško. Ponovno so poskušali zjutraj, vendar ilegalno preko železniškega mostu v Rigoncah. Uro kasneje jih je policijska patrulja iz Brežic legitimirala in poslala nazaj. Ob 21. uri so se na mejni prehod z golfom pripeljali trije, ki so pokazali potne liste, na katerih pa se dve fotografiji nista ujemali s potnicama. Pri nadaljnjem pregledu je policist v voznikovi bundi odkril še dva potna lista BIH. Potnici sta povedali, da jima je hrvaška potna lista priskrbel Dragan D., ki jima je tudi obljubil, da ju bo odpeljal v Nemčijo, za uslugo pa sta morali plačati vsaka po 300 nemških mark. TG. VDRLI V HIŠO SROMLJE - Neznan storilec je v času od 11. do 12. januarja prišel do stanovanjske hiše 26-letnega Igorja V iz Sromelj v brežiški občini in z zadnje strani z neznanim orodjem odprl enokrilno okno v velikosti kvadratnega metra. Skozi okno je stopil v jedilnico, kjer je premetal jedilni kot in viseče omarice. Iz jedilnega kota je vzel potni list Igorja V in ročno uro, iz spalnice pa barvni televizor in zatem zapustil stanovanjsko hišo. nejasnosti prav glede nadaljnje organiziranosti medobčinskih inšpektoratov. Prej so namreč tega s sedežem v Krškem upravljale in financirale vse tri občine, sedaj pa se upravljanje deli na 8 ministrstev, ki si svoje delo vsako zamišlja po svoje. V 87. členu Zakona o upravi je določeno, da mora inšpektor varovati poslovno, uradno ali drugo tajnost, s katero se seznani pri opravljanju inšpekcijskega nadzora. Ali to torej pomeni, da mora inšpektor, ki odkrije, da v trgovini prodajajo pokvarjene hrenovke ali v gostilni točijo Zgorela stara stanovanjska hiša v Bojsnem Požar kmalu pogasili BREŽICE - Prejšnji torek, 10. januarja, so na upravo za notranje zadeve v Krškem dobili obvestilo, daje prišlo do požara na stanovanjski hiši pri 28-letnem Jožetu K. z Bojsnega v Brežiški občini. Patrulja policijske postaje Brežice je ugotovila, da je prišlo do požara na stari pritlični stanovanjski hiši, kije bila zgrajena iz starinskih lesenih brun, krita pa s strešno opeko. Zgradba v velikosti 12 x 5 metrov je imela tri prostore, in sicer prostor za hrambo kmetijskega orodja, druga dva prostora pa sta služila kot skladišče in mizarska delavnica. V mizarski delavnici je bila starinska peč na trdo kurivo. Lastnik je v jutranjih urah zakuril v peči. V mizarski delavnici je bil Jože K. do 12.30, ob 13.15 pa je odšel v službo v Brežice. Čez približno pol ure je prišlo do požara na ostrešju v okolici dimnika. Požar je zaznala Jožetova mati, ki je takoj obvestila sosede, da so poklicali gasilce. Na kraj požara so prispeli gasilci iz GD Globoko, Žup-elevec, Kapele, Pišece in Bizeljsko, ki so ob 15. uri požar v celoti jtogasili. V požaru je pogorelo celotno ostrešje stare stanovanjske hiše skupaj z lesenimi stropi v prostoru skladišča in mizarske delavnice. Zgoreli so tudi razni stroji. Materialna škoda je ocenjena na približno 350.000 tolarjev. neprimerno vino, o tem molčati? Kot je povedal Miroslav Mikeln, je en inšpektorat že prepovedal komuniciranje (dva pa sta izdala podobna navodila), kar pomeni, da bo vsako komuniciranje inšpektorata z javnostjo potekalo prek glavnega inšpektorja. Čeprav zakon o upravi pravi, da morajo ministrstva in drugi upravni organi v vseh skupnih vprašanjih med seboj sodelovati, tega, kot pravi Mikeln, zaenkrat še ni občutiti. Prav tako še ni znan način plačevanja stroškov poslovanja, kot so elektrika, telefon, ni še znano, kako bo z administrativnimi delavci, v primeru medobčinskega inšpektorata občin Krško, Brežice in Sevnica pa tudi ne delitev štirih do sedaj skupnih avtomobilov, s katerimi bo sedaj upravljalo 8 ministrstev oz. 17 inšpektoijev. Inšpektorji v Posavju so po novem v pristojnosti osmih ministrstev: po eden na Ministrstvu za promet in zveze, Ministrstvu za gospodarske dejavnosti, Ministrstvu za okolje in prostor, po dva inšpektorja spadata pod Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Ministrstvo za obrambo, trije spadajo pod Ministrstvo za zdravstvo, pet inšpektorjev pa jih je pod Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 23 inšpektoijev Uprave inšpekcijskih služb v Novem mestu, ki pokriva novomeško, črnomaljsko, metliško in trebanjsko občino, pa je razdeljenih v pet ministrstev. Kot je povedal Pavel Žagar, sanitarni inšpektor, ki je bil pred novim letom namestnik načelnika Uprave, delo poteka nemoteno, čeprav ni bilo dogovorov o skupnem poteku prenosov, znano pa tudi še ni, kako bo z adminis-trativno-tehničnim osebjem. T GAZVODA POŽAR V VTTACELU V soboto, 14. januarja, je nekaj pred 23. uro prišlo do požara v podjetju Vitacel na oddelku za pripravo lesa. Požarje izbruhnil na začetku čistilnega bobna za pripravo lesa. Gre za boben, kije dolg približno 20 metrov in ima premer 4 metre. V i\jem se naenkrat čisti približno 150 kubičnih metrov lesa. Boben je tedaj miroval, bil pa je poln smrekovega lesa in brez nadzorstva. Vzrok požara še ni znan, po prvih podatkih pa je nastala večja materialna škoda, proizvodnja pa zanekrat ne bo motena. Pri gašenju požara je sodelovalo 16 gasilcev. CENTER ZA SOCIALNO DELO KRŠKO objavlja prosta dela in naloge DIPLOMIRANEGA PSIHOLOGA Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje: — visoka strokovna izobrazba psihološke smeri, — opravljen strokovni izpit, — 3 leta delovnih izkušenj, — vozniški izpit B kategorije, — znanje slovenskega jezika Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 4-mesečnim poskusnim delom. Interesenti naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev v roku 8 dni od dneva objave na naslov: CENTER ZA SOCIALNO DELO KRŠKO Cesta krških žrtev 11 68270 KRŠKO Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po dnevu objave. zavarovalnica tlita, d.d. novo mesto objavlja prosto delovno mesto — zavarovalnega zastopnika za Novo mesto Pogoji: — srednja ali višješolska izobrazba — vozniški izpit B kategorije — najmanj 1 leto delovnih izkušenj — poskusno delo 3 mesece Od kandidatov želimo, da imajo izkušnje na komercialnem področju in da živijo v krajevni skupnosti Kandija ali Jakčeva. Z izbranim kandidatom bomo delovno razmerje sklenili za NEDOLOČEN ČAS, po uspešno opravljeni tromesečni poskusni dobi in opravljenem preizkusu znanja iz zavarovalstva. Pisne ponudbe za zgoraj navedeno delovno mesto z dokazili o doseženi stopnji strokovne izobrazbe, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj, zbira kadrovska služba Zavarovalnice Tilia, d.d., Novo mesto, Seidlova 5. Rok za prijavo je 8 dni po objavi. VSE ZMAGE OSTALE DOMA STARI TRG OB KOLPI - Na ekipnem šahovskem prvenstvu Dolenjske za učence osnovnih šol so vsa prva mesta osvojili mladi šahisti iz Starega trga, drugi pa so bili v vseh kategorijah šahisti novomeškega območja, iz Mirne Peči. Rezultati - dečki: 1. Stari trg (Butala, M. Muhvič, Farič, E Muhvič, Panjan, Veselič); deklice: 1. Stari trg (Mukavec, Vcrdcrber, Planinc, Sarič, Štubljar, Starc); fantje: 1. Stari trg (D. Kapš, Kobe, Simčič, M. Kapš, Konda, Šterk); dekleta: 1. Stari trg (Vukelič, S. Kapš, Mihelič, Šterbenc, Movrin, Vergo). V K. PRIČETEK KEGLJAŠKIH TEKMOVANJ KRŠKO - V soboto bo štart tekmovanja v II. slovenski kegljaški ligi. Krški Sremič bo imel v gosteh Tekstino iz Ajdovščine, ljubljanski Gradis - Norik II pa kegljavke Kočevja. V moški konkurenci bo KK Kočevje nastopil v Ljubljani proti Gradisu - Noriku II. V medregijski ligi bo črnomaljski Rudar igral v TLbovljah, kjer se bo srečal z Dadasom - Rudarjem II. VT _ N. G. IZKAZALI STA SE VEBROVA IN VEBLETOVA KRŠKO - Pred nadaljevanjem tekmovanja v medregijski kegljaški ligi so se kegljavke trebanjskega Mercatorja pomerile z moško ekipo Rudi Kepa iz Sevnice. Dvoboj se je končal neodločeno (3:3). Najbolj sta se izkazali Vebrova in Vebletova, ki sta podrli 422 oz. 402 keglja, kar je spodbuden rezultat pred začetkom tekmovanja. N. G. KRČANI TEKMOVALI V VELESLALOMU KRŠKO - Smučarski klub Krško je pripravil klubsko tekmovanje v veleslalomu za vse kategorije tekmovalcev (od cicibanov do članov). Ker je prišlo do izpada električne energije, tekmovanja v slalomu ni bilo zato bo ta tekma na programu 19. januarja s startom ob 15. uri. Nastopilo je 42 tekmovalcev, rezultati pa so bili naslednji: Cicibani: 1. Koretič, 2. A. Lon-go, 3. TMalovič; cicibanke: 1. Kranjc, 2. 'Iiitalovič; dečki: 1. Gomilšek, 2. Cerjak, 3. Stipič; deklice: 1. Alja Longo, 2. Lupšina, 3. Rožman; starejši dečki: 1. Kocjan, 2. Kodrič; starejše deklice: 1. Pirc; mladinci: 1. Lesjak, 2. Novak; mladinke: I. Bizjan; člani: 1. Kužnik, 2.1. Longo, 3. Petan; članice: 1. Petan. Sevničan Starman na 63. ralljju Monte Carlo Sovoznik Aleša Černivca SEVNICA - Bo 24-letni Sevničan Rajko Starman, študent 5. letnika na ljubljanski stomatološki fakulteti, kot sovoznik poklicnega avtomobilističnega dirkača Aleša Černivca med prvimi Slovenci, ki mu bo uspelo, da bo uspešno končal znameniti, letos že 63. rally Monte Carlo? Uspešno pomeni že, da Černivec in Starman s svojo Lancio HF integrale s 320 KM pod pokrovom motorja vsaj prerineta na cilj slovitega rallyja 27. januarja. Letos bo 212 tekmovalcev pričelo rally 21. januarja v Turinu. Do starta imajo tri slovenske podatke blizu 1000 km, natanko 935 km. Pravila tekmovanja so zelo stroga, organizatorji posebej opozarjajo na t.i. koncentracijske etape, kjer je treba voziti povsem po cestnoprometnih predpisih, včasih tudi 40 km na uro. Za tekmovalna vozila zahtevajo katalizator. Skupna dolžina etap je 1.700 km, 21 hitrostnih preizkušenj (od teh se le ena ponovi!) pa znese šc dodatnih 529 km. Rajko si je s Černivcem med 10-dnevnim ogledom proge spisal za 300 A4 formata vodnika po rallyju (gre kar za 9000 ovinkov!). Rajkova napaka pri vodenju voznika bi bila lahko usodna za oba, zato bosta morala biti zelo zbrana, še zlasti, če želita med stoterico najboljših dirkalnikov na 63. rallyju Monte Carlo, katerih posadke bodo na koncu tekme smele na slavnostni sprejem, seveda v obveznem smokingu, v prinčevo palačo. Startnina na tokratnem rallyju znaša 3.650 mark. Rajko, ki že 4. leto uspešno tekmuje na slovenskih rallyjih in gosrkih hitrostnih dirkah, si je za ljubljanski Slovenija avto pridobil še sponzorja: Pumex, d.o.o., Ljubljana in Niko, posredniško hišo Brežice. Z bratom Danetom, ki bo rally spremljal kot fotograf tudi za Avto magazin, sta obljubila, da se bosta oglasila takoj po tekmi. Srečno, Sevničana, Aleš in ostali slovenski tekmovalci pa na svidenje! E PERC KOTNIK ZMAGAL V MARIBORU Košarkaiji še naprej s polno paro Novomeščani dobro igrajo tudi s slabimi NOVO MESTO - Pogosto se dogaja, da moštva v kolektivnih športih težko igrajo proti precej slabšim nasprotnikom, in večkrat se zgodi, da jih komaj premagajo ali pa tekmo celo izgubijo. Vendar velika razlika v kakovosti novomeških košarkarjev ne moti, da tekem v slovenski košarkarski B ligi ne bi igrali s polno paro, temu primerne pa so tudi razlike na koncu srečanja. Zadnjo soboto so se košarkarji Novega mesta 92 v domači športni dvorani pomerili z dokaj dobro ekipo Unika TTI iz Postojne, ki pa se novomeškim košarkarjem ni mogla dolgo upirati, kajti po sedmih minutah igre so imeli že 19 točk prednosti in so jo večali vse do konca polčasa, ko je bil izid že 66:38. Najbolj sta se izkazala Matjaž Bajc, kije dobro zadeval koš iz vseh položajev, in Goran Vučkovič, kije gledalce navduševal z atraktivnim zabijanjem. Tudi v drugem polčasu so se Novomeščani svojih gostov iz Postojne lotili nadvse resno in po treh minutah igre vodili s 74:38, medtem ko je prednost domačih košarkarjev na koncu srečanja zna- • INTERER ZMAGAL V MARIBORU - Čeprav je vodilni ekipi košarkarske lige A - 2 Intcrerju iz Krškega na gostovanju v Mariboru pri ekipi Dallas Slivnica na začetku slabo kazalo - gostitelji so vodili s 17:0 - so Krčani le zmogli toliko moči, da so ob koncu srečanja zmagali z razliko treh košev (88:85) in zadržali vodilno mesto. Ekipa, ki računa na napredovanje, si takšne igre, kot jo je pokazala na začetku srečanja na Taboru, ne sme več dovoliti, ker lahko pokoplje vse dosedanje napore. Strelci: Bordelius 18, Rozman 4, Lučev 5, Ademi 11, Šantelj 24, Kraljevič 21 in Samar 5. V SKL - B - Zahod, kjer močno vodijo Novomeščani, so košarkarji Snežnika iz Kočevske Reke v gosteh izgubili s KK Janče (81:78), Ilrežičani pa zzadnjcuvr-ščenim Tolminom na njihovem terenu z 70:66. MATJAŽ BAJC, gonilna sila novomeških košarkarjev, se je proslavil tudi na srečanju s Postojnčani. šala že 40 točk, izid srečanja pa je bil 118:78. Točke za Novo mesto 92 so dosegli: Bajc 35, Vučkovič 25, Novina 12, Petrov 11, Smodiš 10, Gavranovič 8, Vipavec 6, Oštir 4 in Cerkovnik 2. I. V Domači zmagi novomeške odbojke Uspešno odbojkarsko sobotno popoldne v Novem mestu - TPV-jevke izgubile pokalno tekmo v Kopru - Pan Kovinar dobro v drugi ligi - Žužemberčani izgubili v gosteh NOVO MESTO - Tekmi 12. kroga v prvi odbojkarski ligi novomeških ekip nista pretirano skrbeli, fantje so namreč igrali z zadnjeuvrščenim Fi Pro-mom, dekleta pa z Zgornjo Savinjsko, ki je na prvenstveni lestvici sicer le mesto za njimi, vendar imajo s to ekipo dobre izkušnje. Povsem drugače je s Kočevkami, ki so v gosteh pri prvouvrščenem Bledu dobile le 15 točk in doživele že dvanajsti poraz. Bojazen, da bodo odbojkarji Pionirja proti ekipi, ki na letošnjem prvenstvu ni še niti enkrat zmagala, zaigrali podobno kot pred kratkim na pokalni tekmi proti Topolščici, je bila odveč. V dobri uri so z lahkoto premagali moštvo, ki ga trenira Viki Krevselj, reprezentančni trener in profesor na Fakulteti za šport, s 15:9,15:6 in 15:6. Izid je bil izenačen le v prvem nizu do 6:6. Ne glede na izid srečanja, gostje niso igrali tako slabo, da se Novomeščanom, ki so naredili kar veliko napak, ne bi bilo treba potruditi. Po 12krogihje Pionirz 12 točkami četrti na lestvici. Odbojkarice TPV-ja so nastopile že med tednom, ko so tekmo četrtfinala slovenskega pokala proti koprskemu Cimosu gladko izgubile z 0:3 (7,4,9). Novomeščanke so v Kopru igrale najslabše v zadnjih dveh letih, k temu pa je verjetno precej pripomoglo tudi izredno navijaško vzdušje v dvorani. Ker so bile koprske odbojkarice lani izključene iz prve lige, uživajo letos iz- redno podporo skupine nogometnih REGIJSKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO MARIBOR - V okviru 1. slovenske boksarske lige sta pretekli teden prvič stopila v ring mlada novomeška boksarja Vojko Oklešcn in Boris Kotnik. Nastopila sta s polovičnim uspehom: Boris Kotnik je premagal Jančiča iz Slovenske Bistrice, Vojko Oklešen pa je boksal neodločeno z Mariborčanom Rečnikom. Trener novomeških boksarjev Gorazd Canič je bil z nastopom svojih varovancev zadovoljen. NOGOMETNI TURNIR TREBNJE - Klub malega nogometa Tfcjka - Športnik bo 28. in 29. januarja v trebanjski športni dvorani pripravil turnir v malem nogometu. Prijavite se lahko in dobite informacije po telefonu 45- 752 (trgovina Športnik) od 9. do 18. ure, kasneje pa po telefonu 45-711 (trgovina Tfcjka - g. Murgelj). KRŠKI PLESNI PAR PETI UUBIJANA - Na 3. raiting turnirju v športnih plesih so nastopili tudi plesalci posavskega plesnega kluba Lukec iz Krškega. V latinskoameriških plesih sta pionirja Sanja Antolič in Marko Babič zasedla 10. mesto, mlajša mladinca Urška Klokočar in Sebastjan Vodlan pa peto mesto. V standardnih plesih sta Krčana pristala na 12. mestu. N. N. MARJAN HRIBAR ZMAGAL NA TOP 12 LJUBLJANA - Na namiznoteniškem turnirju TOP 12 v Ljubljani so naši igralci dosegli uspeh: v prvi skupini je Komac (Melamin) dosegel peto mesto, trener in igralec novomeške Krke Marjan Hribarje v drugi skupini celo zmagal, mladi Kralj (Krka) pa je bil v isti skupini sedmi. V ženski konkurenci žal že dolgo nimamo igralke, ki bi lahko igrala med najboljšimi. navijačev, ki poskrbijo za peklensko vzdušje. Kljub temu sta oba sodnika sodila korektno. V soboto so prvenstveno srečanje SLOVENIJA: DANSKA V ŠMARJETI ŠMARJETA - V soboto, 21. januarja, ob 10. uri bo v telovadnici OS Šmarjeta namiznoteniški dvoboj med ženskima reprezentancama Slovenije in Danske v okviru 1. skupine evropske namiznoteniške lige. Za Slovenijo bodo nastopile: Polona Frelih, Zvezdana Ignjatovič, Mojca Guzelj in Špela Polončič. Športna javnost največ pričakuje od Polone Frelih, kije 65. igralka na svetovni namiznoteniški lestvici. M. G. proti Zgornji Savinjski na domačem igrišču igrale precej bolje. Že prvi nižje pokazal, da Novomeščanke ne bi smele imeti težav, saj so ga dobile s 15:3. Drugi nižje bil izenačen do 7:7, vendar gostje do konca niso več osvojile niti točke. Še najbolj izenačena je bila igra v tretjem nizu, ko je sicer dobri sodnik pri izidu 11:12 za gostje spregledal, da so se Novomeščanke dotaknile žoge že štirikrat, vendar verjetno ta napaka vseeno ni bistveno vplivala na zmagovalko srečanja, niz pa so dobile Novomeščanke s 15:13. Odbojkarice TPV-ja so s 16 točkami druge in imajo pred Zgornjo Savinjsko in Krimom 6 točk prednosti. Odbojkarice kočevske LIK Tilie, ki tudi igrajo v 1A ligi na Bledu, niso imele nikakršnega upanja na prvo zmago na prvenstvu. Bolje gre odbojkarjem kočevskega drugoligaša PAN Kovinarja, ki je v gosteh s 3:1 premagal Mari- bor Intes in je na lestvici tretji. V isti ligi . igra drugo moštvo Pionirja Žužemberk, ki je v gosteh z 1:3 izgubilo s Salonitom II in je na lestvici šesto. Odbojkarice druge ekipe TPV-ja so dosegle tretjo zmago na prvenstvu: doma so s 3:2 premagale ekipo Julči Vital II. I. VIDMAR V akciji “Podarim-dobim” sreča tudi za naše bralce : • “Zlata kartica” prinesla' nagrado Jožefi Murn Kaj bo z nogometom v Kočevju KRŠKO - Šahovski klub Triglav iz Krškega je pripravil regijsko šahovsko prvenstvo za osnovnošolce, kjer je nastopilo 54 šahistov. Zmagovalci: deklice do 10. leta: Mirela Ahmatovič (Krško); do 12. leta: Alenka Radej (Sevnica); do 14. leta: Mojca Grilc (Sevnica); do 16. leta: Razija Ahmatovič (Krško); dečki do 10. leta: Anže Urbančič (Krško); do 12. leta: Sašo Župevc (Krško); do 14. leta: Tomaž Tbmažin (Krško) in do 16. leta: Joško Golob (Krško). Zgodovina se ponavlja, ker ni denarja, nogomet v Kočevju spet na tankem ledu - TVenei Marjan Vučko upa, da se bodo razmere v klubu uredile - Obljuba Vlada Briškega KOČEVJE - V nogometnem klubu Gaj, sicer štirinajstouvrščeni ekipi prve državne lige, se dogajajo nekatere stvari, ki spominjajo na lansko zimsko sezono. Neurejene finančne razmere oziroma dolgovi igralcem iz jesenske sezone in “nekaj” denarja od prej, so kajpak dovolj resen razlog za to, da so s pripravami začeli šele v ponedeljek. TURNIR V MALEM NOGOMETU V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - V športni dvorani na Loki bo 21. in 22.junuarja turnir v malem nogometu. Prijavnina znaša 6.000 tolarjev. Žrebanje bo 20.1. ob 18. uri v prostorih NK Bela krajina v Črnomlju, Prijave sprejemajo na telefon (068) 51 -081 (dopoldne) in 52-500 (popoldne od 18. ure dalje). Nagradni fond znaša 120.000 tolarjev (če bo nastopilo 32 ekip). Uprava kluba je obljubila, da bodo igralcem poravnali dolgove na prvem letošnjem srečanju, toda zgodilo se je tisto, česar so se igralci najbolj bali: denarja ni bilo! Predstavnik uprave Vlado Briški je obljubil, da denar zanesljivo bo, in sicer naj bi ga igralci dobili včeraj, v sredo. Trenerja Vučko in Perica sta igralcem pojasnila težke razmere in jih “zaprosila”, naj skupaj odidejo na prvi letošnji trening, kar so ti enoglasno sprejeli. Igralci so povedali, da imajo sicer vsi radi nogomet, dali pa so jasno vedeti, da brez denarja v prihodnje Tfcko čaka kočevsko nogometno posadko v pripravljalnem obdobju in bržkone v nadaljevanju prvenstva velika negotovost, ki pa spominja na začetek priprav za spomladanski de) prvenstva lani. Kljub vsem težavam so se Kočevci uvrstili v prvo državno ligo in pripravili dobro osnovo za letošnjo tekmovalno sezono. Ali imajo letos uprava in igralci dovolj moči, da uresničijo načrt igranja v končnici prvenstva? “Naš cilj je jasen: zagotoviti čim višje mesto in igranje v kvalifikacijah za uvrstitev med des< najboljših. Zavedamo se vseh teža' toda upam se trditi, da imamo dovd dobro ekipo za dosego tega cilja," f povedal Marjan Vučko na prve< letošnjem srečanju z igralci. Klub s' zapustila Smajič, ki je odšel v Vevče,f Mihailov, ki se je vrnil v Makedoniji Gaj bo v novi tekmovalni sezoni oktf pljen z Vujičičem, ki seje vrnil iz Nel* čije, in Gavranom, ki uspešno okreva Jf hudi poškodbi. Kočevci pričakujej* okrepitve iz ljubljanskega prvoligaš AM Cosmom Železničar. Glede na tj da je prestopni rok za igralce prve lif do prvega marca, je mogoče, da b Kočevsko ekipo še kdo okrepil ali P 'u^ odšd - "je. M. GLAVONJ^ ne bo šlo. ZMAGOVLACA SONJA JAKLIČ IN UROŠ KIRM TREBNJE - Najboljši igralci badmintona na Dolenjskem, ki sodijo v C skupino, so se prejšnji teden pomerili v TLebnjem, kjer sta sc prva dva potegovala za uvrstitev v višji rang tekmovanja. Pri fantih je močno zmagal Uroš Kirm, drugi pa je bil Dušan Skcrbič (oba TOM Mirna). Pri dekletih je ravno tako zmagala njuna klubska kolegica Sonja Jaklič, presenetljivo pa je drugo mesto zasedla soigralka Nina Kožar. Vsi štirje tekmovalci so dobili možnost, da se uvrstijo med 12. in 32. mestom na republiški lestvici igralcev badmintona. M.Č. TURNIR V MALEM NOGOMETU RIBNICA - Športni center Ribnica organizira v soboto, 21. januarja, tradicionalni turnir v malem nogometu “Ribnica 95”. Tbrnir bo tekel po skupinah, v katerih bodo igrale po tri ekipe. Prijavnina je 8.000 tolarjev. Žrebanje bo danes, v četrtek, 19. januarja, ob 19. uri v dvorani ŠC. Informacije dobite na telefonu (061) 862-000 in 800-596. TURNIR V BADMINTONU TREBNJE - Badmintonska zveza Slovenije bo v sodelovanju z mirnskim badmintonskim klubom v soboto 14. januarja, ob 9. uri v trebanjski športni dvorani priredila 3. C turnir dolenjske regije v badmintonu. Na turnirju lahko nastopijo rekreativci in tudi registrirani igralci razen badmintonistov A in B skupine. Prijavite se lahko pol ure pred pričetkom turnirja. Dobova in Inles poražena Dobova doživela nepričakovan poraz v Litiji - Celjani brez težav premagali rokometaše Inlesa iz Ribnice DOBOVA - Tekem v ženski rokometni ligi ni bilo, ker je bilo na Škofijah reprezentančno rokometno srečanje med reprezentanco Slovenije in rokometašicami tujkami, ki igrajo v slovenskih ekipah. Reprezentanca Slovenije je zmagala z 29:27, igrali pa so trikrat po 20 minut. V moški ligi je bil poraz Ribničanov v srečanju z vodilnimi Celjani pričakovan, nikakor pa ne Dobovčanov, ki so gostovali pri predzadnje uvrščenem Inženiringu Sarbek. Po osemnajstih odigranih kolih je AFP Dobova na petem mestu, INLES pa je prikovan na zadnjem mestu. INŽENIRING ŠARBEK : AFP DOBOVA 17:14 (8:7) - strelci: Dapo 3, Mijačinovič 2, Glaser 1, Kranjc 2, Deržič 1, Stojakovič 5. INLES : PIVOVARNA LAŠKO 17:27 (10:13) - strelci: Škaper 2, Ivanec 3, Fajdiga 1, S. Mihelič 1, Lesar 5, A. Mihalič 4, Poje 1. <, j-j Kako zdravo preživeti zimo Pozimi več spimo, vendar smo bolj razdražljivi in se težje zberemo, prenašamo manjše obremenitve in smo bolj depresivni Naš bioritem se spreminja z letnimi časi. Zimsko spanje je naravno, ker nam primanjkuje svetlobe. V temi žleza epiftza izloča hormon me-latonin, ki ima pomirjajoč učinek in vpliva na spanje. Izločanje se začne približno uro potem, ko se zmrači. Zato smo pozimi tudi bolj utrujeni. Pri ženskah je želja po spanju močnejša kot pri moških. Izločanje me-latonina ustavi samo dnevna svetloba. Luči po domovih in pisarnah je ne morejo nadomestiti. Vsak dan, čeprav je še tako turoben, moramo vsaj za 15 minut na prosto, najbolje opoldan. Tedaj je naravne svetlobe toliko, da se ustavi izločanje mela-tonina. Tudi mraza se ne smemo bali. Mraz sicer poveča simptome za zimsko spanje, vendar le takrat, kadar nanj nismo privajeni, ko imamo pretople prostore in se preveč oblačimo. Kadar gremo iz toplih prostorov na hud mraz, doživijo srce, pljuča in krvni obtok pravi šok. Zato ogrevajmo prostore malo manj in se raje bolje oblecimo. To bo povzročilo aktivnost ščitnice, hormona, imenovanega T3, telesna temperatura se bo povečata in ogrela kri. Toploto bomo dosegli z redno ak- tivnostjo, s sprehodi. Potrebno je, do se oblečemo le toliko, da nas ne zebe. Če smo preveč oblečeni, se potimo, vlažna koža pa povzroča ohlajanje telesa. Okrog vratu ne potrebujemo debelega šala, kajti če je pretoplo, bo telo oddajalo toploto, namesto da bi nas grelo. V mrazu si za varujmo ušesa s trakom in oblecimo rokavice ( palčnikom. Tople noge bomo imeli samo, če nam bo zares toplo v telo-Zato so zelo priporočljivi brezrokavniki. Pozimi moramo spremeniti tudi način prehrane. Podnevi jejmo hrano, bogato s proteini. Takšna hrana so kalčki, stročnice, jogurt, kefir, skuta, sir iz surovega mleka, ribe in morski sadeži. Pozimi telo potrebuje vet kalcija, magnezija, železa in vitamina C. Zvečer lahko uživamo ogljikove hidrate. Pozimi ne jejmo kruhkov, kosmičev, oreškov, testenin, peciva in sladkarij pred večerom. Manj bomo lačni, če bomo porazdelili dnevno količino hrane na manjše obroke. Pozimi si lahko pomagamo k boljšemu počutju tudi z lučkami, ki jih napolnimo z aromatičnimi olji. Najbolje deluje aroma lavande, jabolka in melise. M. S. I LJ UBLJANA - Na prvem vmesnem žrebanju “Podarim-dobim”, ki je bilo v nedeljo v Ljubljani, | naša znana športnika Brigita Bukovec in Aljaž Pegan nista imela srečne roke za Belokranjce, Do--lenjcc, Kočevce in Posavce, ki smo tokrat ostali brez glavne nagrade, Več sreče je bilo pri žrebanju “zla- j te kartice”, kjer je Jožefa Murn iz Verduna pri Uršnih selih dobila lepo ročno uro, Marija Margan iz Štalcerjev pri Kočevski Reki in Vlasta Šajtl iz Gorenjega Gradišča pri Šentjerneju pa Lekov družinski paket. Na vsakodnevnem žrebanju, kjer osrečijo po enega darovalca, - nagrada je 160.000 tolarjev - sta se med srečneže zapisala Anton Matjanovič z Gornjih Laz pri Semiču in Bojana Petrej iz Selovcev pri Šentjanžu. Do konca dobrodelne akcije so še tri žrebanja in še veliko nagrad, ki vas čakajo! KRKIN VELESLALOM - Tradicionalnega Krkinega veleslaloma se je udele$ 220 Krkinih delavcev in njihovih otrok. Po posameznih kategorijah so zmaga’ moški nad 50 let: Jože Golob; 40 do 50 let: Jože Ravbar; 30 do 40 let: Marja Šinkovec; do 30 let Martin Gačnik; ženske nad 40 let: Vesna Bukovec; 35 do * let Brigita Pucelj in do 35 let Marjeta Jakše. V različnih otroških kategorijah > zmagali Simona Potočar, Polona Bukovec, Luka Šenica, Rok Ravbar in Marja Šonc. (Foto: I. Vidmar) \ — K s m lu se re m go dr tal br Pr V, sai lej čle ča: ob od vs °g na srt tio Ut bn idt jdi na je vp de do [XI va Z; ok M zb mi bi čle ne ki za sk dc ce na če 'H jej de te: ha m Pc bi m ril kc jo P< m kt dt 'J [ D L mm H 'I P t :> Movo mesto, 19. jaiiuarja 1995 Skrivnostni gorniški okostnjak pod Gorjanci so v zadnjem času pretresle govorice, povezane s tremi primeri nenavadne smrti. Ljudje so pripovedovali, kako je nekje pri Pangrč Grmu nevsakdanje preminil neki mladenič. Kma-lu za tem je bilo slišati, da je umrl mož, ki je delal v Nemčiji. Izkazalo se je, da ne gre zgolj za govorice, ampak da je večji del obeh zgodb resničen. Nekako v istem času je šlo od ust do ust tudi to, da so-nekje v Gorjancih našli človeško okostje. Res so ga našli. ’ Dva domačina sta oktobra lani vlačila v gozdu ob Vrtaškem potoku na Gorjancih drva. Ni bilo prvič, da sta bila v gozdu pri I takem opravilu, vendar je bilo lansko okto-l* brsko spravilo drv nekaj posebnega. Presenečenje, ki sta ga doživela tisti dan v l£l ^rta^kem potoku, je bilo popolno. Na samotnem kraju, kjer sta imela opraviti z lesom, sta namreč naletela na razpadajoče človeško okostje. “Šlajsanje” je bilo za nekaj časa kajpak končano, zato pa se je začelo obširno poizvedovanje, komu bi pripadali posmrtni ostanki. Smrt brez nasilja V Vrtaški potok so se nemudoma odpravili delavci organov za notranje zadeve v spremstvu patologa in ekipa si je natančno ogledala podrobnosti na kraju samem. Po najdbi medenične kosti so ugotovili, da je okostje iz Vrtaškega potoka moško. Posmrtne ostanke so obdelali tudi strokovnjaki Instituta za sodno medicino v Ljubljani in odkrili nekaj dodatnih podrobnosti. Oseba je bila visoka 165 centimetrov in stara okrog 40 let. Truplo je bilo v zemlji ali bolje na zemlji približno 30 do 40 let. Človek ni umrl nasilne smrti, kje natančno je omagal, ne morejo vedeti, ker so kosti ležale na strmem P°bočju in je možno, d*a so se z leti pomak-nile v dolino. Ura, čevelj *n zdravilo Ko so si natančno ogledali kraj nevsakdanjega odkritja, so našli poleg kosti tudi srebrno žepno uro znamke Vigilant Remon-hor, Cy 10 rubiš, s tovarniško številko 84337. ; ra je bila pripeta na 20-centimetrski sre-i brni verižici. Bo ta ura iz 1910. leta ključ za | | entiteto umrlega? Takih možnosti skora-Jda m več, ker sc ne ve natančno, kdo jo je naredil in kupil. Za tako dragocene ure, kot je bila ta iz Vrtaškega potoka, si urarji sicer vPisujejo nekatere značilne podatke v delavniške arhive. Vendar o tej najdeni uri °slej niso odkrili nikakršnega arhivskega Podatka, ki bi iskalce pripeljal na pravo sled. UNZ Novo mesto, ki raziskuje primer rtaski potok, sodelujetudi z drugimi, upra-ami. Na ta način je prejela sporočilo iz agreba, v katerem neka oseba povezuje okostje iz Vrtaškega potoka z nekom iz ct ike. Toda zagrebško sporočilo omenja a o uro, in ne srebrno, zato si z njim žal niso "!°gh pomagati. Dejstvo, daje ura srebrna, 1 anko pomenilo, da jo je nosil bogat Vendar taka predpostavka verjetno e drži zaradi nekaterih drugih predmetov, 1 so jih tudi našli ob okostnjaku. /rva taka stvar je najdeno obuvalo. Gre T* c^ve|j. katerega podplat je izdelala kranj-a Sava, in sicer je bil v Savini proizvodnji o leta 1973, Med poizvedovanjem so prišli e o do še živečega človeka, ki je naredil ,rt za ,ak čevelj. Izvedeli so, da so take trn!^ " ®re za °^u,ev' kakršno zaradi njene (Trosti in videza ljudje še zmeraj imenu-lo delavska” - takrat izdelovali za gozdne t„e,avce in ljudi, ki so opravljali podobna ^ z.ka fizična dela. Težaki praviloma ne pri-ajajo izmed bogatih ljudi, zato si lahko 'slimo, da v Gorjancih umrli moški ni bil Ijj Sebej imovit. Druga stvar, zaradi katere umrlo osebo mogoče kazalo iskati med rib'^ Premo*n'm' pogrešanimi ljudmi, je y )a konzerva, ki so jo prav tako našli ob jo S!ieh v Vrtaškem potoku. Izvedeli so, kdo in oskrbel poti primerno. Med predmeti, ki so jih odkrili pri odg-ledu kraja najdbe v Vrtaškem potoku, bi lahko bila precejšnje analitične vrednosti tudi steklenička. V njej je bilo zdravilo Klor-promazin, ki ga predpisujejo nevroleptikom. To zdravilo je bilo pod tem imenom v pro- metu do leta 1974. Ob kosteh so sicer še dva dinarska kovanca in ovitek zdravstvene knjižice. Ni bil partizan Kdo je umrl v Vrtaškem potoku, ostaja skrivnost, kot rečeno. Strokovnjaki so vložili v raziskavo primera veliko truda. Primerjali so podatke o okostju iz Vrtaškega potoka z arhiviranimi podatki o pogrešanih osebah. “Na podlagi podatkov iz evidence pogrešanih oseb za zdaj nismo mogli ugotoviti identitete človeka, katerega skelet smo našli v Vrtaškem potoku. Ob tem, kar smo odkrili doslej, lahko rečemo, da ne gre za katero od oseb z našega območja,” pravi Srečko Podbrežnik, ki je v UNZ Novo mesto vodja skupine za raziskavo krvnih in sek-sualneih deliktov in ki raziskuje primer Vrtaški potok. Med 2. svetovno vojno je bil blizu kraja, kjer so oktobra lani našli kosti, partizanski tabor. Glede na to, da je bil okostnjak v gori kaka štiri desetletja, odpade možnost, da bi šlo za kakega ranjenca, ki bi se oddaljil v okolico tabora, tam omagal in umrl. Je potemtakem umrl v tišini in senci krošenj pod skrivnostnim Trdinovim vrhom tujec, ki je po naključju zašel v teh krajih? Lahko bi bilo tudi tako, saj so v Gorjancih že od nekdaj gozdni delavci iz Bosne. Če so koga pogrešili, so ga mogoče celo iskali. A v preteklosti je bila gora manj dostopna in zato večja nevarnost, da morebitno truplo ostane skrito očem iskalcev. Iskanja še niso zaključili, kot pravi Podbrežnik. Ker torej še manjka končni odgovor o skrivnostni smrti v odmaknjenem gorjanskem predelu, UNZ Novo mesto prosi občane za pomoč. “Če bi kdo kar koli vedel v zvezi s tem najnovejšim odkritjem kosti v Vrtaškem potoku, naj to sporoči v UNZ Novo mesto ali na telefonsko številko 92,” pravi Srečko Podbrežnik. Nepozabljene skrivnostne smrti v okolici Novega mesta Po najdbi kosti v Vrtaškem potoku znova burijo duhove v okolici Novega mesta turizem na kmetih Vabljiva toplota krušne peči Na Slovenskem že desetletja razvijamo kmečki turizem, vendar so se žal iz številnih akcij, mnogokrat tudi bogato podprtih z državnimi subvencijami, rodili spački. Če dobro premislimo, bi “kmečke turiz-v Posavju in tudi na širšem Dolenjskem mirne duše lahko me preimenovali v gostilne na kmetih. Zgodba o lastniku takega kmečkega turizma, ki ob prihodu gostov hiti v trgovino po meso, še vedno v veliki meri drži. Toda ne pri Kmečkem turizmu Bogolin v Zgornji Pohanci nad Brežicami. D )e naredil in kdaj in da ji je rok trajanja mitr^6* leta. Mogoče pa je tako l^jenje zmotno, saj težki čevlji in ribja dol^a mogoče govorijo o tem, da je nek-Sel v gozd na sprehod in da se je opremil Slavka in Toni Bogolin sta jeseni 1993 vzela v najem manjšo kmetijo na Rucman Vrhu s staro kmečko hišo, preurejenim gospodarskim poslopjem in 3,5 ha zemlje s sadovnjaki. Domačija je od leta 1976 v lasti tovarne Labod iz Novega mesta, ta jo je po zaslugi tedanjega direktorja Zdravka Petana tudi obnovila in zasadila sadno drevje. Na obrobju Orlice, v krajih z bogato sadjarsko in vinogradniško tradicijo, le dober skok iz Krškega ali Brežic, je tako nastal Rekreacijski . nter Labod. Bogolinova sta bila 16 let oskrbnika tega centra, v zadnjem času, ko je bilo jx)slovnih srečanj in prireditev za Labodove delavce v centru vse manj, pa se je Labod odločil, da domačijo da v najem. Na srečo vseh, ki se zdaj vedno znova vračajo po mir za svojo dušo in po užitke za svoj želodec, sta najemnika postala Slavica in Toni. če obiskovalec nima preveč smole, se mu takrat, ko v Oklukovi gori zavije z vinske ceste levo in se nato dvigne po asfaltirani in tudi pozimi dobro vzdrževani cesti proti Rucman Vrhu, odpre čarobni pogled proti Brežicam in Krškemu. Ko ravnino še duši gosta bela megla, ki opazovalcu od tam zgoraj deluje kot debelo nametani kosmi vate, so višji hribi že obliti s soncem. Kot valovi se dvigujejo nad nižinsko meglo, vse više in više vse do Rucman Vrha, ki se ob sončnih jutrih koplje v zlatu. Če je človek še tak revež, se tu počuti kot kralj. Odločili so se za kmečki turizem Kdor je željan mestnega vrveža, popivanja za šanki do jutranjih ur, poskakovanja v diskotekah do nezavesti in hitro pripravljene hrane, za tega ni mesta pri Bogolinovih. “Za vse to je dovolj gostiln in drugih primernih lokalov,” pravi Slavica. Ona si je zamislila kmečki turizem in te odločitve se tudi drži. Na družinski kmetiji na bližnjih Sromljah redijo 40 do 50 prašičev, veliko jato kokoši in tudi krave. Poleg tega imajo še vinograd in zato svoje vino ter tudi sadovnjak, tako da na mizah kmečke hiše na Rucman Vrhu nikoli ne manjka jabolk. V nekdanji stanovanjski hiši imajo majhno kuhinjo, ki le težko služi svojemu sedanjemu namenu, in dve kmečki hiši (sobi), v vsako od njih lahko sede 15 do 20 gostov. Prikupna majhna okna z značilnimi zavesami, kijih krasi rdeče-beli karo, in z obveznimi pelargonijami na okenskih policah dajejo občutek domačnosti. V hiši na levi strani je za mnoge najbolj privlačna stara krušna peč in okoli nje nepogrešljive klopi. Starinski stoli, pogrnjena miza, na kateri bo pehar z jabolki, s suhim sadjem ali orehi - že vse to je dovolj, da človek pozabi na sodobni vsakdan. Ko sedeš za tako mizo in k njej povabiš še prijatelje, se začne drugačno življenje. Počasnejše in predvsem - okusnejše. Slavica sprejema naročene skupine in to iz enega samega razloga. Če hoče pripraviti dobro hrano, svežo in domačo, potrebuje čas. Gostom pove svojo ponudbo, upošteva njihove želje, vendar se še najpogosteje zgodi, da ji gostje kar zaupajo, naj pripravi po svoje. Kot na pravi praznik na vasi tudi v njeni ponudbi ne gre brez tradicionalne goveje juhe in govedine, ki je gostje ne morejo prehvaliti. Nekateri celo pravijo, da prihajajo spet in spet, če ne zaradi drugega, že zaradi juhe. Rezanci v juhi so sveži in pripravljeni doma na Sromljah, seveda z domačimi jajci. Slovenci še vedno ne moremo iz svoje kože, zato je tudi pri Slavici najpogosteje v pečici ali v loncu svinina: pohana, pečena, nadevana, prekajena. V zimskem času pripravlja krvavice in kislo zelje, prekajeno meso, domače klobase, poleti gredo v promet tudi odojki. Včasih pripravi tudi “žulco” (žolco) in kot posebnost, ki jo gosti radi prigriznejo k dišečim svežim kruhom, še mesnate ocvirke. Kruh pa, seveda je vedno domač, večinoma speče isti dan, le če pričakuje veliko skupino, gaje prisiljena speči prejšnji večer. Peče različne kruhe, pogosto tudi v krušni peči, gostje pa imajo radi predvsem temne: ajdove, črne in ržene. Mamini recepti najboljši Na jedilniku so pogosto tudi domače kokoši, kot priloga pa mlinci, ki jih zamesi Slavičina mati, ali krompir. Tega kupijo pri kmetu, ki ga prideluje brez umetnih gnojil in škropiv. Gostje posebno radi sežejo po pastir- "S skem krompirju, ki ga speče celega v koži in ~ nato zabeli. “Daj tisti svoj krompir!” največkrat prosijo. Posladkajo se z domačimi poticami, izredno priljubljeni pa so štrudlji z jabolčnim, orehovim ali skutnim nadevom, in nepogrešljivi pečeni slani sirovi štruklji. Jeseni je priljubljen pečen kostanj, ki ga gostje radi zalijejo z domačim moštom. Kje je umetnost dobre kuhinje? Slavica je kvalificirana kuharica, vendar prisega na stare, preizkušene recepte svoje mame in drugih domačih kuharic v vasi. “Pazim, da je vedno vse sveže in domače, predvsem pa ne skoparim s sestavinami, ker je le tako jed lahko dobra,” pravi. Kot že rečeno, imajo tudi vino domače, žal pa jim še ni uspelo na ustrezen način konzervirati dovolj velike količine domačega soka. V lanskem letu so v domači klavnici pomorili najmanj 600 kokoši, prašiči pa tudi pogosto pridejo pod nož. Pred novim letom so jih razmesarili pet, a so zaloge že pošle. Tudi za jedi iz govedine uporabljajo meso živali iz domačega hleva. “Gosti to vedo in občutijo. Okus mesa je zelo odvisen od načina prehranjevanja živali. Odločila sem se za kmečki turizem in za ponudbo domače hrane, zato mi niti na misel ne pride, da bi meso ali druga živila kupovala. Kupimo le najnujnejše, npr. ajdovo in polnovredno črno moko, pa še to pri zanesljivih kmetih,” pojasnjuje Bogolinova. Trdo dela vsa družina Zato pa so Bogolinovi prisiljeni kupovati hrano za živali, saj je na svoji kmetiji zdaj ne morejo pridelati dovolj. Vse to stane, in ker je dejavnost še na začetku, je bilo precej stroškov tudi z osnovno opremo in ureditvijo prostorov po navodilih inšpekcije. Slavica pove, daje imela v minulem letu zasedene vse tri prostore (največji, ki sprejme okrog 50 ljudi, je v nekdanjem gospodarskem poslopju) ob petkih, sobotah in nedeljah, včasih pa ima goste tudi med tednom. Prihajajo domačini pa tudi zaključene družbe iz drugih krajev Slovenije in avtobusi izletnikov. Pripravljajo poslovna kosila in večerje, nedeljska kosila, praznovanje oseb- zgodbe in ugibanja o ljudeh, ki so nekoč v preteklosti izginili in do danes ne ve o njihovem skrivnostnem izginotju nihče ničesar. Kdo ve, kako blizu resnici so ugibanja, ali niso nekega domačina pred desetletji vrgli nasilneži v oglarsko kopo? Potem ko je mož izginil kot kafra, ni do danes o njem nikakršnega sledu. V beton so zalile truplo le pregrete govorice Pred leti so Novo mesto pretresale govorice, da sta nekega moža, ki je skrivnostno izginil, v resnici ubili sorodnici in ga skrili v betonske temelje. Nekateri so takrat vedeli povedati, da so ob podiranju hiše pri takratni Industriji motornih vozil videli na lastne oči pokojnikov suknjič v betonu. Toda danes se ve, da je bila pripoved o mrliču v betonu zgolj plod pregrete domišljije. Strokovnjaki so namreč temeljito pregledali temelje betonskih stopnic hiše, v kateri naj bi pred tem prišlo do srhljivega odkritja. Iskalci so vedeli, koga iščejo, saj so imeli pred seboj seznam pogrešanih oseb. Kosti ali trupla tega človeka ne kakega drugega okostnjaka v betonu niso našli ne takrat ne kdaj pozneje. MARTIN LUZAR nih praznikov in obletnic ter druge pogostitve zaključenih skupin. Že zdaj gostom po želji ponudijo harmonikarja, ki jih razveseli z domačo vižo, po naročilu pa so pripravljeni organizirati tudi prikaze kmečkih običajev: ličkanja koruze, martinovanja, Miklavževega in božičnega večera, žganjekuhe, silvestrovanja, kmečke ohceti in podobno. Slavice ni sram povedati, da v preteklem letu skorajda ni sedla za mizo skupaj z družino in da je marsikdaj prespala kar na delovnem mestu. Čeprav vsa družina trdo dela, posebnega zaslužka še ni. Upanje pa je. Podobno dejavnost lahko opravljajo samo ljudje, ki imajo veliko veselje z njo in ki točno vedo, kaj hočejo. Slavica pove, da mnogokrat sliši, kako je njim lahko, ker imajo vso hrano doma, vendar ti ljudje ne vedo, koliko dela in odrekanja je zato treba, in da običajno to delo sploh ni obračunano v ceni. Če bi bilo, se ne bi imenitno kosilo dalo dobiti že za 1400 tolarjev. Turistična kmetija Bogolin ima zelo učinkovito reklamo. Dela dobro in kakovostno in od tega ne odstopa, kar se ji že obrestuje. Največ gostov pride k njim po priporočilu prijateljev, znancev. V deveto vas torej ne seže samo slab, ampak tudi dober glas. Bogolinovi so v letu dni, odkar imajo v najemu domačijo, najmanj podvojili število gostov. Nekaterim ni všeč, da nimajo šanka, ob katerem bi lahko popivali do jutranjih ur, pa tudi to, da se v prostorih ne kadi, a k srečli je dovolj drugih, ki znajo kakovost ceniti. Bogolinova nameravata vztrajati, čeprav ne vesta, kako bo v prihodnosti, saj jima je domačijo uspelo dobiti v najem le za 5 let, zemlja okrog nje pa je zdaj v lasti Sklada kmetijskih zemljišč. Če bi bil najem bolj dolgoročen, bi bilo bodočnost lažje načrtovati, morda bi si omislila prenočišča, manjšo vlečnico za otroško veselje na snegu ali kaj drugega. Tudi kuhinjo bi bilo treba urediti in klet s hladilnico pa še kaj. Zaenkrat je pomembno to, da Slavici in Toniju ne zmanjka poguma, da nadaljujeta svojo dejavnost ob nastajajoči vinski cesti in utrjujeta pot drugačnemu turizmu. BREDA DUŠ1Č-GORNIK atJBSS* Slavica Bogulin v eni od sob kmečke hiše, namenjene turistom. Priloga Dolenjskega lista 11 največji som, ulovljen v Krki Kosta n j evi š ki som rekorder Krke Kostanjeviški som, ki so ga ujeli decembra leta 1937, je nesporni rekorder Krke. To potrjujeta fotografija 74-kilogramskega soma in petih ribičev, ki jo je posnel frizer Tančaka, ter pričevanje Sandija Medvena, edinega še živečega očividca velikega ribiškega dogodka. oče neomejeno pravico ribolova v vseh let- čas vodil, točno odrejal čas in teren za ribo- Kdo so bili junaki, ki so spravili na suho takšnega ribjega velikana? Uganko, kdo vse je na sliki z rekordnim somom, je razvozljal Sandi Medven. Prvi od leve stoji Jože Med-ven - Pepič, ki je bil veijetno v daljnem sorodstvu z Medvenovimi. Bil je odličen ribič in tudi veslač, čeprav je veslal samo z eno roko. Drugo je imel zaradi škorpijonovega ugriza paralizirano. Poleg njega je v ozadju Sandijev brat Bogomil, poleg njega pa samo z delom obraza viden naš sogovornik Sandi Medven. Malce v ozadju na desni se vidi Jože Medven - ribič zakupnik. Z vrvjo pa vleče soma Jože Kosič - Pepo, ki je bil borec na solunski fronti leta 1912. Po okupaciji Italije so mu Italijani grozili z likvidacijo. Rekel je, da bo umrl tedaj, ko bo sam hotel. In res si je kmalu po prihodu Italijanov sam vzel življenje. Na sliki s somom je viden tudi železni drog, ki so ga Medvenovi postavili s pomočjo strica Grudna, ki je bil telovadec pri kostanjeviškem Sokolu. Na njem visi 2,2 metra dolg som, ki je tehtal natanko 74 kilogramov. Sandi Medven se spominja, da so soma ujeli v mrežo na predvečer Miklavža leta 1937. Podatki, ki govore, daje bilo to dve leti prej, torej ne držijo. “Vem, daje bilo pozimi, spomladi leta 1938 pa sem se šel učit krojaške obrti,” zatijuje Medven. Ujeti som je bil prava atrakcija za dolenjske Benetke. Nekaj časa so ga ribiči kazali radovednežem, potem so ga odpeljali v Zagreb, da bi ga prodali. Nekaj kosov Krkinega velikana so pripeljali nazaj domov, ker vsega niso mogli prodati. “Včasih smo nalovili po več kapitalcev, ki so tehtali od 20 do 35 kilogramov, kar ni bila kakšna posebnost, a takšnega ribjega velikana se več ne spomnim,” pravi Sandi Medven. Medven pravi, da so se po pripovedovanju njegovih prednikov v družini Medven poklicno ukvarjali z ribištvom že od sedemnajstega stoletja, ribištvo se je prenašalo iz roda v rod, od očeta na sina, vse do leta 1941, ko so naše kraje zasedli Italijani. Takrat je nastala italijansko-nemška meja in poklicnega ribolova je bilo konec. “Moj stari oče je bil poklicni ribič in zakupnik ribolova od Drame do Broda pri Podbočju (prej Sv. Križ pod Svetimi gorami) vse do leta 1918. Ko se je moj oče Jože Medven vrnil iz prve svetovne vojne, je prevzel zakup od mojega deda,” pripoveduje Sandi Medven. “Zakupnina v stari Jugoslaviji je po letu 1918 znašala 1.850 dinatjev, kar je bila velika vsota, če vemo, da si za 500 dinarjev že lahko kupil lepo kravo. Za to vsoto je dobil nih časih. Pri tem je bil vštet tudi dvometrski pas Krkinega brega, kjer smo lahko sekali rastlinje in nastavljali pasti vidram, kunam in pižmovkam. Ribe smo lovili samo z mrežami in vršami, ki smo jih sami naredili doma. Imeli smo dve mreži. Ena je merila 90, druga pa 70 metrov. Za obtežitev smo vsakih 50centimetrov navezali ovalen ploščat savski kamen. Za dvigovanje mreže iz vode smo imeli plutovinaste obroče, ker drugih lahkih materialov tedaj nismo poznali. Poleg teh mrež smo uporabljali blizu 50 vrš, nekaj sakov in manjše mreže za lov drobne ribe. Mreže smo znali delati vsi bratje, sestre in tudi očetove sestre, tako rekoč vsa družina Medven.” Ribolov je bil odvisen od Krkinih “muh”. Reka je naraščala, se razlivala, kalila, potem pa spet umirjala in bistrila. Sandijev oče je zaradi velikih izkušenj in zapiskov, ki jih je ves lov z velikimi in malimi mrežami ter vršami. Zato so včasih lovili več dni zaporedoma, včasih pa kar ves mesec lovopusta. “Oče je bil edini poklicni ribič na Krki. Domačini so našo hišo poznali pod pravim imenom, bližnja in daljna okolica pa pod nazivom Ribič, Ribičev ali pri Ribičevih. Vsega dela nismo zmogli sami. Zato smo vedno potrebovali pomoč nekaterih domačinov, ki so bili pripravljeni iti z očetom na ribolov. Zanimiv je bil način plačevanja. Po ribolovu je oče točno določil težo in kakovost nalovljenih rib in izkupiček podelil na osem delov (ahtelc). Tri dele je vzel oče kot zakupnik, ostalih pet delov pa je enakovredno podelil med pet sodelujočih ribičev. Ne pomnim, da bi pri delitvi kdaj prišlo do kakšnega spora. Med ribiči je vladalo neverjetno poštenje. Zgodilo seje tudi, da z veliko mrežo ves dan niso ujeli niti ene ribe, a so kljub temu lovni dan malce zapili v bližnji gostilni. Če se jim je nasmehnila ribiška sreča, pa je bila v gostilni pravo praznovanje,” pripoveduje Medven. Z zakupom je imel Medven neomejeno pravico ribolova. Bilo pa je nenapisano pravilo, da so s trnki lahko lovili vsi, ki so to želeli. Seveda se tedaj ni lovilo tako kot danes, na voljo so bili trnki domače izdelave, z leskovo palico in navadno “špago”. Za vabo pa so imeli prave muhe, črve, češnje, sir, kruh io podobno. Skrivnost je šla s priorjem v grob Ribe so Medvenovi vsak ponedeljek io četrtek vozili na zagrebški živilski trg. V Zagreb so navadno peljali do 200 kilogramov živih rib. Redno so oskrbovali tudi kartuzijo Pleterje. Imeli so stalno prodajo svežih rib na domu. Vsako soboto in nedeljo so na domu prodajali tudi ribe, pečene po receptu, kije bil Medvenova posebnost. S pečenimi ribami so oskrbovali vse sejme med Šentjernejem in Krškim. Navadno jih je prevzel za prodajo kakšen gostilničar ali trgovec. Po naročilu so spekli vse vrste rib. za sejem pa le platnice, in to take, ki so tehtale tri za kilogram. Ribe so pripravili tako, da niso imele kosti, ker so se pekle v dvakrat rafiniranem olju, ki so ga za te namene kupovali v Zagrebu. Pleterskim menihom so Medvenovi dostavljali male ribe, v glavnem zelenike (kleče). Šlo je za več sto kilogramov živih ribic, ki so jih v Pleterjah takoj predelali in konzervirali, potem pa sojih menihi pošiljali v Francijo in Švico. Kljub temu da sta tedaj bila Jože Medven in pleterski prior velika prijatelja, mu ta ni nikoli izdal recepta konzerviranja rib, tako da je šel recept s priorjem v grob. SLAVKO DOKL novi obrazi na glasbeni soeni ohH Največji som, ki so ga ulovili v Krki, je tehtal 74 kilogramov, dolg pa je bil 220 centimetrov. Dunja Petindvajsetletna Dunja Močnik iz Novega mesta se v poklicnem petju pop glasbe zaresno poizkuša komaj dobri dve leti. V tem času je posnela tri samostojne pesmi, kot spremljevalna vokalistka pa je sodelovala z znanimi slovenskimi glasbeniki. Njena prva pesem, Don’t take me for a fool (Ne imej me za norca), je nastala predlani. Besedilo v angleščini je napisala sama, glasbo je zložil Tomaž Borsan. Jeseni 1994 je posnela Lahko bi bil ti in Love and loneli- vrnila bosanskega pekla ■..v*-; Med žrtvami ni sebičnosti Ko se je Karolina Kotolenko odločila, da zapusti Slovenijo in gre v Bosno, si ni mislila, da bo po 40-ih letih prišla nazaj brez vsega in prestrašena pod vtisom vojnih grozot. Odkar v Bosni divja vojna, si je prizadevala, da bi se vrnila, vendar ji je to uspelo šele pred tremi tedni. Zdaj živi pri sorodnikih v Dolenji Stari vasi pri Šentjerneju. Leta 1954 je Slovenijo zapustila predvsem zaradi stanovanjske stiske, ki je vladala pri nas. Agent ji je v Mariboru, kjer je prej živela, obljubil, da bo z družino dobila stanovanje in službo, kajti ravno tistega leta so pri Sarajevu odprli tovarno motorjev Famos, kjer je naslednja leta delal Karolinin mož in je dajala denar petčlanski družini. Vsako leto se je z družino vračala v domovino, kar pa je prekinila vojna. Danes ima sina, dve hčerki in 6 vnukov, vendar so vsi ostali v Bosni. Vojna uničila vse upe “Prve granate smo pričakali z velikim strahom. Že aprila 1992 so na stanovanjskem bloku v Hrastnici, kjer smo živeli, uničili streho, popokale so tudi vse šipe na oknih, tako da imamo sedaj namesto stekla plastiko ali polivinil,” se spominja 72-letna Karolina. Takrat se je začelo tudi njihovo življenje v kleti, kjer so si za silo uredili tudi domove: naredili zasilna ležišča, na štedilniku pa je moralo hkrati kuhati tudi po pet gospodinj. Večino noči so pričakali v kleti, kadar so se plohe granat za silo umirile, so se vrnili v stanovanja. Najhujša bombardiranja so bila ravno zvečer med šesto in enajsto uro. Maja istega leta seje začelo tudi kronično pomanjkanje elektrike in vode. Telefonske zveze so bile prekinjene, ko so uničili glavno pošto v Sarajevu. “Veliko ljudi je umrlo, ko so šli po vodo k vodnjakom, saj so Srbi vedeli, kje so glavni vodni zbiralniki. In ravno tja so mm ■ granate letele z vseh strani,” pripoveduje. “Mi v Hrastnici smo imeli srečo, ker je bil blizu Igman, tako da smo lahko vsaj kurjavo dobili od tam. Vendar smo morali po drva zelo zgodaj, pred šesto uro, ker je bilo potem preveč nevarno zaradi ostrostrelcev. Veliko ljudi je šlo po drva, a se niso več vrnili. Veliko je tudi invalidov.” Drevoreda pred blokom pa že dolgo ni več. Na slabšem so bili ljudje v Sarajevu, kjer kutjave ni bilo. Tam so si pomagali celo tako, da so iz tal v stanovanjih trgali lesene pode in z njimi kurili, mnogokrat pa so se pred hudim mrazom zavarovali le z obleko. Veliko ljudi iz Hrastnice je pobegnilo drugam, tudi večina Slovencev, ki so živeli tu, hkrati pa je prišlo ogromno beguncev iz kra- Karolma Kotolenko jev, kjer je bila vojna vihra še hujša. Le marke kaj veljajo Čeprav je imajo tudi v Bosni svoj denar, je plačilno sredstvo le marka. Le za marke kaj dobiš. Za liter olja je treba odšteti 5 do 6 mark, za kilogram krompirja 2,5 marke, kilogram pomaranč je 5 mark. Trgovin ni, cveti le črni trg. “Tam se dobi pravzaprav vse, če le imaš marke. “Iz stanovanja sem prodala več vrednih stvari, da sem dobila vsaj kakšno marko. Pri Karolini, kjer je živel še sin z vnukom, so se preživljali s humanitarno pomočjo, ki je prihajala ponavadi vsaka dva tedna. Dobili so moko, riž, olje, fižol. Oblačil niso nikoli dobili,” pravi Karolina. Vsa humanitarna pomoč je prihajala k njim preko Igmana, kajti z vseh drugih strani so bili obkoljeni s Srbi. Vsak, kije le stopil na srbsko ozemlje, se je nastavil pred cevi ostrostrelcev: gibanje je bilo omejeno. “Bili smo kot v zaporu, le malo večji krog gibanja si imel,” pravi Karolina. Po možu je dobivala tudi pokojnino. Lani jo je prejela le za prve tri mesece, skupaj je naneslo 4 marke. Največ so jedli fižol, ki so ga skuhali za več dni skupaj. Če ni bilo drv, so morali jesti kar mrzlega. Hranili so se s koprivami, travo, zelmi, tudi kakšna kislica se je našla. List od pese ali krompirček sta bila že celo bogastvo. Meso je po dveh letih in pol ponovno zaužila v Sloveniji. Njena največja želja pa je bila, da bi se najedla krompirja, zelja in čebule. Zaradi vode in neredne prehrane je bilo zelo veliko bolnih na prebavnih organih, še več je bilo bolnih na živcih in invalidov. “Vedar moram priznati, da nas nikoli niso mučili,” pripoveduje. Zadnje čase so jim celo omogočili maše, kar je bila zanje posebna tolažba. Tudi svojo hčerko, ki je stanovala pravzaprav blizu, v Dobrinji, je zaradi vojne videla šele po dveh letih. Druga hči je v Banja Luki. In ravno preko hčerke iz Dobrinje je Karolina sporočila v Slovenijo, da prihaja domov. Tudi brat z družino ji je večkrat poskušal poslati pakete z denarjem in drugimi nujnimi stvarmi, saj brez mark pot iz vojnega pekla ni mogoča. “Čeprav paketi niso prišli do nje, upam, da so vsaj tistemu, ki jih je dobil v roke, kaj koristili,” pravi Karolinin brat Alojz. Ker pošta ne dela, so poskušali poslati tudi preko konvojev, uspelo pa jim je le, ko so se spoznali z novinarjem Oslobodenja, ki je pošiljko srečno prinesel. Zadnje čase so prebivalci Hrastnice bolj pogosto hodili okrog sosedov, se spoznavali in delili gorje ne glede na narodnost ali vero. Ta pa se je kazala na pokopališču, kjer so ločeno pokopavali Srbe, Muslimane in Hrvate. Slabše se godi mrtvim v Dobrinji, tam jih namreč pokopavajo že kar pred vhodom v bloke. Karolina je za pot od Igmana do Zagreba potrebovala 24 ur, ob normalnih razmerah bi zadostovalo 8 ur, celo manj. Sin jo je pospremil od doma ob treh zjutraj, da je bila ob peti uri na drugi strani Igmana. Predvsem pomanjkanje denarja ji je preprečevalo, da ni mogla pobegniti že prej, saj je treba za avtobus odšteti 110 mark.' Sedaj, ko je Karolina v Sloveniji, stanuje ali pri svojem bratu Alojzu Hosta in njegovi ženi Pavli ali pri Minki in Stanetu Hosti; vsi so iz Dolenje Stare vasi, kjer se je Karolina tudi rodila. Kljub sedmim križem na hrbtu in odstranjenemu malignemu tumorju v grlu je Karolina še vedno polna energije, vendar slabo sliši. Pravi, da ravno zaradi pokanja granat. Rada bere in plete, pomaga pa tudi pri vseh drugih gospodinjskih opravilih. V Sloveniji se počuti, kot bi bila na drugem planetu. Ko zvečer plete, v temi seveda, se kar ne more navaditi, daje tu elektrika, da lahko prižge luč. Kljub vsem grozotam, ki jih je doživela, je prepričana, da se vrnila v Bosno, če sc bodo razmere le uredile. Tam ima otroke in vnuke, tam je pustila 40 let življenja, od katerega so zaenkrat ostali le grenki spomini. TANJA GAZVODA ness (Ljubezen in osamljenost). Prva je poslovenjena priredba angleške pesmice CouldVe been you, dokaj uspešne nekaj let nazaj, za drugo je angleško besedilo napisala sama, delček v francoščini pa je delo njene najboljše prijateljice Borislave Injac. Glasbo je tudi tu “delal” Tomaž Borsan, s katerim sta, kot pravi Dunja, “dober in kreativen tandem”. Vse tri skladbe so bile posnete V novomeškem studiu Luca, občasno pa jih vrtijo na treh radijskih postajah: Studiu D, Krki in na brežiškem, radiu. Dunja je bila pred prvimi snemanji leto in pol v Angliji. Tam je vzljubila deželo, angleščino in vsesplošno kultiviranost. Predvsem slednjo doma najbolj pogreša. Zaradi dobrega znanja jezika svoje pesmi trenutno raje poje in piše v angleščini pa tudi izražanje v tem jeziku se ji zaenkrat zdi enostavnejše in zato bližje. To seveda ne pomeni, da v prihodnje ne bo pela v slovenščini. Njena prva pesem je otožna in nostalgična, v počasnem ritmu, obe novi pa sta precej živahni in plesno naravnani. Vse tri so poizkus domačega pop-soula, v primeru Love and loneliness cepljenega na veliko ritma, pri Lahko bi bil ti pa na daleč začutimo priokus pop-rocka. Dunjini glasbeni vzorniki, tisti, s katerimi je “gor rasla”, so Doris Day, Barbra Strei-sand in Cliff Richard. Slednji ji pomeni še več, odkar sta se na nekem vvirnbledonskem teniškem turnirju predlansko poletje po golem naključju zaletela v množici. Od mlajših glasbenikov prisega zlasti na Paula Younga, Simply Red in East 17, skratka na “Angleže” Dunja je kot spremljevalna vokalistka v lanskem letu veliko pela za vrsto slovenskih glasbenikov. Med njimi sta Jan Plestenjak in Dominik Kozarič, največ pa sodeluje z Michelangelom, novomeško skupino, ki prav tako snema v studiu Luca. Bila je tudi soavtorica besedila za njihovo vseslovensko uspešnico Ona je seksi, predstavljeno na lanskem MMS. Pojavila se je že tudi na TV Slovenija v oddaji Poglej in zadeni, v lanski in predlanski predbožični oddaji pa je “prispevala” svoj glas v venčku božičnih. Njene želje in napori so zdaj usmerjeni v pridobivanje sponzorjev, ki bodo verjeli vanjo, v njen glas in nadaijenost in ji pomagali pri nadaljnjem nemotenem snemanju pesmi-TOMAŽ BRATOŽ ffe Priloga Dolenjskega lista 12 nagradi v novo mesto IN DOLENJO VAS Žreb je izmed reševalcev 1. nagradne križanke izbral Zvoneta Petrova iz Novega mesta in Zalko Gorše iz Dolenje vasi. Petrovu je pripadla denarna nagrada, Goršetova pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 30. januarja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 3. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV 1. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 1. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: CENTURION, URBI ET ORBI, KOKRA, KOC, ONON, PURA, VILAJET, PITA, IRSKA, ASEAN, JUDIKAT, MODRAS, KID, NL, ETIK, KRAŠEVKA, BETATRON, RIAS, ARA, ALKA, MAN. prgišče misli Mišljenje, ki zamenjuje željo z resnico, opredeljujemo v psihologiji kot infantilno in nezrelo mišljenje. Žal pa je zelo tipično za velik del našega mišljenja v politiki, v gospodarstvu, v šolstvu in na drugih področjih življenja in dela. V. PEČJAK Človeška misel spremeni z obliko tudi način izražanja. V. HUGO Lepote, pravice in resnice na tem svetu ni. Ni jih bilo in jih tudi ne bo. B. ŠTIH Ceje literatura vsa sestavljena iz parol, to ni več literatura. Parole trajajo najmanj časa. D. ALBAHAR V vsakem ustvarjalnem delu je odločilna etična komponenta. E. Č1MIČ film KAMPUČU- državnik PRINC NOROOOM NEKD. PORTUGAL SK) DIKTATOR KATRAN PREBIVAL- CI AZIJSKE DRŽAVE INDIJAN- SKO PLEMEN- SKO ZNAMENJE PLESEN NA VINU ZIMSKO PREVOZNO SREDSTVO STOP. ZA OZNAC. VISKOZNOSTI ALKALJJSKA KOVINA POVRŠINSKA MERA HEBREJSKI UČENIK, MOJSTER KVASILO MERSKA ENOTA PRESTOL JEZERO V ETIOPIJI KRIČANJE MANN THOMAS KAREL OŠTIR ŽIVAL IZ DRUŽINE KONJEV PRESTOL- NICA EGIPTA SILEN VIHAR glasba Sto let "živih slik1 Letošnje leto bo med drugim zaznamovala tudi stoletnica filma. Na okroglo seje namreč zaobrnilo število let od takrat, ko sta brata Louis in Auguste Lumiere v Parizu izdelala naprave, ki so pma omogočile snemanje in predvajanje živih slik”. Vse skupaj sta imenovala kinematograf in to je bil oče vseh kinov po Sirnem svetu. Seveda so tehnične osnove za nastanek živih slik znanstveno razvili že veliko prej in cela vrsta ljudi iz Evrope in Amerike je zapisana v razvojni zgodbi filma, vendar pa sta šele brata Lumiere naredila to, kar danes poznamo pod širokim pojmom filma. Od listih davnih let, ko sta Lumierova osupljala gledalce z “živimi slikami” ter prenekateremu s svojim znamenitim iilmom Prihod vlaka zledenila kri v žilah, je preteklo veliko vode. Danes je film močna industrija, ki reže kruh velikemu številu ustvarjalcev in delavcev, milijonom pa prinaša umetniški užitek, zabavo ali pa vsaj trenutno pozabo težav vsakdanjika, oglejmo nekaj rekordov, ki obeležujejo stoletnico filma. Pregled velja za celovečerne filme. ■ ^ajveč filmov na svetu posnamejo v 7AA1-1’ kJer vsako leto nastane povprečno /IKJ 'granih celovečernih fimov. V ZDA, ki so zahodna filmska velesila, posnamejo le IehI Dobrodošla volna Mraz je prav pritisnil šele januaija in tiste, ki so mislile, da bodo to zimo preživele brez volnenih izdelkov, so se uštele. Še vedno ni prepozno, da vzamete v roke pletilke in spletete oblačilo, ki bo prišlo prav v hladnih zimskih dneh in v zgodnji pomladi. Letos so moderni velikanski volneni puloveiji, celo ohlapnejši in daljši kot lani, s cevastimi ovratniki. Pod pulover oblečite puli. Po nekaj letih so znova v modi maksi pleteni plašči. Seveda ne smete pozabiti na kape, pri katerih letos ne veljajo kakšne posebne modne zapovedi, in seveda na šale. Posebej modne so letos debele nogavice, ki segajo nad kolena, h katerim seveda sodijo visoki čevlji. Od vzorcev je najbolj priljubljeno rebrasto pletenje. Ričet Za 4 osebe potrebujemo: 600g prekajenega mesa, 250 g fižola v zrnju, 350 g ječmenčka, 2 čebuli, 2 žlici moke, 1/161 olja, 2 korenčka, 2 lovorjeva lista, 1 žličko majarona, 3 stroke česna, 2 žlici paradižnikove mezge, malo sladke paprike. Fižol čez noč namočimo v vodi, prav tako čez noč namočimo tudi ječmenček. Naslednji dan pristavimo fižol in vodo, v kateri seje namakal, dodamo oprano prekajeno meso in kuhamo na majhnem plamenu 45 minut. Medtem olupimo korenje in ga narežemo na tanka kolesca. Čebulo olupimo in drobno sesekljamo. Česen olupimo in stremo. Ječmenček odcedimo. Stresemo ga k fižolu, dodamo korenje, majaron in lovorjev list in kuhamo vse skupaj še 30 minut. V drugi kozici segrejemo olje, dodamo moko, jo razmešamo in prepražimo, nato pa dodamo čebulo in jo prepražimo. Odstavimo, primešamo česen, papriko in paradižnikovo mezgo, zalijemo z vodo in gladko razmešamo. Meso vzamemo iz lonca in ga narežemo na kocke. Prežganje pa zlijemo v lonec k fižolu in kuhamo še 3 minute. 3^? Novo gnojilo Biognol V Zalogu pri Ljubljani so na Agrokombi-natski 80 začeli izdelovati novo, stoodstotno naravno gnojilo, ki ima tržno ime Biognol. Gre pravzaprav za dvoje gnojil, ki sc razlikujeta po svojih sestavinah. Prvo je Biognol N, ki je pripravljen iz predelane, sterilizirane sušene krvi in ki vsebuje 15 odst. dušika. Ta je vezan na oi gansko snov in je zato razmeroma hitro dostopen rastlinam. Novo gnojilo je primemo zlasti za tiste vrtnine, ki potrebujejo veliko dušika, kot so ohrovt, zelena, paradižnik, kumare itd. Biognol NP je tudi naravno gnojilo, ki pa je narejeno iz steriliziranih klavničnih ostankov, kakršnih v zaloških klavnicah pač ne manjka. To gnojilo, v katerem so tudi zmlete kosti, vsebuje več fosforja, na kar opozarja kratica v imenu (P). Biognol N in Biognol NP sta po mnenju strokovnjakov Biotehniške fakultete primerna za biološko pridelavo, priporočajo pa ju zlasti kot dodatek h kompostu. Hrošč se vrača Priljubljeni Volkswagnov hrošč, ki je desetletja navduševal voznike širom po svetu, naj bi ponovno osvojil srca avtomobilistov in se vrnil na ceste. Ne bo sc vrnil v obliki, s katero si je pridobil svetovno slavo in dosegel izjemno visoko število proizvedenih avtov, kar 21 milijonov primerkov (v manjših serijah ga še dandanes izdelujejo v Mehiki in Braziliji), ampak v posodobljeni obliki in seveda z najmodernejšo tehniko, ki jo v Volkswagnu premorejo. Na lanskih velikih avtomobilskih sejmih v Detroitu in v Ženevi je tovarna že predstavila hroščeva prototipa conccpt 1 in različico kabriolet, ki naj bi, kot pravijo kostruktoiji, združevala preteklost in prihodnost. Avto ima značilne zunanje poteze slavnega hrošča, konstrukcijske rešitve in tehnika pa so novi. Prvi hrošči naj bi bili na voljio kupcem čez dobri dve leti. Vsaka kilovatna ura je dragocena Porabe energije se morda zavedamo pri razsvetljavi, največ energije pa porabimo za gretje. Tu naj bo zato težišče varčevanja, čeprav je vsak prihranek energije dobrodošel. Najbolj varčne naprave so na začetku najdražje: varčne žarnice, toplotne črpalke, sončne celice, kole-ktorji. Visoki začetni stroški so krivi, da v toplih in suhih deželah pokurijo toliko lesa, čeprav je tam možnost za izkoriščanje sončne energije. Z energijo torej najlažje varčujejo bogati, najtežje pa revni. To so paradoksi sodobnega sveta in vanj smo vpleteni tudi mi. Za lažje sprejemanje odločitev o varčni rabi energije vam je na razpolago brezplačno energetsko svetovalna pisarna v Brežicah v občinski stavbi, tel. (0608) 62 050, ali v Novem mestu, tel. (068) 28 866. Priloga Dolenjskega lista 13 FOTO: I. POČKAR § wi 9PODflm ntvfSTfl Bil je večer pred božičem. Povojna leta, povsod pomanjkanje, draginja in brezposelnost. Trije otroci z materjo smo sedeli okrog tople peči. Mati je luščila fižol, starejši brat Lojze je pletel koš, sestra Žalika in jaz sva predli. V izbo je stopil očim; očeta nam je namreč vzela vojna. Bil je dobre volje, celo pozdravilje, kar je bilo redko. Mati mu je hotela dati močnik za večerjo, a jo je zavrnil, da ni lačen. "Nekaj važnega vam povem, "je dejal in pogledal je po izbi. Pogled se mu je ustavil na meni. “Ohcet bomo imeli!" “Kdo se pa ženi?" je vprašala mati. “Ja, naša Katica bo nevesta. Obljubil sem Joštovemu Mihu, da ob pustu zarajamo. ” Miha je bil očimov nečak, sin njegove sestre. “Križani Jezus, torej jo hočeš prodati?" je zatarnala mati. “Vzela ga bo ali pa od hiše! To so moje zadnje besede in amen!" Nisem mogla verjeti svojim ušesom. Vedela sem, da Miha pogleduje za Repičevo Malko, toda z njo ne bi nič priženil, z mano pa bo šel vinograd in dobršen del gozda. Prodana nevesta torej. Poroka je bila kmalu tu. Vsega se spominjam bolj medlo, kot v nekakšnih blodnjah. Ko smo se pripeljali z vozom na Joštovo domačijo, me je na pragu priča kxda tašča s hlebom kruha, tast pa z vinom. “Odslej si gospodinja in nam boš rezala kruh, "je rekla tašča. Nisem poznala njihovih navad in običajev, zato sem odrezala prav tanke rezine kruha. Takrat pa vik in krik. "Poglejte skopuljo! Na stara leta bom od lakote umrla, "je vpila tašča. Tako so mi solze lile že na poročni dan in so me potem spremljale trideset let. Bridko je bilo moje življenje. S starši se nisem razumela, od moža nisem užila ljubezni. Edini svetli žarek mi je bil sin. KOVAŠKI MUZEJ - Iz kraja, kjer je v utici za župniščem pišcčke cerkve nastala pesem “Kje so tiste rožice”, je bilo nekdaj slišati udarce s kovaškega nakovala. Sinovi treh generacij so si podajali kladivo iz dobe v dobo. Pa ne le kladiva, na desetine orodij seje pomikalo v tej kovačnici okroglih sto let. Pri Kovačevih, kot so po domače rekli, je prvi začel s kovačijo ded Miha, za njim oče Alojz in nato sin Milan. Pri Podgorškovih v Pišecah je zdaj kovaški muzej. Da je muzej živ in v marsičem deluje popolneje kot pravi muzej, dokazuje Podgorškovo poznavanje preteklosti, življenja in uporabe predmetov ter njegova pripravljenost, da svoje vedenje in znanje velikodušno deli obiskovalcem. Lahko bi rekli kar “kustos iz življenja”. (Pripravila etnologinja Ivana Počkar) mm Gibekjezuitskijezik - Jezuiti uče živo, ostro in praktično; jezik jim je gibek kakor friglja, imajo ga popolnoma pod oblastjo, slovenščina jim je čista ko kristal, zato govori narod, da zavijajo bolj po hrvaški. Nauke zajemljejo iz resničnega življenja. Posebno priporočajo Čistost, ali ne zamerajo dekletom, ki hrepene po zakonu, le trdijo da ne bo sreče, če v tak stan ne pridejo čiste. Vse besede so dostojne in pristojne, da nikogar ne pohujšajo. Po berlinsko - Na Kapiteljskem hribu prepevalo je več dijakov ne le slovenske ampak tudi - berlinske pesmi. Tudi pogovarjali so se deloma po slovenski, deloma pa po - berlinski. Kurbljive dekle - Vse prek se kurbajo. Nič vredne niso tiste, ki imajo nezakonske otroke - še manj pa te, ki jih nimajo, kajti sijih odpravljajo z vsakovrstnimi zelmi ali pa se jih zato ne prime, ker so proste kurbe, dajaje vsakemu, kteri koli pride. Pregovor trdi resnico, da po povoženi cesti ne raste trava. S kurbanjem združena pa je tudi ta napaka, da dekle odpirajo vlačugarjem vrata, ktere puščajo odprte in dajo s tem priliko tatovom prikrasti se v hišo. Večkrat, se ve, kurbirji so ob enem tatovi. Če je v hiši več dekel, okuži lahko ena vse druge, ako sprejema v posteljo ljubčka in se ongavi z njim blizu njihovih ušes in čutnic. ilKNJIŽMA POLI CA Non cogito ergo sum Goli otok je postal pojem za vsa kazensko-prevzgojna taborišča, v katerih je v obdobju spora Titovega režima s Sovjetsko zvezo na tisoče tako imenovanih informbirojevcev okusilo strahote boljševistične prevzgoje, hkrati je Goli otok postal simbol nečloveškega državnega nasilja nad posameznikom, v katerem se niso lomila le telesa, ampak tudi duše. Dolgo je bil Goli otok eden najstrožjih tabujev v nekdanji Jugoslaviji in potisnjen v najgloblji molk in najtrdnejšo temo. Ko so se politične razmere otajale, se je molk prelomil in iz noči zamolčanega so začeli vreti spomini, literarna dela, komentarji, feljtoni in ostalo pričevanjsko gradivo, kije naraslo v obsežno tako imenovano golootoško literaturo. Zunanja resnica o golih otokih se je tako pokazala in stopila v zavest javnosti, vsa njena notranja prepletenost pa ne. S knjigo dr. Božidaija Jezernika NON COGITO ERGO SUM - ARHEOLOGIJA NEKE ŠALE, ki je pred kratkim izšla kot monografska številka revije Borec, pa lahko rečemo, da smo prišli že blizu tistemu, čemur bi lahko rekli pika na i golo-otoški tematiki. Delo je nastalo na podlagi obsežnega gradiva, objavljenega pri nas in v tujini ter shranjenega v knjižnicah ma Dunaju, v Londonu in Pragi ter na osnovi ustnih pričevanj nekdanjih žrtev represije. Avtorje pri pisanju s pridom primetjalno uporabil tudi ugotovitve, do katerih je prišel pri svojih poprejšnjih analizah delovanja taborišč v totalitarističnih državah. Za izhodišče svoje zelo zanimive antropološke analize je vzel šalo britanskega dopisnika Newmana (od tod del naslova), kije na začetek svoje knjige o Titovi Jugoslaviji zapisal šalo o nekom, ki je kmalu po koncu vojne zavpil: “Dol s Stalinom!” in so ga takoj zaprli za nekaj let; ko je prestal kazen, je bil odločen, da ne bo ponovil iste napake, pa je zavpil: “Naj živi Stalin!” in so ga ponovno takoj zaprli za nadaljnjih nekaj let. Navadna človeška logika takrat pač ni delovala, v Titovi Jugoslaviji tistega časa nisi imel kaj sam misliti, namesto posameznika je mislila oblast. Kdor je razmišljal s svojo glavo, je bil sovražnik in prej ali slej ga je ujelo kolesje širokega nasilja, ki so ga neusmiljeno izvajali represivni organi, od tajne policije do sodišč. Smoter široke represije pa ni bilo le ustrahovanje ljudi, temveč predvsem udejanjanje temeljnega načela totalitarne peda- gogike Non cogito, ergo sum (Ne mislim, torej sem). Uveljavilo se je torej sprevrženo kartezijansko načelo, na katerem je zgrajen subjekt novoveškega človeka, pogažen je bil človek v svojem bistvu, v svobodni misli, preživetje posameznika je bilo možno le kot samomor subjekta. Dr. Jezernik vsvoji knjigi pride do tega temeljnega razmisleka, ko obravnava vzroke izolacije informbirojevcev na otokih v Jadranskem morju in njihov način življenja med “prevzgojo”. Ko razgrinja, kako je potekalo življenje v golootoških taboriščih, pred bralcem oživijo podobe strašnega sprejema novincev, ki so morali skozi špalir udarcev in zasramovanj, seznanja se s socialno strukturo taborišč, taboriščnim režimom, “samoupravo”, disciplinskimi kaznimi, nošo, bivališči, prehrano, spolnostjo taborišnikov, potekom dela, delovnimi in političnimi konferencami, prostim časom, preiskovalnimi postopki, ki so potekali tudi po oprav-ijenih sodnih postopkih, pa z zdravstvenimi razmerami in usodo taboriščnikov po odpustu na svobodo. V celoti je to zares pretresljiva knjiga, prepričljiva obtožba totalitarnega enoumja in opozorilo, ki ga ni mogoče preslišati! MILAN MARKELJ Z dolge ceste tujine Ivan Korošec je eden tistih naših emigrantskih piscev, katerih dela so bil v Sloveniji v prejšnjem sistemu zamolčana ali celo prepovedana. Napisal pa je že kar nekaj knjig, leposlovnih in spominsko-priče-vanjskih, in jih nekaj tudi izdal, seveda na tujem. Kot nekdanji domobranec, kije preživel Turjak in Teharje, in politični begunec obravnava predvsem lastna doživetja med bratomorno vojno v domovini, dogodke in usode, ki so se mu kot mladeniču globoko ujedali v spomin. Korošec si je za drugo domovino izbral Argentino, tam doštudiral, se zaposlil in trajno udomil. Čeprav mu je krušna domovina nudila varno zavetje in blagostanje, pa korenin nikoli ni mogel pognati v njej. Hrepenenje po rojstnem Bizoviku pri Ljubljani, po ljubi pokrajini z barjansko zemljo in meglicami, iznad katerih se dvigujejo hribi in gore, po poteh in srečanjih iz mladih dni je bilo tako močno, da je nenehno mislil le na vrnitev domov, četudi samo na obisk. Ko se mu je ta želja po skoraj petdesetih letih le izpolnila in jo je med obiskom prepotoval podolgem in počez, še posebej kraje domobranskih kalvarij, je napisal pesniško zbirko Z DOLGE CESTE TUJINE. Pesmi, nastale v Argentini, so izšle v Sloveniji. Zbirko je lani, ob pesnikovi 70-letnici, izdala in založila založba verskega lista Družina v Ljubljani. Knjigo je opremil akademski slikar in grafik Lucijan Bratuš. In o čem govore te pesmi? Predvsem o tem, da so sanje vselej le sanje, ki se ne uresničijo. Tistega, po čemer je pesnik najbolj hrepenel, da ga bo domovina sprejela z materinskim objemom in ljubeznijo, ni doživel. Predolgo sta živela narazen, oddaljena drug od drugega, zato sta si šla naproti bolj z narejenim kot pristnim nasmehom, z nekakšno vljudno hladnostjo. Zato se zdi pesniku prava domovina tista, ki živi v njegovih spominih, preden jo je moral zapustiti, pa čeprav je vsa posuta z grobovi mrtvih domobrancev. Ta, ki jo je v dolgih letih hrepenenja iskal celo na tujih cestah, mu je tujka - brez srca. In pesnik ostaja sam - s svojimi sanjami. IVAN ZORAN telegrami - V zbirki Analecta je izšla kot dvojna številka Razprav študija Stojana Pelka OČIVIDCI. Gre za nekoliko predelano magistrsko nalogo, ki jo je avtor leta 1993 obranil na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani. - Založba Medium je poskrbela za izid slovenskega prevoda knjižne uspešnice podpredsednika ZDA Ala Gora NA POTI K RAVNOVESJU. Delo, ki govori o varstvu okolja, je s svojim temeljnim sporočilom o združitvi sveta v modrosti doživelo veliko odmevnost, saj so knjigo prevedli že v 20 tujih jezikov. - Predstojnik Oddelka za politologijo na Fakulteti za družbene vede Bogomil Ferfila je pri založbi Didak-ta izdal knjigo SVET NA DLANI. Gre za predstavitve tujih dežel, ki so zgrajene na prepletanju treh sestavin: objektivne analize ključnih značilnosti pozameznih držav, srečevanj z ljudmi in avtobiografskih drobcev. - V zbirki Prvenci, ki jo izdaja Mladinska knjiga, je izšel roman VAMOS Simona Magnusa . - Pri založbi Obzotja je izšlo delo našega znanega satirika in pisca aforizmov Žarka Petana VESELI DIKTATOR. Gre za farso v dveh delih o življenju predsednika Josipa Broza Tita, s tem da je drugi del knjige literarna nadgradnja prvega, v katerem se avtor loteva Titove karizme in nekaterih obdobij njegovega življenja. Agata je nekaj trenutkov molčala, Martin pa si je njen molk napačno razložil. Moj predlog bo morda zalegel, je pomislil. Kmalu se je prepričal, da se je zmotil. “Prestara sem že za pestunjo. O tem ne kaže razmišljati. Ni najina zadeva.Naj za otroka poskrbi družba! Resje, prestara sem,” je ponovila pogoltna kmetica, jezikava ženska, stara komaj petdeset let. Pravkar je hotela pogodrnjati nad potrato, češ daje z otrokom veliko dela in stroškov, dokler ga ne spraviš h kruhu. “Tujih otrok ne bova redila. Pika in konec!” je še dostavila. “Saj nista njegova starša imela ničesar. Bila sta reveža, v glavnem dninarja, imela sta razdrapano kočo in košček vrta. Bogvekaj si nista priskrbela,” je še golčala. “Bila sta še mlada in delavna. Gotovo bi si priskrbela...” je skušal ugovarjati mož. “Bi, hja, kdo more to zagotoviti?” mu je segla v besedo Agata, zopet uprla roke ob boke, skomizg-nila z rameni, se namrščila in se začela spakovati. Pri tem se ji je obraz pomračil. Martin je takoj ugotovil, da iz te moke ne bo pogače, da bo soprogina beseda zmeraj obveljala. “Prav, ga bomo pač dali v dom. Toda, kdo bo plačal oskrbnino? Fantek je šele šest let star. Sedaj štejemo leto 1974, dom pa stane na mesec okoli st-opetdeset tisoč dinarjev. Če razprodamo beračijo babice Marije, bomo lahko plačali komaj nekaj mesecev oskrbnine v domu,” je začel ugovarjati Martin. Zaenkrat je fant ostal pri Martinu in Agati. Na skrivaj je pogoltna ženska štela fantkov sleherni grižljaj. Ni ga sicer pretepala, vendar seji prav nič ni smilil. Mimogrede je Boštjanček po svoje plačeval Branimir Žganjer 3 Vajinega sinka imam neizmerno rada “stricu” in “teti” (tako ju je imenoval) s svojim delom skromne grižljaje in kot za spanje na cunjah v kuhinji. Delal je, krmil pujsa, prinašal vodo, skrbel za kure. “Tako ne bo šlo naprej! Ko bi vsaj farji imeli kakšen dom, bi se ga iznebila. Naredi karkoli!” je po treh mesecih iz dneva v dan začela drezati v so-proga. “Naj ga vržem ven, reveža?” je začel ugovarjati “stric,” ki se mu je fant smilil. Doslej je na tihem upal, da se bo žena že kako unesla. Vmes je posegel kaplan iz sosednje vasi, ki mu je prišlo do ušes, da se hočeta otroka odkrižati. Enkrat na mesec je maševal v podružniški kapeli, kjer je spoznal Boštjana in se z njim prijazno pogovarjal. Agata ni marala farjev, čeprav je praznovala nožič, veliko noč in druge praznike zaradi navade in da se ob tej priložnosti pošteno naje in hkrati razkaže, da z možem nista reveža in da ne skoparita. Zato seje namrdnila, vročekrvna, togotna in celo požrešna že za drobne dobičke, ko je stopil kaplan svetega Jurja iz sosednje vasi v Martinov dom. Oče Tomaž je takoj po vljudnem pozdravu prišel z resnico na dan. “Če se ga branite in se ga vsekakor želite odkrižati, torej ga nočeta obdržati v službi domačega hlapca, ali bi ga ne poslali v Caritas v Zagreb? “Kaj neki je to? Ali veliko stane?” se je razves- elila in hkrati prestrašila stroškov gospodinja Agata. “To je dom za otroke brez staršev,” je počasi in prmočrtno pričel razlagati oče Tomaž. “In ali je treba veliko plačati?” je tlesknila s sredincem ob palec gospodinja, “za stroške namreč vprašam.” “Pozanimal sem se, ko sem tri dni prebil v Zagrebu na katehetski konferenci, ki pripravlja skupni učni načrt verouka za prvošolarčke v Sloveniji in na Hrvaškem. Toda vas to, spoštovana gospodinja, ne zanima. Nista z gospodarjem Martinom zgledna kristjana. Res je, da k maši prideta le tu in tam za božič in veliko noč. Gospodarju Martinu ni kaj očitati. Ni slab človek in je dober gospodar.” “Koliko pa bo treba za tako majhnega fantka plačati na mesec?” je vztrajala Agata, že rahlo nasajena. “Petkrat manj kot za državni dom,” ji je kaplan namenoma vsilil primerjavo. “To se pravi,” je v sebi seštevala Agata, “to se pravi okoli trideset tisočakov. Toda kaj, če ne bomo plačali?” ga je prestregla z vprašanjem in dostavila v naglici, “ali ga ne bodo zapodili ven, k nam?” “Doslej niso vrgli ven nobenega otroka,” celo če je nezakonski, če je brez staršev. Ne ozirajo se ne na vero ne na narodnost. “Res? Ne verjamem, “ se je pričela zmrdovati. “Da se ne bomo urezali?” V njenih oCch je odseval nemir. Skopost in zvijačnost, da bi iz otroka brez stroškov izstisnila, dokler je pri njej, čim več, sta preglasila sleherno usmiljenje. Obraz ji je otrpnil. “Nama kot daljnima svojcema ne more biti v breme,” je počasi zlogovala. “Če ne boste zmogli teh borih tisočakov, bo plačala pač fara sv. Jurja. Primer bom oglasil s prižnice ali pa kar sam plačal od svoje bere. Ali se s tem strinjate?” jo je vprašal. “Naredite, kar se da,” je spregovorila neprizadeta za prihodnost otroka. Surovo, da bi človeku počilo srce. “Pa bom. Fant bi kmalu moral hoditi v prvi razred osnovne šole. Odpotoval bo v Zagreb. Telcfonično bom uredil z žensko, z oskrbnico otroškega doma v Vugrovcu, zatem ga s sosedovim fičkom zapeljem v Zagreb in ga oddam sestri Djurdji. “Je nuna?” je zaničljivo vprašala Agata. “Ni nuna, temveč poklicna medicinska sestra, neporočena, vendar globoko verna. Skrbi za otroke in dom.” “Kaj pa bo z njegovim posestvom?” je začela vrtati Agata. “S čigavim?” je osupnil duhovnik. “Saj oče in mati nista imela kot dninarja razen koče in nekaj krpe vrta...” “Nimam v mislih te podrtije, temveč tisto, kar bi Boštjan podedoval po babici Mariji,” je začela svoj načrt Agata in nasršila obrvi. “Aha, že vem, kam pes taco moli, zdaj vas razumem,” se je nasmehnil kaplan. “Nekaj nad štiri mesece sva ga z možem vzdrževala. Vsa ta šara v babičini vasi pri Ribnici, če bi jo prodala, je manj vredna, kot sva z možem porabila za otrokovo preskrbo. i I & Priloga Dolenjskega lista 14 Razgibano leto Lani je šmihelsko gasilsko društvo praznovalo 65-let- nico svojega delovanja V soboto, 11. januarja, je bil občni zbor Gasilskega društva Šmihel. Predsednik društva Lojze Kočevar je povedal, daje imelo društvo v preteklem letu zelo razgibano dejavnost. V maju je bilo opravljeno lastninsko preoblikovnje in ovrednotenje celot- RUSKA ODLIKOVANJA ZA 2. SVETOVNO VOJNO LJUBLJANA - Skupnost borcev brigad in enot NOVJ, ustanovljena v bivši Sovjetski zvezi obvešča borce, da smo prejeli obvestilo ruskega veleposlanika v Sloveniji, da naj mu pošljemo seznam borcev, ki so bili v Rdeči armadi (RA) ali v partizanskih odredih, zaradi podelitve visokih ruskih odlikovanj ob 50-ob-letnici zmage nad fašizmom. Vsi, ki ste bili v RA ali pri ruskih partizanih, pa se do sedaj iz političnih razlogov niste prijavili, to storite sedaj. K prijavi priložite fotokopijo dokumenta, kdaj in v katero enoto ste stopili. Prijave pošljite najpozneje do 26. januarja na naslov tajnika skupnosti: Adolf Straka, Pohorskega bataljona 229, 61113 Ljubljana. so v celoti obnovili gasilski dom. Stroški obnove presegajo milijon tolarjev, elani društva pa so opravili preko 200 delovnih ur. Lani so šmihelski gasilci praznovali 65-letnico delovanja društva; pripravili so kulturni program in srečanje članov. Sodelovali pa so tudi na gasilskih paradah in praznovanjih izven svojega sektorja ter se udeležili gasilskih vaj in tekmovanj. Kljub razgiba- pSSSSss s skupnimi močmi uspešni Lani je bilo v društvo sprejetih kar 15 novih članov, tako da šteje že 141 elanov. Na zboru so bili tudi delegati gasilske zveze, sosednjih gasilskih društev in kar 8-članska delegacija pobratenega društva Donja Lomnica pri Veliki Gorici. F. P _____ ________________________________________________ SULCA BO KAR SAM NAGAČIL - Vse tako kaže, da so letos kralji Krke bolj navdušeni za zrak in kopno. Pred leti je bilo ujeti sulca čast in slava za starejšega in izkušenega ribiča, tokrat jih na breg mečejo tudi mlajši ribiči. Eden takšnih je Matej Luštek iz Mačkovca, kije skupaj z Vladom Petkovičem 12. januarja ujel skoraj 9 kilogramov težkega in 95 centimetrov velikega sulca. Sulec se je upiral le dobro minuto, šopa zato kapitalni ulov fantje zalivali do trdne noči. Sedaj riba že pripravljena čaka na gačenje. Matej kot študent 5. letnika veterine pravi, da ima dovolj znanja, da jo bo sam nagačil. (J. P) Zahteva po samostojni proslavi Neupravičeno zavlačevanje SEVNICA - V ponedeljek, 9. januarja, so se na 16. razšiijeni seji sestali člani Odbora krajevne organizacije Društva izgnancev 1941-1945 Sevnica. Sejo je sklical in vodil predsednik KO DIS Sevnica prof. Jože Bogovič, ki je govoril o nalogah in Društvo invalidov občine Itebnje je pripravilo letno konferenco in novoletno srečanje ZAHVALA ZA POMOČ METLIKA - 6. januarja je bila v Metliki krvodajalska akcija, ki se je je udeležilo 237 prostovoljnih krvodajalcev- Območna organizacija Rdečega križa Metlika se zahvaljuje vsem krvodajalcem, zdravstvenemu domu za prostor, policijski postaji za mize, cvetličarni Brine za podarjeno ikebano in vsem aktivistom RK, ki so pomagali na krvodajalski akciji. JANAGAŠPERIČ sekretarka OO RK Metlika TREBNJE - Na nedavni letni konferenci društva invalidov občine Trebnje smo ugotovili, da je bil program v celoti realiziran, izvršni odbor pa je bil aktiven pri izpolnjevanju nalog. Konference so se udeležili Milan Rman iz SO Trebnje, podpredsednik ZDIS-a Marko Kocijan, pevci MPZ DU Trebnje in pletilje. Milan Rman je povedal, da seje z društvom prvič srečal leta 1990, od takrat naprej tudi tesno sodelujemo. Dobili smo prostore, ZDIŠ iz Ljubljane pa nam je s finančnimi sredstvi omogočila obnovo prostorov in nakup ustrezne opreme, podpredsednik ZDIS-a Marko Kocijan je povedal, da je precej težav pri izpolnjevanju socialnih programov glede koriščenja zdraviliških kapacitet, saj Dan samostojnosti v Splitu Slovenci v društvu TViglav lepo proslavili dan sloven-ske samostojnosti - Tbdi gostje iz Ljubljane SPLIT - Dan slovenske samostojnosti smo Slovenci v Splitu v slovenskem društvu Triglav proslavili 17. decembra. V primerjavi s prejšnjimi proslavami slovenske samostojnosti v Splitu je bila lanska nekaj posebne-8a> saj je zajela širok krog članov društva Triglav, ki združuje Slovence v Dalmaciji. Društvo je v svojih prostorih prire-10 sPrejem za splitske novinarje, ki so se ga udeležili tudi gostje iz Ljubljane in tujine. Osrednja prireditev pa je bila družabna zabava17 decembra zvečer v hotelu Marjan, ki se je je poleg visokih gostov udeležilo okoli 350 ljudi in je trajala do jutranjih ur. Slovenci v Splitu se zavedajo, da lahko veliko prispevajo pri sodelovanju in tesnejši povezavi med sosednjima prijateljskima državama. GUSTAV ZUPAN je največ prijav poleti, tako da je moralo društvo ustanoviti komisijo, daje razdelila termine. V bodoče bo tudi financiranje društev težje, ker bodo izdelana nova merila za delitev sredstev. Da smo lahko v celoti uresničili program, je prav gotovo pripomogla pomoč pokroviteljev, katerim velja vsa zah- , vala. To so: Trimo Trebnje, Akripol Trebnje, Unitehna Trebnje, Komunalno podjetje Trebnje, Greda Mirna, Kolinska Mirna, Tom Mirna, KPD Dob, Presad Gabrovka, Mega-trans Novo mesto, KS Trebnje in Mokronog, Tika Stari trg, KZ Stari trg, Mercator Trebnje, Zonta iz Starega trga, Rada Juvane iz Trebnjega, Janez Tratar iz Starega trga, Frelih iz Šentruperta, Goreč iz Sentlovrenca, Cvetličarna Trebnje in še mnogi, vmes pa so tudi naši člani. ^ pogovori o družini ob ponedeljkih od 18. do 20. ure na telefonu (068)26-005 S00*9Z<890) nuojapj eu Mn w op *ui po qp|f[3p3uod qo nnztupouoAoSod LOŠKI POTOK SE JE ZATRESEL LOŠKI POTOK - V torek, 10. januaija, je dve minuti pred 23. uro prebivalstvo Loškega potoka in okoliških krajev močno vznemiril močan potresni sunek, ki ga je spremljalo močno bobnenje. Ker vlada splošno prepričanje, da Loški potok ne spada pod potresna območja - tako kažejo tudi seizmološke karte -smo povprašali seizmološki observatorij na Golovcu v Ljubljani. Ga. Ina Cecič pravi, da je imel potresno moč četrte stopnje po Mercalliju, daje bil na območju Loškega potoka ali Snežnika, točnega epicentra ali vzroka pa še ne vedo. Točne podatke dobe namreč iz Trsta ali Rima. Po doslej zbranih podatkih potres ni napravil nobene Šk°de' A. KOŠMERL : upravičene zahteve slovenskih izgnancev 1941-1945 neupravičeno zavlačujejo, čeprav vsi po vrsti, na katere se Društvo izgnancev obrača, v en glas zatrjujejo, da se gradiva pripravljajo za drugo branje v državnem zboru RS, ki bo o vsem končno odločal. Vsekakor prisilni slovenski izgnanci nimajo več kaj prositi, ampak zahtevajo rešitve in uradno priznanje, dokler so še živi. Čeprav se zavedajo, da so bile tudi druge kategorije žrtve vojnega nasilja po 50. členu ustave RS, pa ne morejo mimo tega, da njihovo kategorijo vsi po vrsti zapostavljajo. Hkrati so sprejeli sklep, da zahtevajo samostojno proslavo ob 50-obletnici vrnitve iz izgnanstva po 2. svetovni vojni za vse slovenske izgnance pri hlevih na Raihenburškem gradu okrog 7. junija, dnevu sloven- skih izgnancev. • Distanca je najvišja moralna kategorija novinarstva. (Gustinčič) • Edina stvar, ki jo imava skupaj z mojo ženo, je to, da sva se poročila na isti dan. (Grafit) • Nikoli ni sam tisti, ki je v družbi plemenitih misli. (Fletcher) • Najprej dvomiti, potem raziskovati, potem odkriti. (Buckle) Z avtobusom na izlet! Za drugega potnika vavtobu-4«. ki bo naročnike Doknjske-SaJista popeljal na izlet, smo tzbtmli med naročniki, ki so se 'M Dolenjski list naročili leta 1951 Računalnik je določil, da do šla na izkt Marija Jereb iz Dol. Prekope 42, p. Kostanjevica. D\’a sedeža sta že zasedena ‘Udi v avtobusu Studia D, s katerim se bodo na izlet peljali Poslušalci tega radia. Vposebni oddaji prejšnji četrtek je bila za drugo izletnico izbrana Marija Kuplenk iz Vrha pri Pahi 8, p. Otočec. GASILCI /Z ŽUŽEMBERKA VSE BOIJŠI - Pred dobrimi desetimi leti je že kazalo, da bo GD v Žužemberku doživelo svoj konec. Po menjavi kadrov in volji zagnanega vodstva so tako obnovili dom in vsako leto dodali novo opremo in tehniko. Na svojem rednem občnem zboru 14. januaija so gasilci ugotovili, da so njihove vrste številne in da je pri članih velik interes za strokovno usposabljanje. Med letom so bili gasilci iz Žužemberka na treh požarih, ki so povzročili večjo premoženjsko škodo. Tudi sektorska vaja pri tovarni Keko je potrdila visok nivo v opremljenosti, znanju in učinkovitosti. Rezultati so res spodbudni, tudi po zaslugi sponzorjev. Ti pa so: zavarovalnici Tilia in Adriatic, podjetje Keko iz Žužemberka, Adriachem iz Ljubljane, KZ Žužemberk in številnih posamezniki, ki jim velja zahvala. Po zaslugi vseh imajo gasilci premoženje, vredno preko 2,5 milijona tolarjev. V prihodnje nameravajo svojo opremo še izpopolniti in tako zagotoviti zaščito ljudi in imovine na tem področju. (Foto: S. Mirtič) Obranimo staro jablano! Ze v rajskem vrtu je rastla jablana, preden sta bila v njem Adam in Eva. Ko so se njuni sinovi in hčere razkropili po svetu, so se ustavljali tam, kjer je bilo obilo svežih sadežev. Da Evini potomci še danes živijo na zemlji, za to imajo velike zasluge naravne lastnosti plodov jablane. Ves svet priznava njihov zdravilni učinek in koristnost svežih plodov. Ohranimo jo tudi pri nas v takšni obliki in s takšnimi lastnostmi, kot jih je imela skozi stoletja. Nekoč je jablana krasila sončna pobočja naše lepe domovine. S svojo bujno rastjo, močnim deblom in široko razprostrtimi vejami, ki so jeseni bogato obložene segale do tal. Ko je spomladi svoje prebujajoče se veje odela v rožnat pajčolan, je bil pogled nanjo in na pokrajino, na kateri je rastla, nepozaben. V harmoničnem sožitju je živela s čebelami, hroščkiin ostalimi žuželkami. V zameno za nekaj sočnih sokov so oplojevali njene cvetove, odganjali vsiljive škodljivce, da se niso prekomerno razmnožili. Človek jo je potreboval, posvečal ji je skrb in nego. Ona mu je vloženi trud bogato vračala. Začetek konca nekdaj tako priljubljene jablane je kmalu napočil. Najprej je znanost uničila njene prijatelje in sožitelje. Kmalu zatem se ji je odrekel tudi človek. Postopoma hira in izumira. Neizprosno se bliža njen konec. Poklonimo naši dobri stari jablani malo skrbi in nege, saj ne potrebuje veliko, nikoli ni bila navajena na razkošje. Ne podirajmo neusmiljeno mogočnih in lepih starih dreves! Vsakem domu je lep okras negovano drevo jablane. Tudi drevesa so narodno bogastvo, saj ne zrastejo čez noč. Odstranimo jim suhe veje, lišaje in belo omelo, potem bo še narava napravila svoje. V zameno bo nam in našim otrokom še vedno dajala, čeprav ne najlepše, zanesljivo pa zdrave in sočne plodove. Tudi z gnilimi in odvrženimi plodovi bo pomagala preživeti dolge zimske dneve pticam in divjim živalim. Zelo radi namreč pozabimo, da še živijo in so v mrzlih zimah tudi potrebni hrane. Po izročilu noben slovenski dom ni brez velikega drevesa. Tam, kjer so ohranili jablano, bo pogled na njeno lepoto in počitek v hladni senci s sokovi sončnih sadežev ublažil betonsko sivino, s katero smo obdali sebe in svoje domove. MARIJA SUŠNIK STARA JABL.ANA - Lepo ohranjeno drevo na Brezovici Hvala za koledar Kot vsi naročniki sem bil tudi jaz prijetno presenečen, ko sem dobil prejšnji teden darilo Dolenjskega lista, veliki stenski koledar s pripovedjo Frana Levstika o Martinu Krpanu in prelepimi ilustracijami slikarja Toneta Kralja. Prosim vas, če lahko enega pošljete tudi bratrancu Frenku v Ameriko, saj je pripoved tudi v angleščini, naj še oni preberejo zgodbo o našem junaku. Inž. IGOR JUGOVIČ Metlika •„ PRIPIS UREDNIŠTVA -Čeprav smo najprej mislili, da bomo darilni koledar z Martinom Krpanom poslali le naročnikom po Sloveniji, smo se odločili, da ga pošljemo tudi vsem naročnikom v tujino. V kratkem ga bodo prejeli po pošti. UREDNIŠTVO DOL. LISTA J.BLAS Franc Sitar Na Štefanovo lani smo ostrmeli in nismo mogli verjeti, da nas je tako nenadoma za vedno zapustil Franc Sitar. K večnemu počitku smo ga spremili 28. decembra na Dol. Ka-mence. Težke vojne čase je bridko občutil tudi France, posebno, ko je tragično izgubil svojo ljubečo mamo. Ostal jc sam, brez staršev in ožjih sorodnikov. Po vojni leta 1946 se je zaposlil v tekstilni tovarni v Novem mestu, kjer je delal in ustvarjal celih 36 let ter bil na vsakem koraku pripravljen pomagati vsem pomoči potrebnim. Leta 1946 je bil glavni pobudnik, da bi ustanovili industrijsko gasilsko društvo tekstilne tovarne. Ker v vodstvu tovarne ni bilo pravega razumevanja, je začel z gasilskimi vajami s sposojenimi gasilskimi cevmi. Na njegovo pobudo in ob nenehnem prepričevanju so tudi vodilni v tovarni prišlo do spoznanja, kakšnega pomena je gasilstvo v tovarni, posebno v tekstilni industriji. Tako je bilo ustanovljeno gasilsko društvo Novoteks. France je bil dolga leta član UO okrajne gasilske zveze, pozneje tudi občinske zveze. Po njegovi zaslugi je dosegalo vidne uspehe tudi na tekmovalnem področju. Bil je prvi poveljnik, kar 10 let, in 8 let tudi jrred-sednik. Ker so krajani KS Bučna vas spoznali njegovo plemenito srce, poštenost in iskrenost, so ga izvolili za predsednika KS Bučna vas. Tudi tokaj se je z vso vnemo lotil urejanja okolja in dal pobudo za ustanovitev gasilskega društva in izgradnjo gasilskega doma. Z ogromnim odrekanjem in prostovoljnim delom se je Francetu in sokrajanom posrečilo, da se jim je želja izpolnila. Tako imajo zdaj enega najlepših gasilskih domov. Kljub temu da seje France vse življenje razdajal za druge, sta si s skrbno ženo Marijo ustvarila topel domek in srečno družino. Hvaležni smo mu in pogrešali ga bomo, ohranili ga bomo v trajnem spominu. S. VAVPOTIČ Na izlet vas bosta peljala Dolenjski list in Studio D z: naročniki ris izlet DOLENJSKI USI Milil l~l 1 L-1 J"cz>sli_4§^lc: =nr Studio D IH1U 1 1 '.'.'JJJDI? ---------— Vi Odgovori in popravki po § 9, Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Ibvrstne prispevke bomo poslej objavljali pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa bodo opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne bomo objavili prispevka, ki bo napisan žaljivo in z namenom zaničevanja, ali če bo nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanaša (13. člen). Vprašanja direktoiju dr. Petroviču Dol. list št. 48,1. decembra 1994 Po daljšem času odgovarjam g. Cimpriču na njegovo pisanje v DL. Za odgovor sem se odločil, ker se mi pisanje g. Cimpriča zdi nerealno in kot domačin verjamem v samostojno politično aktivnost, pridnost, delavnost in poštenost našega kostelskega človeka, bodisi avtohtonega kot priseljenega; ne verjamem pa v dobro s sedanjimi oblastniki, ki nam vsiljujejo svojo politično moč. G. Cimprič in g. Nikolič se imata v Kostelu za absolutno večino in voljo avtohtonega prebivalstva Kostela. Tako tudi nastopata, se predlagata za nagrade in pohvale. Razbrati je tudi veliko nezaupanja v naše ljudi. S tem se tudi sama čutita ogrožena. G. Nikolič se zelo zvito skriva za g. Cimpričem, kar izhaja iz sredine kočevskega režima, in je ravno v nenravnosti mogoče razbrati politično kleptomanijo in nemoralnost. Legalna pot za dosego cilja jima je zelo tuja; to so ljudje, ki z dosego oblasti niso dojeli pravnosti. Če se ne uveljavi demokracija, bo Kostel po njihovi zaslugi izgiedal kot zapor odprtega tipa, v katerem je pol zapornikov in pol paznikov. Vprašanje pa je, v kateri skupini boš! V takih razmerah živimo Kostelci že nekaj desetletij. Sedaj pa nam grozi kolonizacija. Pri tem pa se pozablja, da iz kostelske sredine izhajajo številni magistri in doktorji znanosti; svetovne avtoritete, ki bi lahko s svojim znanjem in izkušnjami pomagali Kostel-cem in Kostelu. Po mnenju g. Cimpriča in dr. Nikoliča in njunih somišljenikov imajo premalo šol in političnega zaupanja, lako držita za vrat preproste, poštene in večinsko nič slabega misleče ljudi Kostela; žal s tem zatirata iniciativnost, ustvarjalnost, aktivnost večinskega avtohtonega človeka. Krajani Kostela se še spominjamo strahotnega šoka, ko so si nekateri učitelji na šolskem vrtu zgradili hiše z vrtovi. Sprožil se je plaz nezadovoljstva, protestov, obtoževanj učiteljev in oblasti. Za ta šolski vrt (60 arov zemlje) so naši predniki dali denar. Imel je funkcijo vzgoje sadjarstva, vrtnarjenja in uporabljanje tega znanja, kar je Kostelu pripomoglo k racionalnemu gospodarjenju injzko-riščanju potencialov posestev. Šolski vrt v Vasi je bil kulturni spomenik Kostela; danes še samo ime spominja na to uničeno kulturno dediščino. Pa se ni ustavilo samo pri šolskem vrtu. Ta metoda prefinjenega'odtu-jevanja lastnine se zelo uspešno uveljavlja in nadaljuje v vsakdanji praksi, kjerste Vi zraven, ko je potrebno pridobiti tujo lastnino za svoje politične cilje, jo razvrednotiti in po možnosti brez odškodnine z vednostjo upravnih organov Občine Kočevje izkoristiti v javno dobro na račun zasebne lastnine. G. Nikolič se je na ves glas hvalil v časopisju, da se res gradi na črno, kar ni v prid pravni državi. Od kod mu pravica, da demonstrira takšno silno politično moč, saj patruljira in kontrolira okoli 50 km prostora ob Čabranki in Kolpi. Oblastniki zelo spretno izkoriščajo kostelsko potrpežljivost, in če se bo to tako nadaljevalo, nas čaka politično tlačanstvo v našem rojstnem kraju; mislim, da so minili časi tolerance: kdor tebe s kamnom, ti njega s kruhom. Tega kamna je preveč. G. Cimprič, kakšen namen ima vaše zastraševalno sporočilo ljudem Kostela in osilniškega kraja, ki ste ga v časopisju, da če gre dr. Nikolič, zdravnika v teh krajih ne bo več. Ali ni ta Vaša izjava v nasprotju z obljubo direktorja Zdravstvenega centra Kočevje dr. Petroviča, da bo zdravnik preskrbljen in da bo deloval v omenjenih krajevnih skupnostih. S svojimi izjavami ste izzvali preplah med ljudmi, posebej pa med starejšo, zdravniške pomoči potrebno populacijo. Više zelo precizno psihološko in po- litično zastraševanje izkoriščate v obsodbe vredno politično dejavnost. Po vseh civilizacijskih normah Kostelu in osilniškemu kraju pripadata redna zdravniška in zobozdravniška služba ter živinozdravnik, patronažna služba, gasilci in še bi lahko naštevali. MARTIN ČERNE Grivac Mokronožanom v premislek Dol. list št. 2,12. januarja Ne zavoljo g. Kapusa, Dvornika in Lamovška, temveč bralcev in tistih, mnogih že pokojnih, ki so v društvenem delu Mokronoga mnogo postorili, se oglašam zadnjič. V 70. in na začetku 80. let, ko sem tudi sam deloval v mokronoškem turističnem društvu, je bilo res živo, tudi izkupiček od prireditev je bil vložen v marsikaj koristnega. Nikomur ni prišlo na misel, da bi sekal stara lepa drevesa, na grajsko ploščad je bilo prijetno iti. V Mokronogu ni manjkalo raznih iger, zabavnih programov, modnih revij, kurjenja kresov, čistila se je okolica gradu in trga. Da, celo javna razsvetljava je bila urejena. Posebna privlačnost za ljudi od blizu in daleč je bil dolgoletni pustni karneval znanih larfarjev v Mokronogu. V sprevodu so sodelovale skupine ne le iz Mokronoga, temveč iz večine okoliških vasi. Turistično društvo je pritegovalo vse: od delavcev, kmetov in učiteljev do direktorjev in zdravnikov. Odbor turističnega društva je deloval vse leto. Vse delo je teklo brez honorarjev. Tudi od tega denarja je bil položen kakšen meter asfalta, zasajena drevesa ob Gubčevi cesti, ulici Pod Gradom in Starem trgu, uredili smo parkirni prostor pred pokopališčem, bencinsko črpalko. Imeli smo lasten časopis. Odmevne prireditve je prikazovala celo televizija. Naša generacija je zapustila tudi pozitivni saldo na računu turističnega društva. Še enkrat, ko sem bil že javno opozoril na škodo pri poseku okrog grajskih ruševin, sem pričakoval kakšen sestanek in strpno delo. Žal so omenjeni gospodje turistično društvo pripeljali do poloma oz. g. Kapus je od vsega hudega odstopil. Zakaj se ta stroka, kot pišete, ni kaj več pogovorila tudi z ljudmi, saj mnogi pravijo, daje bilo okrog gradu posekanega marsikaj, kar ne bi bilo treba? Ker je leto 1995 proglašeno za leto varstva okolja, upam, da bo letos več razumevanja in strpnosti, zlasti do starejših. Želim vam le, da bi bilo vaše prihodnje delo pozitivno. Vsi me ose-nno poznate, pridite in se bomo iz oči v oči kaj več pogovorili! PETER KOLENC Mokronog Florijanska cesta I Halo, tukaj je bralec “Dolenjca”! Dol. list št. 2,12. januarja V zadnji številki DL je “Lojze iz Krškega” izrekel nekaj prikrih in posplošnih ocen na račun dostave poštnih pošiljk na področju pošte Zabukovje (nad Sevnico). Gospoda Lojzeta prosimo, da se oglasi, da bi nam povedal, kateri državljani na področju Zabukovja so nezadovoljni z nerednim prihodom pošte in kdaj se je zgodilo, da poštarja ni bilo 14 dni. Informacije, ki jih imamo na upravi poslovne enote Pošte Slovenije, ob zadnjem zapisu pa smo stanje podrobneje raziskali, govore o sprotnem prevozu poštnih pošiljk do Zabukovja in obratno ter o prizadevnem delu dostavljača te pošte. Kar zadeva primer dostave poštnih pošiljk na zadnji delovni dan minulega leta pa sledeče: Vremenski in vozni pogoji so bili tega dne taki, da pismonoša ne bi zmogel poti niti z dobro opremljenim traktonem, ki ima, mimogrede povedano, 70 KM. Zato se je na pot na svojo iniciativo odpravil s konjem. Vezala sta ga odgovornost do dela in čut do od sveta odmaknjenih sokra-janov, da bi jim še pred Silvestrovim vročil prispelo pošto. Skozi cel sneg in metrske zamete se je prebil do stanovanja gospe Karoline Križnik na Mrzli Planini 7. Kolikor toliko spluženo cesto je pustil dva kilometra za seboj, najbližjega soseda, pri katerem naj bi bila gospa Križnikova, pa kilometer. Videl je sporočilo, vendar je v danih okoliščinah ravnal na najboljši mogoč način. Ni pa seveda predvideval, da bi pes lahko poškodoval pošiljke, drugega primernega spravihšča razen kljuke hišnih vrat pa ni našel. Za povratek k sosedu ni imel časa, saj je imel kar nekaj razlogov, daje hitel naprej. Poznavalci Zabukovja in okoliških vasi, predvsem pa prebivalci Mrzle Planine, bodo vedeli povedati, da so tod zlasti pozimi zelo neprijazne razmere, celo danes, 16. januarja, je marsikatera pot še neprevozna in tudi do hiše št. 7 je tako. Zelo nam je žal, da seje s pošiljkami zgodilo tako, kot je bilo objavljeno. Takim primerom bi se v bodoče izognili s tem, da bi vsi lastniki hiš oziroma stanovanj namestili pisemske skrinjice, ki jih je moč kupiti tudi na vsaki pošti. J0ŽEKUKEC v.d. vodja oddelka za pošto Telefonija že črkuje, ceste slabe Dol. list št. 2,12. januarja Obstoječa telefonska centrala Iskra 58 C-160 je v prometu v Zabuko-vju od leta 1981. Ima kapaciteto 200 telefonskih priključkov, ob koncu leta 1994 pa je bilo nanjo priključenih 194 naročnikov. V letu 1994 je Telekom, Poslovna enota Novo mesto, poskrbel tudi za vključitev dodatnih medkrajevnih zvez zaradi boljšega odvijanja prometa. Glede na preobremenjenost centrale in glede na gostoto 21 telefonov na 100 prebivalcev, bi bilo nujno povečati kapaciteto centrale, da bi tako lahko zagotovili telefon vsakemu gospodinjstvu. Žal se centrale v obstoječem sistemu ne da širiti. Potrebna bo zamenjava centrale z zmogljivejšo. Z zamenjavo centrale se hkrati odpre problematika prostorov za postavitev centrale in medkrajevnih zvez z nadrejeno centralo v Sevnici. Obstoječi prostori so za dobro funkcioniranje telefonskega prometa oziroma za postavitev centrale večje zmogljivosti neprimerni. Telekom, Poslovna enota Novo mesto, ima vpeljan sistem rednega mesečnega vzdrževanja in natančno zbira podatke o tehničnih motnjah in ostalin izpadih telefonskega prometa. Podatki celo kažejo, da kljuh veliki obremenjenosti centrale, v primerjavi z ostalimi podobnimi centralami, ki so nameščene v drugih krajih, v Zabukovju ni odstopanja pri številu napak in centrala deluje še vedno v mejah predpisanih normativov. Če do prekinitev telefonskega prometa priue ali se pojavijo motnje, se trudimo za najhitrejše odpravljanje napak. V predlogu plana za leto 1996 predvidevamo zamenjavo obstoječe centrale z novo, ki bo imela kapaciteto 300 priključkov. Za realizacijo omenjenega plana bo potrebna tudi adaptacija obstoječih oziroma zgraditev novih prostorov in dograditev krajevnega kabelskega omrežja. Novo telefonsko centralo bi želeli vključiti v promet mnogo prej, da bi tako telefonskim naročnikom omogočili sodobnejšo telefonijo, vendar se zaradi težke finančne situacije srečujemo z velikimi omejitvami pri realizaciji novih investicij. Telekom Slovenije, p. o. PE Novo mesto Prašiči na keltskih grobovih Dol. list št. 2,12. januarja Spoštovana dr. Mitja Guštin in Danilo Breščak! Sama spoštujem vajin poklic in tudi delo, ki ga opravljata. Upam, da tudi vidva vsaj malo spoštujeta moje in da dr. Guštin ni meril name, ko piše “investitorji in njihovi poročevalci”. Veljavna zakonodaja je res dejstvo, kot piše Danilo Breščak, in ne delam si nobenih utvar, da jo pišejo arheologi. Ravno obstoječa zakonodaja pa mi ob navedenem primeru ni šla v glavo, zato sem se po svoji poklicni dolžnosti spotaknila ob njo. Priznana strokovnjaka v svojih odzivih na moje pisanje poudarjata velik pomen najdbišča keltskih grobov pod brežiškim sejmiščem, ki je “praktično največje iz tega časa”. S tem samo potrjujeta moje dvome o tem, ali je sedanji način financiranja raziskovanja tako pomembne dediščine pravi. Za ilustracijo samo en primer: če lastnik zemljišča ne bi tu nič gradil ali če bi se celo odločil, da investira na neki drugi lokaciji, koliko časa bi potem pomembni arheološki dokazi še ostali pod zemljo? BREDA DUŠIC GORNIK, novinarka Dolenjskega lista • Če bi vsi ljudje vedeli, kaj je to taki, bi bilo življenje kot pesem. (Jurič) • Posoda ližem se bo prej ko slej prelevil v predfašizem ali predkomu-nizem. (Petan) • Žalostno je, če se nekomu duša utrudi prej kot telo. (Avrelij) ,asbena oddaja) -14.20 LMI -1635 Nai velikem platnu -1655 Album show (ponovitev glasbene oddaje) -17.45 Video igralnica oddaja o računalniških igricah) -18.15 Bcnnv Hill (ponovitev 20. dela angl. naniz.) -18.45 Risanka -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (344. del amer. nadalj.) - 20.00 Magnetoskop (glasbena oddaja) - 20.40 Pred poroto (26. del. amer. naniz.) - 21.10 Poročila - 21.20 Jack razparač (2. del angl. fil-ma) - 23.10 Kino, kino, kino (ponovitev oddaje o filmu) - 0.15 Na velikem platnu PETEK, iO. L SLOVENIJA! 9.15-1.40 TELETEKST 930 VIDEOSTRANI 9.45 TEDENSKI IZBOR 9.45 RAKUNI, amer. risana naniz 11 10.10 ROKA ROCKA 11.00 ISKANJE PUSTOLOVŠČIN, an dok. serija, 1/6 11.45 ŽE VESTE 12.10 ALIČA - EVROPSKI KULTUR MAGAZIN 13-00 POROČILA 14 00 FILM TEDNA: is. c ponovitev jap. filma z « VODIJO NAŠE STEZICE 1700 El|KlDOBIM'POnOViICV OTROŠKI PROGRAM 8-00 REGIONALNI STUDIO KOPER 8 « HUGO, TV igrica 913 RISANKA ^ 2no? SAVNIK 2, VREME, ŠPORT “ 05 POGLEJ IN ZADENI ? ^ pmsnčNA ODDAJA S ŽARIŠČe' ^ VREMP, ŠPORT 22.45 SOVA DAVOV SVET amer. naniz., 12/24 2310 SEVERNA OBZORJA, amer. na 14/33 0.00 BOJNE RIBICE, amer. film, ČB SLOVENUAS >2-35 - 0.25 lletekst ‘450 Video strani -13.00 Euroneivs -1535 Tfe 16 run'r ^“iatndtovi v prometu (TV nadalj., 9, Vzpon in padec olimpijske vasi (norvi jabavna oddaja) -16.30 Osmi dan -17.30 S ili____m/.......• irtii.i a znanje -19.10 Podarim-dobim -19.20 Poj ■40.05 Generacije znanosti (prenos iz CD) ^“een (amer. nadalj., 4/6) - 21.45 Windsorsl .~ tadalj., 2/4) - 22.40 Drugi decembrski ICVlJc Managcr Kanala >2-05 Na velikem platnu -12.25 Luč svetlobe 344. dela amer. nadalj.) -13.15 Magm (Ponovitev) -14.00 CMT -16.05 Na velikerr fllma) • 18.45 Risanka -19.00 Poročila -1 rotlobe (345. del am. nadalj.) - 20.00 Pbzitn “"ta oddaja) - 20.40 Zločini stoletja (2 C "aniz.) - 21.10 Poročila - 21.20 Iden na bor ftostovoljci (jug. film) - 23.15 Album sh< ""a oddaja) - 0.05 CMT -1.00 Erotični f SLOVENIJA 1 7.15-1.00 TELETEKST 7.30 VIDEOSTRANI 7.40 TEDENSKI IZBOR: 7.40 RADOVEDNI TAČEK 755 MOJA ENCIKLOPEDIJA ŽIVALI: KAMELEON 8.05 UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI, 3. oddaja 8.20 LAŽNIVI KUUKEC, gledal, predstava SLG Celje, 3/6 8.30 MALE SIVE CELICE, kviz za šesto- 9.20 TOK, TOK 10.05 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.35 LETEČA COMA, kanadsko-češki film 12.10 GORE IN UUDJE, ponovitev 13.00 POROČILA 13.05 VEČERNI GOST: PROE DR. DUŠAN MLINŠEK, ponovitev 14.20 TEDENSKI IZBOR TEDNIK, ponovitev 15.15 POGLEJ IN ZADENI 16.45 PODARIM-DOBIM, ponovitev 17.00 DNEVNIKI 17.10 ISKANJE PUSTOLOVŠČIN, amer. dok. serija 2/6 18.00 RPL-STUDIO LUWIGANA 18.45 HUGO, TV igrica 19.05 RISANKA 19.17 ŽREBANJE3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 1950 UTRIP 21.10 ZA TV KAMERO 21.25 NA ŠTIRIH KOLESIH, amer. dok. nadalj, 3/12 21.50 OZARE 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.30 SOVA SEVERNA OBZORJA, amer. naniz, 15/33 23.15 OGNJENI OBRAČUN, amer. film SLOVENIJA! 7.35 - 0.30 Tčletekst 750 Video strani - 8.00 Euronews -10.25 Tedenski izbor: Človek in glasba; 11.20 Gozdarska hiša fhlkenau (nemška nadalj, 9/13); Turistična oddaja -1125 Svet. pokal v alpskem smučanju: smuk (m) - 14.00 Sova (ponovitev): Davov svet (amer. naniz, 12/24); 14.30 Severna obzorja (amer. naniz. 14/33) -15.20 Športna sobota: namizni tenis (ž) Slovenija-Danska (posnetek iz Šmarjeških Toplic); 16.05 košarka NBA; 17.05rokomet (ž) Krim Electa-Dort-mund -18.30 Alpe-Donava-Jadran -19.00 Podarim-dobim -19.05 Karaoke (razvedrilna oddaja) - 20.10 Za vse čase (amer. film) - 22.05 Sobotna noč: Novice iz sveta razvedrila; Rock Steady; Glasbena lestvica KANALA 7.00 Video strani • 9.05 CMT -10.00 Teden na botzi (ponovitev) -10.10 Kino, kino, kino (ponovitev oddaje o filmu) -11.10 Dance session (ponovitev oddaje o plesu) -11.45 Zločini človeštva (ponovitev 2. dela amer. naniz.) -18.25 Prostovoljci (ponovitev filma) - 20.00 Vreme - 20.05 Živeti danes (dok. oddaja) - 20.35 Splošna praksa (5. del avstral. naniz.) - 21.30 Ameriških deset (glasbena oddaja) - 22.00 Erracota bojevnik (kitajski film) - 23.50 Vreme -2355 Krik (ponovitev oddaje o stilu) - 0.35 CMT HTV 1 8.40 TV spored - 8.45 TV koledar - 8.55 Poročila - 9.00 Dobro jutro -10.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -1205 Emperatriz (serijski film) -1250 Me je kdo iskal? (zabavnoglasbena oddaja) -13.35 Briljantina (odaja za mladino) -14.15 Narava telesne gradnje (dok. serija, 1/6) -14.45 Prizma (multinacionalk program) -15.30 Poročila -15.40 Bony (serijski film) -16.30 Končna sodba (amer. film) -18.00 Televizija o televiziji -18.30 Hrvaška knjiga (dok. oddaja) -19.15 Na začetku jc bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Ljudje na delu (amer. film) - 21.50 Zabavnoglasbena oddaja - 22.35 S sliko na sliko - 23.15 TV-misliščc - 0.20 Sanje brez meja HTV! 14.45 TV koledar -14.55 Kulturna krajina -15.55 Namizni tenis -16.55 Smuk (m) -17.40 Košarka - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 KYTV (humor, serija) - 20.40 CRO pop rock - 21.45 Latinica - 22.45 Športna sobota - 23.00 Nočna izmena: Življenje na severu; Hale in Pace (humor, serija); Čeljusti (amer. film) NEDEUA, 22. L SLOVENIJA 1 8.15-0.15 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 9.00 OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV ponovitev 9.50 ŠEST TA PRAVIH IN VESEUCA, ponovitev nemške naniz.,2/6 10.15 VRTILJAK, ponovitev mehiške nadalj, 15/28 10.35 DOMAČE OBRTI NA SLOVENSKEM: PLETARJ1 11.05 O PREIZKUŠNJI, baletna oddaja 11 JO OBZORJE DUHA 12.00 BIBLIJA, 2. oddaja: NASTAJANJE STARE ZAVEZE 1230 UUDJE IN ZEMLJA 13.00 POROČILA 13.05 OUEEN, ponovitev amer. nadalj, 4/6 14.20 KlLLJOY, amer. film 1535 MAJSKI CVETOVI, angl. naniz, 11/13 16.45 PODARIM-DOBIM, ponovitev 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PO DOMAČE 1850 HUGO, TV igrica 19.05 RISANKA 19.18 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.52 ZRCALO TEDNA 20.10 NEDEUSK1H 60 21.15 ZGODBE IZ AMERIKE, dok. oddaja, 2/4 21.50 ŠČEPEC ŠIRNEGA SVET\, ponovitev angl. dok. nadalj, 7/13 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA: BALZAC: ČLOVEŠKA KOMEDIJA, franc, naniz, 4/7 SLOVENIJA ! 7.50 Videostrani - 8.00 Euronevvs - 9.25 Vfcleslalom (ž), 1. tek -10.10 slalom (m), 1. tek -11.00 Sova (ponovitev): Severna obzorja (amer. naniz, 15/33) -12.10 Vfcleslalom (ž), 2. tek -13.10 Slalom (m), 2. tek -14.20 Tedenski izbor: 2. decembrski koncert revije Manager; 15.50 Teater Paradižnik -16.50 Športna nedelja -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport -19.52 Zrcalo tedna - 20.10 Papirnati mesec (amer. film) - 21.55 Biblija: Literarne značilnosti stare zaveze - 22.25 Športni pregled KANALA 9.05 Trm Sa»yer (risani film) -10.00 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -10.30 Male živali -11.05 Splošna praksa (ponovitev 5. dela avstral. naniz.) -12.00 Epikurejske zgodbe (oddaja o slov. gostilnah) -12.10 Helena -18.10 Terracota bojevnik (ponovitev filma) - 20.00 Vreme - 20.05 Stopov veleslalom zvezd (reportaža s tekmovanja) - 21.05 Hopska vročica III (11. del am. naniz.) - 22.00 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 23.10 CMT HTV 1 8.35 TV spored - 8.50 TV koledar - 8.55 Risana serija - 9.20 Indijski nagrobni spomenik (nemški film za otroke) -11.00 Poročila -11.05 Malavizija -13.00 Oddaja ljudske glasbe in običajev -13.30 Mir in dobro -14.00 Duhovni klic -14.05 Poročila -14.10 Plodovi zemlje -15.00 Alpe-Donava-Jadran -15.30 Opera Box -16.00 Avkcija (dok. serija) -16.30 Največja dela svetovnih muzejev -16.40 Živalski svet (dok. serija) -17.15 Goodbye, Supermom (amer. film) -18.50 Risana serija -19.15 TV fortuna -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Sedma noč - 2155 Dr. Ouinn, ženska vrač (serijski film) - 22.45 S sliko na sliko - 23.25 Šport - 23.45 Poročila - 23.50 Sanje brez mej HTV! 15.35 TV koledar -15.45 CRO pop rock -16.30 Košarka NBA, pregled -17.05 Slalom (m) -17.55 Rokomet (ž) -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Črno-belo v barvi: Ples vampirjev (amer. film); Leteči cirkus Montyja Pythona (humor. serija) PONEDELJEK, 23.1. SLOVENIJA 1 9.15-0.10 TELETEKST 9JO VIDEOSTRANI 10.10 OTROŠKI PROGRAM PET OTROK IN ŠKRAT angl. naniz, 1/6 10.35 TEDENSKI IZBOR ZA VSE ČASE, amer. film 12.35 ZNANJE ZA ZNANJE 13.00 POROČILA 13.05 ŠPORTNI PREGLED, ponovitev 14.40 TEDENSKI IZBOR UMETNIŠKI VEČER 15.50 OBZORJA DUHA 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ABC-ITD, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 MOST nizoz.-bclgijska nadalj, 2/8 21.00 POGOVOR S PREDSEDNIKOM REPUBLIKE 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 ŽARIŠČE 22.45 SOVA MURPHY BROWN, 5. epizoda amer. naniz. SEVERNA OBZORJA, amer. naniz, 16/33 SLOVENIJA ! 12.50 Video strani -13.00 Euronews -15.00 Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; 15.30 Nedeljskih 60; 16.30 Poglej me! -17.15 Sova (ponovitev): Človeška komedija (franc, naniz, 4/7) -18.45 Izziv (poslovna oddaja, 2. del) -19.10 Podarim-dobim -19.15 Sedma sleza - 20.05 Svet na zaslonu - 20.55 Žena vaškega župnika (angl. nadalj, 1/4) - 21.50 Studio City - 23.00 Brane Rončel izza odra KANALA 12.05 Na velikem platnu -12.25 Luč svetlobe (ponovitev 345. dela) -13.15 Helena (ponovitev) -14.00 Pozitiv + (ponovitev) -14.35 CMT -16.25 Na velikem platnu -16.45 Stopov veleslalom zvezd (ponovitev) -17.45 Tropska vročica III (ponovitev 10. dela amer. naniz.) -19.00 hrročila -19.10 Luč svetlobe (346. del am. nadalj.) - 20.00 Aliča v glasbeni deželi (kontaktna glas. oddaja) - 20.40 Dežurna lekarna (9. del španske humor, naniz.) - 21.10 Poročila - 21.15 Bob Roberts (amer. film) - 22.55 Ameriških deset (glasb, oddaja) - 23.30 Na velikem platnu - 23.50 CMT HTV! 7.40 TV program - 7J5 Poročila • 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Šolski program -11.35 Program za otroke in mladino: Deklica iz prihodnosti (serija za otroke) -12.00 Poročila -12.05 Emperatriz (serijski film) -12.50 Malteški sokol (amer. film) -14.30 Šolski program -15.30 Program za otroke in mladino -16.30 Poročila -16.40 Učimo se o Hrvaški -17.10 Živeli z... -17.45 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Vukovar se vrača domov (dramska serija, 4/4) - 21.10 Hrvaška in svet - 22.00 Ž našimi v Gotteborgu (dok. oddaja) - 22.35 S sliko na sliko - 23.15 Samson in Dalila (opera) -0.15 Poročila - 0.20 Sanje brez meja HTV! 17.45 Videostrani -17.55 TV program -18.00 TV koledar -18.10 Dr. Ouinn, ženska vrač (serijski film, 1/17) -18.55 Stan in Olio (humor, serija) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Arena (oddaja o športu) - 21.15 Murphy Brown (humor, serija) - 21.45 Steze slave (serijski film) - 22.40 Serijski film TOREK, 24.1. SLOVENIJA 1 9.45 - 0.20 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.30 TEDENSKI IZBOR ZVERINICE IZ REZIJE, lutkovna serija, 3/13 10.50 PAPIRNATI MESEC, amer. film 12.35 IZZIV poslovna oddaja 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR SFDMA STF7A 14.05 SOBOTNA NOČ, ponovitev 16.15 MOSTOVI 16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 DNEVNIKI 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 LINGO, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 RAZJARNIKOVIV PROMETU, TV nadalj, 10/10 20.30 ZADNJE NOVICE, amer. humor, oddaja, 1. del 21.05 OSMI DAN 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.20 ŽARIŠČE 22.40 POSLOVNA BORZA 22.55 SOVA Z ENO NOGO V GROBU, angl. naniz, 7/12 SEVERNA OBZORJA, amer. naniz, 17/33 SLOVENIJA! 10.00 Video strani -10.10 Vfcleslalom (m), 1. tek - 11.00 Karaoke (ponovitev) -12.55 Vfcleslalom (m), 2. tek -14.00 Odprto prvenstvo Avstralije v tenisu - 15.25 Tedenski izbor: Zgodbe iz Amerike (dok. oddaja, 2/4) -16.00 Sova (ponovitev): Murphy Brown (amer. naniz, 5/23); 16.25 Severna obzorja (amer. naniz, 16/33) -17.15 Iz življenja za življenje -17.40 Šport -19.10 Podarim-dobim -19.15 Videošpon - 20.05 V zanki bolečine (2. del poljudnoznan. oddaje) - 20.35 Zelena ura - 20.55 Roka rocka - 21.45 Grad na Češkem (češka drama) - 23.15 Svet poroča KANALA 7.00 Video strani -12.05 Na velikem platnu -12.25 Luč svetlobe (ponovitev 346. dela amer. nadalj.) - 13.15 Aliča v glasbeni deželi (ponovitev) -13.55 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) - 14.30 CMT -15.55 Na velikem platnu -16.45 Dežurna lekarna (ponovitev 9. dela šp. humor, naniz.) -17.05 Bob Roberts (ponovitev filma) -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (347. del) - 20.00 Ro-deo (glasbena oddaja) - 20.40 Divje palme (2. del amer. naniz.) - 21.20 Poročila - 21.25 Zadeto -Igralništvo (oddaja o aktualnih dogodkih) - 21.55 Upravljanje (dok. naniz. o managementu) - 22.30 Na velikem platnu - 22.50 CMT HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Šolski program -11.35 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.05 Emperatriz -12-50 Imeti in ne imeti (amer. film) -14.30 Šolski program - 15.30 Program za otroke in mladino -16.30 Poročila -16.40 Živeti ob Dravi (dok. oddaja) -17.10 Besede, besede, besede -17.45 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Vojaška policija (dok. oddaja) - 21.00 TV parlament - 22 JO S sliko na sliko - 23.30 Narava telesne gradnje (dok. serija, 4/6) - 0.00 Poročila - 0.05 Sanje brez meja HTV! 15.35 Video strani -15.45 TV program -15.50 TV koledar -16.00 Steze slave (serijski film) -16.55 Arena (oddaja o športu) -17.55 Rokomet -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20,10 Glasba - 20.25 Košarka - 21.55 Steze slave (serijski film) - 22.55 Sestre (serija, 12/22) - 23.40 Fluid expo SREDA, 25.1. SLOVENIJA 1 9.15-0.10 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 9.50 TEDENSKI IZBOR 9.50 ZIMSKA TEKMOVANJA, franc, risana serija, 15/26 10.15 VVINDSORSKI, angl. dok. nadalj, 2/4 11.10 IZ ŽIVUENJA ZA ŽIVUENJE 11.35 ŠČEPEC ŠIRNEGA SVETA, angl. dok. nadalj, 7/13 12.00 NA ŠTIRIH KOLESIH, amer. dok. nadalj, 3/12 12.30 ALPE-DONAVA-JADRAN 13.00 POROČILA 15.50 ŽENA VAŠKEGA ŽUPNIKA, ponovitev angl. nadalj, 1/4 16.45 PODARIM-DOBIM, ponovitev 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 RPL-STUDIOLUVVIGANA 18.45 »VRI, TV igrica 19.13 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FORUM 20.25 SLOVENSKE NOVELE Ciril Kosmač: TANTADRUJ 21.55 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.15 ŽARIŠČE 22.40 SOVA ENO LETO V PROVANSI, angl. naniz, 2/12 SEVERNA OBZORJA, amer. naniz, 18/33 SLOVENIJA ! Opomba: 14.20 Odprto prvenstvo Avstralije v tenisu; 20.05 košarka Smelt Olimpija-Scavolini; 21.40 tenis 12.50 Video strani-13.00 Euroneus-15.20 Zgodbe iz školjke • 15.50 Tedenski izbor: Most (nizoz.-bel-gijska nadalj, 2/8); 16.40 Videošpon -17.25 Sova (ponovitev): Z eno nogo v grobu (angl. naniz, 7/12); 18.00 Severna obzorja (amer. naniz, 17/33) -18.45 Vfelike knjige (amer. izobraž. nadalj, 6/6) -19.10 Podarim-dobim -19.15 V vrtincu - 20.05 Športna sreda - 22.40 Omizje KANALA 7.00 Video strani -12.05 Na velikem platnu -1*2.25 Luč svetlobe (ponovitev 347. dela) -13.15 Rodeo (ponovitev) -14.10 CMT - 16.25 Na velikem platnu -16.45 Male živali (ponovitev oddaje) -17.05 Upravljanje (ponovitev 14. dela dok. naniz.) -17.35 Zadeto (ponovitev oddaje) -18.05 Divje palme (ponovitev 2. dela amer. naniz.) -19.00 Poročila - 19.10 Luč svetlobe (348. del) - 20.00 Benny Hill (21. del angl. humor, naniz.) - 20.30 Dance session (oddaja o plesu) - 21.10 Poročila - 21.15 Dannyjeve zvezde (vedeževanje v živo) - 22.00 Album show (glasbena oddaja) - 22.50 Živeti danes (ponovitev dok. oddaje) - 23.20 Epikurejske zgodbe (ponovitev oddaje o slovenskih gostilnah) - 23.35 Na velikem platnu - 23.55 CMT ČETRTEK, 19.1. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Poročila -10.00 Dober dan, pridni ljudje -11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila in kmetijski nasveti -18.00 Poročila -18.30 Otroška oddaja - 20.00 Rockovski sprehod - 23.00 Hard and heavy PETEK, !0.1. • 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Poročila -10.00 Dober dan, pridni ljudje -11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila in kmetijski nasveti -15.30 Grmski vulkan - 17.00 Srakin TV izbor - 18.00 Poročila in ego tripi sodelavcev radia - 20.00 Pozdrav v studiu: Društvo Novo mesto - 22.00 Kviz z evergreeni SOBOTA, 11.1. 5.30 Dobro jutro - 6.45 Kmetijski nasveti - 8.30 Viža dneva - 10.00 Gospodinje sprašujejo, Helena Mrzlikar odgovarja -11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice -13.00 Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 17.00 Sraka ima dolgi rep -18.00 Poročila - 20.00 Čestitke - 21.00 Super veselica in obisk: Folklorna skupina Semiška ohcet NEDEUA, 22.1. 8.00 Dobro jutro - 9.00 Poročila -10.00 Mali oglasi - 12.00 Čestitke, mali oglasi in domača glasba - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 16.00 Nagradni kviz - 18.00 Poročila - 19.00 Cinca Marinca in gost: Andrej Šifrer - 22.30 Ves ta jazz PONEDUEK, 25.1. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 Poročila - 9.30 Športni pregled - 10.00 Gospodarske novice -11.00 Poročila - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 15.30 Popevka tedna-17.00Aktualna oddaja-18.00Poročila - 18.30 Otroška oddaja - 20.00 Novosti v Sračjem gnezdu - 22.00 Folk in country glasba - 23.00 Koncert: Harry Beckett & Courtney Pine TOREK, 24.1. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti - 9.00 in 11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 15.50 Nagradni kviz: Vsi znamo vse -18.00 Poročila - 20.00 Župani na našem slišnem območju: Jože Avšič - 22.00 Skandinavska glasba - 23.00 Lestvica 3 tri III SREDA, 25.1. 5.30 Domača glasba - 6.45 Kmetijski nasveti -9.00,10.00 in 11.00 Poročila -12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila in kmetijski nasveti - 17.00 Borza dela - 20.00 Stari rockerji: akcija - 22.00 Country in bluegrass - 23.00 Flamenco in new age glasba ČETRTEK PONEDELJEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved, priložnostne oddaje -12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 -13.00 NZ želje -14.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.15 -17.00 Lestvica NZ glasbe - 17.30 Zdravstvena oddaja - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Rezerviran čas TOREK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 8.30 Svetovalna oddaja - 9.30 Minute s klasiko -12.00 BBC, osmrtnice -12,15 -13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.30 Oddaje S. Mihelčiča -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Tfc-lefonske zabavne želje 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 11.00 Avtotimes - 12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 -13.00 NZ želje - 13.30 Vreme in mi - 14.00 - 15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.30 Minute s klasiko - 17.30 Planinski kotiček - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Kinetoskop, Rock studio, Altcrgodba PETEK 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 9.30 - 10.00 Soul glasba - 12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje - 14.00 -15.00 Zabavne želje - 15.30 Dogodki in odmevi - 18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Večerni program SOBOTA 6.00 Začetek, horoskop - 8.30 Glasba je življenje - 9.30 Neznano o znanem - 10.00 Kuharski recept -11.00 Evropa ta teden -11.45 Na sončni in senčni strani Gorjancev - 12.00 BBC,osmrtnice -12.15-13.00NZželjc -13.30 Čestitke - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Voluhar ekspres - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program NEDELJA 6.00 Začetek-7.45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel - 8.30 Kmetijska oddaja -11.00 Mali oglasi —12.30 Čestitke -19.00 Glas evangelija - 19.30 - 24.00 Večerni program, oglašanje s terena SREDA 4.30 - 8.00 Jutranji spored - 8.00 Napoved - 9.30 Kulturni kažipot -12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZželje -14.00-15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.30 Čestitke - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Tilcfon-ske NZ želje NAGRADA STUDIU D NOVO MESTO - Združenje lokalnih radijskih postaj Slovenije in medijski program Open Society Fund - Slovenja sta konec lanskega leta razpisala nagradni natečaj na temo kulturnih, socialnih in nacionalnih manjšin, beguncev ter marginalnih in deprivilegiranih skupin. Tekmovalne oddaje so bile dolge dve uri, predvajala pa so jih vse sodelujoče radijske postaje. Studio D je na natečaju zasedel drugo mesto. Nagrajeno oddajo o hen-dikepiranih otrocih sta pripravila Darja Zupančič in Lojze Bojane. Lestvica narodnozabavne glasbe c s,uc*10 ^ Studia D in Dolenjskega lista r »»ji®'- Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Bernardi Demšar iz Železnikov. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna: 1(1) Dimnikar-ANS. MIRO KLINC 2 (4) Kam le čas beži - ŠTIRJE KOVAČI 3 (5) Cvet mamine ljubezni - SLOVENSKI ODMEV 4 (3) Čebelar - ANS. LOJZETA SLAKA 5(7) Franček veseljak - ANS. PLANIKA 6 (2) Poleti, lastovka - ANS. SLOVENIJA 7 (10) Abraham - ANS. ŠIBOVNIK 8 (6) Čestitka - ANS. HENČEK 9 (-) Ne grem domov - IGOR IN ZLATI ZVOKI 10 (8) Slovenski kruh - ŠTAJERSKIH SEDEM Predlog za prihodnji teden: Na zdravje prijatlom - ANS. VIHARNIK KUPON ŠT. 3 Glasujem za_ Moj naslov Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto ......: FIESTA CLX Motor I 3i KAT, 5 vrat, zatemnjena stekla, obratomer, digitalna ura, prevleke Rubic, zadnja klop deljiva 60/40, intervalni brisalci, predpriprava za radio z zvočniki in anteno, bočne ojačitve v vratih, samozatezni varnostni pasovi, lučka v prtljažnem prostoru... 22.700 DEM ESCORT CLX I 6i 16V KAT bencinski motor, centralno zaklepanje, servo volan, obratomer, ogledala in odbijači v barvi karoserije, sredinska konzola, zatemnjena stekla, samozatezni varnostni pasovi nastavljivi po višini, predpriprava za radio z zvočniki in anteno... 27.950 DEM MONDEO CLX Motor I 8i I6V KAT, 115 KM. 5 vrat, centralno zaklepanje, električni pomik stekel spredaj, air bag, pomična streha s senčnikom, osvetljeni prtljažni prostor, obratomer, stereo radiokasetofon s štirimi zvočniki, opozorilni zvočni signal za prižgane luči, po višini nastavljiv voznikov sedež, zadnja klop deljiva 60/40, zatemnjena stekla, pnevmatike 185/65 R14. po višini in globini nastavljiv volan, samozatezni varnostni pasovi, bočne ojačitve v vratih 36.650 DEM Darilo vsem kupcem Fordov! Komplet žarnic, varnostni trikotnik in prva pomoč, vse skupaj v priročni usnjeni torbi! To pa še ni vse! Podarjamo vam še komplet gumijastih predpražnikov za vaš model in Fordov dežnik) Brežice - Krška vas PSC PAIČ (0608/61-450) Črnomelj - PSC STEPAN (068/52-407) Trebnje - SERVIS GROZNIK (068/44-701) Sevnica - AT & R d.o.o, (0608/41-350) POET HITROSTI, knjiga o Ayrtonu Senni izpod peresa Mirana Ališiča. 164 strani, 120 barvnih fotografij. Knjiga je že v prodaji po vsej Sloveniji. Cena samo 3990! AYRTO*> .»EN NA Poet hitrosti S to naročilnico enkratna možnost plačila v dveh obrokih! Omejena naklada, ponatisa ne bo. Pohitite! ime in priimek ulica in št. kraj in poštna št._ telefon________________________ podpis_________________________ datum__________________________ Podpisani nepreklicno naročam knjigo o Senni za 3990 SIT plačam □ po povzetju v enem obroku □ v dveh obrokih po 1990 SIT GRAND PRIX magazine, revija za ljubitelje avtornoto športa,motorjev in avtomobilov nasploh, izhaja vsak drugi petek. Vse to in še mnogo več le za 378SIT! V novi številki, ki je v prodaji od 13. januarja, lahko preberete: • ekskluzivno intervju Karl VVendlinger - s čim se vozijo slovenski smučarji? - vse o rallyju Granada-Dakar - kaj si obetajo Črnivec, Peljhan in Milosavljevič od rallyja Monte Carlo - testa BMW 730i in fiat tipo 1.6 scioneri naročilnico pošljite na naslov: GRAND PRIX, Komenskega 11, 61000 Ljubljana MELI CENTER REPČE Repče 10, 68210 Trebnje tel, fax: 068/ 45 - 616 prodaja artiklov za male Živali šolanje psov in svetovanje prodaja malih živali šolanje psov za zavarovanje objektov člani kinoloških društev, lovskih družin ter ostalih društev ljubiteljev živali imajo 5% popust. @> . hobby program ••••• ROY4LCkNIN ■■tlii^ Rinil Timr nuni EUKANUBA •: Obiščite nas! Podjetja, druge organizacije in skgpnosti, organe, društva in občane obveščamo, da so po sklepu Izvršnega sveta ,skupščine občine Novo mesto, sprejetem na seji dne 13.12.1994 (sklep objavljen v Uradnem listu RS št. 82/94) JAVNO RAZGRNJENE SPREMEMBE ZAZIDALNEGA NAČRTA »NA KAMENJU« V DOLENJSKIH TOPLICAH — SPREMEMBA v času od 6. 1, 1995 do 7. 2. 1995 — v prostorih Mestne občine Novo mesto, Seidlova cesta 1,1. nadstropje, in — po dogovoru s krajevno skupnostjo Dolenjske Toplice tudi v prostorih Matičnega urada Dolenjske Toplice JAVNA OBRAVNAVA osnutka spremembe zazidalnega načrta »Na Kamenju« v Dolenjskih Toplicah — sprememba bo v torek, 24.1.1995, ob 18. uri v prostorih Ma-i tičnega urada Dolenjske Toplice Do poteka javne razgrnitve osnutka lahko daste pisne pripombe, mnenja in predloge na krajih razgrnitve ali pa jih pošljete na Mestno občino Novo mesto, Seidlova cesta 1, Novo mesto. Na javni razgrnitvi bodo navzoči tudi izdelovalci osnutka dokumenta, ki bodo dokument podrobneje obrazložili in prisotnim dajali pojasnila. Vljudno vabljeni! Mestna občina Novo mesto KR/ REŠUJE ŽIVLJENJE! TRANSFUZIJSKI ODDELEK NOVO MESTO ODVZEM VSAK TOREK IN ČETRTEK od 6. ura do 9.30 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi naše ljube MILENE JERMAN -VRANIČAR se z bolečino v srcih iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste prišli od blizu in daleč, darovali cvetje, sveče, pisno ali ustno izrazili sožalje ter našo Mileno spremili na njeni poti k zadnjemu počitku. Hvala dr. Srebočano-vi, ge. Mileni Hočevar, sodelavkam in sodelavcem OS Metlika, učencem 3.a za ganljivo slovo od njihove tovarišice ter kolektivoma Kolpa Metlika in Danffus Črnomelj. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevkam za žalostinke, ravnatelju OS g. Jožetu Muzetiču in sosedi Miri Vlašič za poslovilne besede. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: vsi njeni, ki smo jo imeli radi RIKO HOLDING, d.o.o., v stečaju, Lepovče 23, Ribnica, ■ skladno s sklepom Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota v Ljubljani, opr. št. 328/93 z dne 23.12.1994, objavlja j TRETJO JAVNO DRAŽBO ! ZA PRODAJO HALE »SOKO« Z ANEKSOM, PRIZIDKOM IN : NADSTREŠKOM TER LESENIM SKLADIŠČNIM OBJEKTOM j V KOMPLEKSU PODJETJA RIKO HOLDING, d.o.o., v stečaju, : Lepovče 23, Ribnica, : ki bo 31. 1. 1995 ob 10. uri na sedežu podjetja RIKO HOL- DING, d.o.o., v stečaju (Robotika — I. nadstropje, sejna soba). | 1. Zemljiškoknjižno stanje: Številka zemljiškoknjižnega vložka 650, k.o. Ribnica, parcel- ne številke: — 274 poslovna stavba v izmeri 1.734 m2 — 532/1 poslovna stavba v izmeri 393 m2 — 530/1 poslovna stavba v izmeri 293 m2 — 508/1 dvorišče, poslovne stavbe v izmeri 8.638 m2 SKUPAJ 11.058 m2 | 2. Namembnost nepremičnine: proizvodna dejavnost j 3. Izklicna cena: 45.000.000,00 SIT j 4. Varščina: 10% izklicne cene : 5. Zagotovitev varščine: plačilo na žiro račun RIKO HOL- s DING, d.o.o., št.: 51310-690-10061 najkasneje do 30. 1. : j 1995, j 6. Rok plačila kupnine: 8 dni po opravljeni dražbi naenkrat, j : 7. Sodelovanje na javni dražbi: lahko sodelujejo fizične j osebe, ki so državljani Republike Slovenije, in vse pravne j osebe s sedežem na območju Republike Slovenije. Fi- j žične osebe morajo pred začetkom odpiranja ponudb } : predložiti potrdilo o državljanstvu, pravne osebe overjen • izpis iz sodnega registra, predstavnik le-teh pa pisno po- • oblastilo pravne osebe. j 8. Ogled poslovnega objekta je mogoč vsak delovni dan po j predhodnem dogovoru (telefon: 061-861-040) od 8. do • 13. ure. j 9. Varščina se bo uspešnemu ponudniku vračunala v kupnino, drugim pa vrnila brez obresti najkasneje v 8 dneh po dnevu odpiranja ponudb. i 10. Davek na prodajo ter vse druge morebitne dajatve bremenijo kupca. elvod trgovina trgovina z elektro materialom tel. 068/321-076 tel./fax: 068/324-071 * električni kabli * elektroinstalacijski material * bela tehnika * rezervni deli * gospodinjski aparati * akustika * lestenci in svetila * telefonija N O V O * Za nabavljeni elektromaterial organiziramo tudi montažo s 3% prometnim davkom. trgovsko podjetje NOVO MESTO d.0.0.- Ljubljanska 27- 68000Novo mesto ZAHVALA V 73. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta IVANKA KOROŠEC roj. Janežič iz Sp. Vodal 37 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo pokojne na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Stoparju iz Krmelja, g. Jamšku za poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni / JELOVICA« plesna Industrija ŠKOFJA LOKA, tel.:064/61-30, fax:064/634-261J o okna JELOTERM, TERMOTON in JELOBOR ° notranja, vhodna in garažna vrata °polkna, rolete o stanovanjske hiše °večnamenski objekti • SUHA PRENOVA OKEN^ • MONTAŽNE STENEP ► ► NOVO MESTO, Ulica talcev 2, tel./fax: 068/323-444 METLIKA, Cesta XV. brigade, 068/58-716 KRŠKO, CKŽ 21,0608/21-236 BAVEX Trebnje KERA TRADE Zagorje ob Savi MK TRGOIMEPX Kočevje SLOVENEC, d.o.o. Dunajska 9 KADROVSKA SLUŽBA 61000 LJUBLJANA razpisuje prosto delovno mesto komercialista za trženje oglasnega prostora na območju Dolenjske Pogoji: - vsaj srednješolska izobrazba - vozniški izpit B kategorije - lasten prevoz - veselje do dela na terenu - komunikativnost, urejenost in vestnost Delo je terensko, zato pričakujemo le resne prijave. S kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite najkasneje v 8 dneh po dnevu objave na zgoraj navedeni naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili. CA GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO ODKUPUJE Vse gozdne sortimente iglavcev in listavcev po najugodnejših pogojih. Plačilo: v 7 dneh po prevzemu. Strokovno izvajamo tudi vsa dela v gozdovih (sečnja, spravilo, varstvena, gojitvena dela itd.) Vse informacije dobite na naših poslovnih enotah,in sicer: Novo mesto Straža Podturn Črmošnjice Črnomelj Trebnje Komerciala GG NM (068) 321-125 84-527 65-690 67-426 51-147 44-069 321-913 Se priporočamo! SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE POSAVJE SEVNICA vabi ^sodelovanju z možnostjo zaposlitve delavcev za na- j slednja delovna mesta: 1. 3 gradbeni delovodje s končano delovodsko j šolo, 2. večje število KV zidarjev, KV tesarjev in NK I delavcev za področje Sevnica, Brežice in j Krško. Pisne prijave pošljite na naslov: SGP POSAVJE SEVNICA, j { Trg svobode 11, Sevnica. j Kandidate bomo o naši odločbi obvestili v 15 dneh po objavi, j ■ r 1 1 k® G n nobite !l 68310 ŠENTJERNEJ, tel.: 068/ 42-118 MLADINSKA KNJIGA, TRGOVINA, d.d. Ljubljana, Slovenska cesta 29 vabi k sodelovanju PREDSTAVNIKE za prodajo na območju: - Ljubljane z okolico - Kranja - Radovljice - Jesenic • Maribora - Ptuja - Murske Sobote - Grosuplja - Ribnice - Kočevja - Postojne - Cerknice - Idrije - Cerknega - Tolmina - Kobarida - Kopra - Sežane - Ajdovščine - Nove Gorice - Novega mesta - Črnomlja - Krškega Od kandidatov pričakujemo srednješolsko izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri, vozniški izpit B kategorije, lasten prevoz ter izkušnje pri prodaji biroopreme ali pri podobnih delih. Izbranim kandidatom ponujamo samostojno delo in stimulativno nagrajevanje, odvisno od rezultatov dela. Z izbranimi kandidati bomo skladno z akti podjetja delovno razmerje sklenili za nedoločen čas. Prijave s kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Mladinske knjige TRGOVINA, d.d., Ljubljana, Slovenska cesta 29. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. ADRIATIC ZAVAROVALNA DRUŽBA, D.D. R E. NOVO MESTO Novi trg 1 68000 NOVO MESTO V najem dajemo tri poslovne prostore v zgornjem nadstropju objekta na Novem trgu 1 v Novem mestu. Za dodatne informacije pokličite na telefon št. (068) 322-761, 322-759 in 322-354. M - KMETIJSKA ZADRUGA TREBNJE, z.o.o. 68210 Trebnje, Baragov trg 3 na podlagi sklepa upravnega odbora razpisuje prosto delovno mesto delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJA KOMERCIALE Poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - visoka ali višja izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri - najmanj pet let delovnih izkušenj Mandat delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi traja 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite na naslov: M - Kmetijska zadruga Trebnje, Baragov trg 3,68210 Trebnje, “razpis". Rok za sprejemanje prijav je 15 dni po dnevu objave v časopisu. O odločitvi bodo kandidati obveščeni v roku 8 dni po izbiri kandidata. DOLENJSKI LIST marketing tel. (068) 323-610 fax: (068) 322-898 •MJh Kozjak nad Pesnico 2a 6 2 2 1 I Pesnica Te1 ■ 0 6 2 1 6 5 6 1 6 1 proizvajamo IN OBNAVLJAMO — okna, ~~ vhodna in balkonska vrata, — zunanje in notranje okenske police, — polkna, senčila in rolete. Okna in mljena z okovjem ROTO. vrata so opre-najsodobnejšim WINK HAUS in Prednosti oken in vrat iz umetne snovi: — ekološko prijazni PVC profili iz atestiranih negorljivih materialov, — prihranek energije (tes-njenje in termoizolacijsko steklo), — obstojnost proti staranju in neobčutljivost do mehanskih poškodb, — vzdrževanje ni potrebno. SAMO ENO OKNO JE AJM-ovo, OKNO EVROPSKE KAKOVOSTI! Generalni zastopnik podjetja AJM za Dolenjsko in Posavje KO-KO d„o Kresetova 2. 68210 Trebnje tel.fax: 068/ 44 - 620 PROSTOVOLjNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA ZDRAVJE nima cene. Je B O G AST VO vsakomur, ki ravna odgovorno. ZDRAVLJENJE in STROSKI so lahko zelo visoki. Zato se odločimo * „FTV/il KAKOVOST brezskrbno, zdravo Zavarujemo bogastvo zdravja. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE *Urejen in razvejan sistem prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zagotavlja pokrivanje stroškov zdravstvenih in drugih storitev za sprejemljivo premijo. Blizu milijon dvesto tisoč zavarovancev je Zavodu že doslej zaupalo m si zavarovalo doplačila za* zdravstvene storitve. Sedaj Zavod ponuja še nova zavarovanja, ki bodo tudi potrdila zaupanje zavarovancev. Obiščite nas v najbližji enoti Zavoda. Radi vam bomo pojasnili novosti. KRES SLOVENSKA KNJIGA d.o.o., PE PIRŠ Litijska 38, 61000 Ljubljana, vabi k sodelovanju sposobne komercialne zastopnike za popis podatkov podjetij, trženje reklamnega prostora ter prodajo na terenu za novi izdaji PIRŠ 1996 in EUROPAGESA 95/96. Pogoji: ustrezna srednja izobrazba, lasten prevoz, poslovna komunikativnost. Delo nudimo na širšem območju vašega bivališča. Možna redna ali pogodbena zaposlitev. Kandidati naj pošljejo prijave in dokazila o strokovnosti do 24. januarja 1995 na naslov podjetja. Vse prijavljene kandidate bomo povabili na razgovor. SALOMONOV OGLASNIK NAJVEČJA TRŽNA IZBIRA ZA NAKUP IN PRODAJO ! : RIC RAZVOIMO IZOBRAŽEVALMI CEMTEH NOVO MESTO. po. Ulku talcev la. bflOOO Ilovo mesto, tet.: 068/ 21-319. 21-640. to*: 068/ 2H319 Pojdimo v šolo februarja! SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI ) "^"jv^topnja: j PRODATA LEC - prekvalifikacija V. stopn ja; • TRGOVINSKI POSLOVODJA - prekvalifikacija • RAČUNOVODJA - specializacija PRIJAVE IN INFORMACIJE: RIC NOVO MESTO, Ulica talcev 3a vsak dan od 8. do 16. ure r^ra^~(AUTQD ELTAjmma y1551WinSpark / 273 KM, 200 km/h, ccntr. z akt., temna stekla, el. stekla, serva volan, klima thlo pošk C e' »» « ti t» r t? j£ i u trt* c i j e* , 2 « Vozila so skoraj nova, malo vožena, tehnično brezhibna, rah •oškodovana (toča) : e? tt ti Garancija, kredit, leasing, staro za novo. Mencingerjeva 7, Ljubljana, tel. 218 122, 218 364 I | pon. - pt?t. OlJ ^ - 12, 13 - 17 SOb. 9 - 13 • tlafliivo » loluiihpupudjcinillcin prodajnem ich|u Note l.|ublj«nUc tanke 118 122, 218 364 \A icčaju Note l.juMjamkc bunke r RIC RAZVOINO IZOBRAŽEVALNI CENTER NOVO MESTO. po. Uku lokev lu. 66000 Ilovo mesto, tel: 066/ 21-119. 21-640. to* 068/ 21-119 Pojdimo v šolo februarja! OSMOVMA SOLA ZA ODRASLE j • kombinirani oddelek 7. - 8. razred •prijave in vpis: DO KONCA FEBRUARIA ŠOLANJE JE BREZPLAČNO PRIJAVE IN INFORMACIJE: RIC NOVO MESTO, Ulica talcev 3a vsak dan od 8. do 16. ure s katalizatorjem in dodatno opreme {•K cena do registracije: 11.390 DEAl s katalizatorjem in dodatno opremo cena do registracije: 11.390 DEM Prodaja' EMINENT d.o.o, Dol. Kamence 61, Novo mesto, tel. (068) 323-902 Kandijska 14, Novo mesto, tel. (068) 28-950 Belokranjska 16, Črnomelj, tel. (068) 51-378 Pooblaščen servis in prodaja rezervnih delov AVTOSERVIS MURN Ressleva 4, Novo mesto tel.: (068) 24-791 Trgovina GRANIT 68000 Novo mesto Na Livadi 21, 068/321-305 fax; 068/321-306 VAM NUDI od 21.1. do 20.1.1995 __ POPUST__________________________ za nakup keramičnih ploščic, gresa,enoročnih baterij (pip) in okenskih polic V razstavno skladiščnem prostoru v Bršljinu, kjer vas pričakujemo vsak dan od 7.30 do 18. ure in v soboto od 7.30 do 13. ure pa si lahko ogledate vzorčne eksponate in naročite raznovrstno italjansko keramiko pa tudi različne vrste gradbenega materiala Trgovina GRANIT -VAS pričakuje DOLENJSKA BANKA DOLENfSKA BANKA d.d. OB/AVL/A PROSTA DELA V SLUŽBI ZA RAZVOj, ORGANIZACIJO IN INFORMATIKO: 1. PROJEKTANT INFORMACIJSKEGA SISTEMA Pogoji: • visoka izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri • najmanj 24 mesecev delovnih izkušenj 2. ORGANIZATOR - PROGRAMER Pogoji: • višja izobrazba računalniške smeri • najmanj 9 mesecev delovnih izkušenj 3. NADZORNIK OMREŽJA Pogoji: • višja izobrazba računalniške ali eleklro smeri • najmanj 9 mesecev delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 6-mesečnim poskusnim delom. Vašo ponudbo z dokazili o izpolnjevanju pogojev, opisom dosedanjega dela in kratkim življenjepisom pošljite v S dneh po objavi na naslov: Dolenjska banka d.d., Seidlova cesta 3, 68000 Novo mesto. Dodatne informacije dobile po telefonu 068 324 213. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po odločitvi. Mmii i SZU+I. Kako vložiti certifikat v VIZIJO LE ŠE NEKAJ DNI DO CIUA Radi bi vas spomnili, da se z 31.1.1995 zaključuje zbiranje certifikatov za DPB VIZIJO, pooblaščeno investicijsko družbo. Da bi vam olajšali vpis Vašega certifikata, smo za Vas pripravili pooblastilo, ki Vam omogoča, da zase in svoje otroke, znance in prijatelje, tudi po pošti vpišete svoj certifikat v domačo družbo. Z vpisom v Vizijo, ostane denar doma, na našem področju. Postopek vpisa je preprost: 1. Izpolnite in podpišite pooblastilo. 2. Po pošti pošljite na naslov VIZIJA, družba za upravljanje investicijskih skladov, Novi trg 5,68000 Novo mesto: - izpolnjeno in podpisano pooblastilo, - certifikat (obvestilo SDK). 3. Vpis za Vas izvrši VIZIJA, ki Vam potrdilo o vpisu vrne po pošti. Vsi, ki boste poslali svoja pooblastila do 25. januarja, 1995, boste sodelovali v velikem nagradnem žrebanju, ki ga bosta za Vas pripravili Zavarovalnica TILIA in VIZIJA. Nagrade: 1. denarna nagrada v vrednosti 3.000 DEM 2. masažna kad Kolpa v vrednosti 1.300 DEM 3. pohištvo LIK Kočevje v vrednosti 1.200 DEM 4. moška konfekcija Novoteks v vrednosti 1.100 DEM 5. opečni izdelki Opekarna Zalog v vrednosti 700 DEM 6. slaščice pekarne Hram Kočevje v vrednosti 500 DEM 7. 100 kilogramski prašič, podj. M-KG Kočevje 8. polet z balonom Izjava: Pooblaščam VIZIJO, družbo za upravljanje investicijskih skladov d.o.o., Novo mesto, Novi trg 5, za vpis in vplačilo delnic v DPB Vizijo, pooblaščeno investicijsko družbo d.d., Novo mesto, Novi trg 5 do vrednosti, ki jo navajam v ustrezni rubriki pooblastila. Istočasno pooblaščam Vizijo, družbo za upravljanje investicijskih skladov d.o.o., Novo mesto, za uresničevanje glasovalne pravice iz vplačanih delnic v mojem imenu in za svoj račun na skupščini DPB Vizije, pooblaščene investicijske družbe d.d., Novo mesto. Izpolnjevanje pooblastila za mladoletnike in ostale opravilno nesposobne osebe Pri pooblastilu za vpis certifikata mladoletnika ali opravilno nesposobne osebe se za vpis imetniko certifikata uporabijo podatki mladoletne osebe oz. opravilno nesposobne, pooblastilo pa podpiše eden od staršev oz. skrbnikov. Nad podpis je potrebno z velikimi tiskanimi črkami napisati ime io priimek podpisnika. POOBLASTILO IMETNIK CERTIFIKATA (priimek in ime s tiskanimi črkam) NASLOV IMETNIKA EMSO Na podlagi lastninskega certifikata vpisujem: SIT I 1 1 J DAN MESEC LETO KRAJ PODPIS IMETNIKA CERTIFIKATA ALI ENEGA OD STARŠEV ZA MLADOLETNEGA OIROKA POOBLASTILO IMETNIK CERTIFIKATA (priimek in ime s tiskanimi črkami) NASLOV IMETNIKA EMŠO Na podlagi lastninskega certifikata vpisujem: J SIT MESEC LETO KRA. PODPIS IMETNIKA CERTIFIKATA AL! ENEGA OD STARŠEV ZA MLADOLETNEGA OTROKA Pooblastila je možno fotokopirati. ZAHVALA ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, tast in brat JOŽE MIKETIČ Locka c. 11, Črnomelj Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjene vence, cvetje in sveče. Hvala sodelavcem Rudnika Kanižarica, sodelavcem Belta, pevcem za občuteno zapete pesmi ter g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 57. letu nas je za vedno zapustil naš dobri ati, ata, tast, brat in stric MARTIN GORENC iz Črešnjic pri Otočcu Vedno bomo iskreno hvaležni vsem, ki ste nam in pokojnemu kakorkoli pomagali in ga v tako velikem številu pospremili do njegovega preranega groba. Še enkrat hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata in strica IVANA POČRVINA iz Jurke vasi 10 seJ*?.1'skreneje zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in pokojnika pospremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se dr. Kokalju, kolektivu Dolenjka, podjetju Gorjanci in ZB Straža. Hvala govorniku za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke, gospodu za zaigrano Tišino in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsi njegovi ZAHVALA V 82. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, tast, brat in stric \ i JANEZ 1 Im RATAJ iz Mačkovca 7 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. 1 osebno zahvalo smo dolžni Čebelarskemu društvu Novo mesto za lep govor, sosedom in gospodu župniku pa za opravljen obred. Vsi njegovi ZAHVALA V 70. letu starosti nas je na božični dan nepričakovano zapustila ANGELCA STRUPEH iz Govejega Dola pri Krmelju Zahvaljujemo se sorodstvu, prijateljem, znancem, sodelavcem, krajanom in sosedom za darovano cvetje, sveče in svete maše, govornici, g. župniku in pevcem ter vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti v Gabrijelah. Vsi njeni V 94. letu starosti nas je zapustil dragi oče, stric, ded in praded AVGUŠTIN URŠIČ iz Škrljevega 5 pri Šentrupertu Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in vsem, ki ste darovali cvetje in sveče ter pokojnika spremili na zadnji poti. Posebna zahvala ZD Mirna, sosedom ter duhovnikoma za opravljen obred. Hvala tudi pevcem. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 92. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, praded in svak JOŽE GORENC iz Mirne vasi pri Trebelnem Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in sosedom za podarjeno cvetje, sveče, sv. maše in za izrečeno sožalje ter spremstvo pokojnega na zadnji poti. Hvala tudi pevcem s Trebelnega in g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN Zima pa grob moj s snegom odene, v snegu Se nežno cvetje ne zvene. Roženkravl, nagelj, vrh rožmarina Šopek spomina name naj bo. 20. januarja mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama in stara mama ANGELCA SLANC iz Čuril pri Metliki Vse mine in se spremeni, le spomin nate, draga mama, nikoli ne zbledi. Hvala vsem, ki se s toplo mislijo spomnite nanjo in obiskujete njen prerani grob. Vsi, ki smo jo imeli radi ^ ZAHVALA V 84. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče, dedek in tast ANTON LUKEŽIČ iz Sadinje vasi 6 pri Semiču Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, nam stali ob strani, z nami sočustvovali, nam ustno in pisno izrekli sožalje ter našega dragega ata v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala vsem, ki ste mu darovali cvetje in mu prižgali sveče v spomin. Posebno toplo se zahvaljujemo gasilcem GD Kot pri Semiču za organizirano spremstvo in zadnji pozdrav, hvala govornikoma pri hiši in odprtem grobu za poslovilne besede,osebju Doma starejših občanov v Črnomlju za pomoč, ki so jo nudili našemu atu pred smrtjo in mu s tem lajšali bolečine. Žalujoči: sinovi Tone, Martin in Edi z družinami in ostalo sorodstvo V SPOMIN Letos mineva žalostnih pet let, odkar sta odšla k večnemu počitku naša draga in nepozabna ANA IN ANTON ŠKOF iz Dragomlje vasi št. 7 Čas mineva, vendar so bolečine v naših srcih vse hujše. Hvala vsem tistim, ki so našo mamo in Tonija obdržali v lepem spominu! Njuni: Anton, Martin in Majda z družinama & 'A £§0R]ftReVftK* SONJA NOVAK Aškerčeva ul. 7 (Regerške košenice) 68000 Novo mesto tel./fax: 068/341-134 V sodelovanju z ZAVODOM ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE, Območna enota Novo mesto vam BREZ VAŠEGA PLAČILA nudimo naslednje storitve: — Ureditev dokumentacije — dovoljenje za pokop — Prevoz pokojnikov na območju območne enote Novo mesto — Kakovostne krste s pripadajočo opremo — Ureditev pokojnikov na domu — Izkop in zasutje grobne jame — Uniformirano pogrebno moštvo — Postavitev odra in žalne dekoracije — Vse storitve v zvezi z upepelitvijo. Ob naročilu storitev predložite le zdravstveno izkaznico pokojnika-ce, ostalo uredimo mi. Naši uslužbenci so vam na voljo non-stop na tel. številkah: 068 341-134 in 0609 623-211 ZAHVALA Pomlad bo na tvoj vrt priSla in čakala, da prideS ti, usedla se na rožna tla in zajokala, ker te ni. V 60. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, tast in stric NIKO JUREJEVČIČ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, vaščanom, posebno sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovaji cvetje, vence ter našega očeta tako številno spremili na zadnji noti. Prisrčna hvala sodelavcem in sodelavkam DOO Danfoss Črnomelj, EKI Črnomelj, GG Črnomelj, Beti Metlika, Beti Črnomelj, pevskemu zboru iz Črnomlja, sovaščanu Mikolašu za poslovilni govor ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Tončka, hčerke z družinami, bratje, sestre in ostalo sorodstvo ZAHVALA Vse življenje si garal, vse za dom in družino dal, sedaj ostale so sledi povsod od dela tvojih pridnih rok. V 62. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, stric in boter ALOJZ ŠALEHAR z Male Cikave I Z bolečino v srcu se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za sv. maše ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Prisrčna hvala kolektivom TOB Novo mesto, Ključavničarstvu Lisac, MKZ Krka- Blagovnica Žabja vas, ZNASS Nosan, sovaščanom, govorniku g. Tonetu Avscu, pevcem iz Šmihela in gospodu p. Felicijanu. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Dar brezplodni, dar slučajni to življenje - le čemu? In zakaj ukaz te tajni je obsodil v smrt - čemu? V 77. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama, prababica in tašča v v ANGELA LASIČ roj. Gorše iz Obrha 4 pri Dragatušu Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje in z nami sočustvovali. Lepo se zahvaljujemo ZD Črnomelj, sodelavcem in sodelavkam za podarjeno cvetje in sveče in vsem, ki ste našo mamo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala govornici za občutene besede slovesa, pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčerka Marica, Slavica, Francka in Zdenka z družinami ter ostalo sorodstvo IM Ti®!!® W/®\@ gMlDIMM TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST — PRODAM —RAZNO — SLUŽBO DOBI t-t SLUŽBO IŠČfe — STANOVANJA — PREKUCI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE — ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 19. januarja - Marij Petek, 20. januarja - Boštjan Sobota, 21. januarja - Neža Nedelja, 22. januarja - Cene Ponedeljek, 23. januarja - Rajko Tbrek, 24. januarja - Felicijan Sreda, 25. januarja - Darko LUNINE MENE 24. januarja ob 5.58 - zadnji krajec kino BREŽICE: Od 19. do 22.1. (ob 18. uri) komedija Sam z očetom. Od 19. do 23.1. (ob 20. uri) kriminalni film Šund. 25.1. (ob 20. uri) akcijski film Specia- list. ČRNOMELJ: 20.1. (ob 20. uri) in 22.1. (ob 18. in 20. uri) komedija Sam z očetom. 21.1. (ob 18. in 20. uri) ameriška risanka Levji kralj. KOSTANJEVICA: 20.1. (ob 18. in 21. uri) akcijski kriminalni film Šund. KRŠKO: 20.1. (ob 20. uri) in 22.1. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Pobeg iz Absoloma. METLIKA: 20.1. (ob 20. uri) in 22.1. (ob 18. in 20. uri) ameriška risanka Levji kralj. 21.1. (ob 18. in 20. uri) komedija Sam z očetom. NOVO MESTO: Od 19. do 23.1. (ob 16.30) risani film Palčica. Od 19. do 24.1. (ob 18. uri in 20.15) ter 15.1. (ob 16. uri) akcijski film Neposredna nevarnost. film • NOČNI ČUVAJ, triler (Nattew-agten, Danska, 1994, 105 minut, režija: Ole Bomedal) Koliko popolnih filmov ste že videli v svojem življenju? Koliko neameriških filmov v tem trenutku živi v vašem spomminu? Vprašanji navidezno nimata prav nič skupnega, vendar imata v primeru “Čuvaja ” isti odgovor: hudo malo! Kajti tudi največji talenti ne delajo vedno največjih filmov. Neameriških filmov, v tem primeru evropskih, pa je itak daleč manj kot že samo tistih “made in USA”. Vseeno pa se je neki majhni deželi, filmsko popolnoma eksotični in marginalni Danski, “zgodil” najbolj svež triler v letu 1994. V svetovnem merilu, seveda! No, čuvaj je bil svetu prvič zaresno predstavljen na lanskem Cannesu, v netekmovalni kategoriji Mednarodnega tedna francoske kritike. Pol leta kasneje, novembra, smo ga videli tudi na ljubljanskem Film artfestu v programu Perspektive, ki je namenjen predstavitvam zanimivih izdelkov še neznanih avtorjev iz zelo različnih držav in kultur. Tu so bili filmi iz neodvisnih in nacionalnih kinematografij, ki se od etabliranih hoolywoodskih ločijo predvsem v enem: za seboj nimajo prav nobene multinacionalne marketinške podpore. Kar je skoraj tako, kot da jih ne bi nikoli posneli. “Čuvaj” se je temu situ vsaj v Sloveniji za silo izmuznil in je odkupljen za distribucijo. Vseeno pa se lahko zgodi, da bomo tistih nekaj novomeških gledalcev in fafovci med redkimi srečneži, ki so film videli. Zakaj? Prvič, film se ne reklamira v svetu, torej bi bila uspešna domača agitacija toliko dražja. Drugič, na izstrelitve čaka ta hip toliko hitov, da za vse sploh ne bo dovolj plateh. Ta biznis pa nikoli ni bil dobrodelna ustanova. Razumete? Nočni čuvaj je zgodba, ki ji preprosto ne moremo v ničemer ugovarjati. Preostane nam samo da tiho pisnemo “vau ". Kajti tu ni čisto ničesar preveč niti premalo. Zgodba teče od prve do zadnje minute čisto gladko, seveda pa smo vmes nekajkrat hudo živčni, kot se za dober triler spodobi. In še za kanček štorije. Prijatelja se dogovorita, da bosta drug drugemu do nadaljnjega postavljala nemogoče izzive. Prvi, ki omaga, se bo moral poročiti, zmagovalec pa dobi tovrstno svobodo. Eden je nočni čuvaj v mrtvašnici, drugi je zelo naveličan študija in žensk. Pa se gresta igrice. V mestu je tudi prvovrsten serijski morilec, ki bo naredil vse, ampak res vse, da bo kriv nekdo drug. Tu so še prostitutka, kriminalist, punci obeh fantov, nož za kruh, epruveta s spermo, četvomi Jack Daniels... V redu, ne? TOMAŽ BRATOŽ kmetijski stroji NIZKOTLAČNO BALIRKO za seno ali slamo prodam. * 50-103. 341 MOTOKULTIVAROR Ferarri D, 10 km, prodam, ® 44-951. 353 PRIKOLICO s kardanom za frezo Labin progrcs, malo rabljeno, prodam. ® 43-666. 357 KOMBAJN KLASS, Širine 2.2 m, motor generalno obnovljen, prodam ali menjam za avto. Janez Strajnar, Pavla vas 10, tržišče. 362 TRAKTORSKO kiper prikolico, staro 3 leta, ugodno prodam. * 342-663. 373 PAJKA 230, malo rabljenega, prodam. ® 20-550. 381 TRAKTOR 1MT 560, dobro ohranjen, 1300 ur, prodam. ® 67-647. 383 ZETOR 4712 prodam. V račun vzamem manjšega z pogonom na vsa 4 kolesa. ® 44-549. 386 OBRAČALNIK TAJFUN, 2.20 m, ohranjen, prodam. * 73-020, po 20. uri. 389 TRAKTOR ZETOR 5911, ohranjen, ugodno prodam. * 73-335. 393 TRAKTORSKI PLUG, 10 ali 12 col, kupim. ® 40-125. 398 TRAKTOR ŠTAJF.R s koso, 18 KM, prodam. Zdravko Gregorčič, Družinska vas 28, Šm. Toplice. 406 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ, letnik 1970, zraven še obračalnik in kosilnico prodam. ® 47-728. 412 NOVO SPECIALNO PRIKOLICO za prevoz živali (110x240x 150 cm) na zavoro 15 col, za traktorski priklop, prodam. Šinkovec, Malkovcc 2, Tržišče. 424 TRAKTOR ZETOR 7211, letnik 1986, prodam. * 49-420. 431 ŠROTAR, cirkular, tračno žago in gumi voz, 15 col, prodam. ® 76-171. 435 MEŠALEC za gnojevko na kardan poceni prodam. ® 78-288. 445 TRAKTOR IMT 539, skoraj nov, 400 delovnih ur, ter plug Batuje, premični, lahko na kredit, prodam. ® 85-731. 449 SAMONAKLADALKO za seno Sip 19 Šempeter prodam. ® 41-163. 453 KOSILNICO na laks, skoraj novo, malo rabljeno, ugodno prodam. ® 78-188, zvečer. 487 NAKLADALKO za seno, 32 m2, ugodno prodam. ® 45-667. 489 KOMBAJN FAHR M 66 S in opel kadett C tip prodam. Lado Hočevar, Močvirje 5, Škocjan. 493 TRAKTOR FIAT 302 in krožne brane za TV 30 prodam. Prah, Gor. Skopice 34, Krška vas. 496 SAMONAKLADALKO SENA Sip, 16 m.3, kupim. ® (0608)57-576. 499 TRAKTOR VLADIMIREC, 1400 ur in gumi voz, 14 col, platon in stranice za seno prodam za 3500 DEM. ® 57-800. 518 RABLJENO traktorsko vitlo prodam. ® 52-349. 519 kupim ODKUPUJEMO HLODOVINO smre kc, jelke boljše kvalitete. Neto cena je od 10 do 14.000 SIT/m3 s takojšnjim plačilom in lastnim prevozom. Gram, d.o.o. ® (061) 1323-264, vsak delavnik od 10. do 15. ure ali ® (061)311-900. 4 PLUG IMT za odmetavanje snega kupim. Prodam več brejih koz ter silokom-bajn. Janez vrhovcc, Vir pri Stični 30, Ivančna Gorica. 320 DOLENJSKI LIST IZDAJA TEU: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. UREDNIŠTVO: Drago Rusija (direktor in glavni urednik), Marjan I-egan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domiž, Breda Dušič-Gomik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA: ob četrtkih. Cena posamezne številke 120 tolarjev; naročnina za 1. polletje 3.000 tolarjev, celoletna naročnina 6.000 tolarjev, upokojenci imajo 10-odstotni popust; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, dništva ipd. Ietnol2.000 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.900 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.800 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.100 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. ŽIRO RAČUN številka 52100-603-30624. Devizni račun številka 52100-620-970-25731-128-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij323-610; mali oglasi in zahvale324-006; telefai (068)322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizv ode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. ^Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: ljudska pravica, Ljubljana. 1 m3 lipovih suhih desk debeline 3 cm kupim. ® 67-144, zvečer. 321 STANOVANJE v Novem mestu kupim. ® 23-151. 325 MOTOKULTIVATOR Mio Standard Honda s koso in frezo in traktorsko kabino za traktor Ursus 335 kupim. W 67-079. 327 POGRAD in otroško pisalno mizo kupimo. ® 64-333. 393 BIKCA sli teličko kupim in prodam seno. S3 ( 0601)81-372. 396 VEČJE ŠTEVILO cepljenih sadik šmarnice kupim. * 21-497. 401 HRASTOVO HLODOVINO odkupujemo. ® (061)218-595, zvečer. 481 20 KOM. visokovaljnih salonitnih plošč, lahko rabljenih, kupim. ® (0608)21-238. 498 motoma vozita R 4 GTL, letnik 1989, registriran do 8/95, bele barve, prodam. ® 43-748. 312 PEUGEOT 204, letnik 1974, vozen, registriran do 6/95, brezhiben, bele barve, prodam. ® 28-902, popoldne. 315 OPEL OMEGO 23 TD, letnik 1987, prevoženih 87.500 km, prodam za 15.000 DEM. ® (061 )442-481 ali 448-530. 337 TA VRIO, letnik 1991, prevoženih 42.000 km, in stolp Orion s CD-jem ugodno prodam. ® 26-921. 354 JUGO 45, letnik 1991, temno rdeč, registriran do 6/95, 26.000 km, lepo ohranjen, prodam. ® 40-221. 355 GOLF JGL, letnik 1981, registriran do 6/95, prodam. Minka Hočevar, Krmelj 6 b. 361 R 5 D, 5V, kovinske barve, temna stekla, letnik 2/92, registriran do 2/96, prodam. ® 27-957. 367 R 5, troje vrat, letnik 1992, prodam. ® 76-444. 379 126 P, letnik 1983, dobro ohranjen, prodam. ® 65-391. 382 RENAULT 21, turbo diesel ugodno prodam. ® 22-990, zvečer. 385 HJUNDAI, letnik 4/91, rahlo karambo-liran, prodam. ® 65-642. 387 VISO 11 RE Cimos, letnik 1984, prodam. Pipan, Vel. Orehek 15, Stopiče. 388 LADO SAMARO 1300, letnik 10/88, lepo ohranjeno, prodam. ® 22-534. 388 WARTBURG, dobro ohranjen, registriran do 11/95, prodam. Mali Lipovec 8, Dvor. 394 VVARTBURG, letnik 1987, registriran do 9/95, prodam za 1300 DEM. ® (0608)75-405. 399 AFLO 33 1.5 SL, letnik 1985, aluminijasta platišča, ugodno prodam. ® 76-566 ali 76-003, od 8. do 12. ure. 401 OPEL KADETT karavan, letnik 1983, dobro ohranjen, registriran za celo leto, prodam. ® 50-181. 404 Z 101, letnik 1983, in Z 101, letnik 1985, prodam. ® 27-841. 405 JUGO KORAL 55, letnik 11/89, bele barve, dobro ohranjen, prvi lastnik, z radiom, prodam za 4200 DEM. ® 47-492. 405 FIAT 750, še registriran, kupim. ® (0608)70-465. 408 JUGO 45, letnik 1991, originalna barva, odlično ohranjen, prevoženih samo 40.000 km, prodam. ® 23-529. 409 OPEL KADETT 1.5 TDi, letnik 1990, dobro ohranjen, prodam. ® (0608)69-136. 411 ŠKODO, letnik 1993, prodam. Peter Kotar, Sela 76, Dolenjske Toplice. 413 126 P, letnik 1988, registriran do 4/95, in MZ ETZ 250, letnik 1988, prodam. Janez Veiss, Puščava 2 a, Mokronog. 416 126 P, letnik 1988, prodam. Branko Hrovatič, Vel. Orehek 34, Novo mesto, 422 FIAT UNO Tire, svetlo modre kovinske barve, letnik 1988, vreden ogleda, registriran do 4/95, prodam. ® 43-592. 426 GOLF JX D, letniik 1986, prevoženih 100.000 km, drugi lastnik, registriran do konca avgusta, prodam. ® 45-389. 427 JUGO 45, letnik 1989, registriran do 1/96, prodam. ® 24-026. 447 GOLF, letnik 1981, registriran do 5.5.1995, bele barve, bencinbar, ugodno prodam. ® 84-325. 461 Z 101, letnik 1980, skupaj ali po delih, prodam. Menjam tudi za žganje. ® 42-527. 470 R 4 GTL, letnik 1985, prodam. ® 27-591. 479 126 P, letnik 1988, registriran do 9/95, zelo lepo ohranjen, prodam. Vinko Skala, Vranoviči 14 a, Gradac. 490 R 9 GTD, letnik 1989, prvi lastnik, prodam ali menjam, ter klavirsko harmoniko prodam. ® 65-482. 495 LADORIVO 1300, letnik 1989, prodam ali menjam za R 4, hladilnik, star 1 leto pa prodam. Franko, ® (0608)87-023, zvečer. 500 JUGO 45, letnik 185/86, dobro ohranjen, prodam. ® (0608)75-134, zvečer. 502 ŠKODO 105 L, letnik 1988, odlično ohranjeno, in kobilo, staro 4 leta, brejo 10 mesecev, prodam. Jože Draginc, Konec 11 a , Novo mesto. 505 JUGO 45, letnik 1984, registriran za celo leto, prodam. Kruljac, Mestne njive 9, ® 22-592. 513 obvestila TESNJENJE OKEN in vrat z uvoženimi silikonskimi tesnili prihrani energijo, prepreči hrup in prah! ® (068)44-693. 71 LAMELNE, plise zavese, žaluzije, rolete izdelujemo in montiramo. Na zalogi sestavni deli za senčila. ® (061)651-247. 336 PAVE prodam. ® (061)483-275. 342 GOSTILNA PAPEŽ, Hrib 9, Hinje, odjavlja obrt s 1.1.1995 in preneha z dejavnostjo z 31.3.1995. 348 NAROČILA za enodnevne in večje piščance sprejemamo. Kuhelj, Šmarje 9, ® 42-524. 403 SPREJEMAM NAROČILA za 8 tednov stare rjave jarčke, cepljene in zdrave ter bele težke, za zakol ali nadaljnjo rejo, za 30. januar. Šmarjeta 15, ® 73-058. 437 IZDELAVA AKVARIJEV, PRODAJA HRANE IN OPREME ZA MALE ŽIVALI ® (068)26-942 (doma), Trdinova 6, Novo mesto, od 16. do 19. ure. 484 preklici FLORIJAN BRULC, Dolž,, Jesenovec 15, prepovedujem Emi Klemenčič z Drske, Novo mesto, vožnjo po moji parceli Št. 343/1 na Dolžu, sicer jo bom sodno preganjal. 392 posest VINOGRAD (11 arov) na Veselici v Metliki dam v najem ter 2 ha obdelovalne zemlje. Informacije: Veselič, Tomšičeva 21, Maribor, ® (062)222-605. 15 MEŠANI GOZD, 35 a, v bližini malega Slatnika, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 306 KMETIJO, 10 ha, vse v enem kosu, primerno za živinorejo, z gospodarskim poslopjem in takoj vseljivo hišo na območju Kozjanskega prodam. ® (063)806-173. 318 3 KM iz Krškega, ob glavni cesti prodam parcelo 13 a. Na njej je brunarica z vodo in elektriko in velik vrt. Najamem sadovnjak. Drago Švajger, Aškerčeva 2, krško, ® (0608)34-831. 324 NADOMESTNA GRADNJA. Parcelo 6000 m2, sončna lega, pol na ravnem, v bližini Trebnjega, ugodno prodamo. Cena po dogovoru, agencije izključene. ® (061)572-667. 328 SEMIČ - prodam lesen bivalnik na 260 m2 zemlje. ® (061)346-250. 347 HIŠO oddam v najem. ® 324-577. 352 9 A ZEMLJIŠČA za postavitev priročnih skladišč ali bife prikolic na Cikavi oddam v najem. Marija Nagelj, Vel. Cikava 5, Novo mesto. 356 GRADBENO PARCELO v Novem me- stu ali okolici kupim. ® 22-285, popoldan. 365 SLOVENSKA VAS - ŠENTRUPERT! Prodam hišo, 420 m2, in parcelo, 8000 m2. V hiši je poslovni prostor, ob hiši pa parkirišče za 20 avtomobilov. Marijan Umek, Gubčeva 17, Mirna. 391 NA JAVOROVICI nad Šentjernejem prodam več parcel - travnikov. ® 42-485. 392 V STRAŽI pri Novem mestu prodam 2 parceli, (2800 m2 in 3300 m2). Možna gradnja vikenda, voda in elektrika dostopna ® (061)266-334. 394 V ARMEZU prodam vinograd z zidanico in inventarjem in novo plinsko peč za centralno ogrevanje. ® (0608)79-735. 395 POSREDOVANJE NEPREMIČNIN -nudimo vam nakup, prodajo, najem in oddajo vseh vrst nepremičnin na območju Novega mesta, Trebnjega, Brežic, Krškega, Sevnice in Bele krajine. V evidenci imamo veliko interesentov za nakup in prodajo. SHOP UNIVERZAL, Vidmarjeva 1, Novo mesto, ® (068)27-131, 83-551, informacije od 16. do 19. ure. 397 DVA GOZDA, enega v Žalovičah, enega v Vojniku prodam. ® 73-435, po 16. uri. 406 PRODAJATE, kupujete, najemate stanovanje, stanovanjsko hišo, vikend, poslovne prostore ali parcelo? Kličite podjetje za nepremičnine ATM GRAF, d.o.o., Partizanski trg 5, Metlika, ® 60-667. 452 V OKOLICI Mokronoga prodam 1.92 ha travnika za 2.000.000 SIT. ® 49-650, zvečer. 454 V BLIŽINI Novega mesta v k.o. Bršljin prodam gozd, 68 a. ® 323-717. 458 Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat mesečno) vsebina oglasa (do 15besed) Ime in priimek:.......................................... Ulica in krqj:........................................... Pošta:................................................... Naročniška številka:.......................... Podpis: Datum:.............................. V STRAŠKI GORI prodam vinograd z zidanico. ® 84-147. 465 1 HA njive ali travnika v Beli cerkvi prodam. V račun vzamem rabljen traktor. ® 42-527. 471 ZAZIDLJIVO PARCELO prodam. Ob parceli je voda, elektrika, kanalizacija ter asfalt. ® 316-115, od 8. do 19. ure. 473 VINOGRAD, 10 a, v Bukovčah pri Dolžu poceni prodam. Elektrika je na parceli. ® 321-746. 486 prodam KRAVO za zakol prodam. ® 40-005. 308 KVALITETNO SENO, možno v balah, in 500 1 dobrega vina prodam. ® 23-909. 309 CISTERNO za gnojevko, 1700 1, prodam. Marjetič, ® 76-291. 310 PRAŠIČA, težkega 130 kg, krmljenega z domačo krmo, prodam. ® 76-243. 311 KOZE, breje ali z mladiči, prodam. ® 87-532. 313 DOMAČE ŽGANJE ter smrekovo kolje prodam. ® 83-723, po 19. uri. 314 KOVINSKA vrata (2,90 m v 3 m), dvo-krilna, prodam. Kupim suhe hrastove ali smrekove plohe. ® 58-084. 316 DIATONIČNO HARMONIKO Melodi-ja prodam. * 85-618. 317 DVE PLINSKI JEKLENKI za gospodinjstvo prodam. Jože Radešček, Koštialo-va 34, Novo mesto, ® 22-611. 322 PRAŠIČA, težkega 100 kg, krmljenega z domačo krmo, prodam. ® 42-946. 326 POMIVALNI STROJ Gorenje v brezhibnem stanju poceni prodam. ® (068)324-377. 330 MLADO KRAVO za zakol prodam. ® 49-123. 331 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ AEG, 6 KW, za 6.000 SIT in oljno sobno peč Bauknecht za 5.00 SIT prodam. ® 21-644. 334 BAND ŽAGO, novo, prodam. ® 26-497. 339 TOVARNIŠKO ZAPAKIRANO etažno peč Emo Celje, 15 kkal, ugodno prodam. ® Ogled vsak dan, 24-176. 340 STRUŽNICO 501 prodam. * 59-225. 343 SKORAJ NOV pralni stroj ter ladijski pod prodam. ® 87-196. 344 VEČJO KOLIČINO sena prodam. ® 42-749. 345 BREJO TELICO simentalko prodam. ® 26-062, popoldan. 346 ELEKTROMOTOR, 4 KW, 2860 obr.-/min, prodam in kupim 2 teleti, stari od 1 do 3 tedne. * (0608)80-227. 349 CERTIFIKATE v vrednosti 800.000 SIT prodam. ® 73-736. 351 PRAŠIČA, težkega 140 kg, domača krma, in motor APN 4 ugodno prodam. ® 84-306. 358 ODOJKE za nadaljnjo rejo prodam. Bojan Kirm, Dobravica 15. 359 ODOJKE in telički simentalki, stari 6 mesecev, prodam. Slavko Drobež, Gor. Vrhpolje 84. 360 PRALNI STROJ Gorenje z manjšo okvaro prodam za 6000 SIT. ® 87-180. 363 SEMENSKI KROMPIR sante po 30 Sit in gumi voz, 12 col, prodam. ® 45-562. 364 5000 KG SENA in otave prodam. ® 73-708. 368 BUKOVA DRVA, trosed ter šivalni stroj Bagat prodam. ® 21-941. 370 15 M3 bukovih drv prodam. ® 73-209. 371 FOKSTERIERJA, starega 10 mesecev, prodam za 300 DEM. ® 52-928. 372 SINTHESIZER Yamaha PSR - 48 z adapterjem in slušalkami Yamaha HPE - 3 prodam. * 65-405, Maja. 374 MLIN za ječmenovo kašo prodam. ® (0608)67-530. 375 20 M3 hrastovih plohov, 5 cm, prodam. ® 57-291. 376 RDEČ ČEBULČEK, rumen, sijanček, isto česen, čebulo in fižol prodam. ® 48-564, od 9. ure dalje. 377 PRIKLOP za uno in R 4 poceni prodam. ® 23-910. 378 SVINJO za zakol prodam. ® (0608)75-398. 380 TRAJNOŽAREČ ŠTEDILNIK na trda goriva Feniks ter 3 delne žimnice za 2 postelji prodam. * 22-773. 380 OVERLOCKA Pfaff in Singer, 4 nitna, nova, nerabljena, z garancijo, ugodno prodam, tudi na obroke in dostavim. ® (064)215-650. 381 REBRASTE RADIATORJE, vodno črpalko, dimnik, 7 m, espanzijsko posodo, vse novo, prodam. ® 28-197. 382 KUPPERSBUSCH s pečico za 200 DEM m kosilnico Tomos, širina kose 80 cm za 200 DEM prodam. ® 83-122. 384 OPAŽ, 630 SIT z dostavo, smrekov, suh, 7 cm, prodam. ® (0609)622-700 ali (063) 451-082. 384 PRALNI STROJ Gorenje, star 8. let, prodam. ® 26-431. 386 ZA NEMŠKE OVČARJE z odličnim ro-dovnikom sprejemam rezervacije. Oddaja psov bo marca. ® 43-872. 387 DIATONIČNO HARMONIKO C, F, B, primerno za začetnike, prodam. ® 25-278. 390 PRAŠIČA, težkega 140 kg, prodam. ® (0608)82-908. 390 SENO prodam ali menjam za karkoli. Predovič, Ivana Roba 13, Novo mesto. 391 MLADO KRAVO s teličkom in 4 m drv prodam. ® 25-846. 395 ITALIJANSKO klavirsko harmoniko, 96 - basno, 6 registrov, ohranjeno, prodam ali menjam za frajtonarico. ® (0608)69-137. 397 VINO ŠMARNICO prodam po zelo ugodni ceni. ® (061) 786-139. 399 AVTOŠOLE, POZOR! Popolnoma novo učno opremo prodam ter oddam v najem poslovni prostor v Brežicah. ® (0608)68-494. 400 TELIČKO SIVKO, staro 12 tednov in suhe hrastove plohe prodam. ® 49-364. 402 SIVEGA BIKCA, starega 10 tednov, in hrastove deske, 4 cm, suhe, prodam. Ruhna vas 4, Škocjan. 403 POMOŽNO ŠASIJO za TAM 170 kiper, primerno tudi za izdelavo traktorske prikolice, prodam. * 42-794. 407 ŠTEDILNIK za etažno centralno in stekleno volno prodam. ® 324-249. 407 80 L tropinovca ugodno prodam. ® 43-529. 410 TELICO, 500 kg, in suho seno' prodam, kupim pa telička, starega 10 do 30 dni. ® 40-170. 414 2 KOMATA, 22 col, in enega 24 - eolskega prodam. ® 23-674. 417 FITNES OPREMO (univerzalno klop), novo, ugodno prodam. ® 45-358. 419 VITRINO Ljutomer, 2 m, decimalne tehtnice, digitalno tehtnico ter blagajno Olivetti prodam. ® 342-663. 421 TELICO SIMENTALKO, brejo 7 mesecev, prodam. Jože Jazbec, Gor. Skopice 15 pri Krški vasi. 423 ELEKTRIČNI NOŽ za silažo in telico za zakol prodam. ® 83-556. 433 SENO, večjo količino, žganje ter cisterno za olje (1700 1), novo, prodam. ® 60-716, zvečer. 434 BRIKETE za kurjavo, bukove, ugodno prodam. ® 83-124. 436 SYNTHESIZER YAMAHA 8 SR 400, 5 oktav, 99 ritmov, 99 voices, foot pedal, song memory, prodani. ® 65-741. 438 BREJO KOBILO z žrebetom, staro 5 let, in zapravljivčka prodam. ® (061)852-577. 440 PUJSKE, stare 8 tednov, in 2 packa po 100 kg prodam. ® 41-079. 441 DVE KOBILI z žrebetoma, eno staro 2 meseca, drugo 10 dni, prodam. Jože Primc, Koroška vas 26. 442 PRAŠIČA, težkega cca 150 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. * 40-798. 444 RAZNE stare predmete prodam. ® (0608)64-461. 446 VEČJO KOLIČINO sena in 10 m drv prodam. ® 65-624. 455 8 M DRV prodam, podarim psa jazbečarja ali prodam ovčarja. ® 24-127. 459 OKNOTERMOPAN, 120 x 140 cm, prodam. ® 27-781. 460 MEŠALEC za testo s tremi kotli prodam. * (064)241-854. 462 DVA BIKCA simentalca, težka 270 do 350 kg, in teličko simentalko prodam. ® 85-819. 466 TELE - BIKCA sive pasme, staro 14 dni, primerno za nadaljnjo rejo, prodam. ® 65-573. 468 ZAMRZOVALNO OMARO, 1001, prodam. * 60-718. 469 GUMI VOZ, 13 col, električno kosilnico in vlečno kljuko za R 5 prodam. ® (0608)65-666. 480 DELE za jugo prodam. ® 47-360. 482 REZERVNI DELI za Z 126,101 Jugo, R 4 in R 5, golf JX in JGL, blatniki, odbijači, stekla, luči! ® 24-616 ali (0609)618-529. PRAŠIČA, 150 kg, domača hrana, prodam. ® 76-461. 488 DVA KAVČA, kot nova, nujno in zelo ugodno prodam. Možne razne menjave. ® 60-383. 491 RUSKO kamp prikolico Skifi, samo trikrat na morju, ugodno prodam. ® 40-095. 492 RABLJENA OKNA in vrata zelo ugodno prodam. ® 52-073. 494 10 T ncbaliranega sena in otave prodam po 10 SIT/kg. * (0608)67-525. 501 SVEŽO SLANINO prodam. * 42-961. 503 RDEČE in belo vino, masivne stole in ce-rade za avtomobile prodam. ® (0608)32-748, zvečer. 504 DVA cepljena mandarinovca v loncih na kolesih prodam ali zamenjam za limonovca. ® (0608)61-118. 506 MOBITEL za avto, jugo 45 AX, letnik 1988, ohranjen, prodam. ® (0608)33-622. 507 V BORŠTU oddam košnjo trave za več let. ® (0608)69-241, Arh7, Cerklje ob Krki. 508 PRAŠIČA, težkega 120 do 130 kg, 400 kg ajde v zrnju in certifikate v vrednosti 500.000 SIT prodam. ® (0608)33-220. 509 POSTELJO, 190x90 cm, v barvi naravnega lesa, prodam. ® 28-080. 510 INDUSTRIJSKI šivalni stroj Pfaff ugodno prodam ® 22-304. 511 DVOREDNI pletilni stroj in štedilnik na trda goriva Calorex prodam. ® 76-349. 512 FOTOAPARAT YASIIICA prodam. Kličite v ponedeljek dopoldan na ® 323-606, Martin Luzar. 515 HIDROFOR z motorjem, za vodo, prodam za 12.000 SIT. ® 47-249. 517 razno SMO PRVA, najboljša in najccncjša vro: ča linija v Sloveniji. Naših 15 deklet lahko slišite za le 94 SIT/min. ® (090)2460. 333 MANJŠI LOKAL v centru Novega mesta oddam. * 20-577. 335 VODIM POSLOVNE KNJIGE za samostojne obrtnike. Vse informacije na ® (068)24-294, Mateja. 350 ELEKTROINSTALACIJE, spuščene strope Armstrong in Knauf in predelne stene Knauf (suha montaža), primerno za podstrešja in mansarde, opravljamo in dobavljamo. ® 25-706. 369 FRIZERSKI SALON, vpeljan, 40 m2 in vpeljano trgovino, 15 m2 v Novem mestu v Plavia laguni, oddam ali prodam. ® (0609)614-572 ali 25-259. 383 SAMOPOSTREŽNO TRGOVINO v Trebnjem oddamo v najem. ® 44-620. V NAJEM ODDAM okrepčevalnico v obratovanju, 3 km iz centra Novega mesta. Lokacija odlična. * 323-295. 429 SKLADIŠČNI PROSTOR, 28 m2, od-damo v najem v poslovnem centru na Novem trgu v Novem mestu. ® 24-132, dopoldan. 430 POSLOVNI PROSTOR, 43 m2, v središču Novega mesta, oddam v najem za mirno dejavnost. ® 23-619. 443 GOSTINCI! Izposojamo igralne avtomate (pikado idr.) po najugodnejših pogojih. * 43-748. 451 V NOVEM MESTU, Pod Trško goro 90, oddamo lokal, primeren za razne dejavnosti (mehanična delavnica, skladišče ali trgovina). ® (068)22-373. 456 KOLO CENTER ŠTIH obvešča, da bo po 10.4.1995 začel obratovati pod novim imenom AVGUSTA - SLOVENIJA. 463 KOLO CENTER ŠTIH obvešča cenjene stranke, da bo prenehal delovati 10.4.1995. 464 PROFESOR KEMIJE inštruira kemijo za vse stopnje. ® 25-211, popoldan. 477 DOPISNA svetopisemska šola vam po-roaga najti in spoznati neprecenljivi zaklad svetega pisma. Pišite: Dopisna svetopisemska šola, p.p.22, 61105 Ljubljana 5. 497 KNJIGOVODSKE STORITVE za obrtnike nudim. Računalniška obdelava podatkov. BIRO MM, * 57-136. 514 POSLOVNI PROSTOR, 18 m2, v obrtem domu v Metliki oddamo v najem. Društvo obrtnikov Metlika, * 58-142. PRIDOBIVANJE SOGLASIJ in dovolj za gradnjo, legalizacija črnih gradenj, vodenje projektov. LOG, « 341-061. 520 službo dobi ZA PRIDNE dober zaslužek. Če imate proste Popoldneve, nas pokličite! « (066)74-163. 307 ZA NEDOLOČEN ČAS zaposlimo kuharico. * 45-214. 329 AGENCIJA EROSTEL išče pogumne ovenke za delo na vročem telefonu in snemanje kaset. OD do 4.000 DEM. Možna ™jaali honorarna zaposlitev. « (0601) 81-206. 332 KAVA BAR v Straži honorarno zaposli Prijazno dekle za delo v strežbi «83-131. RIJAZNO GOSPO za dopoldansko varstvo enoletnega sina iščemo. * 26-374. KV NATAKARICO, mlajšo, zaposlimo za strežbo hrane v Ljubljani. ® (061)373-3%, po 15. uri. 398 PIZZERIA OAZA nudi redno ali honorarno zaposlitev dekletu. Informacije vsak an od 14. do 15. ure osebno v lokalu na Še-govt ah na « 26-356, zvečer. 402 KVALITETNE MONTERJE stavbnega pohištva, spuščenih stropov in pregradnih sten zaposlimo za več mesecev v ruski federaciji. OD stimulativen. Sklenjena pogodba 0 delu za določen čas, z možnostjo podalj- šanja. Cenjene prošnje z naslovom bivanja in kratkim opisom izkušenj z omenjenega delovnega področja pošljite pod šifro: »OD MARCA DO JULIJA 95«. 415 PRODAJALKI za prodajo tekstila iščemo. w (0609)625-246. 418 V OKREPČEVALNICI zaposlimo kuharico - natakarico. * 323-295. 428 SODELAVCE za zbiranje certifikatov, zelo dobro plačilo, iščemo. * (0608)70-106, od 16. do 19. ure. 432 ZASTOPNIKE na terenu (zbiranje na-rv>v»OV) “P051'"1- Agencija Vseved, ® J22-333. _ 44g V BISTROJU in diskoteki v okolici No- vega mesta iščemo dekleta za delo za šan-kom. * 43-748. 450 1 P^KLE z veseljem do dela v gostinskem lokalu zaposlim. * 76-294. 457 P NEKAJ URNO oskrbo bolnice s poškodovano nogo ter kuhanje kosila, najraje upokojenko, sprejmem. Več po dogovoru. Vranišič, Kolodvorska 49, Črnomelj, * 51-137x 472 ŠOFERJE za razvoz pic zaposlimo. Pogoj: lasten avto. « 24-415 ali osebno v Halo alo na Drski, Novo mesto. 474 ZENSKO ZA ČIŠČENJE lokala v jutranjih urah zaposlimo. * 323-801 ali osebno v Atlantisu, dnevni bar - nočni klub, Novi trg, Novo mesto. 475 DEKLETA in fante za delo za šankom zaposlimo. « 323-801 ali osebno v Atlantisu, dnevni bar - nočni klub, Novi trg, Novo mesto. ’ ŽENSKO za čiščenje prostorov enkrat tedensko iščemo, v 342-703 ali osebno Mizarstvo Bobič, Ljubljanska 15, Novo mesto. službo išče PRODAJALKA išče zaposlitev v okolici Brežic ali Krškega. Mojca Kunej, Trebež *5, Artiče. 319 DELO VOZNIKA kamiona iščem. Imam B, C in E kategorijo. Naslov v oglasnem oddelku. 338 DELO na domu sprejmem. » 324-235. stanovanja ZAPOSLENO DEKLE najame sobo s kopalnico v Novem mestu. Ponudbe pod šifro: »REDNA PLAČNICA« 323 DVOSOBNO STANOVANJE v centru Šentjerneja, primerno tudi za poslovni prostor, prodam. * 321-826, int. 1313, Kolenc, °d 12. do 15. ure. 366 STANOVANJE v Sevnici, 54 m2, pro-am. V račun vzamem pol manjšo garsonjero v Sevnici, po možnosti v prvem nad-slropju..* 81-214. 400 USLUŽBENKA najame v Novem mestu S. slanovanje. * (061)770-016. 408 MLADA DRUŽINA najame stanovanje V Novem mestu ali bližnji okolici. Šifra: “MIZAR... ‘ 42o DVOSOBNO STANOVANJE, 55 m2, v rc njem, visoko pritličje, prodam. « 45-U ^ 425 Štiričlanska družina nujno išče anovanje v Novem mestu ali bližnji okoli-_ 11-ačilo 300 DEM na mesec. * 20-303. ženitne ponudbe SPOZNATI ŽELIM prsato dekle ali amico, staro do 37 let. Otrok ni ovira. Ši-fta: »POLETJE«. 385 GLASBENA šola kalimero vpisuje v začetne tečaje synt-pesizer do 31.1.1995. Inf. po Jel-: 068/321-323 ODPRAVITE plešavost Ja vedno! Lipohair - svetovni (061) 57-18-75. VAM NUDI V NOVI TRGOVINI Novi trg KOMISIJSKO PRODAJO RABLJENIH REZERVNIH DELOV IN NOVE AVTO DELE ZA ZASTAVO, GOLF, RENAULT. Brezplačno vam zamenjamo pri nas kupljeno blago — hladilno tekočino, olje, filtre, svečke, montažo avto gum. Telefon: 068/24-616 Mobitel: 0609/618-529 IZDELOVANJE BETONSKE STRESNE OPEKE VALOVIT Najugodnejša cena jemamo naročila! spre- Jože Turk Mali Orehek 6a, Novo mesto Tel.: 068/27-481 V centru Sevnice prodamo objekt, primeren za gostinsko dejavnost (okrepčevalnica). Stavba je v 3. gradbeni fazi, z vso dokumentacijo in dovoljenji o namembnosti objekta. Tel.: (061) 1597-270 od 8. do 15. ure, po 15. uri na tel.: (0609) 616-989 ali na tel.: (0609) 624-123. Zelo ugodno prodamo manjšo posest v bližini Brežic v izmeri 88 a z gospodarskim poslopjem (hiša in hlev) in z možnostjo dograditve. Posest ima lasten vodovod, elektriko in asfalt do posesti. Možnost nakupa na delni kredit. Tel.: (061) 1597-270 od 8. do 15. ure., po 15. uri pa na tel.: (0609) 616-989 ali (0609) 624-123. LERAN, d.o.o. Novo mesto, Lebanova 24 Prodamo: hiše: v Novem mestu, Otočcu, Lu-terškem selu, Stopičah, Vavti vasi, Soteski, Vel. Lipovcu, Žužemberku, Rebri, Trebnjem, Dol. Pod-borštu. Selih pri Šentjerneju, Škocjanu, Smarjeti, Hrastju pri Šentjerneju, Gazicah, Smolenji vasi, Krškem, Brestanici — »a Sutni, Dol. Boštanju, Raki, Bučki, Šentjanžu, Dol. Podborštu pri Šentjanžu, Črešnjicah pri Cerkljah, Brežicah, Črnomlju, Gorenju pri Kočevju, Gradišču pri Primskoveim Stopah pri Vel. Laščah, Kalu pri Šentvidu pri Stični, Zaplazu, Rosalnicah pri Metliki, Zdolah pri Krškem, Babni gori pri Trebnjem; stanovanja: v Novem mestu, Straži, Žužemberku, Uršnih selih, Krškem, Ljubljani; lokale: v Črnomlju, slaščičarno in trgovino na Mirni; Novem mestu — v centru; Škocjanu — v centru hišo z bifejem in obratovanjem; poslovne prostore: v Novem mestu: na Trdinovi, poslovni objekt; na Sokolski prostore za pisarne ali storitvene dejavnosti; v Trebnjem v centru in Črnomlju v centru; v Šmihelu — Novo mesto objekt s trgovino in gostilno; vikende: v Semiču, Tanči Gori, Soteski, Starem Ljubnu, Brezovici pri Metliki, Zagradu pri Škocjanu, Trščini, Gačah, Karteljevcm — Karteljevski gori in na Šentjurski gori, Gornjem Zabukovju pri Trebelnem, Gorenjski gori pri Mirni, Talčjem vrhu, Žaplazu; parcele za gradnjo: v Novem mestu, Stopičah, Žužemberku, Vrhu nad Šentrupertom; Stari vasi pri Brežicah; Brusnicah; Mihovcu pri Podgradu; Semiču in Straži za vikende; Dol. Suhadolu, Zagradski gori pri Škocjanu z že začeto gradnjo; kmetijska zemljišča in gozdove: v občinah Novo mesto, Trebnje, Črnomelj, Sevnica, Krško; v najem oddamo: gostilno, pisarne in lokale v občini Novo mesto. Tel./fax 068-322-282 tel. 068-342-470, od 8. do 19. ure ČS Avto izpušne cevi tel. (068) 322-643, 322-278 TELEVIZIJA NOVO MESTO ,vašwl kanal s Trdinovega vrha na kanalu vsak dan ob 19. In 21. uri NOVICE • vsak ponedeljek ob 18. uri KALIMEROVIZIJA in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED • vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in ob 21.30 NOVICE • vsako soboto tedenski Dregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKC TV GRAVERSTVO IN PASARSTVO NEŽKA STANIŠA DOL. TEŽKA VODA 36 68000 Novo mesto tel.: 068/43-770 Nudimo vam vsa graverska in pasarska dela pokali, napisne reklamne table, štampiljke, vse vrste rozet, Cu lijaki za pretok vina, Ms cvetlični lončki, Ms križi in svečniki, bron tolkala (levi za vhodna vrata), peskanje kovin, Cu kotlički za kuhanje v naravi, Ms stojala za dežnike. Se priporočamo! Želite najeti hipotekami kredit, pa ne veste kako? Pokličite nas, mi vam bomo pomagali do realizacije! (061) 1597-270 do 8. do 15. ure. Želite plasirati vaša finančna sredstva? Garancije po vaših željah. Pokličite nas, mi vam bomo pomagali! (061) 1599-056 od B. do 15. ure. RADIATORJI Izdelovanje ploščatih radiatorjev po 8000 SIT za tekoči material. Možnost vgraditve. Tel.: (068) 65-407 Do lade brez denarja. Akcijska prodaja vozil lada v januarju: Karavan — 32.900, Samara že od 34.500 SIT/-mesečno + darilo, Niva 1600 — 40.600,00 SIT/ mesečno. Možen leasing. Dobava takoj. Tel. 068/ 324-424. 00852-17-266-690 00852-17-266-691 * 00852-17-266-692 ! 00852-17-266-693 00852-17-266-694 POKLIČI ME 00852-17-266-695 00852-17-266-696 »00852-17-266-697 00852-17-266-698 00852-17-266-699 >vS glavi - plešo. ” “Zadeva je preprosta, paziti mori), da prej ne umre..."